D D a J 2 ^stSO.avguNta 1950 f(jf i ff jr » toT i ■ Št. 32 - Lelo 11. VSEBINA: !) RESOLUCIJA odbora tržaškega ozemlja za obrambo miru Za utrditev slovansko-ital. bratstva, za vzajemno narodnostno spoštovanje Za narodnostno, politično, gospodarsko in kulturno enakopravnost ter za iztrebljenje sleherne čblike šovinizma 2) Referat lov. Franca Kralja-Petka na okrajni partijski konferenci v Izoli Uspehi in pomanjkljivosti naše Partije 3) INŽ. A. ČOK: Kmetijsko šolstvo in kmetijska izobrazba potrebujeta neobhodno ureditve tudi na angloameriškem področju STO J RESOLUCIJA ODBORA TRŽAŠKEGA OZEMLJA ZA OBRAMBO M0 Za utrditev slovansko-itali j. bratstva. za vzajemno narodnostno spoštovani! Za narodnostno, politično, gospodarsko in kulturno enakopravnost ter za iztrebljenje sleherne oblike šovinizma Odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru Je po vsestranski proučitvi mednarodnega in krajevnega položaja ter sprl“ političnih špekulacij, ki se delajo ob želji po miru, ki Jo gojijo delavci vseh dežel, odobril sledečo RESOLUCIJO Odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru je že na enem svojih prejšnjih sestankov odobril resolucijo, s katero obsoja ogrožanje miru, ki ga predstavlja protiljudska težnja velikih držav po delitvi sveta v Interesna področja, s čimer s tepta pravica malih narodov do neodvisnosti. Odbor znova poudarja svoje že znano stališče in ponovno opozarja Javnost, da je največja nevarnost vojne v dfJstv4a da hočejo velike države razširiti svoj hegemonistični in izkoriščevalski vpliv na čim obsežnejša ozemlja in je zaradi ,cs nevarnost, da pridejo posamezni interesi teh držav do navzkrižja. g V tej svoji hegemonistični politiki se velike države vmešujejo v notranje zadevo drugih držav in Jih skušajo vedn bolj brutalno podrediti, da bi lahko povečale njih izkoriščevanje. v Odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru poziva zaradi tega široke demokratične množice na borbo za uvedbo °dn<>s~, enakopravnosti med posameznimi narodi, ne glede na njihovo velikost, za svobodni razvoj, za politično, gospodarsko in 1(11 turno neodvisnost posameznih narodov ter za odpravo sleherne omejitve svobodne trgovine med državami. Odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru ODLOČNO OBSOJA politiko blokov, nadaljevanje hladne vojne, tekmo v oboroževanju, grožnjo o uporabi atomske bombe in drugih uničeval111 sredstev. OPOZARJA Javnost na akcijo tako imenovanih pristašev miru, ker je ta akcija podrejena begemonističnim interesom organov Sovjet* zveze, ker je neiskrena in ker predstavlja nevarnost za mir, kakor to dokazujejo nebrzdana gonja klevet proti socialista Jugoslaviji, hujskanje na sovraštvo proti vsemu, kar je Jugoslovanskega, poizkus, da se v Jugoslaviji odpravi zakonito P° stavljeni red, ter pozivanje na upor proti obstoječemu redu v tej državi. OBSOJA ravno tako odločno vse lažne branitelje miru, ki so podrejeni zahodnemu imperializmu in ki imajo skupno stališče b°r proti komunizmu, kar je edini smoter, po katerem teži njihova akcija. OBSOJA gonjo klevet in sovraštva proti jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja ter pozivanje prebivalstva te cone na upor, ki Jo skuPn vodijo kominformisti ter novi in stari lašisti, in OPOZARJA na to nebrzdano gonjo kot ogrožanje svetovnega miru. PRIPOROČA za odpravo ene od nevarnosti za mir v svetu rešitev vprašanja Tržaškega ozemlja na podlagi mirnega sporazuma med *ta in Jugoslavijo, ki naj upošteva interese obeh obmejnih narodov ter interese prebivalstva tega ozemlja. POZIVA prebivalstvo Tržaškega ozemlja, naj utrdi italijansko-slovansko bratstvo, ki Je neobhodno potrebno za mirno sožitje tu živet'r narodnosti, za vzajemno narodnostno spoštovanj«, za uvedbo narodnostne, politične, gospodarske in kulturne enakopravnosti za premaganje sleherne oblike šovinizma. ,,3 Odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru po temeljiti proučitvi v celoti odobrava sklepe, ki Jih vsebuje resoiu*-Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru in IZREKA PRIZNANJE pobudi tega odbora, ki je povabil gibanja za obrambo miru, naj pošljejo svoje predstavnike v Jugoslavijo, da se na mestu Pre" pričajo o dejanskem notranjem stanju v tej socialistični državi. Odbor Tržaškega ozemlja za obrambo miru POUDARJA da smatra nepotrebno poslati v Jugoslavijo svoje predstavnike, ker so njegovi člani ter posamezniki in številne skupine kratov ob raznih in številnih prilikah imeli možnost, da se na mestu prepričajo o miroljubnih namenih narodov Jugosla'' ter o njihovi, trdni in odločni volji, zgraditi si boljšo prihodnost v svoji socialistični domovini. Zato pozdravlja Jogoslovan narode, njihove napore in njihovo borbo za obrambo miru v svetu. ’ V Trstu, 9. avgusta 1950. — 250 — 6s6X *?snSi\8 'OZ jjgBRflT TQg. FRAMCfl KRALJA - PETKA Mfl OKRAJMI PARTIJSKI KONFERENCI g GOLI Ibeh} in nnmanihliiiinsti naše Prte t-Jdoje poročilo ima namen obravnavati delo, uspehe in po. ^ikljivosti naše Partije v zvezi z obstoječimi nalogami, ki Jih nalaga II, kongres naše Partije odnosno okrožna par-konferenca po 11, kongresu februarja meseca t, l. Ne bi SJ° odveč, če se uvodoma dotaknemo nekaterih momentov, ki mojem mnenju narekovali prav tako pot naši Partiji, km, b°j> M Oa je bilo naše ljudstvo za časa fašistične Italije, bo*°r tudi v svoji oboroženi narodnoosvobodilni borbi in v fr1 za obnovo ter izgradnjo svoje boljše bodočnosti po vojni, tJf^vlja zgodovinska dejstva, o katerih je seznanjena vsa i£,Vna javnost. V zvezi s tem, nam II. kongres naše Partije teij? b°gato gradivo za spoznavanje borbe naše Partije v prebosti ter določa smer za naše nadaljnje borbe. 5 Naša Partija je najbolj konkretno dokazala svojo avant-0 r<*no vlogo voditelja delovnega ljudstva v zadnji osvobodilni ko je dvignila vse naše demokratično ljudstvo v oborožen i??1' skupno z jugoslovanskimi narodi pod vodstvom Komu-t^. ^e partije Jugoslavije in tov. Tita. Žrtve, ki jih je utrpelo , ** ljudstvo na področju koprskega okraja (po. teritorialnem Gbu od leta 1946) so naslednje• •). od 1918 do vključno 1940; 1) v internaciji 434; 2) obsojenih na zaporne kazni 261; 3) mučenih in pretepenih 347; 4) unvrlih v internaciji 9; Slustreljenih in ubiti h 19. b> od 1941 do 1945: 1) umrlih v internaciji 164; 2) padlih talcev IBS; 3) padlih partizanov, borce« 493; 4) pogrešanih 200: 5) interniranih 300; 6) požganih hiš 1969. to^e številke dajejo naši Partiji ne samo pravico organlza-ti Ja zmage nad fašizmom, temveč narekujejo tudi najsvetejšo čuvanja in razvijanja te veličastne zmage delovnega a, ki je rtmo ob rami z jugoslovanskimi borci, pod vod-?J0ru slavne Komunistične partije Jugoslavije in tov. Tita, čJ>OValo svoje najboljše sinove za stvar ljudske revolucije. «H ° le upravičena in razumljiva tudi naša borba za priklju-t|jy® k socialistični Jugoslaviji. Naše mestne in krajevne par-i^rfe konference so obravnavale številne primer* hernitma, je 0nalne in razredne zavesti našega ljudstva. Povsod, kjer sc borba, so stali na čelu komunisti. Iz te borbe naše OJe s* je skovalo slovansko-italijansko bratstvo, ki je temelj (ia e,nu nadaljnjemu revolucionarnemu razvoju in napredku Ojiem ozemlju. Zato je tudi naša Partija, zvesta načelom in-l^tionalizma po zgledu Komunistične partije Jugoslavije, t>bj, ° dosegla take uspehe v NOB, rešila najvažnejša vprašanja in Pretla na odločno pot izgradnje socializma ob bratski ™l socialistične, Jugoslavije, 16. april je bil za pisano protiljudsko koalicijo največji poraz. Na obrekovanja reakcije v Trstu in Italiji, je vse naše ljud. stvo, organizirano v Slovansko-italijanski fronti, na veličastnih predvolivnih zborovanjih in prvomajskih proslavah odgovorilo, da hoče iti po poti izgradnje socializma skupno z jugoslovanskimi narodi. Zaman si je združena reakcionarna, koalicija, od kominformistov do fašistov, prizadevala napraviti iz naših upravnih volitev v okrajne ljudske odbore največje politično vprašanje. Zaman je bilo razbohotenje bajke o terorju v našem okrožju. Zaman so bila prizadevanja kominformistov o «bolj!i rešitvi» tržaškega vprašanja. Ljudska fronta je pod vodstvom naše Partije dosegla ogromen uspeh pri aprilskih volitvah in zadala odločilen udarec proti-ljudskim silam tudi izven našega ozemlja. V tej pravični borbi našega ljudstva, ki jo vodi naša Partija proti vsem obrekovalcem in klevetnikom, uživamo vso podporo bratske jugoslovanske partije in državnega vodstva Titove Jugoslavije. Zato je vsak napad na FLRJ s strani Sovjetske zveze in satelitskih kom-inf or mističnih agentur tudi napad na naše ljudstvo, ki se bori za boljše življenje. Kominformistične partije na Zapadu so se spremenile v peto kolono Sovjetske zveze. Namesto da bi vodile razredno borbo proti lastni buržoaziji vodijo kampanjo laži in klevet proti socialistični Jugoslaviji. Iz dneva v dan se pridružujejo pravični borbi socialistične Jugoslavije nove sile. V Jugoslavijo prihajajo številne mladinske delovne brigade, ki hočejo spoznati resnico o Jugoslaviji. V Franciji, Nemčiji, Angliji, Italiji, Ameriki, med španskimi antifašističnimi emigranti- rastejo nova napredna gibanja. Vedno več je ljudi na svetu, ki spoznavajo miroljubno politiko jugoslovanskih narodov. Tovariši in tovarišice, v tem prvem polletju borbe za izvedbo našega trdega gospodarskega plana smo brez dvoma dosegu velike uspehe. Na področju naših investicij se je razvila velika delavnost na 130 gradbenih objektih, med katere spadajo velika dela, cesta Rižana, vinska klet, regulacija reke Dragonje (Rokave), obnova rudnika itd, Tu se vodi ostra borba s pomanjkanjem delovne sile, pri čemer si pomagamo z delovnimi brigadami. Od 1350 stalnih delavcev, ki bi jih morali zaposliti po planu, nam jih stalno primanjkuje od 300 do 400. Pri mobilizaciji delovne sile, delamo večkrat napake. Nekateri mislijo, da je vprašanje delovne sile samo vprašanje poverjeništva za delo in mnoga podjetja birokratsko postavljajo neizpolnjene planske naloge ter se zadovoljijo z dopisom poverje- ništvu za delo o potrebi toliko in toliko delavcev. Ce poverjeništvo za delo ni preskrbelo za naprošeno delovno silo, dajo krivdo za njihove nerešene planske naloge poverjeništvu za delo. Z druge strani pa nam manjkajo najosnovnejši podatki v pogledu evidence nad delovno silo odnosno nad mobilizacijo delovne sile. Postavljamo si naloge dobiti toliko in toliko delavcev, poslcušamo planirati, koliko naj jih da Osah KLO, določimo datume itd. Uspeh je piinimalen, ker *o mnogi KLO po- polnoma odpovedali. Večkrat se }e zgodilo, dli so Za izpolnitev obveze vzeli delovno silo, ki je bila že zaposlena n. pr. v KOZ. V tem primeru so naše celice šle po liniji najmanjšega odpora, vzele so ljudi v zadrugi, doma Pa so ostali tisti, ki bj lahko odšli na delo v industrijo. Za vsak nadaljnji uspeh je potrebno strogo kontrolirati zaposleno in nezaposleno delovno silo na vasi, KLO in okrajev, ugotoviti dcmače potrebe, da se ne izvaja mobilizacija na škodo kmetijske proizvodnje. Ostalo delovno silo je treba staviti na razpolago okraju. Tudi nekatere partijske in frontovske organizacije nimajo pravilnega odnosa do plana. Razumljivo je, da delo naših osnovnih partijskih organizacij pri izvajanju planskih nalt^g o mobilizaciji delovne sile m lahko. Nepravilno pa ■e malodušje in nevera v možnost izpolnjevanja planskih nalog. Naš gospodarski plan je preračunan m realne možnosti njegove izvedbe. Resolucija okrožne partijske konference je jasno začrtala pot glede planskih nalog, kjer pravi med drugim; «S sprejetjem odloka o gospodarskem planu p ostaja glavna naloga partijskih organizacij borba za uresničenje enoletnega gospodarskega plana, pri iemer partija obvezuje vse svoje člane in poziva vse delovno ljudstvo v odločno borbo za izvedbo tega plana, ki bo dvignil življenjske pogoja našemu delovnemu ljudstvu)). V odloku je tudi rečeno, da je izvajanje gospodarskega plana obveza vsega Istrskega okrožja. S tem ne mislimo, da je treba to nalogo reševati po administrativni poti, ampak mislim predvsem na politično delo, ki ga nismo opravili, da bj vse našr? ljudstvo spoznalo gospodarski plan kot svoj plan, ki služi edino njemu, in bi tako tudi spoznalo obveznosti, ki jih ima do njega. S pravilnim objasnjevanjem namena, ki ga zasledujemo z našim planskim gospodarstvom, ter pravilnega enakomernega obremenjevanja z individualnimi obvezami na vasi in v mestu, po vseh panogah dejavnosti, ki jih plan določa, s pravilno diferenciacijo pri obremenjevanju posameznikov na masovnih sestankih in zborih volivcev, ob aktivnem sodelovanju množičnih organizacij in pod vodstvom partije, so možni večji uspehi. Naš okrajni aparat je zadnje čase nudil precej pomoči nižjim edinicam, ali bolje rečeno, veliko smo hodili na teren. Kvaliteta te pomoči pa v mnogih primerih ni zadovoljiva. Te slabosti izvirajo iz našega slabega sistema, vendar 1x1 je še mnogo takih aktivistov, komandirčkov, ki samo ukazujejo ne da bi konkretno pomagali nižjim organizacijam reševati sorazmerno težke gospodarske in politične naloge. Okrožna partijska konferenca opozarja na nujnost borbe proti birokratičnemu komandiranju pri izvajanju planskih nalog, vendar se nismo dovolj držali tega napotila. Z druge strani pa je odnos do okrajnih oblastnih in partijskih funkcionarjev in uslužbencev s strani nižjih organov mnogokrat nepravilen ter odnos do izpolnjevanja partijskih in oblastnih nalog zelo slab. Ene in druge »labosti rodijo slabe rezultate. Proti temu se je treba odločno boriti in vse nepravilnosti odpraviti. Okrajni komite bo moral posvetiti tudi v bodoče vso pozornost tem pojavom, kajti za temi slabostmi se skrivajo mnoge druge napake, ki bi utegnile biti ovira Za nadaljnjo borbo tudi na drugih področjih našega drta. Pogoji za izvajanje plana investicij v drugem polletju so povsem boljši v primeru s prvim polletjem. Mislim na objekte okrajnega značaja. Najslabše pa je stanje s planskimi investicijami naših KLO. Tu se najbolj jasno kaže vsa slabost naših partijskih organizacij. Povprečje doseženo v investicijah KLO v prvem polletju znaša 15 odst., izven treh mest, ki so dosegla sledeče: Koper 58.32 odst., Izola 38.55 odst., Piran pa 36.4 odst. Plan okrajnega značaja pa je bil dosežen Za 37.2 odst. Skupno z MLO 42.6 odst. Ce upoštevamo izvršena izvenplanska dela se celotni odstotek za nekaj poveča. Iz tega izhaja, da bi bila po krltidi neizvršenih planov KLO ogrožena izvedba celotnega plana investicij tudi v bodoče. To bi povzročilo veliko škodo vasem, ki ne b{ dobile planiranih objektov, vodnjakov itd. in bi bile zaradi lega še nadalje brez vode. Isto tako je z drugimi objekti kapitalne izgradnje, ki bi po planu morali biti izvršeni ali vsaj začeti-Večina KLO se izgovarja, da se bodo omenjena dela začela D drugem polletju. Okrajni komite in okrajni ljudski odbor ,n°‘. rata preprečiti, da bi se ti problemi reševali po dbseda™, praksi. Tudi tu je pisarniški način nudenja strokovne porn0C prepočasen kot so to načrti za objekte KLO, ki naveliial° marsikoga. Vzemimo n. pr. trasiranje napeljave električni voda, ki se zavlačuje v nedogled, namesto da bi se to storil takoj in s tem dalo možnost KLO, da izkopljejo jame ^ stavijo drogove. Isto velja za gradnje kabin za trans)ormat°r,e' Načrte za objekte kapitalne izgradnje kot so to hlevi, svinPk>' kokošnjaki in podobno, delajo prepočasi in jih večkrat K0”!' .rod' in? od" plicirajo Ravno tako je treba ljudem preskrbeti načrte za Q njo vodnjakov. Treba je čim prej poslati strokovnjake na sta. Tudi na krajevnih odborih imamo precej malomaren -nos do vseh teh vprašanj. Za izboljšanje tega stanja je Vc' trebno, da osnovne partijske organizacije in novoizvoljeni k°' miteji proučijo vsa ta gospodarska vprašanja ter da podvzam^r potrebne ukrepe. To je vprašanje, ki mora zanimati vsakeH vaščana in ga je treba konkretno postaviti na zborovanjih■ Pa' tijske organizacije morajo paziti pri tem na drugo skrnjn0^ Pojavljajo se napačna postavljanja. Nekateri mislijo, da bCh zdaj vsi delavci iz ene ali druge vasi, ki delajo pri okraj’1'" podjetjih, morali biti uporabljeni za objekte krajevnih skih odborov. Objekti prvega značaja so bolj važni, zato ie treba gledati na te objekte s pravilnim odnosom. Tudi v kmetijstvu, kot najvažnejši panogi našega Sos^°'g darstva, ni vse v redu. Stremeti moramo za tem, da preneh preobrazbo vasi, pomeni graditev socializma na vasi ki r>tcr<' s pomočjo naše Partije postati vzor vsem kmetom. Naši kmetij morajo videti v KOZ edino možnost boljše bodočnosti RaZ^oi obstoječih KOZ s pritegnitvijo dobrih kmetov in njihovo utrj* vanje po stalnem izboljšanju poslovanja je največja in ntijf"> naloga naše Partije. Dolina reke Dragonje (Rokave) Rižane i" Vanganela so objekti, ki v bližnji bodočnosti lahko 'spremen'? lice našega okraja. To pot je treba pokazati naši krnel« mladim. V pogledu naše davčne politike smo v tem letu naprav'1' korak naprej. Vendar pa imamo še člane partije, ki niso & izpolnili svoje davčne obveze za leto 1949. Plan akontaci; ^ leto 1949 je bil dosežen šele za 70 odst. Do 15. septembra >c trtba izterjati vse davke Za leto 1949. Dolžnost članov partW je, da so priH pri plačevanju davkov, ie hočejo vplivati n° ostale kmete pri davčni izterjatvi. Potrebno je tudi nekaj besed o trgovini in preskrbi. je znano, da je vprašanje naše preskrbe že dokaj težko in ni vsega, kar bi ljudje potrebovali. Vendar pa lahko trdim0’ da rešujemo to vprašanje brez večjih težav. Ce bi izboljW vse. kar Se da izboljšati pri naši preskrbi, bi bili usipehi & boljši. Res je, da je ljudska oblast dolžna 'zagotoviti prebij stvu preskrbo, ni pa rečeno, da mora dopuščati špekulacije 'J' druga izkoriščanja. Tudi pri tem vprašanju je potrebno, ? partija zainteresira množične organizacije, posebno žene '” Fronto. Obstaja odlok n ljudski inšpekciji. Ali smo storili d°, volj, da bi se ljudstvo poslužilo tega orožja kontrole, ker ^ zainteresirani vsi potrošniki? Potrebno je tudi poenostaviti rf slovanje naše trgovine. Zaradi kompliciranega načina razdeW vanja preskrbe morajo ljudje zgubljati mnogo časa za na&tV tudi malih stvari, posebno pa predmetov po vezanih ccn ‘' V pogledu odkupa kmečkih proizvodov se prehitro zadovolji ' Urez dvoma bi naši kmetje prodali več artiklov, kot »■ jajca, perutnino itd., če bi v zameno dobili po dostopnih certadi vse, kar potrebujejo. Od rešitve tega vprašanja je odvisen jlh voljenih delavskih dimjmo govor tov. Tita in zakon o upravi tovarn po predstavnikih: DELAVSKIH SVETIH. To vprašanje je v skladu Mih svetih, da bomo sposobni ta prehod, » bližnji bodočno^' tudi Z volivnim programom naSe Slovamko-italljanske ljudski: tudi izvršiti. fronte. Naloga naših frontnih organizacij: SIAU, ZP, AS1ZZ, Iz vsega navedenega izhaja, da borba za izvedbo enoletni ZAM itd., je, da se ta program uresniči. Izročitev tovarn in gospodarskega plana, posebno v drugem polletju, ostane osnOVnl> podjetij delavcem pomeni Se peč kot nacionalizacija. Zato štu- in najvažnejša naloga naše Partije, RESOLUCIJA i. Prva okrajna partijska konferenca odobrava gospodarsko-politično in organizacijsko poročilo Okrajnega komiteja >0 Ugotavlja, da so bili sklepi IV. okrožne partijske konlerence izpolnjeni: a) z izpolnitvijo nalog enoletnega plana kot osnove za zgraditev socializma; b) z demokratizacijo in z utrditvijo ljudske oblasti, z izvedbo volitev v okrajne odbore in z decentralizacijo v t°" spodarstvu; c) z ojačenjem bratstva in enotnosti tu skijpaj živetih narodov kot bistveno podlago za vsak napredek; d) z ideološkim dvigom najširših plasti delovnih množic v duhu požrtvovalnosti in samoiniciative, ki se izraža v vedi10 boljšem, socialističnem odnosu do dela in ki je prav posebno viden pri dvigu delovne discipline, pri organizaciji prosto* voljnih delovnih brigad, pri povišanju proizvodnje ter novatorstvu, racionalizacijah in udarniškem gibanju; e) z ojačenjem kmetijskih in kmečkih delovnih zadrug, z uvedbo delovnih norm itd. Te uspehe je bilo mogoče doseči zaradi globoke politične zavesti našega delovnega ljudstva, zaradi nesebične moralne j® materialne namoči narodov Jugoslavije, s katerimi se ramo ob rami borimo za bratstvo in enakost vseh narodov in za uv&' ljavljenje načela enakosti med vsemi narodi, ki Je osnovni pogoj za resničen in pravičen mir, II. Konferenca Je pregledala izvršitev gospodarskega plana v prvem polletju in ugotavlja, da se delo no razvija enako®* vseh objektih in da so plani krajevnih ljudskih odborov šele v svoji začetni fazi. Zaradi tega obvezuje vse članstvo pan« ter vabi vse delovno ljudstvo, da ojači svoje napore za dovršitev vseh planskih nalog; kajti plan je bil zgrajen na podla* dejanskih možnosti izvršitve ter bo znatno pripomogel k izboljšanju življenjskega položaja delavnega ljudstva. V prvi vrsti bo treba povečati proizvodnjo z razvijanjem in razširitvijo tekmovanja za višjo produktivnost, z uporab novih tehničnih sredstev in novih delovnih sistemov v produkciji, s podpiranjem in pravičnim nagrajevanjem gibanja n°v ‘ torjev, racionalizatorjev In udarnikov, z uvedbo delovnih norm, kjer to še ni bilo izvršeno. Upoštevajoč veliko škodo, ki jo izvršitvi plana povzroča delovna nedisciplina ter neopravičeni Izostanki, obvezuje k0®' ferenca partijo in delovno ljudstvo za borbo proti nedisciplini in proti fluktuaciji delovne sile. Osnovne partijske organizacij* morajo smatrati za svojo častno dolžnost izvedbo nalog krajevnih In mestnih planov za prvo in za drugo polletje. III. Nage' razvoj našega gospodarstva ter stalno vključevanje najširših delovnih množic v Izvrševanje oblaati in v upr*v' IJanje gospodarstva terjata vzporeden razvoj socialne zavesti našega delovnega ljudstva. Konferenca vabi vse partijsko članstvo ter vs« delavce, da se zavzamejo za svoj ideoloSki in kulturni dv|*. Sedaj, ko se naša ljudska oblast krepi s prehodom uprave ljudskega premoženja In proizvodnje v roke proizvaj*1' cev, je potrebno, da naša partija razvija veliko delavnost za ideološki in kulturni razvoj, da bi naš delavski razred moSe' kot Je to storil Jugoslovanski delavski razred — Izpolniti učinkovito vse pogoje, ki »o potrebni za izgradnjo soc**' lizina pri nas. Ko bo tako ojačen ideološko, bo naš delavski razred lahko razkrinkal in učinkovito tolkel ne samo ostanke stare**’ nekoč pri nas vladajočega razreda, temveč tudi vse sovražnike delovnega ljudstva, ki se skrivajo pod krinko Komlnforma. IV. Naša konferenca ugotavlja, da Je za nadaljnji razvoj ljudske oblasti prvi pogoj nenehna demokratizacij« In dec*]1' tralizacija upravne oblasti in gospodarstva; zaradi tega postavlja naS| partiji kot eno glavnih nalog na sedanji stopnji razvoj' uvedbo novih organizacijskih oblik in novih delovnih metod, kr zagotavljajo neposredno udeležbo naJSlrSIh prolzvaJaW’B množic pri upravljanju oblasti in pri vodstvu gospodarstva. To pa zahteva vedno večjo aktivizacijo mestnih svetov, zborov volivcev, ljudske Inšpekcije, delavskih svetov Itd. Z uvedbo novih oblik se bomo tudi uspešno borili proti birokraciji v aparatu oblasti in v gospodarstvu, ker bomo Prati njej postavili najširšo iniciativo od spodaj. Tudi v partijskih in masovnih organizacijah se mora razviti največja iniciativa od spodaj. S tem bo mogoče oinei'11 strokovni aparat in odpraviti birokracijo tudi v aparatih političnih organizacij. NAJ 2IVI DELOVNO LJUDSTVO V SVOJI TRDI BORBI ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA! NAJ ŽIVI LJUDSKA OBLAST, NAJVECJA PRIDOBITEV V BORBI DELOVNEGA LJUDSTVA! NAJ ŽIVI SLOVANSKO-ITALIJANSKO BRATSTVO, JAMSTVO ENOTNE BORBE NAŠEGA DELOVNEGA LJUDSTvA ZA BOLJŠO BODOČNOSTI NAJ 2JVI KPJ S TOVARIŠEM TITOM NA CELU V SVOJI BORBI PROTI REVIZIONIZMU KOMINFORMA IN ** ENAKOST MED NARODI! - INŽ. A. ČOK: kmetijsko šolstvo i kmetijska izobrazba potrebujeta NA ANGLOAMERlSKEM PODROČJU STO na Znameniti gospodarstveniki in državniki ter sociologi vseh ^fdnih narodov in držav se strinjajo v tem, da sloni gospo-Cai 800131111 ln kulturni napredek posameznika in narodov ^ človeške družbe sploh na temeljih splošne vzgoje in stro-l «e izobrazbe. Vsi stanovi in vsi poklici prispevajo k napred-^ gospodarskega in socialnega ter kulturnega Izživljanja posa-in * ln človeške družbe v razmerju njihove stopnje vzgoje t ®tr°k°vne izobrazbe. Napredne države posvečajo zaradi tega činiteljema največjo pažnjo in skrb in ne štedijo z raznimi j0 ePi sredstva za njih čim večjo povzdigo. Pri tem upošteva-važnejše stroke in panoge gospodarskega, socialnega in ‘Urnega udejstvovanja vseh svojih občanov brez razlike. te ^*hko trdimo, da predstavlja kmetijska stroka glavni steber a udejstvovanja, ki tvori nekako zgradbo splošnega narodne-v . oziroma državnega izživljanja človeškega bitja. Saj črpa člo-, iz različnih panog kmetijstva največ dobrin predvsem ži-. z> «i so za njegov obstoj neobhodno potrebne. Posest kmetijske-. ''•-mljišča in njegovo pravilno izkoriščanje tvorita najvažnej-Sospocjarsko-polltične probleme vseh razvitih ter civiliziranih 'trn6/- ,n držav' Zaradl tega posvečajo vse države na svetu Mitki stroki Po^bno pažnjo in skrb, kar dobi izraza tudi v iZtiK negi’ kl sta deležna kmetijska vzgoja in strokovna °razba v posameznih državah. WZa dosego primerne vzgoje in strokovne izobrazbe so po-kmetijskim razmeram v posameznih deželah odgovarjajo-*tnetijske šole. Kakor obstojijo po vseh naprednih državah c;.I °Vrstne strokovne šole za druge stroke gospodarskega, so-i). nnega *n kulturnega udejstvovanja posameznih občanov — turt, :‘trgovske šole, obrtne šole, Industrijske jole, itd., tako ima V^1 kmetijska za svojo stroko razno vratne kmetijske s in tečaje. šole, za- K ^*ftiere na angloameriškem področju STO ^ N« tukajšnjem področju, ali v coni A STO. ki je na žalost Je ločena od cone B naše državice in »e to dejstvo v nem fasu na^brže ne bo spremenilo, pogrešajo domači W.°,Valci primernih kmetijskih šol in tečajev, kjer bi njegov ^ j ln kmetska mladima mogla dobiti času primemo stro-^J10 Vzgojo in izobrazbo, ter izpopolniti znanje v svojem kmeč-n Poklicu. j, *obraženemu človeku in tudi preprostemu občanu, kateremu I,, Sai nekoliko poznano stanje kmetijskega šolstva v srednjih iitif^ruglh evropskih deželah, je v resnici nerazumljivo, zakaj tUVite!ii Jn oblastniki našega naprednega ozemlja ne čutijo ti, da bi posvečali tudi domačemu kmetijstvu in predvsem ki ,Q vi strokovni izobrazbi vsaj majhen del one skrbi in nege, tv J° deležne na tem polju vse ostale stroke. Zakaj ne sledijo V?Sl ljišč znaša 4.768 ha poleg 3.780 ha neobdelanih zemljišč. Kmetijstvo na tem področju Ima torej skupno na razpolago borih 20.430 ha več ali manj rodovitne zemlje. Ce Pa pomislimi in upoštevamo dejstvo, da se na tej skopi zemlji preživlja in ba-vi s kmetijstvom najmanj 30.000 ljudi, ali preko 1/10 vsega tukajšnjega prebivalstva, tedaj se nam prikaže pomen tukajšnjega kmetijstva v eisto drugi luči in veličini. Točnih podatkov o številu kmečkega prebivalstva in kmetij ali gospodarstev tukajšnje oblasti niso še sestavile. Vsekakor pa ima krnetijski statistični urad za tukajšnje podtročje V svoji evi-denci preko 6.000 kmečkih posestnikov, najemnikov in polovinar-jev. Leta 1939 so našteli na tem ozemlju samih trtorejeev 5.790, kar tudi priča, da naše navedeno število kmečkega prebivalstva ni pretirano. Na podlagi navedenih številk odpade na vsako tukajšnjo kmetijo povprečno 3.3 ha ali borih 33 tisoč kvadratnih metrov na splošno slabo rodovitne zemlje. Kljub temu pa znaša vrednost kmečke proizvodnje na tej zemlji, po računanju strokovnjakov, okrog 3 milijarde lir letno, kar predstavlja gospodarsko vrednoto, ki je tudi za tržaške razmer* gotovo upoštevanja vredna. Vrednost kmečke proizvodnje je ntogoče znatno povečati, bodisi s povišanjem količine kmetijskih pridelkov bodisi z izboljšanjem njif\ kakovosti s pomočjo temeljitega ali intenzivnega in umnega izkoriščanja razpoložljive zemlje le na podlagi svobodnega tehničnega napredka v kmetijstvu. To pa je dosegljivo tudi pri nas, kakor so to dosegu ie v drugih deietah in državah edino s pomočjo temeljite vzgoje in strokovne izobrazbe domačih kmetovalcev. Strokovnjaki-sociologi menijo, da je kmetijstvo Danske, Holandske, Belgije in Švice doseglo svoj zavidanja vredni višek in z njim visoko življenjsko raven vsega tamkajšnjega prebivalstva zahvaljujoč se v prvi vrsti kmetijskemu strokovnemu šolstvu, lal je v teh deželah zelo široko zasnovano In razvitol Kmečki naraščaj in mladina iz cona A Tržaškega ozemlja se nimata na domači zemlji kam zateči, da bi se mogli izvežbail in izpopolniti v svojem poklicu kmetijske stroke, do&fn imajo njihovi sovrstniki, ki se nameravajo posvetiti raznim poklicem m n« izbiro vsakovrstne strokovne šole ln po- sebne tečaje. G ede teh tečajev naj omenimo le, da se prirejajo povečini pod. okriljem '(Pokrajinskega konzorcija za strokovni pouk v Trstu* za najrazličnejše poklice drugih strok razen kmetijske. V šolskem letu 1949-50 je bU0 teh nič ^j ^2^ so bili razdeljeni na 98 razredov z 2279 gojenci. Za vse te tečaje, ki so se vršili v prostorih raznih šol v Trstu in v Miljah, je bil predviden skupni strošek čez 17 milijonov Hr (za leto 1948-49 čez 19 milijonov lir). Te stroške krije skoraj po-polno ma ZV.U, kx je najbrže pripravljena kiritl še večje stroške za šolstvo In strokovno Izobrazbo. Gsitane le vprašanje, zakaj — 255 — HiNAHNcr rasHoumri SADJARSKA IN VRTNARSKA SOLA V OE§CHBERQU V ŠVICI. — 256 — Se za kimetijskb stroko ne otvori noben tečaj tudi v okviru tega konzorcija, čeprav je bil' zadevni predlog svoječasmo že odobren na odborovi seji?... , , Pravične zahteve naših kmetovalcev Iz navedenega lahko sklepamo, da je tukajšnji kmečki živelj tako iz socialnega kot iz gospodarskega vidika popolnoma upravičen zahtevati od svojih nadrejenih mu oblasti in upraviteljev, da nudijo tudi njemu vse možnosti in potrebna sredstva za izpopolnitev svojega strokovnega znanja, kakor to že nudijo drugim strokam. ' Res prireja tukajšnje kmetijsko nadzorstvo neke zimske tečaje o kmetijstvu, toda še ti so povečini v italijanščini, ki je našemu kmetovalcu zlasti y strokovnih izrazih še vedno tuja. Tudi predavanja P° radiu morajo biti le pomožnega značaja, posebno če upoštevamo dejstvo, da je če razmeroma malo naših kmetovalcev, ki razpolagajo s potrebnim sprejemnikom, To, kar nudijo tukajšnje oblasti domačemu kmečkemu življu na polju kmečke vzgoje in strokovne izobrazbe, je vse premalo glede na zahteve sodobnega gospodarskega, socialnega in kulturnega izživljanja tukajšnjega prebivalstva. 1) Kmečki naraščaj tukajšnjega ozemlja mora zato dobiti, vsaj na podeželskih ljudskih šolah, ».nadaljevalne tečaje kmetijskega tipa«, ki so obstajali še pred zadnjo vojno — ali na škodo naših kmetovalcev le v italijanščini in bi morali obstajati še naprej, kakor .to predvideva italijanski zakon z dne 22. IV. 1932 št. 490. Ta zakon še ni bil ukinjen in je v resnici nerazumljivo, zakaj ga niso upoštevali pri urejevanju tu-kajšnjega slovenskega šolstva, kakor še vedno uveljavljajo ostale zakone iz Italije, čeprav so večkrat v škodo domačemu kmečkemu in slovenskemu življu sploh. Kakor je bilo že objavljeno je tukajšnji cUrad za prosvet0 sporočil, da so navedeni tečaji že obstajali, in sicer v Skeč11!111 na Vrdeli in na Opčinah, ter je potožil, da so prav težko uspevali. Za nas je to dejstvo lahko razumljivo, ker so P2, ti tečaji bili le v italijanščini in poleg tega je y tistih W8j tudi manj kmetovalcev. 2) Za kmečko mladino pa, ki se želi posvetiti kmečke*1" stanu in Čuti potrebo po izpopolnitvi v kmečki stroki in «3cfll; poklicih, so odgovorne oblasti dolžne otvoriti nemudoma vS 1 eno «dveletno Icmetijsko šolo», ki bo tako urejena, da bo 71 podlagi izkustev na tem polju v drugih deželah najbolj us,re zala namenu v domačih razmerah. Glede na sestavljanje učnega načrta za to šolo, ki je kakor ne smemo zamenjati s prej navedenimi »nadaljevala^ tečaji kmetijskega tipa«, nam morejo služiti za zgled načrti in dolgoletne izkušnje na drugih podobnih šolah, > kajšnjim kmetijskim razmeram, upoštevajoč .tudi bližino nega konzumnega tržišča kmetijskih pridelkov, bi po n& ' mnenju najbolj ustrezala kmetijska šola, kjer bj se mogli i ecl“ jenci poleg pouka v živinoreji in splošnem poljedelstvu sp1 lizirati tudi v vrtnarstvu-cvetličarstvu in v sadjarstvu-vinoS M i Ut al3 ništvu. Sola mora imeti na razpolago tudi primerno zendl za praktično vežbanje in udejstvovanje gojencev. Obiskov3'' bj. jo kmečka mladina, ki je dosegla vsaj 16. leto starosti je v stanju slediti teoretičnemu pouku in se udeleževati P1"2 j Učnih del na šolskem posestvu. Zaradi tega bi moral biti r šoli tudi internat. y fJ Zelo umestno bi bilo iz strokovno znanstvenega In gospodarskega vidika, če bi tej šoli bila priključena «kjnetu-^. poskusna in kontrolna postaja« in v okviru obeh po m0,v3, tudi trsnica in drevesnica za potrebe tukajšnjega kmetij®1 ^ kakor lahko srečamo podobne «kombinate« v drugih naprcu državah. (Nadaljevanje sledi) OSBI Blsn2AB 'OZ