POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE ZVEZE TABORNIKOV DJORDJEM SVETLIČIČEM
Z naravo k človeku
To ni le geslo tabornikov, je naloga vsake-ga tabornika, da živi z naravo, se v njej orientira in se navadi na samostojno življe-nje, koristno izkoristi svoj prosti čas, se kaj nauči in veliko stvari spozna. Druga po-membna naloga tabornikov pa je obujanje tradicij NOB.
O tabornikih in njihovi organizaciji nam je pripovedoval predsednik občinske zveze tabornikov Djordje Svetličič.
Tabornik je lahko vsak, ki je pripravljen delati v taborniški organizaciji. V občini imamo okoli 550 tabornikov, ki so vključeni v štiri odrede. Na Viču so Močvirski tulipa-ni, na Vrhovcih Blagajev volčin, na Krimu je odred Podkovani krap ter v Horjulu odred Antona Uršiča.
Česa se lahko taborniki naudjo?
Naučijo se lahko topografije, orientacije, signalizacije, kuhanja, prve pomoči, novi-narstva, glasbe, raznih tehničnih dejavno-sti...
Katere kadre vzgajate v vaših vrstah?
Vzgajamo vodnike, ti so učenci osmih raz-redov osnovnih šol, največkrat pa srednje-šolci, ki obiskujejo vodniški tečaj - štiri-najstdnevni, ki je podoben taborjenju, goz-dno šolo, kjer se izuče vsega, da so sposobni delati z vodom, lahko pa obiskujejo tudi specifične tečaje. Ostali kadri v naši organi-zaciji so še vodje družine in čete, načelniki odreda in starešine odreda, vsak odred pa ima svojo upravo.
S kakšnimi aktivnostmi se lahko pohvaiite v tem letu?
Udeležili smo se veh tekmovanj na občin-skem, regionalnem in republiškem nivoju. S propagandnim taborom smo poživili občin-ski praznik, prav tako sodeluje vsak odred tudi pri praznovanju svojih krajevnih skup-nosti. Aktivni smo bili tudi pri pripravi pro-slave na Turjaku in pri podobnih manifesta-cijah. Občinska zveza in odred Močvirskih tulipanov uspešno sodelujeta z zamejskimi skavti v Celovcu, s taborniki iz Konjica ter z odredom Modri val iz Trsta in Gorice.
Kako pri svojem delu sodehijete z osnov-nošok)?
Tabornike pridobimo predvsem iz osnov-nih šol, s katerimi smo tesno povezani, če-prav poskušamo biti pri svojem delu samo-stojnejši. Sodelujemo s krajevnimi skup-nostmi na področju družbene samozaščite, saj smo prvi poklicani, da priskočimo na pomoč. Dobro pa je sodelovanje tudi z ZZB in z ZRVS.
Kaj pa z ZSMS?
Konkretne povezave z ZSMS ni, potrebno bi bilo najti več skupnih akcij. Do sedaj smo sodelovali le pri MAK-ovem tednu in pri raznih prireditvah npr. štafeti.
Zakaj povezave ni?
Mladinska organizacija ima svoj program, veliko je političnega dela, od tega pa se taborniki odmikajo. Oni delujejo bolj kon-kretno. Med mladino se kmalu razširi kaje-nje, alkohol, kar pa je prepoved, ne zapoved tabornika.
Ko smo že pri sodelovanju z ostaliiri or-
ganizacijami, kako je z vašimi odnosi z ZTKS?
ZTKS redno pošiljamo programe in oni nam dodelijo dotacijo. Tu velja en trener za dva naša vodnika in od tega zavisi tudi višina naše dotacije.
Kaj vas najbolj ovira pri delu, kateri so vaši problemi?
Imamo premajhno propagando, zato ne-kateri - mnogi ne vidijo pomembnosti naše-ga dela. Naše delo ni dovolj cenjeno.
Finančni problemi niso tako hudi, ker zadnja leta dobimo dotacijo od ZTKS.
Toliko slabše je s prostori. Odredi nimajo čisto svoje sobe, kjer bi si lahko ustvarili pravo taborniško vzdušje, nimajo skladišča za opremo, tudi občinska zveza je brez pro-stora. Odredi si pomagajo s prostori v osnovnih šolah in krajevnih skupnostih.
Se tabomiške vrste šurijo?
Zanimanje za taborništvo je vse večje, imamo pa tudi osip iz teh vrst, predvsem odhajajo mladi pri 14 letih, kasneje se vrne-jo, ko so za njimi neuspehi v družini, v šoli ali v ljubezni. Zgodi pa se, da se posvetijo drugi aktivnosti npr. plezanju, kjer zelo pri-de prav pridobljena taborniška kondicija.
Da pa raste zanimanje za taborništvo, je lep primer v tem, da bomo kmalu ustanovili novo četo na Dobrovi, kjer je odred že obstajal. Tam je že nekaj vodnikov, v šoli imajo nekaj opreme, tako bodo s pomočjo drugih odredov kmalu začeli z delom.
S am se nameravate taborniki še ukvar-jati?
Taborniška oprema je premalo izkorišče-na (le 3—4 tedne na leto), zato smo dobili pobudo, da bi organizirali šolo v naravi -pod šotori, to bi izredno pocenilo letovanje, oprema bi bila bolj izkoriščena in mladi bi bili v neposrednem stiku z naravo.
V okviru občinske zveze tabornikov pri-pravljamo šolo za nove vodnike, ki je že bila in še bo v Zapotoku. Letos smo že enkrat poskusili organizirati zimovanje v Zapotoku za vse tri odrede, upamo, da se bo to letos ponovilo.                    DARJA ERHATIČ