C. C. Pott ml: — Esc9 ogni mtrcoltdi 9 vinirdt — 6 giugno 1928. Potamnzna itevilka 25 stotinn. Ithaja vsäko sredo tn patek zjutraj. Stan* za celo leto 15 L * a pol leta 8» * » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo oziraii. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. ^r m^mr mJ/OŠKmwkJ^^K Š^^mmmm wkm^mmmH^Swrn Si 44 V Gorki, v sredo 6. junija 1928 utoxi. Nefrankirana pisma tt ne sprejemajo. Oglaat se računajo po dogO' voru in se plučajo * naprej. — List izdai>t konsorcij »Gor. Strirr zee — Tisk Katoliik* tiskarne v Gorici. Ri va Piazzutla it. 18. Uprava in uredniitvc nlica Mameli ittv ' Št.pošt.tck.rač.ll!1147. Teles, int. itev. .30' Beg z doma. V zadnjem času so je med nami zopet zelo razpasel beg z doma. Od vseh simni dežele nam prihajajo po* ročila, kako zlasti mladi krepki de? lavci zapuščajo rodno grudo in beže v tujino. Ponekod se to izseljevanje vrši kar trumoma in bodo nekatere vasi kmalu popolnoma zapuščene, brez vsakih delavnih rok. Ne bomo ponavljali in naštevali vseh zlih posledic, katere mora ta? ko ravmmje nujno roditi. Ze velU kokrat smo o tern govorili in zaklU njali naše ljudi, naj ne zapuščajo lahkomiselno lastne zemlje, naj se ne vdajajo varljivi nadi, da se v tw jini cedista med in mleko. Ne, pr'u jatelji božji, tujina je hladna in set bična in ne pozna ljubezni in gor* kote, ki preveva domačijo. In ne samo to! Z begom z doma rušimo naše iastno gospodarstvo, zasipamo vrelce, iz katerih naj bi črpali svojo gospodursko silo. Kdo bo obdelaval naše gorice in naša polja, naše pla? nine in naše dobrave, kdo bo tvgal nasi skromni, toda hvalezni grudi njene sadove, če ne bomo imeli do; ma lastnih krepkih in pridnih rok. In kar je še več! Beg z doma krči in redči naše že itak ne številne vrste. Če bodo naši domovi pmzni in naše vasi izumrle, če bodo naše druzine razmetane križem sveta in bo cvet jicišega Ijudstva mnoy.il druge rodo* ye, odkod bomo vzeli moči, da se ohranimo in si očuvamo svojo do: mačijo? Vemo sicer, da so premnogi v te* žavnem položaju. Nimajo del a in ne zaslužka, zato se skušajo z izselitvfc jo odiegniti grozečemu pomanjka; nju. Naše kmetije radi zaporednih slabih letin in raznih drugih neprU Hk lezejo v dolgove in ne morejo dafi kruha podezelskemu delavcu. Nsši obrtniki radi vseobčega po* manjkanja denarja nimajo naročil, mora jo zapirati svoje delavnice in misliti na popotno pälico. Predaleč bi zašli, če bi hoteli naštevati še številne druge vzroke, ki silijo naše ljudi, da obrnejo hrbet Ijubemu dom.ii in brezciljno hite v tuji svet s trebuhom za kruhom. Gotovo: življenjske prilike niso lahke. Zato je ztesti za močne in pogumne ljudi vabljivo, predati se valovom in iti iskat srečo v nepoznani svet. Boj z zastrto bodočnostjo ima mnogo mU kavnega in podžigajočega. Kljub vsemu temu moramo vem dar ponovno dvigniti svojo svarilno besedo. Zapeljivost, kakor ima zla* sti za mladega človeka tujina, ustva* ri lahko bolestno razpoložcnje. Ce se temu pridruži še pohlep po udob* ju in lahkem življenju, se izmaliči izseljevanje v bolezen. Kakor je pu vsaka bolezen kvarna in pogubna, tčiko je tudi ta. Zato se moramo resno čuvati, da ji ne zapademo. Ktikšne zalostne sadove mora nuj- no roditi, smo zapisali zgoraj. Pozivamo pu tudi vlado, da nam pri našcm trudu, ki ga imamo z omejitvijo izseljevanja, priskoči na pomoč. Kükor smo že večkrat zahte* vali in prosili, prosimo ponovno, naj poskrbi, du se odpro v deželi javna dein, pri katerih bi naše ljudje do; bili primeren zaslužek. Kjer so pa taka dela ze v teku — in iakih kra* jev je mnogo — naj odločno vpliva, da bodo zaposleni naši domačini. S tem bo pomagano našemu Ijudstvu in državi, kajti revno, obubožano prebivalstvo ji bo samo v breme. Kaj se godi po sveiu? Italija. V prctcklem mesecu moramo za* belcžiti več važnih do^odkov v tu* zemstvu in inozemstvu, ki zadevajo Italijo. Najvažncjše dejstvo v no- tranji politiki je debata o preuredbi I državnetfa zbora v senatu. Poslan« ska zbornica je zakonski načrt žc odobrila. Nato jc prišcl na vrsto se= nat, da izrazi svoje mnenje. V se= natu jc proti načrtu vstala precej? šnja skupina. Od 207 senatorjev je proti zakonu glasovalo 46 senator? jev. Zakon je bil sprejet. Ko L& je podpisal še kralj, je zadobil zakon« sko moč in veljavo. Prihodnji itali* janski državni zbor bo že sestavljen po novem redu. Takoj druj4i dan, to je 24. maja se je do^odil slueaj v Innsbrucku. 24. maja je italijanski državni praz* nik, ki #a pTaznujejo tudi zastopstva v inozemstvu. Na zunaj se to praz« novanje pokaže s tem, da se izobesi državna zastava. Tako je storil tudi konzul v Innsbrucku. Visokošolci in prebivalstvo pa so smatrali to za izzivanje. Rekli so takole: 24. maja 1915. je Italija napovedala vojno Avstriji. Avstrija je bila poražena in sedaj jih italijanski konzul spo* min ja na poraz in ponižanje. In so šli in sneli izvešeno zastavo. Kon? zul je takoj protestiral in zahteval j od deželne vlade zadošičenja. De* želna vlada jc ukazala orožnikom, da so zastavo zopet postavili na nje- no mesto, in oddelek vojaštva ji je izkazal cast. S tem je bila zadeva poravnana. Prebivalstvo in akade* miki pa so dcmonstrirali in krieali proti Italiji in fašizmu. 24. maj je povzroeil protiitalijans ske nemire tudi v Ju^oslaviji. Tiste* ^a dne so v Zadru v Dalmaciji zbo* rovali italijanski vojni prostovoljci. Se isti večer se je v sosednih dalma? tinskih jugoslovanskih mestih raz* nesla vest, da so prostovoljci zaž^ali dve jugoslovanski zastavi in napad« li ju^oslovanski konzulat. Ju^oslo* vansko prebivalstvo se je razburilo, napadlo italijanski konzulat v Šibe* niku, razbilo nekaj italijanskih tr* #oivin itd. | Poslanik Bodrero je v imenu svo* j je vlade protestiral. Ju^oslovanska j vlada je vposlala Italiji noto, v ka* teri je obžalovala demonstraeije in je poudarila svojo željo po miru. j 30. maja sta naeelnik italijanske j vlade Mussolini in turški poslanik v Kimu Suad bej podpisala pogodbo, j ki doloea rešcvanje sporov in za* | držanjc obeh držav v morebitni vojni. Ta po^odba je zelo važen do* i <«odek ki krepi u^lcd Italije, I Življenje ima pa tudi svoje za* lostne strani. General Nobile, ki je ! odletel z zrakoplovom »Italia« proti tečaju, se še ni vmil niti se ni o^la? I sil. Bojijo se najhujšega. Vee rešil- i nih ekspedicij ^a je žc odšlo iskat. Ruska vlada jc sporočila, da je neka ! ruskn sprejemna brezžiena postaja ¦ prejela klice na pomoe. Upajmo, da se bodo' rešili vsaj drzni letalci, ako ne bo mo^očc rešiti zrakoplova. V Jugoslaviji so se ves pretekli mesec bavili z razmcrjem do Italije, z jadranskim ! vprasanjem in z nettunskimi dojio* j vori. Žc 10. maja je zunanji minis« ! ! ter df. Marinkovic j»-ovoril v zbor« j nici o razmerju do Italije. Marinkos ' vicev i^ovor je izzvala interpelacija i opozicionalnih prvakov Jovanoviea, j Pribieevica in Radiea. Marinkovic i jim je priporočal potrpežljivost, ! !ker so zadeve težke. j Par dni za tem se je raznesel glas, \ i da bo vlada prcdložila narodni i skupščini nettunske konveneije v odobritev. Takrat se je opozieija in vsa javnost zelo razburila. Vsi nam? reč smatrajo, da so nettunske kon* veneije za Jugoslavijo škodljive in da jih je treba popraviti. Italija pa stoji na stališeu, naj se sprejmejo take, kakršne so. Radi teh konven» cij je prišlo v vseh vcčjih mestih Jugoslavije do nemirov. V Belgradu je polieija morala streljati. Bilo je mnogo ranjenih. Tudi v skupščini so bili nemiri, zato se je odgodila do 8. junija. Sedaj se razburjenje polagoma polega. V zvezi z nettunskimi konven? cijami so govorili tudi o p-adeu se- dan je vlade. U pan je nekaterih se ni izpolnilo. Radikalni poslanski klub je v svoji seji 31. maja dal mi- nistrskemu predsedniku Vukičevi* ču zaupnico. Zaupnico je prejel tu* di dr. Korošec. Romuni.ja. V Romuni ji so doživeli zgodovin* ski dan. 6. maja se je v sedmograš- kern mestu Alba Julia vršil kongres narodne kmetske stranke. Kongresa se je udeležilo par sto tisoe kmetov, ki so sprejeli nekatere zelo dalcko* sežne sklepe. Ustanovili so lasten dr? žavni zbor in lasten senat, proglasili Bratianujevo vlado za veleizdaj- niško, sklcnili, da se bodo z vsemi sredstvi bojevali proti njej itd. Na* to so jo udarili na glavno mesto Bukarest, da bi z vlado kar na kr at* ko obračunali. Ker niso imeli pro* metnih sredstev, so se polagoma porazgubili na svoje domove. Vtis velikega zborovanja pa je ostal in vlada je videla, koliko nasprotnikov ima v deželi. V istem času je bivši romunski prestolonaslednik princ Karol skus šal priti na romunski prestol, kate* remu se je bil odpovedal. Računal je menda na pomoč narodne kmet* ske stranke. Imel je smolo. Poleg tega ga je angleška vlada izgnala iz Anglije. Sedaj se je nastanil v Bei* ßiji- Na Grškem se je v politienem življenju zopet pojavil stari politik Venizelos. Ne* kaj easa so govorili, da bo sestavil vlado. To se ni zgodilo, dasi je via* i da odstopila. Novi vladi predsedu* I je bivši predsednik Zaimis. Venize- los bo pa kljub temu imel precejšen vpliv na politiene dogodke. | Nemčija. 20. maja so se vršile volitve v i ncmški' državni zbor. Izid volitev je ¦ pokazal, da se je nemška javnost preusmerila na levo. Stranke desni* | ce in sredine so izgubile mnogo milijonov volilcev. Iz volitev so izšli I kot najmoenejša stranka socialni I demokrati. Dobili so 9,100.000 gla* sov in 153 mandatov. Socialistom sledijo nemški nacionalci s 4,400.000 glasovi in 73 mandati, nato centrum s 3,700.000 glasovi in 61 mandati, ; dalje komunisti s 3,230.000 in 54 i mandati, potem neniška ljudska i stranka s 2,670.000 glasovi in 44 mandati in končno demokrati z 1,500.000 glasovi in 25 -mandati. Ostale mandate so si razdelili ba* varski ljudovei z 1,045.000 glasovi in 17 mandati, gospodarske stranke z 1,400.000 in 23 mandati in druge manjše stranke. Izid volitev je pokazal, da je ljud* stvo nezadovoljno z desniearsko politiko dosedanje vlade. Zato je najbolj desničarska stranka namreč nemški nacionalci, največ izgvibila. Sikoraj dva milijona volilcev je za* pustilo njene zastave in se pomak* nilo proti levi. Izgubil^ sta tudi cen* trum in dr. Stresemann, pridobili so pa socialisti in komunisti. V inozemstvu je izid nemških vo* litev napravil zelo ugoden vtis. Na dalinem vzhodu divja vojna. Najprvo so se spopri* jeli Kitajci in Japonci v Tsi*nan*fu. Japonci so trdili, da so Kitajci umo* rili mnogo japonskih državljanov. Kitajci pa očitajo Japoncem, da so pokolj namenoma izzvali. Kitajske čete so ujele celo japonsko posade ko v Tsi*man*fu, ki je štela več ti* soič mož. V sporu so posredovale velesile, ki niso pustile, da bi se Ja* ponci preveč trdno usidrali na Ki* tajskem. Tako se je nesoglasje na? videzno poravnalo. Kmalu potem pa so se spopadle severne in južne kitajske armade, ki se že vcč let bojujejo za oblast v de* želi. Severne armade vodi maršal Čang*tso*lin, bivši ropar iz Man* džurije, južnim četam pa poveljuje general Čang*koj*šek. Južne ali na* cionalistične čctc so prisilile Čang* tso*lina, da se je umaknil in izpraz^ nil Peking, glavno mesto bivšega ki* tajskega cesarstva. S tem so nacio* nalisti dosegli velik vojaški in mo* ralni uspeh. Ako bodo tako napre,* dovali, bo na Kitajskem kmalu pres nehala pogubna državljanska vojna in kitajslya država bo spet združcna v mogoično politično činjenico, ki bo lahko sama določevala svojo usiodo. Okno v svet, Novi italijanski poslanik v Belgradu. Dosedanji italijanski poslanik v Belgradu general Bodrero je bil od* poklican. Na njegovo mesto je ime* novan Galli, o katerem pravijo, da je dober poznavalec razmer na Bal* kanu. Čehoslovaška in Hamburg. Nemčija ie priznala Cehoslovaški del pristani.šča v Hamburgu kot če* hoslovaško prosto luko. To se je zgodilo zadnjič, ko je bil dr. Beneš v Berlinu. Večina čehoslovaškc kupčije pojde sedaj preko Hambur* ga in ne več preko Trsta. Na Kitajskem. Poveljnik severnih kitajskih ar* mad Čang*Tso*Lin je odredil umik svojih čet. Šel je samo, kot sc je sam izrazil, v boljše postojanke. Pri tem je izgubil Peking, to je, glavno mesto bivšega cesarstva. Južn-e čete pa Pekinga najbrž ne bodo zasedle, marvcč ga bodo na pritisk velesil proglasilc za nevtralno ozemlje. Skupščina odgodena. Zasedanje narodne skupščine se jc radi vclikih nemirov pri zadnji seji odgodilo na 8. junija. Pribičcvič in Radic sta sklenila predlagati, naj se notranji minister dr. Korošec postavi pred sodiščc, ker jc baje on odgovoren za zadnjc krvave izgre* de. Takega predloga zbornica naj* brž ne bo sprcjela. Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« Italijansko s turška pogodba objavljena. Pogodba, ki sta jo sklenili Italija in Turčija in jo 30. maja podpisali v Rimu, je sedaj objavljena. Vsebuje pet členov, katerih vsebino smo že označili v prejšnjih številkah. Sovjetska opozicija še vcdno bcli glave komunističnim voditeljem in politični policiji. Pre* tekli teden so zaprli dvanajst vis jih častnikov, ki so bili v armadi zclo vplivni, ker so bili baje člani tajnih opozicionalnih krožkov. Položaj v Nemčiji. V Nemčiji se vršijo posvctovanja za ustvaritcv nove vladne večine. Predsednik stare zbornice Loebe je Hindenburgu menda predlagal, naj pokliče vlado tako zvano weimar* sko koalicijo, ki je izdelala in sprejela sedanjo nemško ustavo. Ta koalicija je sestojala iz socia? listov, centra in demokratov. Treba bi jo bilo samo nekoliko razširiti. Položaj se bo razčistil drugi teden, ko bo otvorjen državni zbor. Prva seja francoske zbornice. Nova francoska poslanska zbor? nica je imela v petek 1. junija svojo prvo sejo, ki pa je bila zclo kratka. j Seji je predsedoval najstarejši po? slanec Maurice Sibille. Kongres francoskih socialistov. 27. maja se je začel kongres fran? coske socialističnc stranke. Vršil se J€ v mestu Toulouse. Na kongresu je bi) navzoč tudi zastopnik nem? J ških socialistov Breitscheid. Zbo? ' rovalci so se posvetovali o seda? | njem političnem položaju, katero ( smer naj ubere stranka v novem državnem zboru, in o mednarod? nem socialističnem kongresu, ki se bo vršil v avgustu v Bruslju. Kon? grcs je sklenil naj socialisti ostanejo v novi zbornici v opoziciji. Francoska vlada se je deloma preosnovala. Bivši mi? nister za delo Andre j Fallieres je pri volitvah propadcl. Zato se je moral umakniti iz vlade. Na njego* vo mesto ie bil imenovan Loucheur. DNEVNE VESTI. Naročnikom in čitateljem. V četrtek na praznik sv. Reš. Te? lesa počiva delo v naši tiskarni. Vslcd tega in radi zamudne poštne ekspedicije bi naročniki »Straže« večinoma pred ponedeljkom ne pre? jeli. Zato smo se odločili petkovo »Stražo« tokrat opustiti. V nado? mestilo smo pridjali današnji šte? vilki prilogo. Toliko v znanje in blagohotno vpoštevanje. Težko je obolel č. g. Jože Kos, župnik v Otaležu. Pred nekaj tedni se je podvrgel operaciji v Trstu. Zapustil je pa kmalu bolnico in se vrnil domov, kjer je začel opravljati svojo truda? polno službo, Pred dobrimi 10 dnevi se je njegovo stanje opasno poslab? I šalo, tako da je bil zadnji petek že , previden s svetotajstvi za umrjoče. Priporoča se v molitev. Papežev rojstni dan. 31. maja je bil rojstni dan papeža Pi ja XI. Sveti oee ima sedaj 71 let. Podpredsednik skupščine umrl. Prvi podpredsednik jugoslovan? ske narodne skupščine Radoslav Agatonovic je v ertrtek 31. maja v Belgradu umrl. V grob ga je spravila pljučnica. Agatonovič je bil posla? nee Davidovičeve demokratske stranke. Osebna vest. ' Državni izpit za poueevanje kla? virja (Musikstaatsprüfung) je polo? žila te dni na Dunaju gena. Valeska Hirsch iz Gorice in sicer s prav do? brim uspehom. K izpitu je bila pri? puščena na podlagi spričevala zna? nega našega glasbenika Emilia Ko* mel?a, ki jo je tudi pripravil na iz? pit tckom treh let. Gčna. Hirsch je danes nastavljena kot učitcljica klavirja v samostanu pri čč. ss. Ur? šulinkah v Gorici. Obdarjeni družini. Naeelnik vlade je v znak svojega zadovoljstva naklonil pa 200 lir družinam Fell Viljema iz Gorice (9 otrok) in Strukelj Ivane iz Kobari? da (tudi 9 otrok). Še nekaj podrobnosti o zagonetni Tušarjevi smrti. Dodatno k našim tozadevnim po=> roeilom še sledeee: Truplo pokoj? nega Tušarja sta našla 25. maja dva ribica na desnem bregu Pada 5 km od Cologne Ferrarese nasproti Cri? spinu. Mrtvec ni imel pri sebi nika? kih dokumentov in ne listnice; žepi so bili preobrnjeni. Manjkali so tu? di eevlji in zlata ura. Truplo je bilo prepeljano v mrtvaško kapelico v Cologno. Tarn sta ga našla 29. maja gg. Tavš in Kragelj iz Cerkna, ki sta šla na prošnjo sorodnikov iden? tificirat najdenega mrtveca. Oba gospoda sta v mrtvecu ugotovila nesrečnega Tušarja. Nato sta pod? vzela vse korake za prevoz. Pri tern trudapolnem delu so jima ljubeznivo pomagali sodnik iz Coppara, njegov kanclist, zdravnik v Cologni, tamo? , šnji orožniški brigadir, potem pre? ' fektura v Ferrari in sploh vse ljud? stvo. Sodna preiskava, ki se je vrši? la dvakrat, ni mogla ugotoviti vz? roka smrti in se tozadevna preiska? va šc nadaljuje. Pred odhodom iz Cologne se je vršil slovesen pogreb, za katerega se ie posebno potrudil tamošnji g. župnik. Udeležili so se ga zastopniki oblastev in vsa vas. 31. maja ob 1 uri popoldne so po? tern odpeljali dragega rajnkega na mrtvaškem avtomobilu skozi Pado? vo, Videm, Kobarid v domačc Cerkno, kamor so prispeli 1. junija okrog 1 ure popoldne. Poroeilo o pogrebu beri med dopisi! Glas iz Vipavske doline. Prijatelj nam pise: Železniške postaje po Vipavski dolini se pridno sirij'o. Dobro bi bilo za tujski promet in da bi doma? či delavci kaj zaslužili po zimi, če bi vlada podaljšala železniško pro? go vsaj do Vipave — tje »pod skalo«. Verski pouk na južnem Tirolskem. Šolski proveditor za južno Tirol? sko je po naroeilu vlade izdal okrožnico, ki določuje sledeee: 1. Od začetka šolskega leta 1928? 1929 dalje se bo pouk verstva v razredih od četrtega naprej vršil iz? kljueno v italijanskem jeziku. Izje? me so dovoljene samo v slueajih, kjer bi bilo to naredbo nemogoee izvršiti. 2. V nižjih razredih, to je od pr? vega do tretjega, se bo pouk verstva vršil v italijanščini tarn, kjer vsaj dve leti že delujejo sole družbe »Odrešena Italija«. lzjeme so do» voljene tudi tukaj. 3. V šolskem letu 193O31 pa se mora ta jezikovna doloeba razte? gniti na vse sole bree izjeme. Ta? krat mora biti sola že popolnoma italijanska. Proveditor je te določbc javil tu? di škofiji. Izrazil je željo, da bi se veronauk poučeval tudi v cerkvah, kot se to godi drugod po Italiji. S tern je vprašanje jezika pri ver? skemu pouku za enkrat zaključeno. Ljubljanski velesejm. V Ljubljani so 1. junija otvorili običajni letni velesejm, ki bo ostal odprt do 8. junija. To je že peti velesejm. Dolg polet. Italijanska lctalca Ferrarin in Del Prete sta pretekli teden poskušala, kako dolgo v\drži letak> v zraku, ne da bi moralo pristati. Poskus se jima je izvrstno posreeil. Letela sta neprenehoma 58 ur in1 37 minut. Premerila sta več kot 7000 km dol? go pot. Takega uspeha ni dosedaj še nihče dosegel. Drzna letalca sta s tern pobila vse dosedanje tozadev* ne rekorde. Pomožne ekspedicije za Nobileja. Nobile na zemlji Franca Jožefa? Vee ekspcdicij se pripravlja, da pojde iskat Nobileia in njegov zrakoplov »Italia«. Prva odpotuje* ta izvrstna norveška letalca stotnik Rijser Larsen in poročnik Lützow Holm. Imela bosta dve lctali. Oba zelo dobro poznata razmere v obte=« cajnih pokrajinah. Znani norveski raziskovalec tečaja Admundsen, ki je 1. 1926. skupno z Nobilejem pre? letel tečaj, pripravlja na svoje stro? ške drugo ckspedicijo. Admund? sena bosta spremljala Ellsworth, njegov stari tovariš pri raziskova^ njih, in poroenik Dietrichsen. Šved? ška vlada je odposlala na sever tri letala. Tudi sovjetska in ameriška vlada sta poslali ljudi proti teeaju. Italijanska vlada pa je poslala na Spitzberge komandanta Maddalena, ki je v ponedeljek odletel z letalom »Savoia 55« proti severu. Sovjetski podkomisar za vojsko Unschlicht je sporočil poveljniku ladje »Cittä di Milano«, da je neka ruska prejemna postaja v Sibiriji prejela klice na pomoč: »Italia. SOS (save our souls = rešite naše duše!). Zemlja Franca Jožefa.« Po? temtakem je veter zanesel Nobileja dalcč na vzhod. Vest še ni potrjena. Dijaške demonstracije v Benetkah. V petek 1. junija je priplul v be? neško lukp jugoslovanski trgovski parnik »Kosovo«, last Jadranske Plovidbe s Sušaka. Ko so beneški visokošolci to zvedeli, so hoteli priti na parnik. Vojaštvo in policija jim je namero preprccilo. Nato so zasedli majhen parnik, ki oskrbuje promet po Velikem kanalu. S tern parnikom so se približali jugoslo? vanskemu parniku. To pot so jih pa pregnali motorni čolni pristaniš? kega poveljstva in neka torpedov* ka finančne straže. Akademiki so se nato razšli. Ženske v nemškem parlamentu. V Vnovoizvoljenem nemškem dr? žavnem zboru bo tudi 31 žensk, od katerih pripada 19 socialistieni stranki, 3 centru, 3 komunistieni I stranki, 2 nemškim nacionalcem, 2 ljudovcem in 2 demokratom. Nesreča s petrolejem. V Bombayu v Indiji je zgorelo preko dva milijona litrov petroleja, ki je bil last družbe Standard OiL Vzrok nesreče ni znan. „ Nova vera na Češkem. Na binkoštno nedeljo so na Če? škem ustanovili novo versko obče? stvo, ki se imcnuje novokatoliška cerkev. Ti novokatličani priznavajo papeža kot vrhovnega poglavarja, duhovnikom pa dovoljujejo, da se lahko oženijo. Rado: , Starec ob Rečini. Srede sem komaj čakal. Šetališče i proti Lovrani je še bilo brez vsako- dnevnih pohajalcev, ko sem vtop? Ijen v misli hitel proti vili. Dan se ! je že obetal tako lep, da ni bil prav i nie primeren za poslavljanje. V vili je vsa služinčad tekala in prenašala kovčeke ter škatlje. Domačini so se? deli v zgornjici. Vlada je urejevala neke papirje ter jih razkazovala I nekemu možu, oeividno bodoeemu oskrbniku. Jako si je dal opravka z Vando, ki jo je hudo skrbelo, če bo mogla vse svoje punoke s sabo vze? ti. Mojega prihoda so bili prav ve? seli. Ko so bile vse škatlje in kovčeki lepo zloženi v motornem čolnu in je Vlada svoje posle urcdila, smo sedli k dopoldanski malici. Po malici. kjer so bili vsi tako ži? vahni ko, da so se po dolgem vrnili domov, smo šli na vrt. Vlada in Jako sta si ogledavala gredo za gredo; obiskali smo cclo kurji dom in pa poleg lepo hišico, kjer je pri? jazno mežikalo par lepih zajčkov. Videlo se je, da je vsem slovo do* , kaj težko. Le mala neugnanka je venomer žlobudrala. »Tetica, in tarn daleč bomo tudi imeli zajeke? Pa moj petclinček ostane doma; in zjutraj me zbudi tisti velik iz čokolade, ki si ga vče? raj kupila?« i »Še otroku je hudo slovo,« je pri? pomnila Vlada. Jako pa ni nobene zinil, marvcč krcpko puhal ko da hoec z dimom vred odgnati težke misli. j Gas je hitel kot ribiške jadrenice, če se veter dobro vanje vpira. Ka? dar je Vlada pogledala na uro, se ji je poznalo, da z grozo čaka na trenutek, ko bo rekla svojemu do? mu zadnji zbogom. Poldne je jelo zvoniti. Najprej je vctrc zanesel bronaste glasove z reške stolnice; potem so se začcli po vrsti oglašati: z Drenovega, matuljski, opatijski je tiho'pridajal, ko da se boji še zbu? diti zaspane goste; Jakovo dobro uho je še razločilo tenki glas od sv. Spire na Čresu. Obstali smo na terasi in se po? ¦ božno zatopili v prelest kvarner? skega poldne va. Sam božji dih je ležal nad njim. Pri kosilu smo večjidel molčali. »Ob treh moramo odtod,« je • vstajal Jako izza mize. ; Ko jc odšel sem se z nemim vpra? I Sanjcm na obrazu obrnil proti ! Vladi. j »Radi bi vedeli, če mu sem vas ; pravzaprav vabila k temu slovesu, i ne?li?« ; Vstala jc in šla v stransko sobo. : Cez hip se je vrnila z veliko maha? ; gonijevo škatljo. Odprla jo je s ključkom, ki ji je visel na verižici krog vratu. Molče je vzela ven dve veliki fotografiji. Dala mi jih jc brez besed«^ Krepek in odločen mož v najboljših letih je bil na prvi. Imcl je prav tako upognjen 1 nos kot Vlada. Druga fotografija j je kazala žensko, stasito in odločno. Vladine trepalnice je omočila sol? za in kanila na slike. Njen oče in mati... Tiho je zopet spravila drage spomine. Čez par trenutkov je privlekla na dan star beraški suknjič, polomlje? , na očala in molitvene bukve z de? 1 belimi črkami. Svetinjo za svetinjo je dolgo ogledovala in vročc polju^ bila. Mcni se je zdelo že kar malce preveč. Ko je vse zopet nazaj po? ložila, je od nekod princsla nekak zvezek, že precej razcefran, a skrb? no povit. Izročila mi je zvezek in zaprto ovojnico. »Pismo in zvezek odprite šele te? daj, ko bo ladja z mojo tugo in jadjo že sredi atlantskih valov. V zvezku boste našli, kako so življenja borbe strle tri ljubeča se srea. Meni morda neskonena Previdnost noče odloeiti takega konca kot očetu in materi. Toda tudi ta pot, ki jo moram ho? diti je še strma. Toda bodi, za po? koj mo jih dragih! V pismu vas pa nečcsa prosim, kar nisem mogla iz? polniti. Spomnite se le na onega starca ob Rečini, mojega očeta...« Prestala je. Zlomili so jo težki spo? mini. Po stopnicah so vlačili težak kovček. Jakovi koraki so se pribli? ževali po hodniku. »Kar jc pisano je pa pisano lc za vas in za dobrega gospoda Tobijo. On, ki me je krstil, je tudi izmolil, da sem se dvignila iz blata, kamor me je pahnil svet. Šli boste k njemu in mu vse povedali. Drugi pa naj ne zvedo. J>clc ko se potopim v dalj? nem svetu, povejte mo jim sorodnk kom v Grobniku o mojem trnje? vem potu in uredite z njimi, kar je še v pismu. Tisočcra vam hvala za vse; Pog vam bo plačnik, jaz vam ne morem!«---------- Priloga »GoriŠke Straže« št. 44 »GORISKA STRA2A« Stran 3 UTRINKI. Smrt — rešiteljica? Vsako lcto se v Evropi usmrti čez 50.000 ljudi. Največ se jih na Ogrskem in Češkem; na 100.000 prcbivalccv pridc 26 samomorilcev. Na Ncmškem in v Švici jih pride 23, v Avstriji 22, v Franciji 17, v se* vernih državah od 11—15, v Italiji ; 8, med 100.000 Grki sta pa le dva j samomorilca. Po večini so pa vsi | samomorilci iz velikih mcst. Berlin je na prvem mestu. Lepa slika po* vojne Evrope! Pravična vojna. Čuden naslov! Kajpak! Kdo pa si danes želi vojne, ko je še vse raz* bito in uničeno. In vendar se vsi vedno oborožujejo! Znani Kellogov ameriški predlog proti vojnam so evropski časopisi ceio smešili. Toda kliub temu so dani klici za splošno miroljubno gibanje. Cerkev je po Tomažu Akvincu že zgodaj učila, katera vojna se lah* ko smatra za upravičcno. Cerkveni učenjak postävlja tri temelje: pra* vilna napoved od priznane oblasti, pravičen vzrok in upravieeni name* ni vojujočih. Tomažev na.uk so iz* popolnili po'zneje sloviti možje. Vseobči talent tedanje dobe jezuit Suarez je proglasil vojno le tedaj za upravičeno, ee je moralna krivda le na eni strani in če je vsled vojne nastala škoda v upravioenem soraz* merju s krivdo in če je le z orožjem možno priti do pravice. Dandanes vsi ti pogoji po večini niso dani. Po dolgih mukah, bridkih izkuš* : njah in napornem znänstvenem de* j lu najslovitejših sodobnih duhov, so ' vodilne glave začele misliti tako, ' kot so Cerkev in njeni služabniki žc zgodaj učili. Kellogove, Briando* ve ali Litvinove note proti krivičnim vojnam bodo našle pa le tedaj od* : meva, ee bodo prežete s takim du« ! hom, kot je nauk skolastične sole od I sv. Tomaža pa do današnjih druže boslovcev. Vojna je zlo, upravieena je pa le red'ko, redkokdaj! Amerika uči! Vajeni smo gledati v Ameriško deželo, kjer so ljudje že stroji po* stali. Evropi prisvajamo prvenstvo v duhovnem, Ameriki v materijal* nem vodstvu. Da bi se marsikaj du* Jiovnega morali zlasti katolieani od Americanov učiti. Ameriški škofje so skienili in je že sprejeto, da bodo vsi amerilški katolieani plačevali Jetno po en dolar za misijone; mla* doletni pa po 60 stotink. Zdaj pa poglejte, kako se marsi* kod pri nas ljudje obnašajo, ee pri* de kaplan v hišo po kaj bere. Judovska propaganda. Pred kratkim so zborovali Judje celega sveta v Filadelfiji. Njih pied* sednik je povedal, da ima njih med* narodna zveza na razpolago dva miljona dolarjev. En miljon bodo porabili za ustanovitcv novih ju* dovskih stolic po ameriških univer^ zah, en miljon pa za pobijanje pro* tijudovske propaganda Take zbir* ke so začeli judje po vsem svetu zbi= rati. Bolj so požrtvovalni kot mi! GOSPODARSTVO. Belo maslo. i Letošnjo zimo je moralo precej naših mlekarn prestati hudo krizo. Veliki in pogosti zimski mrazovi, pomanjkljivi mlekarniški prostori, nezadostna eistoea v mlekarni, pre* m,alo izvažbani mlekarji in pa še bakterije, ki pač morajo biti udele* žene pri vsaki škodi, vse to je po* vzroeilo, da se je začelo januarja meseca pojavljati na tržaškem trgu vedno vee belega masla. Ne pretira* vam, če trdim, da je v dobi dveh mesecev, to je od januarja do mar* ca okrog 15 na.ših mlekarn utrpelo najmanj 50.000 lir škode radi po? kvarjenega masla. Belo maslo, to je tista beseda, ki je strasila odbornike mlekarn, pa tudi kupce. Prve zato, ker so vedeli, da bodo dobili za blago le nizko ec* no, druge pa radi tega ker so dobi* vali slabo blago v času, ko je bil trg prcnatrpan z dob rim maslom, tako da slabega ni bilo mogoee oddati sploh za nobeno ceno. Prenapolnje* nost trga je povzročila, da je bila izguba mlekarn na belem maslu se večja kot bi bila sicer. Beloba masla je lahko, kot vidi* mo, zelo nevarna napaka, zato je dobro, da se naše mlckarne z njo .scznanijo natančneje. Če se hočejo v bodooe uspešno postaviti proti nji v bran, morajo dobro poznati njene vzroke in predvsem sredstva, rs katerimi jo zabranjujemo oziro^ ma odstranjujemo. 1. Krma. Znano je, da je v zimskih mese* cih maslo vedno bolj belo kot v po= letnih. Temu je vzrok suha zimska krma, ki jo dobiva žival v hlevu. Ce dobivajo krave izkljueno le suho seno, brez vsake soene krme (repe, pese, korenja, vrzot itd.) in ee je še to seno slabo in izprano od dež* ja, potem bo imelo maslo že napad* no belo barvo, ki mu bo v precejšni meri škodila pri prodaji. Tako belo maslo popravimo z barvanjem smetane. Za maslo ni dobro vsako barvilo. Tudi domaea sredstva, n. pr. žafran in korenje so neporabna, ker lahko pokvarijo okus masla. Dobro in po zakonu do^ ! voljeno barvilo dobimo zanesljivo le pri veejih, znanih tvrdkah, ki pro* dajajo mlekarske potrebščine. Naj* bolj razširjeno je barvilo iz orelane (Bixa orellana). 2. Mraz. Veliki in ncnadni padci toplote globoko pod ničlo, ki povzroeijo zmrznenje mleka in smetane, so tu? di lahko vzrok belega masla. Gor* ske mlekarne, v katere prinašajo pozimi elani zmrznjeno mleko, ne bodo imele lepo rumenega masla, istotako ne tiste, v katerih se hrani smctana pri zelo nizki toploti, ali celo zmrzne. Maslo iz zmrzle sme* tane je belo in zrnato in se pinji zelo težko. Tudi v tern slučaju odpravimo be* lobo masla z barvanjem, vendar pa je maslo iz namrzlega mleka in sme* tane zelo nestanovitno in se kmalu kvari. 3. Pregrevanje. Podobno kakor mraz, škodi barvi masla tudi držanje smetane pri pre* veliki toploti, oziroma mešanje sme* tane s prevročo vodo. Ogrevanje smetane s prevročo vodo je pri na* ših mlekarnah zelo razširjeno. iMnogi mlekarji mešajo pred pinjc? njem mrzlo smetano z vročo, ali ce* lo vrelo vodo, da jo tako segrejejo na potrebno toploto. To delo je iz* yrseno sicer na ta način zelo hitro in enostavno, toda barva in okus masla sta izgubljeni, ravno tako tu? di stanovitnost. Včasih zakrivi mle^ kar novinec to napako iz nevedno* sti, mnogokrat pa tudi iz nemarno* sti. 2e zdravi razum pravi človeku, da ne more biti dobro mešanje mrzle smetane, ki ima včasih (žalibog!) 2—4° C in še manj, z gorko, ali pa še celo vrelo vodo. To napako odstranimo kaj lahko s pravilnim zorenjem (zakisanjem) ! smetane pri primerni toploti in s ; previdnim ogrevanjem smetane | pred pinjenjem. ; 4. Vlažni in nesnažni prostori | in orodje. ! Veeino belega masla, ki se je le* ! tos pojavilo, je pripisovati neeisto* ei in vlažnosti v mlekarskih prosto* rih. Nesnaga in vlažnost, združena s toploto, to so najugodnejši po* gcji za širjenje glivic. Ko sem prij > zadetim nxlekarnam dajal navodila, kako naj postopajo, da se bodo ubranile bele barve masla, sem ta* koj spoznal, da je bolezen bakte* rijelna, to se pravi povzročena od glivic. Nobeno sredstvo ni koristilo, še tako točno in pravilno izdelova^ nje masla ni pomagalo nič, cdinole popolno razkuženje cele mlekarne, vseh strojev in orodja. Toda ni tako lahka stvar, razkužiti celo mlekar? no, vse stroje in orodje, dasi je ze* lo enostavna. Zadostuje majhna nepaznost in vse delo je brez uspe* ha. Najprej pobelimo dobro vse stene z apnenim beležem, enako tu^ di tla, Potem umijemo vse stroje in orodje z 2% gorko raztopino sode v vodi. Lahko tudi namažcmo orod* je z apnenim beležem, ki ga čez ka* kih 10 minut speremo z vodo. Pa* ziti moramo, da začnemo z razkuže* vanjem od ene strani in "da ne pu; stimo nobenega, niri najmanjšega prcdmeta nerazkuženega. Ker je ta napaka masla bakterijelna in se ne da tako lahko odstraniti, zato je tudi mnogo bolj nevarna kot obi* čajna beloba masla, povzročena od ,krme, rnraza ali pregrevanja sme* tane. Napadeno maslo že takoj v začetku nima tistega polnega, sve- žega okusa in duha, ampak je pusto in največkrat tudi lojasto, ker se težko pinji. Za par dni postane grenko in v 10—14 dneh dobi tako zoprn duh in grenak okus, da je užitno le prekuhano. Iz tega sklepa* mo, da jc maslo napadeno od več vrst bakterij, ki so se z mlckom za? nesle v mlekarno in ki imajo svoj sedež v umazani in vlažni pinji, od^ koder se širijo v smetano in maslo Kot sem videl, so zakrivili belobo masla v nekaterih mlekarnah slabi, nizki prostori, ki so bill vedno pol* ni pare, v drugih pa velika: nesnaga. Eno in drugo moramo odpraviti. Mlekarna mora imcti vedno v zidu pod stropom primerno umeščenc zračnike in nad kotlom kamin za odvajane pare. (Tu mislim seveda naše male gorske mlekarne, z enim, največ dvemi prostori, ki so names* čene po kmetskih hišah.) Brezpo* gojno moramo odpraviti iz mlekar* ne tudi vso nečistočo. Najmanj pa^ zijo naše mlekarne na čistočo zi* dov, izmed strojev pa je najbolj zancmarjena pinja. Videl sem mle* karno, ki je imela vse zidove erne in poraščene s plesnijo in v pinji to* liko stare, žaltave maščobe, da bi ž njo revna družina celi teden lahko belila polento. Nič ni seveda čud* nega, če dobi taka mlekarna naen* krat belo maslo. Toda ni potrebna niti tako velika nemarnost. Zado* stuje, če pinjo in orodje vedno puš.* čamo vlažno in jih nikdar ne zra^ eimo, že to nam lahko povzroči oku* žcnje masla. Skrbimo, da bo v mle* karni vedno vzorna čistost. Od zu da, strojev in orodja pa do pred* pasnika in tal pod njegovimi čevlji, ysc naj bo lepo umito in čisto. Zra* čimo mlekarniške prostore, iznesi* mo posodo in orodje večkrat na solnce, posebno pozimi (položimo jih kar na sneg) in ne bo se nam treba bati, da nam postane maslo belo. inz. Pegim. NB: Razen belobe masla, se je pojavila minulo zimo tudi grenko* ba in duh po siru. O teh napakah bomo govorili v eni izmed prihod? njih številk. Najbol.ji krompir. Vsak kmetovalec bi gojil najraj* še eno vrsto krompirja, ki bi mu do* na,šala največji dohodek. Tako vr* sto pa ni mogoee lahko in hitro naj* ti, za to so potrebni večletni poiz* kusi, katerih pa ne bi smel delati kmetovalec, temveč za to urejena državna preizkuševališča. V sosed* ni Sloveniji se s tern vprašanjem peča Kmetijska družba za Sloveni* jo, ki je lansko leto preizkušala več ! vrst in javlja sledeče: 1. Alnui« je dobila družba iz Ti* rolskega. Trpi zelo vsled peronos? pore in ga je potrebno škropiti. Dal je 13 kratni pridelek. 2. »Jubel« je dal 18 kratni pride* lek. 3. »Industrie je dal 21kratni pri* delek, je zelo trden proti boleznim. 4. »Goldbail« je dal 17 kratni pri* delek; 5. »Parnassia« je pozna vrsta, go* molji podolgovati, meso rumenka? sto, koža razpokana. Dal je 15krat* ni pridelek. 6. »Citrus« je bolj zgoden krom^ pir, bolezen ga napada a je dal kljub temu 15kratni pridelek. 7. »Oneidovec« (Kamnik) je dal komaj 8kratni pridelek. Iz tega bi sledilo, da je vrsta Kam* nik najslabša, ker je dala najmanjši pridelek. Vendar pa se bi motil, kdor bi sklepal iz rečenega, da se mora opu* stiti vse vrste in saditi samo In* dustri, češ, je dal 21kratni pridelek. Upoštevati moramo namreč, da so krompirji zelo razlieni po okusu. Mnogo navedenih vrst ima zelo ne* okusne gomolje, je tako, kot da bi jedel drva. Je namreč mnogo vrst krompirja, ki sploh niso za hrano temveč samo za industrijo, to je za izdelovanje špirita in škroba. Sem spada ravno vrsta Industri. Zato bi bilo potrebno, da se po* izfcusi izvrše v drugem pravcu, to je, da se najde najbolji krompir za človeško hrano, naj bolj ši za žival* sko krmo in najboljši za industrijo. Nobena vrsta ne bo najbolja za vse nam ene. Pisec teh vrst bo za hrano vedno raje imel 10 kg vrste Kamnik kot pa 1100 kg vrste Industri. Enkrat pozneje bomo v »Straži« sporočili uspche letošnjega leta, ko rastejo v Vipavski dolini na dveh sporednih njivah sledeče vrste krompirja: 2 razlieni vrsti zgodnje* ga nemškega krompirja, ena holand* ska vrsta, Kamnik iz Kobariškega, drugi pridelek gorenjskega One* idovca in domači luknjičar. Razdelitev nagrad. Predzadnji ponedeljek, dne 28. maja, so bile razdeljene v Ajdov* ščini nagrade onim živinorejcem, ki so pred dvemi oziroma tremi leti uredili hlev in gnojiščno jamo po načrtih, ki jih je odobril Urad za kmetijski potovalni pouk. Med živi* norejee so bile razdeljene naslednje nagrade: Bone Karel iz Slapa kolajno ver* mcj in 800 lir; Rust j a Ivan, Dobrav* lje kolajno vermej in 800 lir; Mer* molja Josip iz Sela srebrno kolajno in 600 lir; Cehovin Bogumil iz Zgor* nje Branice, Božič Kristjan iz Sturij in Žorž Jcrncj iz Slapa vsak eno brončcno kolajno in po 400 lir; Bo* žič Josip iz Dolge polane in Marc Ivan iz Planine vsak srebrno kolaj* no in 500 lir; Prepost Josip iz Št. Vida, Colja Franc iz Rihenbcrka in Poljšak Franc iz Šmarij po 3(X) lir; Volčič Ivan iz Črnič 200 lir. Mandanje trt. Pod mandanjem trt razumemo odstranitev nerodovitnih — brez zaroda — poganjkov iz starega lesa kakor tudi odstranitev vseh šibkih nerodovitnih poganjkov, ki ne pri»* dejo vpoštev kot les za prihodnje leto. Take poganjke odstranimo za.* to, da se lahko bolj okrepe ostali po* ganjki, predvsem tisti, ki nosijo grozdje oziroma zarod ali ki bodo služili za les drugo leto. Mandati moramo pred cvetjem, to je pred polovico meseca junija. Pri mandanju odstranimo tudi vse liste pod spodnjim zarodom na poganjku in vse vršičke poganjkov pri četrtem členu nad najgornjim zarodom. Tako bo imel lep prostor za cvetenje in grozd za razvoj. Kdor še ni omandal, naj to kmalu stori. Stran 4. »GORTSKA STRA2A« Krmska pesa. Krmska pesa je va/na krma za ži* vino, posebno v zimskem času, ko nam služi za nadomestilo sveže kr* me. Kdor pa hoče pridelati mnogo krmske pese, mora: 1. mnogo pese nasaditi, 2. paziti, da ni pesa prego* sta, temveč dovolj razredčena — v njenem nasadu vsaj 35 cm ena od druge — 3. nc pustiti, da plevel peso preraste, vsled Cesar je pletev nuj* nq potrebna, in 4. pesi mora pogno* jiti, najbolje z gnojnico ali čilskim solitrom, in 5 ne pese obirati, to je odstranjevati še zelcnih listov. Pe- sa spada namreč k tistim rastlinam, ki napravijo debel koren samo, če je na razpolago mnogo zelenih lis* tov, ki srkajo ogljenoevo kislino iz zraku in jo spreminjajo v škrob. Isto velja tudi za repo, koren je,- krompir, pa tudi za turšico. Detelja in napihnjenje živali. Če nočeš, da ti sveža detelja po* vzroči napihnjene živali, drži se sledečih pravil: 1. Ne krmi detelje na prazen želodec; 2. ne kosi dete* lje, ki še ni začela cvesti in 3. ne krmi mokre ali ugrete detelje. Dušika okopavinam. Vsled slabega vremena so letos rastline v razvoju precej nazaj. Za* to pa jim je potrebno priti na po«= moe, potrebno je pospešiti rast. Najlažje to storimo z umetnimi gnojili, predvsem s čilskim solit* rom, katerega dajmo posebno krom* pirju in koruzi takoj ob plctvi. Kdor ima na razpolago gnojnico, naj si prihrani eilski soliter in naj zalije z gnojnico (a razredeeno z vodo). Po toči poškodovane trte. »Straža« je že pisala o tern pred* metu, a potrebno je, da se še enkrat povrnemo k temu vprašanju. Takoj po toči moramo iti v vino* grad s škarjami in nkropilnico. Če ie vinograd vclik in bi obrezovanje trajalo več kot en dan, moramo trte najprej poškropiti. Če pa bi obre* zovanje trt trajalo manj, trte lahko prej obrežemo in šele potem po* škropimo. Skropiti pa moramo z vsaj poldrugoodstotno bordoško mešanico (modra galica in apno). Kako obrezujemo? Vseh trt ni mogoče obrezati po enem kopitu, ker niso nikdar vse trte enako po* škodovane. Če nastopi toča po ju* liju mesecu, moramo paziti, da shranimo čimveč lesa za drugo lcto, če pa potolče v juniju, se pri obre* zovanju držimo naslednjih navodil: 1. Prelomljene, potolčene in osmukane poganjke moramo odre* zati pri starem lesu. S tern prisilimo trto, da zažene nove poganjke iz šc spečih popkov na starem lesu. Na ta način dobimo lahko tudi še maj> hen pridelek ki bo sicer nekaj po* zneje dozorel in ne bo baš prvovr* sten, na vsak način pa dobimo les za prihodnje leto. 2. Poganjki so lahko prclomljeni a ne pri starem lesu, temveč višje. Take poganjke ne prerežcmo na dnu (pri starem lesu) temveč nad par zdravimi členi. Na ta način pri* silimo trto, da zažene nove poganj* ke iz spodnjih oči (popkov) letoš* njega lesa. Na ta način tudi lahko dobimo pičel in bolj krmižljav pri* delek, a les dobimo gotovo. 3. Poganjki so končno lahko sa* mo ntkoliko poškodovani * peresa ranjena, vršički prelomljeni in po* dobno. V tern slučaju odstraninio poškodovane liste in prelomljene vršieke. Paziti moramo pa potem pri je^ senskem obrezovanju trt, posebno pri slučajih pod 1 in 2). Za drugo leto moramo pustiti samo kratek les, zato pa ga lahko pustirno več. Če bomo kratko obrczali, bomo pu* stili gotovo za naprej le tak les, ki je dobro dozorel. Trta se bo drugo kto okrepila. Ce bi pa pustili dolg les, bj pri tern gotovo pustili slabo dozorelcga in šibkcga, vsled Cesar bi bilo mogoče, da bi trte po zimi zmrznile ali pa vsaj izdatno oslabi* le. Takim trtam je pozneje težko pomagati. Pri obrezovanju po toei poškodovanih trt moramo tudi pa^ ziti, da odstranimo iz vinograda vse sveže liste in poganjke, pa nai jih je toča odbila, ali smo jih sami odrezali, ker bi drugaee služili za gnezdo peronospori. Držite modro galico v rezervi. Navadno kupijo naši ljudjc baš toliko modre galice, kolikor je po> trcbujejo za škropljenje trt ali krompirja. Avgusta meseca nimajo vee niti prahu modre galice. Ker pa rabijo v zimskem easu modro gali* co tudi za škropljenje breskev in drugih dreves, za razjaiženje polj* skih semen (žit) in več drugih stva* ri, pa jo mora jo iskati okoli trgov* cev, predvsem drogherijah in jo po* tern plaeati po 4 lire za kg in vee. Danes jo dobe po 2 liri in pol, kar je le precejšnja razlika, oziroma so zelo lepe obresti. Zato pa bo skrben kmetovalec imel doma vedno v zalogi par kg modre galice, kakor tudi ne sine manjkati pri nobeni hiši par kg apna. Poslano,*) Opozorilo. «Le Assicurazioni di Roma So* cietä anonima di Assicurazioni e Riassicurazioni», s sedežem in glav* nim ravnateljstvom v Rimu, Piazza Adriana St. 30. NAZNANJAJO da sta prof. Osella Giacomo, biva* joe v Torino, Corso Regina Marghe* rita št. 72, kakor tudi gosp. Percoss Corrada, bivajoč v Cormonsu, ne> hala že od prvega oktobra tisocde? vetstodvajsetsedmega biti zastop* nika družbe «Le Assicurazioni di Roma». Od tega dne nimata ome* njena prof. Osella Giacomo in Per* coss Corrado nobene pravice skle? pati pogodbe ali prejemati vplačila za račun družbe «Le Assicurazioni i di Roma». | Vse to se naznanja vsem, ki ima jo katerekoli vezi z našo družbo. ISTOČASNO SE NAZNANJA, da se bodo smatrala neveljavna vsa vplačila, vse prijave za škodo in vsaka druga poročila, ki se nana* šajo na pogodbe z «Assicurazioni di Roma», ako ne bodo predana pri sledečih glavnih zastopstvih družbe «Societä Italiana di Assicus razioni & Riassicurazioni «Atlante», Procuratrice delle Assicurazioni di Roma», in sicer: Agencija za Tolmin in okolico: gosp. Anton Gujon * Staro selo pri Kobaridu St. 26. Agencija za Trst in mesto Goris ca: gosp. Mario Fabbro, Trst, Piaz* za della Borsa 9, I. Agencija za Videm in pokrajino: gosp. Nob. Sernagiotto Giovanni, Riva Castello I., Udine, kjer so imenovani g.. glavni agenti in njihovi pooblaščenci, preskrbljea ni z rednim pooblastilom, vedno na razpolago gg. zavarovancem za vsa* ko potrebno postopanje. „LE ASSICURAZIONI DI ROMA" Societä Anonima di Assicurazioni & Riassicurazioni II Presidente Ing. Comm Salvatore Farinetti. Preklic.*) Podpisani Franc Jež iz Grgarja št. 97 preklicuje tern potom vse ža* Ijivke, izgovorjene na škodo g. An« dreja Bitežnika iz Grgarja in jih cbžaluje. Grgar, dne 5. junija 1928. Jež Franc. Zahuala. Vsem onim, ki so na katerikoli način izkazali poslednjo cast našemu nepo- zabnemu bratu, svaku in stricu Dadauu Tusarju izrekamo najtoplejšo zahvalo, posebno pa gg. Gabrijelu Tavšu in Josipu Kraglju, obema iz Cerknega, ki sta preskrbela na lieu mesta v Cologni Ferrarese vse potrebno za prevoz dragega nam po- kojnika v rojstni kraj, g. orožniškemu brigadirju v Cerknem za njegovo po- žrtvovalno posredovanje, preč. duhov- ščini, zastopnikom oblasti, požarni bram- bi, pevcem, darovalcem vencev, sploh vsem, ki so nam stali v tern težkem trenutku ob strani in ki so se v tako ogrornnem številu udeležili zadnje poti pokojnega Vaclava. Cerkno, dne 4. junija 1928. Zalujoči ostali. Izjava.*) \ Podpisani Bavcon Maks pok. An* dreja posestnik iz Gojač 30 prekli* cujem in obžalujem žalitve, katere j scm izrekel črez cast gospoda dr. i Jasniča obeinskega tajnika iz Črnič j in se mu zahvaljujem, da mi je od* pustil in odstopil od kazenske ovadbe. Gojače, dne 31. maja 1928. Maks Bavcon. *) Z'a clanks, pod turn naslovom odgovarja ! tircdniiUvo samo v toliko, kolikor zahteva j zakon. I .__________________________________________________________________________.......________________________ ! Trgovskosobrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji, sklicuje po ])odpisanem likvidacijskem odboru na dan 21. junija t. 1. ob 10. uri v dvorani svoje hiše v ulici Sv. Iva* na št. 7. redni obeni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo likvidacijskega odbora. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje lctnih računov. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Morebitni predlogi. Letni računi so članom na vpo* gled med uradnimi urami v zadru* L:inem uradu. Poscbni predlogi, o katerih želijo zadružniki, da se na občnem zboru razpravlja, se mo* rajo naznaniti likvidacijskemu od* boru najmanj pet dni pred občnim zborom. — Za slučaj nesklepčnosti občnega zbora se kliče 14 dni po* zneje drug obeni zbor z istim dnev* nim redom, ki bo sklepal v smislu pravil brez ozira na število zasto«= nanih deležev. Likvidacijski odbor. Kdor proda harmonij za izpod tisoč lir, naj sporoči »Goriški Stra* ži« ceno in naslov. VABILO. Kmečko * delavska posojilnica v Sovodnjah ob Soči vabi vse svoje člane na redni obeni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 10. junija t. 1. po sv. maši ob 10. uri predp. v ob* cinskem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditcv bilance za leto 1927. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Razni predlogi. Odbor. VABILO na redni obeni zbor »POSOJILNICE V PEVMI«, ki bo dne 17. t. m. ob 4. uri popol* dne v uradnih prostorih z običaj* nim dnevnim redom. Načelstvo1. Zahvala Podpisani se tern potom zahva* ljuje slavni zavarovalnici »La Fon* diaria« ter njenemu glavnemu za* stopniku g. Dragotinu Starcu iz Barkovelj za povoljno in hitro iz* plaeano odškodnino vsled požara. Ker je omenjena zavarovalnica zclo kulantna, jo priporočam vsakomur. Šatej Andrej, Vrtovin št. 48. ZOBOZDRflUHIH Dr. PAOLO NETZBANDT med. chlr. ROBAR1D daje Informaciie v lekarnl in v baru ARRIGONI. Iščem že rabljen mlatilni stroj, pogon na roke. Ponudbc pod šifro »Stroj« Canale d'Isonzo (poste re* ' stante). »GORIŠKA STRA2A« Stran 5. Kaj je novega na deželi? Cerkno. (Pogreb Vaclava Tušarja). Zadnjo soboto predpoldne smo nesli k zadnjemu počitku telesne ostanke našega nesrečnega Vencel* na. Bil je žalosten dan za Cerkno in celotno okolico. Še narava ie ža* lovala z nami; nebo je bilo zastrto z visečimi obl.aki, ki so se od časa do časa zasolzili v rahli rosi in bilo je hladno, da je šlo do kosti. Ko je v petek kmalu popoldne pripeljal pogrebni avtomobil iz Ferrare dragega pokojnika zopet med nas in je bila krsta položena na mrtvaški oder v domači hiši, se je pričelo tugobno romanje. Ves popoldan, vso noč do pogreba so prihajali Cerkljani in okoličani kro* pit; bilo je neprestano prihajanje in odhajanje. In skoro nisi čul bese* de. Vsa teža zagonetnosti, ki še da* nes obdaja Tusarjevo smrt, je le* žala nad stotinami, katere je pre* vzel nekak tih strah, združen z glo* boko bolestjo. V soboto predpoldne so se zaeele zgrinjati proti Cerknu številne množice iz vseh cerkljanskih hri* bov; komur je le količkaj dopušeal čas, je prihitel k pogrebu. Prišli so tudi prijatelji iz Idrije, Sp. ldrije, Gorice in drugod. Bil je pogreb ka* koršnega Cerkno še ni videlo. Ko se je kmalu po deveti uri razvil žal* ni sprevod izpred Štravsove hiše proti pokopališču sv. Jerneja, nisi mogel pregledati dolge vrste od za* četka do konca. Za krizem je stopa* la številna skupina beloobleeenih deklet s šopki. Potem so sledili ste* vilni venci — okrog 10 —, katere so spremljale stotine kmečkih mož in mladeničev. Nato je prišla s cve* tjem pokrita težka krsta, pred ka* tero je stopala duhovščina — 7 du* hovnikov z g. dekanom na čelu. Za krsto so jokali potrti sorodniki, ka* teri se nikakor ne morejo vživeti v misel, da so za vcdno zgubili svo* jega ljubljenca. Za sorodniki so šli številni zastopniki raznih oblastev in organizacij ter oddaljenejši prija? telji. Sprevod je zaključila dolga in široka vrsta žensk. Cerkev sv. Jer* neja na pokopališču je bila veliko premajhna za vso množico. Zelo lep je bil pogled na cerkev s kora. V sredi cerkve je pocivala krsta. Ob obeh straneh jo je stražila tridese* torica ognjegascev v uniformah. Ob stenah so bili razpostavljeni venci, prcd oltarjem so stale deklice s šopki, v ozadju je bila natrpana pa črna množica pogrebcev. Res, prav pestra slika. Po y srce segajo* čih viljah je bral g. dekan slovesno mašo zadušnico; ccrkveni pevski zbor je vzncseno prcpeval »Re* quicm«. Ob cncm so tudi trije dru* gi gospodje opravili črne sv. maše. Po cerkvenih obredih so pevci za* peli ganljivo »Vigred se povrne«. Nato je bila krsta prenešena na pokopališče, kjer je bila spuščena v grob k pokojnikovim staršem. Po molitvah duhovnikov je zapel pev* ski zbor veeno lepo »Nad zvezda* mi« in bivsi župan g. Rojic je spre* govoril zvestemu prijatelju nekaj prisrčnih besed v slovo. In bil je konec: na krsto so začele padati ru* ševine, pomešane s šopki in eve* tjem, ki so jih metala v globino de* kleta. Ogromna množica, ki se je zgrnila okrog groba, se je pa le po* easi in med zadušenim jokom šte* vilnih trgala od prerane gomile. Sni* vaj v božjem miru. dragi Vcncelj, mi te ne bomo pozabili! Karano. Živimo in trpimo kot drugod. Nov most gradimo, da bi manj tr* peli in se zvczali z boljšim življe* njem in stopili bolj v svet. Most je zelo zaželjen in potreben. Delo bi hitro napredovalo, če ne bi tako de* ževalo. Prositi moramo Boga: Do* volj je moče, nebeški Oče. Te dni se vreme boljša. Bog daj! Ce ne, ne vemo, kaj bo s pridelki. Meseca ma* ja smo se zbirali zvečer sami v cerk* vi, ker nimamo duhovnika. Molimo Najsvetejše, častimo majniško Kraljico z molitvijo in skromnim petjem, kolikor pač moremo. Poro? eajte pa še od drugod, kako ste le* tos obhajali šmarnice. Pri nas ima* mo harmonij in tudi orgle za silo, a organista ni, kot še marsikje ne — zadnji čas tudi v Kobaridu in v Tolminu ne. Ob nedeljah pojemo le »na suhem«, veasih pa sploh pu* stimo. Zadnji čas smo znova začeli. Morda bo šlo. Vsaj za Sv. Trojico, ki je naš farni praznik, bi radi malo bolje zapeli. Se govori, da pride na Sv. Trojico zadnjič k nam tolm. ka* plan maševat, češ, da ne moreta sa* ma več zmagovati Tolmina in Kam? na, pa ta vest je brez podlage. Sicer pa glede pctja toliko že spravimo skupaj kot imajo sedaj po vel. noči v Tolminu pri glavni farni maši ob lOVi»: mežnar*organist pred oltar* jem igra na harmonij in večinoma tudi sjim poje; kvečjemu še v ka* kem kotu mu kdo malo pomaga, kakor pri črnih mašah. Se na bin* košti je bilo tako. Kdo je kriv, da je v Tolminu sedaj tako slabo petje, je težko reči. Kako bo s petjem pri orocesiji sv. R. T.? In o birmi? Dolžnost tistih, ki so petje uničili, bi bila, da zopet popravijo napako, naj bo kdorkoli kriv. Božja in Tol* mina cast zahteva to — se nam zdi... Fojana. Po tolikih mrzlih in deževnih dneh, so vendar prišli gorki in solnčni binkoštni prazniki. Kakor vsako leto, smo tudi letos obhajali obieajno letni shod pri Sv. Duhu, ker je ta cerkvica sv. Duhu posve* čena. Slišali smo pridigo g. župnika Kosa iz Biljane. Njegovi nauki nam bodo v tolažbo. Po sv. maši se je razvila proti cerkvi sv. Florijana procesija. Slišali smo lepo petje pod vodstvom g. organista Simonitija. Prišlo je veliko število Briccv; že dolgo jih ni bilo toliko. To priča, da | Brici še spoštujejo cerkvene zapo* vedi. Najbolj smo pogrešali naše* ga pok. g. Spitzerja, katerega ni bilo več med nami, ceravno nam ga na* domestujc toeno g. kurat iz Meda* ne, za kar mu gre east in hvala. — Dragi bravci »G. Straže«, še nekaj izrednega. Vsako leto smo imeli v majniku črešnje na trgu v Korminu, a letos nam jih mesec majnik ni dal, kar smo zelo pogrešali. Modrejce. Ker se noee nihee oglasiti iz naše vasi, sem se namenil jaz napisati par vrstic, da ne bodo mislili, da spimo. Cerano nas ovira slabo vre* me, smo spravili pomJadno seme o pravem času v tla. Gospodarsko smo šibki, peeamo se po večini s poljedelstvom in živinorejo, ki ni posebno na višku. Tare nas denarna kriza, kar ni posebno eudno; z dav* ki ne odlašajo, ki niso majhni, zla* sti ne če računamo z dohodki, ki so polovični kot druga leta. Kar kupiš, moraš drago plačati, svoje blago moraš pa dati za vsako ceno. Glavni vir dohodkov je živina oziroma mleko, ki ga nosimo nekateri v mle* karno g. Žbogarja pri Sv. Luciji; drugi pa predclujejo doma. Trije gospodarji so si nabavili lastne po* snemalnike. Poprej smo oddajali zadružni mlekarni pri Sv. Luciji, pa sedaj je prenehala delovati; zakaj se ne vc, ali radi premajhnc množi* ne mleka ali slabo urejenega gospo* darstva. Zato vam svetujem, dragi sovašeani: združimo se in ustanovi* mo v lastni vasi mlekarno, dovolj mleka imamo in zmožni smo tudi toliko, da bomo vodili, potem se boste prepričali, da je v zadružni? štvu moč. Omen im nai še to, da naj bodo naši fantje bolj obzirni v po* noenih urah do speeih vaščanov, ker smo siti njih vpitja po vasi, in naj raje prihranijo za stara leta ka* ko lirco, katerih menda ni v pre* ' obilici. Vaščan. Lokavec pri Ajdovščini. Ker odpade birmovanje v Sv. To* ma/u, zato bo sv. birma pri nas v sredo dne 20. junija (in ne v sobo* to). — Odkar nas je zapustil g. L. Paljk, smo ostali v cerkvi brez or* ^anista, toda naš pevski zbor se drži krepko in vztraja na svojem mestu, za kar smo mu hvaležni. Vendar želimo, da bi se naši orglje zopet oglasile pri službi božji. Naj poskrbi za to pristojna ublast! — Letos se obhaja tu 2001etnica naše cerkve, oziroma ustanovitve du* hovnije. Ker je dosedanja cerkev res premajhna za duhovnijo, ki šteje čez 1000 duš, pa tudi pre* skromna in v slabem stanju za ta* ko občino, ki ima vendar nekaj pre* možnih posestnikov in trgovcev, bo treba misliti na zidanje nove cerk* ve. Nekaj bodo pomagali k temu tudi naši dolarski strici iz Amerike. Idrijske novice. Nesreca. V torek dne 29. maja je v Leopol* dovem predmestju v ldriji ubilo enega vojaka, drugega pa ranilo. Pri napenjaju vrvi v svrho prevaža* nja materijala po zraku h kasarni, katero bodo gradili za Sv. Antonom, se je pri tisti napeljavi vlomil en zob in drog je s strašno silo udaril enega vojaka za vrat, da je bil na mestu mrtev, drugega so odnesli v j bolnico. Beseda prihodnjim prEjemnihom odShodninshih zvonov. Uradno zagotovljena odškodnin* ska nabava ccrkv. zvonov napre* duje, eetudi s polževo poeasnostjo. V bližini okolici so se novejšem ča* su zvoniki že precej napolnili, (tudi v podružnicah), žal da ne v našo zadovoljnost. Mnoge cerkve imajo zdaj slabše zvonove kakor pred vojno. Ne moremo si skoraj poma> gati. Cela akcija nima žc več podo* be odškodovanja, pae pa podobo miloščine. Ta nehvaležni posel ob* čutijo najgrenkcjše naši preeastiti gg. cerkveni predstojniki, ki hodijo v vzpostavitveni urad v Treviž (Treviso). Kako grenka je ta pot, s katere se vračajo navadno neza= dovoljnil Vendar imajo nekateri gospodje »debelo kožo« vsaj toliko, da se jim prepušča izbera zvonarne. — Kdor to doscže, doseže v seda* njih razmerah mnogo. Vendar je treba poizkusiti še kaj drugega in o tern v naslednjih vrsticah. 1. Prostovoljna izbera zvonarja je glavna pridobitev. Znano je, da imamo v bližini en a zvonarno prav dobro, eno pa ncpriporočljivo. Do- bra zvonarna nas žc sama oprošča skrbi. 2. Ako ste prisiljeni udati se iz* beri zvonarne, zahtevajte, da se mo* rajo zvonovi pustiti kakor izidejo iz livne jame, zahtevajte, da sc zvo* narju prepove vsako popravljanje skbo izpadlega glavnega glasu s pi* lo ali celo z dletom. Bolje je, da niso glavni glasovi prav uglašeni, kakor da bi se s pilo razglašala har* monija delnih, glasov ter s tern uni* eevala dobrota zvona. Če le morete, priditc se sami preprieat v zvonar* no, da ni noben zvon piljen in če je, pošljite takoj telegrafično protest komisarijatu v Treviž! 3. Izprosite si dovoljenja, da se obesijo zvonovi na lesenc jarme z zobatimi čepi (osmi). Za to menda ne bo zaprek, zlasti če so jarmi prcjšnjih zvonov porabljivi. 4. Ko vam zvonar sporoči, da so zvonovi pripravljeni za oddajo, vložite prošnjo na komisarijat v Treviž, naj vam pošlje prepis ocene kolavdatorja v zvonarni.... z moti? vacijo, da se mora ocena zvonov (ozir. njen prepis) vložiti v cerkv. arhiv. Ako vsebuje ocena le fraze ali celo nulla osta ali če ne prejmete niti tcga prepisa, je vam odprta še ena pot kot možem. ki hočejo ve? dcti, kaj imajo v zvoniku: Dajte zvonove v zvoniku tehnično prciz* kusiti tcr vložite tehnično oceno v cerkv. arhiv! 5. Ako so bili predvojni zvonovi vliti v Ljubljani, torcj težjcga tež= nega sistema kot sedanji italijan? ski, zahtevajte zanje ne le enake glasovc, ampak tudi enako težo. V to ste upravičeni no okrožnici »L'Opere di Soccorso« z dne 30. avg. 1922 štv. 15, točka 14, str. 7. Ako tega ne storite, dobite sicer zvonove istih glasov, pa manjše te* že. — F2n zgled. V moji rojstni vasi so morali oddati iz župnijskega zvo* nika tri manjše zvonove (f1, g1, a1), ki so tehtali 2186 kg. Italijanski zvo* novi istih glasov pa tehtajo 1510 kg. Če torej cerkv. predstojništvo ne zahteva teže pre[šnjih zvonov, bo na škodi za 676 kg brona. To znaša okroglo 10 tisočakov lir Iv. M—a. Drobne vesti. Zgodovinska papiga. Te dni je v Brightonu na An* gleškem poginila neka papiga, ki je bila stara 170 let. S to papigo se je baje veckrat zabaval francoski ce* sar Napoleon I. Papiga je znala an* gleški in francoski. Z njo je izgini* lo zadnje živo bitje, ki je govorilo z velikim Napoleonom. Dober želodec. V neki londonski bomici je te dni umrl 40 letni John Ainoworth. Vzroka smrti niso mogli dognati. Zato so truplo secirali in našli v že- lodcu 243 gumbov, 483 majhnih ka* menčkov, 209 igel in mnogo jekle* nih drobcev, stanijola itd. Zanimi* vo pa je dejstvo, da ni umrli nikdar tožil o bolečinah v želodcu. Tržne cene. 5. junija 1928. Cesen 90 vin. do 1 L kg; šparglji L 2.40 do 3 kg; artičoki 20 do 50 cent, komad; čebula 80 cent, do 1 L kg; fižol navaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.60 kg; solata 60 do 80 cent, krompir novi L 1 do 1.10 kg* krom* pir stari 80 do 90 cent, kg; grah L 1.10 do 1.40 kg; radič L l" do 2.60 kg; špinača L 1 do 1.20 kg; vrzote 50 do 70 cent, kg; črešnje L 2 do 4.60 kg; smukvice 7 do 8 L kg; limoni 15 do 20 cent, komad; maslo sveže L 14 do 14.50 kg; maslo presno L 17 do 18 kg; mleko L 1 do 1.10 liter; med L 8 kg; jajca 45 do 50 vin. Valuta. Dne 5. junija si dobil: za 100 franc, frankov 74.50 do 74.80 Lir za 10/3 belg. frankov 263.— do 267.— , ' za 100 švic. frankov 364.75 do 366.75 „ za 100 češ.-slov. kron 56.10 do 56.40 „ za 100 dinarjev 33.30 do 3360 „ za 1 sterling 92.56 do 92.76 „ za 1 dolar 18.92 do J8.98 n Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šilingov 264.20 do 270.20 „ Benecijske obveznice dne 6. junija 1928: 78.80—79. Darovi. Za Alojzijevišee: Veleč. g. Ignacij Leban, župnik v Batujah, 50 L. Pri* srena hvala_! Za Sirotiščc sv. Družine: P. n. g. Kristina Bunc v spomin pok. Am; broža Furlani*ja 30 L; S. Z. 10 L. — Srčria hvala! Go-stje na. svatbi Kavs v Soči 28 — 41 zbrali za misijonc Lir 47. — Srčna hvala! Bog poplačaj stotero! - Misijonski odbor v Gorici. Stran 6. »GORI5KA STRA2A« Na prodaj je posestvo na Graho* a cm ob ccsti. Zemljišča približno 2 ha. Hiša in hiev sta krita z opcko, pripravna za vsako obrt. Istotam čevljarski šivalni stro.j. Vsc pod usiodnimi pogoji radi selitvc. Pirih Alojzij, Grahovo št. 82. Na prodaj je eevljarski šivalni stroj »Kaiser« v boljšem stanju po primerni ceni. Več se izve pri Aloi- ziju Volku, Trnovo pri Gorici št. 81. Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poročni in krstni darovi po zmernih cenah. Popravila ur in zlatarskih predme* tov izvršujem z jamstvom in hitro. Kupujcm krone, srebro, staro zlato po najvišjih cenah. Pozor botree in botrčki! Prav lepa birmska darila po zni- žanih cenah kupite pri urarju in zlatarju Franju Keber v Idri.ji. Hoybepgove aparate za določanje tolščobe v mleku butirometre, pipete in druge rezervne dele po novih, znižanih cenah dobite pri inž, Fr. Peganu — Trst, Via Valdirivo štev. 19JII. zastopniku The Höyberg Company Ltd. OKULISTIČNI AMBULATORIJ Dott. GilbBPto Deinen zdravnik kirurg sprejema od MV2 do I2V2 dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28, Gorica. L.. KOMEL Gorica — Trg sv. Antona št. 5, kupi vsako množino PRŠUTOV Plaeuje po dnevnih cenah. Dott. Gius. Comel specialist za bolezni v nSesih, nosa In grip, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prejTeatro) Zdravnik 2L& zobe in ust Dr. LOJZ KRAIÜHIi sprejema V GORICS Piazza della Vittoria štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI štev. 35 The DECCA 66 Če poslušate novo DECCA slišite samo godbo, ču- dežno po moči in glasu. Pridite in poslušajte! ! ! EjDhulatSC. GORICA, Corso Telefon 347. Tovarna piščalk za orgle JURIJ BENCZ - Gorica — Via Seminario štev. 20 Opremljena z modernimi stroji na električni obrat. — Izdeluje vsakovrstne piŠčalke iz cina in cinka po zelö ugodnih cenah in z večletnim jamstvom. — Preliva stare piščalke. — Na željo osebni obisk - Strokov- njaška pojasnila o vsakem vprašanju orglarske obrti, proračuni neobvezno - vse brezplačno. uvoz IZVOZ Važn o I Važno ! Kmetovalci I Predno kupite posnemalnik, zahtevajte moj ilustrirani ceniki, ki ga pošljem vsakemu na zahtevo brezplačno, ali pa oglejte si osebno posnemalnike znamke „ROTH" v moji trgovini ali pa pri komu, ki ga ima že v rabi, in prepričali se boste, da so moji posnemalniki boljsi in veliko cenejsi od drugih. Ob enem naznanjam, da je samo gospod Josip Medvešček potnik moje tvrdke in nihče drugi. Just Ušof, zastopnik tovarne mlekarskih strojev „ROTH" v Stuttgartu na Nemškem. Gorica, Piazza della Vittoria štev. 4 Prodaja na obroke. ZITZMANN & JEŽEK Tovarna orgelj, harmonijev in klavirjev, — ustanövljena 1. 1925. -Delo prvovrstno, po vsakem načrtu. Cene zmerne. Glasbeni svetovalec: Emil Komel, učitelj glasbe. Odlične reference!!! GORICA'Corso Verdi štev. 30 STANOVANJE: Via Ponte Isonzo 17 ! Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo z novimi velikimi brzoparniki. Prihodrije vožnje iz Genove: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Genove v New Jork v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - "Principessa Giovanna" Iz Genove v Buenos Ayres v 13] 2 dneh. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so preskrbljeni z brzojavom „Marconi" — električno raz- svetljavo — izvrstno kuhinjo in največjim komfortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami dostojno oprem- Ijenimi, prostorne jedilne dvorane ¦— dvorane za kadilce — dvorane za dame — mostove za sprehajanje — kopelji — kino. Pojasnila da je zastopnik LLOYD SABAUDO F. ROSICH, GORICA, Via Gontavalle St. V Telefon št. 3-71 Pojasnila prebivalcem noriške pokrajine dajejo zastopnik tvrdke: Temeljita izraba tnleka doma, v mle- karni in na planini je mogoča edino s pomočjo posnemalnika DIABOLO ki je prvovrsten švedski svetovni izdelek, trpežen. priprost. PlacuiE se lahko v obrohih. Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop- niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago KNUT JONSON, BOLZÄRO Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavalle 4-IL in Josip Kovačič, trgovina, Idrija pri Bači 94 Teod. HHbap (nasi.) - Goriea CORSO VERDI 32 - - (hiia Centr. Posoj.j Vilfhfl zDlosa ieshego plntnn is znans tovarnc fiegenchaft S Itaymann, fiaSc- irstno blago za porofcsnn Kahor tudi wsISka Izbirs mosöiQfl In zinslos sofant, Blago solidno! Gene Ätwern©! PODRUŽNICA Ljubljanshe Mitne banke y Borici Corso Verdi „TrgovskI D/>jnnM Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska b*nk» Delniška glavnic?. Din. 50,000.0OT? CentPüSa L3UBL39NB Rezerte Dln, 10,000.000 Podružnice in agenclje : Brcžice, Celje, ČrnomHj, Gorica, Kr^nj, Logatec, Maribor, MctkoviČ, Novi Sail, Novomcsto, Ptuj, Prevaile, Rakek. Sarajevo, Slovenjgradcc, Spül, Trst. Sezonska ekspoziture: Kogaška Slatina. Vlcge na knjiiice po 4 % Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (nr:]ugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviy in obli cif vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in ino/emstvo. Borzni in ostali bančni posli.