poštarina plačena u gotovom revija za gradevinsku, likovnu i primenjenu umetnost rEVI1A za stavbno, likovno in uporabno umetnost revui de l*architecture et de l' a r t 1 9 3 3 7-8 LETO III. ARHITEKTURA Ing. arch. H. Hus, Park-hotel na Bledu, model ARHITEKTURA Revija za gradevinsku, likovnu i primenjenu umetnost. - Pretplata godišnje Din 120*—, za inozemstvo Din 150*—. - Uprava: Gajeva ulica 9. - Izdaja Konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragutin Fatur). - Tehnički urednik arh. Ivo Spinčič. • Odgovorni urednik Joie Zigon. - Grafički radovi Jugoslovanske tiskarne u Ljubljani (K. čeč). Revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost. - Naročnina letno Din 120*—, za inozemstvo Din 150*— Uprava: Gajeva ulica 9. Izdaja konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragutin Fatur). - Tehnični urednik arh Ivo Spinčič. - Odgovorni urednik loie Zigon. • Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. Čeč) Revue de 1'architecture et de 1'art. • Prix de I'abonnement annuel Din 120*—, pour 1'čtranger Din 150*— Redaction: Ljubljana, Gajeva ulica 9. • Publiee par 1'association »Arhitektura« (ing. arch. Dragutin Fatur) Rčdacteur technique arch. Ivo Spinčič. - Redacteur responsable: loie 2igon. - Travail graphique: Jugo slovanska tiskarna, Ljubljana (K. Čeč). UCERIM A . Savremeni hotel 94/97 Mesar: Smučarski dom na IJEDII1H. Pokljuki 93/99 Platner: Holel v gorenjskem kotu 100/102 H. Hus: Park-hotel na Bledu 102/114 Dufet: Kabina na jahtilOS Tor.čič: Hotel Matič u Splitu na Bačvicama 115/1M Dubovy: Turistički dom na Iriškom vencu 111 Fatur: Viničari ja 117/118 Prljevič: Kafana i restaurant u Topčideru 119 Mattanovich. Električne naprave modernega hotela 120 Manda: Moderne signalne naprave v hotelih 120/121 Armanda : Dalmacija i moderna arhitektura 122 125 Tresorji 125 Bedjamč: Mattanovich, Elektrotehniha I. STEKLO JULIJ KLEIN LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA 4 — TEL. 33-80 atelje ^ TELEFON ŠT. 2908 '^RSTVO SPEC\A^N PRISTOU & BRICELJ Resljeva cesta 4 • LJUBLJANA • Sv. Petra cesta 39 Specialista v izvrševanju steklenih napisnih lirm, slikanje grbov po predpisih • Tvrdka je bila odlikovana na svetovni razstavi v Londonu leta 1V35 z diplomo, zlato kolajno in „Grand Prix" Vedno vročo vodo vsako uro, vsak letni čas in neodvisno od vsake kurjave vam daje VAILLANT AUTO-GEYSER Tursystem AGT 13. Ta plinski aparat za vročo vodo oskrbuje poljubno število prostorov v hiši in ne potrebuje nobene postrežbe, ker popolnoma avtomatično prižiga in ugaša plamen, če se odpre ali zapre pipa za vročo vodo v kakem prostoru Prospekte dobite brezplačno od plinarne Vaillant je svetovnoznan, kajti »Kar prinaša Vaillant — je dobro!« f Suho lepljene znamke vezane plošče (šper-plošče) »Ukod « PRVA 3UGOSLAVENSKA TVORNICA UKOČENOG DRVA D. D. TVORNICA: SUSAK. Telefon štev. 5 SKLADIŠČA: BEOGRAD, Pariška ul. 13 LJUBLJANA Tvrševa C. 51 ZAGREB, Samostanska ul. 8 Telefon štev. 27-704 Telefon'stev. 32-49 # Tele,on štev" 85"48 Stalna zaloga: okume, jelše, bukev dimenzije plošč: 220/122, 200/122 Jugoslavensko Ganz d. d. POZOR VLASNICI CENTRALNOG GRIJAN3A! Uporaba skupog koksa otpada! Sa našim patentiranim kotlom i ro-štiljkom loži se sitnim domačim ugljenom! 50% godišnja uštednja na gorivu! Možemo rekonstruirati svaki kotao! Vrlo kratko vrijeme amortizacije! Beograd Karadordeva 65 ^ Zagreb Draškovlčeva 27 INŽENJERSKA GEOLOGIJA Jugoslovenska znanstvena tehnička literatura obo-gačena je ovili dana jednim vrijednim djelom: Iuže-njerskoin geologi join »h a. Milana T. Lukoviča, prof. beogradskog univerziteta. Ovo vrijedno tehničko djelo utoliko je važnije, što kod nas upravo znanstvena tehnička literatura ipokazuje veliko siromaštvo. Jugoslavija spada u red zemalja koje iinaju vepma raz-ličitih i za nauku zanimljivih sastava Zemljine kore, počevši tamo od Alpa pa do vulkanskih stijena južne Srbije. Inženjerska če geologija, na taj način, postati takoder važan udžbenik za proučavanje geologije naših zenialja. Knjiga sadrži iscrpno i znanstveno obradene sa-stavne dijelove zemljine kore; uz opise priložene su zanimljive fotografije, dobri erteži i razni grafikoni. Pisac u 1 dijclu počinje sa mineralima i precizno opisuje sve one koji ulaze u sastav stijena. U II dijclu opisuje nam stijene u sviiua njiliovini manifestacijama; opisuje nam njihove opče osobine, strukturi! i karakteristike. Za nas arhitekte i inženjere od velike je važnosti baš ovaj dio, jer nam govori 0 stijenama kao gradevnom materijalu, o njihovoj ujpotrebi pri izradbi betona, kod gradnje puteva i t. d. Ovdje je opisano raspadanje stijena, a to specijalno tehničari moraju dobro znati. Daljni dio nas uči o poremečajima zemaijske kore; tu su opisani razni tipovi i bore Zemljinih naslaga, što nastadoše zbog tektonskih poremečaja. Od velike je važnosti tumač geološkili karata i profila i izrada geoloških skica. Podzemne su vode u tehničkoj nauči takoder važno pitanje, pa nam pisac ovdje opisuje njihovo pori-jeklo, govori nam o njima u stijenama sa primarnom 1 sekundarnem poroznošču; govori nam o artejskim vodama, njihovim temperaturama, kemijskem sastavu i dr. Ovdje se upoznajemo sa izvorima počevši od onih gravitacionih pa do njihovih zaštita. VI odjeljak nas uipučuje ti vrlo značajan dio: govori o stijenama kao sredini 11 kojoj se radi. Iz ovoga dijela naučičemo fizičke osobine i fizičko ponašanje stijena, njihovu klasifikaciji! po fizičkim oso-binama, fizičko ponašanje koherentnih stijena, kao i onih rastresitih, te ponašanje mješovitog materijala. Tu se nalazi i opis nosivosti stijena. Na koncu knjige upozoruje nas prof. dr. Lukovič 11a značenje geološkog proučavanja terena i govori 0 ulozi geologije pri projektiranju. A to je baš ono što treba naročito podvuči, uzmemo li u obzir način 1 materijal za poueavaiije studenata tehnike na univerzitetnim, i opseg njihova rada u praksi. Mišljenja smo da savreineni arhitekt i inženjer mora biti što svestranije naobražen stručnjak, njegovo znanje t. zv. »sporednilu predmeta ne smije ostati samo na enciklopedijskoni sadržaju, kako je to upravo sa predmetom geologije u odjeljenju za arhitekte na uni-verzitetima. Današnji arhitekt i inženjer mora na gradnji suvereno vladati i radnoin snagom i gradev- nim materijalom (u tehnološkoin smislu). O11 mora, dakle, imati ne samo dovoljno iskustva nego i dovolj no stvarnog znanja 11 ovom srnjeru. Jer če tek iz toga rezultirati isipiavna primjena gradevne materije. Današnji stručnjaci moraju do u tančine poznavati ovaj materijal; pored toga oni moraju znati i njegovo nalazište u Jugoslaviji: treba upoznati 0110 što imamo, treba znati da je upravo naš dalmatinski kamen prvorazredni gtadevni materijal, poznat kao takav širom cijelog svijeta. Inženjersku geologija dra. Milana T. Lukoviča izdala je u solidnoj opremi ugledna beogradska iz-davačka knjižara Franje Bacha (Knez Mihailova ul. 12). Tu knjigu valja toplo preporučiti svima arhi-tektima i inženjerima radi dopune i proširenja znanja na području geologije. Arh. Marko Vidakovič, Zagreb. JEDNA KORISNA KNJIGA Otkako je arhitektura prestala da bude likovna umjetnost, i prešla na polje znanosti, ona obuhvata pored tehničkih takoder i prirodne znanosti. Osim toga potrebno je da savreineni arhitekt dobije i što širu opču, t. zv. humanističku naobrazbu. Savreineni arhitekt mora radi toga da proširi svoje znanje, a u svom radii ne smije da se pouzda u svoj .umjetnički' instinkt. Za ovo proširenje znanja potrebno je poznavanje svili filozofskih disciplina (psihologije, sociologije, pedagogije i t. d.), što če mu proširiti vidokrug i naučiti ga da gleda i analizira pojave duševnog života Knjižara »Slavija« u Novom Sadu, kojoj je vlas-n i k agilni g\ Ležimirac, izdala je »Filozofski rečnik« Svetislava Mariča, koji uzorno može da posluži svakom arhitektu u toni študiju, jer sadrži razjašnjenje svili naziva i riječi koje se upotrebljavaju 11 filozofskim djelima, a na koncu, ukratko, »Rečnik imena«, bez kojega nestručnjak ne može pratiti redove kojeg filozofskog djela. A rh. Marko Vidakovič, Zagreb. KNJIGE Adoll G. Schneck: Turen aus Holz und Metali, založba Julius Hoffmann, Stuttgart; cena 12 Mk. — Kot drugi del zbirke »Die Bauelemente« je za okni izšlo delo o vratih. Knjiga obravnava vse načine konstrukcije za krilna, premična, zložljiva in vrtljiva vrata; ipri zložljivih in pri »harmoniki« so navedeni obširni, praktično preskušeni primeri. Tudi najvažnejši okovi in ključavnice so obdelane v risbi in fotografiji; obširno stvarno kazalo izkazuje dobavitelje, arhitekte, izdelovalce, kraje in vse strokovne izraze. Stavbni inženjeri, arhitekti, akademiki, stavbni gospodarji, obrtniki in stavbna industrija so dobili tako knjigo, ki daje natančno pojasnilo za vsako možnost. Obenem nudi delo najpripravnejšo osnovo za nove kombinacije in konstrukcije ter bo lahko preprečilo, da bi se izdelovale za posamezne primere stvari, ki jili že najdemo lia trgu v preskušeni izdelavi. Vsako stavbno raziskovanje naj bi principijelno izhajalo iz že obstoječega. Zvezka »Die Fenster« in »Die Tiiren« delata to na vzoren način, obenem pa združujeta zahteve prakse z znanstveno natančnostjo. Knjiga je bogato ilustrirana tako s fotografskimi posnetki izvršenih vrat kakor tudi z risbami, ki kažejo različne konstruktivne detajle v pravilnih merilih. Pod pojmom »savremeni hotel« shvatamo zgradu sa svrhom da bi nudala putniku za duže ili krače vreme bavljenja u njoj mesto za počinak i naknadu za sopstveni dom u tudini. Bitno kod zadatka gradenja hotela jest, pre svega, razmišljanje i stremljenje u smeru da bi se spojile sve komponente ovamo zasecajučih funkcija nacionalnog gospodarstva, trgovine, saobračaja, krajevnih i vremenskih prilika, te zadovoljenje svih zahteva putujučih lica. U doba napredujučeg prometa stranaca, koji možemo, zapravo, da zabeležimo tek u poslednjim decenijima, postaju potrebe u gradnji hotela sasvim drukčije nego što su bile u doba kad su bila jedino saobračajno sredstvo po-štanka kola te su se hoteli podizali samo u gradovima i večim varošima, a da nisu pružali putnicima ništa osim najnužnijeg za nočivanje i opskrbu. U doba velikog razvitka železnica, automobilskog, vazdušnog i prekomorskog saobračaja poprima gradnja hotela, u vezi sa ogromnim opsegom i brzinom ovog savreme-nog, tehnički doteranog saobračaja, drugi oblik i izgled. SAVREMENI HOTEL (Hotel d'aujourd'hui) Gradski hoteli koji su nastali u vreme prvih razvojnih faza železničkih saobračajnih veza gradili su se prema potrebama i zahtevima onog doba; opazičemo, ipak, da su misao i pojam hotela bili izraženi samo formalno i spoljašnim efektima, sjajem prijamnih prostorija sa čitavim balastom i nepotrebnim luksuzom, što odgovara, doduše, onom vremenu, ali nipošto gore spo-menutim funkcijama današnjice. S vremenom su u praksi u povečanoj potrebi po gradnji hotela nastale, u poslednjim decenijima, zgrade koje su u skladu sa savremenim poimanjem hotela. Kao što je poznato, hoteli se podižu poglavito u krajevima i gradovima sa značajem političkih, industrijskih i trgovinskih središta te u letovali-štima, kupalištima i oporavilištima. Zbog toga imamo pored gradskih hotela takoder i hotele uz more i kraj jezera, u romantičnim krajevima sa lekovitim mineralnim vrelima, planinske hotele koji služe turistici, športne hotele za zimski te, u nižim planinskim predelima, za letnji sport. Pored krajevnih uslova odreduju opseg i veličinu hotelske zgrade takoder vremenski PZ sfi. s 4 7 I C 1. prostorija za pohranjivanje kovčega 2. pretsoblje 3. kupaonica 4. soba 5. garderoba 6. uzidani ormani (clos) 7. šaht za ventilaciju i instalacije Arh. Muschencheim, New York Načrt američkog tipa hotela Plan d'un hotel americain 7* 94 uslovi; veoma važan faktor jeste pitanje, da li če biti hotel posečivan sezonsko ili stalno. O finansijskim sposobnostima posetilaca hotela ovisi unutarnji nameštaj, pa se radi toga hoteli dele u prvo-, drugo- i trečeklasne hotele. Opaža se, ipak, da su u zadnje vreme, u omeru sa sve više razvijenim prometom stranaca, zahtevi putnika veliki i sasvim jednaki. Prema tome, moderan hotel spaja sve tri pomenute klase u standard-hotel sa čitavim komforom, sa karakterističnim tipom nameštaja i sa upotre-bom svih najnovijih i najsavršenijih pronalazaka hotelske struke; pre svega, dakako, ovamo idu higijenske naprave, ukusan i nenametljiv nameštaj te niz udobnih prostorija za zabavu i počivanje. Arhitekt treba da je svestan da zahtevi struke, zahtevi putnika i zahtevi svih funkcija ekonomije i materijala ne traže samo nove konstrukcije, več traže takoder stvaran način obra-divanja najneznatnijih detalja. Estetski savršena forma ovog nastojanja ne sme biti samo slu-čajan rezultat nesvesnih čuvstava nego mora da bude izraz novih htenja i shvatanja. Zbog toga arhitekt mora da se posveti ovome radu sa velikim pregnučem, koristeči se tako svojim znanjem kao znanjem i savetom svih stručnjaka na tome poprištu, da bi tako stvorio organizam koji če tačno i precizno odgovarati poimanju i svrsi hotela. Iznenadujuča i, zapravo, stvarna I jedno-stavna rešenja hotelske gradnje možemo da na-demo naročito u Amerikanaca. Ilustrovani načrt tla projekta za hotel u New Yorku (arh. Muschen- Arh. Becker — ing. Kutzner, Dusseldorf Prizemlje europskog hotela Rez-de-chaussee d'un hotel europeen cheim) pretstavlja tipičan američki velegradski hotel. Kostuma konstrukcija, odredena oblikom gradevnog prostora, diže se u poželjnu visinu spratova. Vertikalna komunikaciona veza diza-lima (liftovima), koja spaja prizemlje sa ostalim spratovima, leži u središtu tlocrta te prelazi u etažama u širok hodnik za komunikaciju u horin-zontalnom smeru do pojedinih apartmana i gostinskih soba. Jednostavan plan vertikalnih pre-laznih šahtova za instalacije omogučava stalno nadziranje naprava te mogučnost popravka u svako doba. Večina apartmana odnosno soba uredena je za iznajmljivanje pojedinačkih soba ill takoder više spojenih prostorija. Sve sobe snabdevene su sa svim pronalascima hotelske industrije, higijene i sa svim udobnostima. Europski hotel, primer savremenog nema-čkog hotela, pretstavlja projekat arh. Beckera i ing. Kutznera koji se samo malo razlikuje od maločas spomenutog američkog hotela. To je sa-svim prirodno, jer, kao što je več rečeno, potrebe savremenog putnika standariziraju se. Tip hotelske sobe i apartmana doslovno je isti i ovi-san samo o tlocrtu, koji odreduje momentani gradevni prostor. Pretprostorija, prostorija za pohranjivanje, uzidani ormani (clos), priključene kupaonice ili umivaonice — uvek jedni te isti elementi stvoreni po principima biomeha-nike savremenog hotelskog gosta. Tlocrt po-druma ove zgrade pretstavlja važnu razdeobu prostorija za gospodarske svrhe, bez kojih ne možemo da zamislimo hotelsku zgradu. Arh. Becker — ing. Kulzner, Dusseldorf Podrum europskog hotela sa svim gospodarskim prostorijama potrebnim za hotel velikog opsega Cave d'un hotel europeen garnie des locaux economiques Primer savremenog francuskog hotela uz more pokazuje nam tipičnu zgradu po principima moderne francuske arhitekture (Corbusier): kostuma konstrukcija, sunce, vrt; jasan tlocrt, precizno podeljene funkcije; kao što se vidi iz tlocrta, hotel je sezonski. Predviden je za posetioce mora (kupaonica nema onoliko kao u prva dva primera). Arh. Andre Lur^at, Paris Prizemlje i sprat europskog hotela uz Sredozemsko more Rez-de-chaussee et etage d'un hotel europeen sur la Mediterranee Planinski hotel (Alpina i Edelweiss, Murren; arh. A. Itten, Thun) u Švajcarskoj pokazuje tip turističkog hotela. Kod ovog hotela najvažniji je položaj. Zgrada stoji, naime, na strmoj kosini sa širokim vidikom na alpinsku pokrajinu. Tlocrt sam sadržaje, dakako, sve elemente hotelske zgrade, ipak u slabijoj meri i bez osobito ra-skošnih reprezentativnih prostorija. U ovom primeru računa se sa putnikom-turistom koji ima skromnije želje. Projektant ne zanemaruje, ipak, pravilnu podelu prostorija kao ni njihovu udobnost. Projektovane terase oko zgrade opet opravdavaju njezin položaj, i nudaju gostu u svakoj zgodi najdivniji izgled na okolinu. Arh. A. Itten, Thun Švajcarski planinski hotel Hotel des Alpes suisse Arh. E. Fahrenkamp, Dijsseldorf Standard tip europske hotelske sobe Standard-type de la chambre d'un hotel europeen Arh. Jože Mesar, Ljubljana: SMUČARSKI DOM NA POKLJUKI (Hotel des Alpes pour les skieurs sur le plateau Pokljuka, Slovenie) Vzhodno lice Fasade de 1'est Smučarski dom na Pokljuki, ki ga je pričel graditi te dni agilni Smučarski klub Ljubljana, pomeni v razvoju našega zimskega športa velik korak naprej: končno bo odkrit krasen predel naše zemlje, ki ima vse pogoje za razvoj zimske kot poletne turistike. Pokljuka je visoka planota (nadmorska višina 1200—1300 m), ki se razprostira med dvema našima letoviščima, t. j. med Bledom in Bohinjem. Z Bleda drži lepa in dosti zložna cesta, pripravna tudi za avtomobilski promet, dočim je dostop iz Bohinja nekoliko težavnejši, ker manjka dobra cesta, je pa za pešca prikladnejši, ker je krajši. Pokljuka je za Bled življenskega pomena. Bled do sedaj ni imel svoje zimske sezone, ker mu klimatične prilike tega niso dopuščale. Radi tega je bil navezan le na dvo- do trimesečno poletno sezono. Pokazalo pa se je, da ta kratka sezonska doba ne more biti zadostna za velika in komfortna dela, ki so bila ustvarjena zadnja leta. Amortizacija je pri taki kratki, čeprav uspešni sezoni nemogoča. Bled je že sam pričel resno misliti na zimsko sezono, za kar mu bo novo projektirani dom dal zopet novo pobudo. Pokljuko je treba odkriti, zato morata biti Bled in ostala javnost hvaležna odboru Smučarskega kluba Ljubljana, da je prevzel tako ogromno delo v teh težkih časih na svoje rame. Ko bo Pokljuka širši javnosti znana, obiskovana ter lahko dostopna, je Bledu zimska sezona zagotovljena, kar je za to naše največje in najmodernejše letovišče življenjske važnosti. Mogoče, da bo sčasoma realizirana tudi ideja vzpenjače. Če pa realizacija načrta za zdaj še ne bo mogoča, je vsaj dana za to dobra podlaga. Novi dom bo stal 2 km daleč od Mrzlega studenca ob cesti, ki veže Mrzli studenec z Rud- Smučarski dom na Pokljuki Cabane pour les skieurs š Pokljuka Severno lice Fasade septentrionale Pritličje Rez-de-chaussee Dužno lice Fasade meridionale nim poljem. Od ceste je oddaljen 400 m. To cesto je zgradil klub na svoje stroške. Takoj pri domu se začne razprostirati širok odprt svet, planina Zgornji in malo dalje Spodnji Goreljek. Ti dve planini sta zelo pripravni za začetnike in za izvežbane smučarje. Najkrajši dostop je s postaje Nomenj. Dom sam bo imel nad 100 ležišč, tekočo vodo, centralno kurjavo in električno razsvetljavo. V vsej naši državi nimamo v tej višini niti ene tako velike in moderne stavbe. Velikanske važnosti bo nova postojanka tudi za razvoj turistike. S Pokljuke so mogoči izleti in ture na vse strani, tako za popolnega začetnika kot tudi dobrega turista: Kranjska dolina, Davor-niška planina, Debela peč i. t. d.; čez Konjščico drži tudi pot na Triglav, kar bo priporočljiva tura tudi v poletju. Nadstropje f:tage Smučarski dom na Pokljuki gradi stavbno podjetje Slavec & Co, Kranj HOTEL V GORENJSKEM KOTU (Hotel de la partie extreme de la Haute Slovenie) Ing. arch. Jože Platner, Ljubljana Razvoj tujskega prometa in turistike pri nas in posebno na Gorenjskem nam kaže, da zavzema iste smeri kot v srednji Evropi in na zahodu. Vedno više in više želi človek prebiti svoj vsakoletni odmor, ki ga deli na zimsko in letno dobo. Tako je nastalo na Tirolskem, v alpski Nemčiji in Švici veliko hotelov na najvišjih mestih, in to zvečine v višinah okrog 3000 metrov. Do teh hotelov drži lepa, skoraj vedno asfaltirana cesta, tako da je dana možnost avtomobilskega dovoza. Seveda take prilike privabijo vedno obilico tujcev: v poletnem času je na takih višinah skoraj vedno lepo vreme, medtem ko v tesnih dolinah dežuje; v zimskem je pa dovolj ugodnega snega, in to še pozno pomladi. Radi tega je jasno, da je le na takih višinah možen razvoj poletne in zimske prometne sezone. Naloga, postaviti gorski hotel, se povsem razlikuje od naloge, postaviti ga ob kakem jezeru ali v dolini. Čeprav obišče isti gost prvega in drugega, ima vendar v vsakem svoje zahteve. Medtem ko se v dolini še ne otrese vseh navad in zahtev življenja v mestu, se sprosti v gorah popolnoma in zaživi prosto, smiselno športno življenje, veseleč se in uživajoč najožji stik s pri-rodo. Tu ne zahteva več razkošnih, z marmorjem obloženih vestibulov, vseh mogočih separiranih družabnih sob, ampak prostorov, ki so povsem namenjeni higijenskemu smotru in smiselni, preprosti negi telesa. V takih hotelih naj bo zasnovanih več vrst spalnic, tako z eno posteljo in z večimi, razkošne z lastnimi umivalnicami in prhami i n preproste sobe z eno posteljo ter umivalnikom na gorko in mrzlo vodo. Oprema prostorov naj bo čim enostavnejša in klimatičnim razmeram primerna. Tu bi opozoril na dejstvo, ki se pri nas opaža, da namreč tujci ne zahtevajo niti planinske koče niti luksuznega hotela. Imamo dvoje vrst turistov, namreč prave smučarje-sport-nike in smučarje, ki ne goje toliko alpske zimske turistike, ampak bolj neutrudljivo smučanje v bližini prenočevališča. Treba je torej združiti v enem poslopju dva dokaj različna organizma in to tako, da ni eden ni drugi ne posega v življenje drugega. Perspektiva Perspective Aksonometrija sobe Axonometrie de la chambre Objavljeni projekt nam kaže tipično rešitev takega hotela. Do stavbe drži avtomobilska cesta od glavne prometne ceste po treh serpentinah na mesto, odkoder je krasen razgled po vsej Gorenjski. V ozadju velikega dvorišča so nameščene garaže ter stanovanja za prometne uslužbence. V pritličju se pride v notranjost poslopja direktno ali pa skozi prostor za smuči, kjer shrani smučar svoje smuči, nakar stopi v hotelsko vežo. Gospodinjski prostori obstoje iz velike kuhinje, shrambe, pomivalnice ter priprave. Dvorana za goste je velika cca 165 m- in namenjena okoli 150 osebam, lahko se pa zmanjša s sklopnimi stenami na polovico svoje velikosti. V pritličju je še majhna soba, ki rabi lahko tudi za kavarno. Prizemlje je namenjeno smučarjem-sport-nikom. Tu nahajamo moške in ženske spalnice, ki so slične ameriškim spalnim vozovom, to se pravi, da so spalne kabine nameščene v dveh nadstropjih ter ena od druge popolnoma ločene. Opremljene so vsaka z lučjo, ventilacijo, omaro, ležiščem in zaveso. Nadalje so tu nameščene umivalnice, prhe in sušilnice za mokro smučarsko perilo. Drugi del prizemlja je namenjen stanovanju gostilničarja in njegovemu osebju, pralnici, likalnici in prostoru za centralno kurjavo. V prvi etaži so večje sobe z dvema posteljama in spalnim divanom, z lastno umivalnico ter vzidanimi omarami in enoposteljne sobe z istim konfortom. Ob hodniku so nameščene pršne kopeli. V drugi etaži so same enoposteljne sobe, opremljene z umivalnikom na mrzlo in gorko Načrt skupne spalnice Aksonometrija etažnih postelj v skupni spalnici Plan pour une chambre commune ž coucher Axonometrie des lits etageres vodo. Ob hodniku je nameščenih več pršnih kopeli. Iz pritličja in I. nadstropja sta dostopni terasi za solnčenje. Ves hotel ima 30 sob z 42 posteljami, 42 spalnih kabin v skupnih spalnicah ter 5 sob z 9 posteljami za gostilničarja in uslužbence. Stavba je zgrajena iz lesa v skeletnem sistemu z dvojnimi vmesnimi stenami z zračnim prostorom ter ima vpeljano električno luč, gorko in mrzlo vodo ter centralno kurjavo. Pritličje Rez-de-chaussee Nadstropje frtage Stransko lice Fasade laterale Ing. arch. Herman Hus, Ljubljana: Pred vojno zgrajeni hoteli na Bledu danes ne ustrezajo več vedno večjim zahtevam družbe. Zato je bila nujna potreba sezidati več novih hotelov, in sicer z vsemi pridobitvami časa v smislu sodobnega pojmovanja teh vrst stavb. Zgradba Park-hotela na Bledu ozir. nje razširitev je bila zamišljena postopoma. Sprva se je hotelo odpomoči le pomanjkanju prostora za parkiranje avtomobilov; za to se je določil prostor levo od iztoka glavne ceste, ki drži s postaje do Blejskega jezera. Da bi bil pogled na obstajališče zakrit, se je med njim in med cesto nameravala zgraditi stavba, ki naj bi v pritličju imela garaže in delavnice, ob cesti trgovine, v gornjih prostorih pa hotelske sobe. PARK-HOTEL NA BLEDU (Park-hotel a Bled) Proti avtomobilskemu parku ležeče sobe predstavljajo v tej zasnovi najenostavnejšo obliko hotelske sobe z najracijonalnejšo izrabo prostora, dočim imajo sobe na cesto po dve skupno predsobo ter niše za postelje, ki se ob neuporabi lahko zagrinjajo z zavesami. Vzdolž vse stavbe je mišljen balkon, razdeljen v oddelke, ki so dostopni iz posameznih sob. Izenačenje terena, ki proti jezeru močno pada, bi se doseglo s centralno postavljenim stopniščem, na čigar podeste bi se desno in levo vezal po en trakt hotela. Medtem se je izdelal regulacijski načrt za Bled že toliko, da je dobil prostor, kjer se spaja od postaje prihajajoča cesta v krožno, okrog 8* 102 jezera držečo cesto, konkretno obliko velikega, okroglega, proti jezeru odprtega trga. Zato se je projekt hotela preosnoval in postavil v novo stavbno črto. Tudi sedaj so bile proti avtomobilskemu obstajališču nameravane garaže, proti cesti pa trgovine in velika hotelska veža. Gornja nadstropja bi bila odmaknjena in zgradba bi predstavljala terasni hotel. Vse sobe bi imele razgled na jezero in vsaka tudi svoj balkon. Pozneje se je lastnik Park-hotela odločil, zazidati ves okrogli trg in nastal je nov projekt: stari hotel naj bi se obnovil, levo in desno pri-zidala nova trakta ter vse troje združilo z novimi stavbami ob okroglem trgu, tako da bi vse zgradbe tvorile nepretrgano enoto, le podvozi bi prekinjali stavbe okroglega trga z glavno dovodno in štirimi razvodnimi cestami. V pritličju ob strani avtomobilskega parka bi bile nameščene zopet garaža in delavnice, ob cesti pa trgovine in glavni vhod v hotelsko vežo. Ob skrajnem desnem traktu se je hotel namestiti kino. Levo od podvoza glavne ceste bi bila nameščena centralna hotelska veža z monumentalnim stopniščem, držečim v I. nadstropje, kjer bi bila velika dvorana z na trg odprto teraso. Tu bi bila tudi zveza s starim, obstoječim hotelom. Proti jezeru bi bila hotelski veži priključena kavarna. V I. in II. nadstropju bi bile nameščene prvorazredne hotelske sobe in bi imela vsaka v I. nadstropju proti okroglemu trgu del široke terase, v II. nadstropju pa balkon s pogledom na jezero. V vsakem nadstropju bi bili ob začetku in koncu krajnega hodnika veliki prostori, določeni gostom v družabne namene. III. in IV. nadstropje bi imelo manjše sobe, vendar pa opremljene z vsem komfortom. Končni projekt Park-hotela Do izvedbe gornjih projektov za zdaj ni prišlo, vendar pa se je obstoječi del hotela razširil na svojo levo stran z novim štirinadstropnim prizidkom. V pritličju so nameščene trgovine, poleg trgovin ob strani hotela je projektirana obednica s priključenim polkrožnim salonom. Dostop v to obednico je iz stare hotelske veže. I., II. in III. nadstropje je povsem enako in vezano na obstoječe stopnišče. Zvezni hodnik teče sporedno s cestno črto, tako da ostane možnost popolnoma enakomerne razdelitve hotelskih sob. večjih za dve osebi, manjših za eno. Ob koncu hodnika je apartman dveh sob. Vsaka soba ima predsobo, shrambo za kovčege in kopalnico s popolno higijensko ureditvijo. Osvetljene so preko hodnika, ventilacije in instalacije pa so izpeljane v vertikalnih ceveh, v skupinah za dve kopalnici. Sobe so zasnovane za sistem M. A. Dufet Kabina na jahti Cabine de yacht vzidanega pohištva ter tvori ena ločilna stena prostor za dve omari, druga za dve vzidani postelji. Nadaljnja oprema vsake sobe je otomana, toaletna mizica ter nekaj naslanjačev. V pomolu, ki je priključen vsaki sobi, so mizica, divan in naslanjač. Od tod je dostop na balkon. Sobe ob začelni strani hotela so manjše; tam je tudi soba za sobarico ter shramba za kovčege in rezervno opravo, posebno za pomožne postelje, ki se ob potrebi postavijo v sobe. Hodnik je na več mestih razširjen v niše z balkoni. V vseh nadstropjih se uporablja družabna sobana starega hotela, kjer so se preuredila stranišča in se je vzidalo dvigalo. V četrtem nadstropju so se zasnovale le manjše sobe s prostornim med-vratjem in vzidanim pohištvom ter svojim balkonom. Pripravljal se je tudi projekt, da bi se pre-zidal in nadzidal stari, obstoječi hotel, kjer naj bi bili v pritličju predvsem prostori za blejsko pošto. Ker pa se je izkazalo, da je staro zidovje Salle š manger ž gauche prešibko fundirano in bi se morala graditi ob-jemna skeletna konstrukcija težkih okvirov, se je ta misel opustila. Desni trakt Park-hotela se je projektiral kot desni prizidek k staremu hotelu in zavzema ves prostor med promenado in Ljubljansko cesto do okroglega trga. Ta trakt je postal glavni del vsega velikega Park-hotela, ki se je na tem mestu koncentriral v mogočno, sedemnadstropno stavbo, da zadosti vsem hotelskim potrebam, ki so se radi spremembe regulacijskega načrta morale osredotočiti samo na tem mestu. Možnost znižanja Ljubljanske ceste se je zaradi previsokih stroškov opustila; da bi pa lepa misel okroglega trga ne trpela, se je Ljubljanska cesta, kjer dospe do njega, zaobrnila v svojo levo stran in speljala za okroglim trgom v položnem strmcu v krožno cesto, na desno od okroglega trga. Pristop pešcem se je omogočil z monumentalnim stopniščem, ki je položeno v osi Ljubljanske ceste in v smeri središča okroglega trga. Da bi se prihajajočim gostom ne zapiral prelepi pogled na Blejsko jezero že od daleč, se je sklenilo napraviti ostale stavbe okroglega trga tako nizke, da bi bil preko njih nemoten razgled na jezero. Ploščad nad stopniščem se je na desno razširila v veliko teraso, pod katero so nameščene trgovine ob vsem loku okroglega trga. Tako tvori visoka stavba Park-hotela živahen kontrast in močan poudarek vsemu trgu ter viden zaključek Ljubljanske censte, od katere bi se prav lahko napravil tudi direkten vstop v zgornjo hotelsko vežo. Avtomobili vozijo po imenovani cesti ob okroglem trgu in preko trga v vsem miru — tu ni nobenega drugega voznega prometa, kajti trg je namenjen promenadi — pod hotelsko altano in od tod skozi nasproti Park-hotelu ležeči podvoz v avtu-bomilski park h garaži. Vsa zahodna fronta Park-hotela pa je nameščena ob glavni promenadi, tako da je gostom zajamčen v njih sobah popoln mir; kljub temu, da leži Park-hotel ob najprometnejši žili Bleda, je vendar obvarovan vsega od nje provzroče-nega hrupa. Podobno bi se morala izbirati vsakokrat tudi lega drugih naših letoviških hotelov in treba bi jih bilo situirati tako, da bi ležali vedno v povsem mirni okolici, vendar pa ne prometni cesti od rok. Situacija okolice Park-hotela na Bledu Situation des environs du Park-hotel a Bled JEZERO too Konstrukcije v novem Park-hotelu Preprečitev zvoka, ropota in šuma V hotelski stavbi je treba posebno paziti na to, da se proizvaja čim manj zvokov, ki bi utegnili motiti gosta. Zato se bodo vsi oni prostori in delavnice, v katerih se proizvajajo neprijetni šumi, ropot in slično, izločili iz hotelske stavbe ter se namestili v kakem stranskem poslopju. Če to ni mogoče, kakor je bilo deloma pri Park-hotelu, kjer se je morala namestiti hotelska ku- hinja z vsemi stranskimi delavnicami v hotelu samem, je treba skrbeti, da se ti šumi ne morejo prenesti na zidovje in od tod v hotelske sobe. Zato je treba dobro izolirati z zvokodušnim gradivom vse stene, posebno pa betonske strope in opore skeletnega sistema. Za to potrebni izdatki se hitro izplačajo, kajti nič ni draže in težje izvedljivo kot namestitev naknadnih izolacij, ko je stavba že sezidana. Temelje ropotajočih strojev, tako pogonskih motorjev, dinamov, črpaljk, velikih ventilatorjev, Hotel et garages a Bled, 2e projet Tract droit, rez-de-chaussee 2e projet strojev v kuhinji in delavnici, je treba izvršiti popolnoma ločeno od ostalih temeljev in betonskih tlakov ter jih med seboj kakor tudi še same dobro izolirati z zvokodušnimi sredstvi. Enaka pažnja naj se polaga na izolacijo stavbe proti tresljajem in prenosom ropotanja po tlakovanih uličnih cestiščih na zunanje zidovje hotelske stavbe. Tudi tu je prekinitev cestnega tlaka in stavbe oziroma trotoarja nujna potreba in uporaba zvočnih dušil neizogibna. Prav tako naj se od hotelskih sob zvočno dobro izolirajo prostori, kjer se glasno govori, pleše in gode, tako restavracije, kavarne in glasbene sobe. V Park-hotelu so se v ta namen namestile kuhinja in delavnice pod hotelsko vežo, pod prodajalne in hotelsko pisarno, da je med prvimi in sobami za goste celo vmesno nadstropje ter se zvoki, prihajajoči iz kuhinje in delavnice, izolirajo že s tem, razen tega pa še z drugimi izolacijami na stenah, ki so betonske, in oporah ter železnobetonskih stropih. Kavarna in restavracija se je pa tudi iz tega razloga namestila v čez cesto ležečo Kazino ter so se ti prostori vezali rajši s podzemeljskim hodnikom, da se gostom dostop kolikor mogoče olajša. Tudi cestišče promenade, pod katerim leži glavni del kuhinje in ki je celo zgrajeno iz armiranega betona, se je v vseh konstrukcijah popolnoma ločilo od skeletnega sistema hotelske stavbe. Posebno pažnjo je treba posvečati tudi dvigalom in vsem instalacijskim napravam, zlasti raznim vodovodnim napeljavam za kopalnice in kurjavo, odpadnim cevem ter ventilacijam, ki so kot ustvarjene za prenos šumov po vsej stavbi. V Park-hotelu se je po izkušnjah pri drugih velikih evropskih hotelih storilo vse, da se motnje te vrste znižajo na najmanjšo stopnjo. Hotelska veža Hotelska veža Park-hotela je nameščena v desnem traktu, na oglu okroglega trga in promenade, ter je dostopna od obeh strani. Glavni vhod je z okroglega trga, kjer je nameščeno obsežno pristrešje, sloneče na štirih stebrih, ki daje možnost, da istočasno pristajajo trije avtomobili. Dva veternika posredujeta vstop in izhod iz hotelske veže, ki je sama po sebi zelo velika in sega preko dveh etaž. Na okrogli trg in promenado se odpira z velikimi okni, da je v njej mudečim se gostom podan popoln razgled na vrvež okrog hotela, na jezero in okolico s planinami. Hotelska veža mora biti razkošno, toda solidno opremljena in mora vstopajočemu gostu dati zavest, da so bila vsa reklamna oznanila, Tract droit, 2-5e etage 4e projet Tract droit, facade meridionale vrni nui>i;ii HI DESKITUIT*JUtHO UCE'VIOO Pf,8t: HOTEL Tract droit, fagade meridionale ki so ga privedla v ta hotel, resnična, da je prišel v hišo, kjer bo dobro stanoval in bo z vsem kar najbolje preskrbljen. Prvi vtisk je odločilen, zato mora vsak hotel obračati vso paž-njp na dostop k hotelu in hotelsko vežo. V veži Park-hotela so takoj na desno hotelske pisarne, ki imajo več oddelkov — glavno in šefovo pisarno, arhiv, telefonsko centralo in predsobo z vsemi stranskimi prostori, ki ima poseben izhod na okrogli trg za poslovni promet. Tu dobi gost vse potrebne informacije, naroči sobo, medtem pa se njegova prtljaga prenese v poleg pisarne ležeči oddelek za dvigala. Slednja so nameščena iz različnih tehničnih vzrokov vedno v skupinah, ker je zvočna izolacija cele skupine lažja in cenejša ter njih upravljanje enostavnejše, kakor če so razvrščena na večih mestih po stavbi. Da bi se prtljaga ne prenašala po hotelski veži, bi bilo bolje namestiti dvigalo za prtljago takoj ob glavnem vhodu, vendar je to skoraj nemogoče radi razporeditve prostorov v zgornjih nadstropjih — ker je obcestni prostor vsakega hotela najdragocenejši. Tudi je gostom vedno ljubše, da je vsa prtljaga poleg njih, dokler se niso odločili, v kateri sobi bodo stanovali. V Park-hotelu so v tej skupini nameščena štiri dvigala, dve osebni, eno tovorno in eno pol osebno, pol tovorno za notranji hotelski promet uslužbencev. Poleg dvigal je interno stopnišče, ki veže vsa nadstropja, pritličje in klet ter daje z internim dvigalom šefu možnost čim hitrejše in lažje kontrole vsega obrata. Tovorno dvigalo je dostopno iz hotelske veže za prevoz prtljage, s prostora za hotelom ob tovorni cesti pa za vse dobave pod hotelsko vežo ležeče kuhinje in skladišča. Pred oddelkom za dvigala je portirska loža, ali bolje rečeno, nekoliko vzvišen prostor z daleč v vežo segajočim pultom, odkoder ima portir popoln pregled preko vse hotelske veže in je obenem viden vsem gostom. Ob zidu je vdelana omara za shranjevanje ključev in za goste došle pošte. Ob portirski loži so osebna dvigala ter veliko stopnišče. Za tem je garderoba, ki je na razpolago gostom; prav tako so za goste v hotelski veži nameščene telefonske celice, trafika in pisalna soba. Zvezo hotelske veže z obstoječim hotelom tvori širok hodnik z izložbami, ki se bo kesneje podaljšal v novi zvezni hotelski trakt, ki se bo zgradil na mestu sedanjega starega hotela, in bo tako tvoril ulico s številnimi izložbami, kjer bodo gosti ob hladnih večerih ali slabem vremenu promenirali. Med tem promenadnim hodnikom in promenado na obrežni cesti so nameščene potrebne trgovine in institucije, ki so gostom velikega hotela brez truda dosegljive po promenadnem hodniku, tako poštni urad, banka, potovalna pisarna, frizer, cvetličarna, trgovine za potne potrebščine, luks. predmete, parfumerija itd. Iz hotelske veže je poleg dvigal tudi položno stopnišče v suteren, k podzemskim hodnikom, ki držijo v restavracijo in termalno kopališče. Hotelska veža se nadaljuje v prvem nadstropju kot široka galerija skozi dve etaži segajoče dvorane. Kakor je ona spodaj v pritličju povsem oficijelna, tako ima tž že bolj interen značaj. Hotelski veži naj se priključijo še drugi, gostom rabeči prostori, kot zajutrkovalnice, sobe za igre, za pisanje, glasbene sobe ter soba za otroške igre. V vsakem višjem nadstropju se glavno stopnišče razširi v prostorno vežo, ki je v manjšem obsegu urejena po enakih principih kot glavna hotelska veža. Arhitektura in notranja oprema hotelske veže, ki je glaven, osrednji prostor vsakega hotela, mora biti, kakor že zgoraj povedano, reprezentativna; tu se ne sme varčevati ne s prostorom ne z gradivom. Tla naj bodo kamnita, sestavljena iz večbarvnih marmorjev, enako stopnice; stene morda iz travertina, ki se nadaljuje v belem štuku z enakim stropom. Razkošna razsvetljava, naj si bo že poldirektna ali indirektna, je nujno potrebna, da siplje mnogo razpršene svetlobe. Hotelska soba. Hotelska soba mora nuditi vse tisto, kar v skromni meri in združeno v enem prostoru potrebuje gost za svoje bivanje v tujem kraju: Posteljo z mizico oziroma omarico, omaro za shranjevanje obleke in perila, mizo, stol, stojalo za odlaganje kovčega, obešalnik na zidu in umivalnik. To je najmanj, kar se mora dati vsakemu gostu. Po tem, kako je oprava hotelske sobe izvršena, izpolnjena in če so k sobi priključeni še drugi prostori, se razlikuje več načinov hotelskih sob, ki so v bistvu vsi eni in isti, le njih komfort se veča — in to v luksuznih kopaliških hotelih kar do brezmejnosti. Za naše razmere zadostujejo v vsakem oziru sobe, kakor so se projektirale pri Park-hotelu, in sicer: A) sobe brez kopalnice: 1. preprosta, iregularna soba — z dvojnimi vrati, vzidano posteljo, omaro in umivalnikom, z balkonom ali brez njega (garažni hotel, II. zasnova); 2. večja iregularna soba — z deljeno predsobo (dve skupaj ležeči sobi imata skupno predsobo) z majhnimi omaricami za izobešanje obleke radi snaženja ali brez njih, ki se odpira tudi Hotel a la place ronde, 3e projet s hodnika; z vzidano posteljo, omaro in umivalnikom, z balkonom ali brez njega (garažni hotel, II. zasnova); 3. regularna soba — s širšim medvratjem, z omarico za izobešanje obleke ali brez nje, z ob steni predsobe vzidano omaro in umivalnikom, z balkonom ali brez njega (hotel na okroglem trgu, III. in IV. zasnova, ter desni trakt, IV. projekt). B) sobe s kopalnico: 1. regularna soba — z večjo predsobo in tej priključeno umivalnico s prho, s straniščem ali brez njega, z balkonom ali brez njega (desni trakt, IV. projekt); 2. večja regularna soba z večjo predsobo, tej priključeno shrambo ali vzidano omaro za kovčege, s kopalnico, straniščem, balkonom (desni trakt, IV. projekt) in z erkerjem (levi trakt); 3. stanovanje s predsobo, kopalnico, shrambo kovčegov, spalnico, salonom, balkonom in erkerjem (levi trakt); 4. večje stanovanje, namenjeno v prvi vrsti za sprejemajoče ministre, s spalnico, ki ima svojo predsobo s priključenim straniščem in kopalnico ter vzidanimi omarami, sprejemnico z večjo predsobo kot čakalnico in veliko vzidano omaro ter priključeno majhno dvorano za seje, družbo itd., ki ima poleg majhno sobico kot pripravo za ser- Hotel ž la place ronde, rez-de-chaussee, 4e projet viranje, z velikim vzdolž vsega stanovanja tekočim balkonom. Dvorana je v zvezi z zgornjo hotelsko vežo (desni trakt, IV. projekt, I. nadstropje). To so v glavnem različni tipi hotelskih sob, ki pa se dajo z medsebojno varijacijo izpopolnjevati ali pa poenostaviti, kakor pač zahtevajo lokalne prilike. Eno pa morajo imeti vse te sobe skupno, in sicer absolutno mirno lego, zadostno direktno osvetljavo, zračnost ter lep razgled. Oprava hotelske sobe naj bo bolj svetle, neindividualne barve in tako narejena, da je temeljito čiščenje vsak čas lahko mogoče. Računati je treba, da obiskujejo isto sobo zapored najrazličnejši ljudje, tudi taki, ki jim je red in snaga prav postranskega pomena in se jim tudi poškodovanje tuje lastnine ne dozdeva nič kaj nemogočega. Zato je potreba, da je oprema, kolikor je to dosegljivo, trdna, preprosta in take površine, da je snaženje lahko mogoče in se tudi'eventualne poškodbe dajo lahko izboljšati. Politirano pohištvo je za snaženje težavno, laže se pa popravijo kake obdrgnjenine kot na pohištvu z brušenim lakom. Oprava iz masivnega lesa bi bila v hotelske svrhe priporočljiva iz zgoraj navedenih razlogov, ima pa hibo, da ne prenaša dobro centralne kurjave. Emajlirana oprava je sicer iz vseh praktičnih razlogov morda še najboljša, ima pa ta nedostatek, da ni posebno lepa in dela vtisk poceni pohištva. Železno pokromljeno pohištvo bi bilo prav idealno. Kombinacija pohištva je za hotelske sobe zelo primerna; vzidane omare so lahko pleskane v barvi oken in vrat, ostalo pa po komfortni stopnji sobe ali pleskano, brušeno lakirano ali politirano — v vsakem primeru pa naj se uporabi mnogo blaga, ki je lahko pisano v živih, veselih barvah, kar napravi vsako sobo prijetno, mehko in toplo. Pregrinjalo na postelji, zavese pri oknih in balkonskih vratih, ki so vedno dvojne — lahke prozorne in težke neprozorne, da si gost uravnava svetlobo po svoji volji —, prevleka na otomani in naslanjačih, preproge po tleh dajo ono domačnost, ki jo gost hoče v hotelskih sobah. Saj so te dom vsakogar in vendar nikogar, zato morajo biti urejene najskrbneje, da je življenje v njih prijetno in za letoviščarja lahko mogoče. Mizice naj bodo obložene z debelim steklom ali kamenitimi ploščami, povsod naj bodo postavljeni pepelniki. Svetila so na vsaki mizi, ob postelji, ob divanu ter na stropu za splošno razsvetljavo in če mogoče tudi eno indirektno manjše svetilo za ponočno razsvet- Ijavo, ker mnogi, posebno ženske, ne spijo radi v tuji temni hotelski sobi. Na nočni omarici naj stoji tudi hišni telefon. Tla naj bodo iz hrastovih deščic, linoleja, v luksuznih sobah, posebno v hotelih, ki se obiskujejo v zimskih mesecih, pa iz napetega velurja. Umivalna niša, stene stranišča in kopalnice morajo biti obložene do višine dveh metrov z glaziranimi ploščicami. V novejšem času se nameščajo fajančni umivalniki s posebno kotlino za snaženje zob, v vsakem primeru pa morajo biti na toplo in mrzlo vodo, kar je pogoj dobro urejene hotelske sobe. Kopalnice morajo imeti vsaj umivalnik in prho, večje pa umivalnik, kopalno kad, bide in stranišče. Za dobro prezračenje mora biti poskrbljeno najbolje, ker so kopalnice povečini nameščene med sobo in hodnikom. Posebni jaški, ki ležijo vedno med dvema kopalnicama, vsebujejo vse potrebne instalacijske vode, ki so razvrščeni popolnoma prosto, tako da so ob popravilih povsod lahko dostopni. Tu je dovod mrzle in tople vode za kopalnice, vroče vode za centralno kurjavo, odpadne cevi za stranišče in kopalnico, dovodi svežega zraka v kopalnice in odvodi pokvarjenega zraka iz njih. Izmenjavanje zraka se vrši z električnimi ventilatorji, ki se po pre-zračenju avtomatično izklopijo. Nadalje so v teh Tract gauche, fasade de I'est jaških napeljani tudi vsi glavni vodi za električno razsvetljavo, telefon in signalne naprave. V novejšem času se mnogo uporablja svetlobna signalna naprava, ki uslužbencu s prižganimi lučmi kaže pot do one sobe, ki ga je klicala. Soba za postrežbo je dobro nameščena poleg internega hotelskega stopnišča, kjer je tudi dvigalo za uslužbence s tovornim oddelkom za donos perila. Perilo se shranjuje deloma v sobi Tracte gauche, 1-3e etage PABK HOTEL BLED IMOO VZHODNO LICE Park-hotel Bled, levi trakt Pogled z jezera Tracte gauche Vue du lac sobarice, bolje je pa, ako so na več mestih hodnika majhni predali za shranjevanje perila in zasilnih postelj. Glavna shramba rezervne opreme, posteljnine in perila je v suterenu, poleg hotelske kuhinje ob internem dvigalu. Iz sobe za sobarico je dostop na balkon za snaženje obleke in obutve. V vsakem nadstropju, kjer so sobe, ki nimajo lastnih kopalnic in stranišč, so nameščena tudi splošna stranišča, ločena po spolu, s primernimi predprostori. V desnem traktu po nadstropjih sicer ni posebnih kopalnic, a ker bodo v bodočem zveznem delu Park-hotela na začelni strani same sobe brez kopalnic, se namestijo v tem delu tudi potrebne splošne kopalnice, ki bodo na razpolago stanovalcem onih sob. Hotelska kuhinja Hotelska kuhinja Park-hotela z vsemi stranskimi prostori je v suterenu pod hotelsko vežo, pisarnami, trgovskimi lokali in cestiščem promenade. Razsvetljavo dobivajo ti prostori skozi steklene prizme, ki so vdelane v obeh trotoarjih. Dostop v kuhinjo je z dovozne ceste za hotelom; od tam se bodo dobavljala vsa živila in pijače v shrambe, pri čemer se bo uporabljalo interno stopnišče in tovorno dvigalo hotela, tako da ne bodo dobavitelji križali nobene poti gostov. Velike shrambe nahajamo na onih mestih, ki so zaradi kompaktne mase desnega trakta Park-hotela brez direktne svetlobe. Zračile se bodo korenito z močnimi ventilatorji ter hladile po potrebi z mrzlim zrakom iz posebne, strojno urejene hladilne naprave. Vinska klet je v bližini ostalih shramb za živila in v direktni zvezi s pivnico, dostopno iz podzemeljskega hodnika, ki drži od dvigal in glavnega stopnišča v restavracijo, ter s posebnega zavitega stopnišča iz kota ob velikem stopnišču na okroglem trgu. Poleg pivnice je že zgoraj omenjeno veliko skladišče za hotelsko opremo, za rezervno pohištvo, posteljnino in posteljno perilo, in sicer v bližini internega dvigala, da je pot prenašanja kolikor mogoče kratka. K temu oddelku spada tudi pralnica, sušilnica, šivalnica in likalnica, ki morajo biti pač urejene po istih higijenskih principih kot za bolnice. Za pralnico so prostori za centralno kurjavo in za toplovodne kotle, ki dobavljajo tudi v letnem času toplo vodo za umivalnike in kopalnice. Veliki prostor za shrambo kuriva je nameščen tako, da se meče kurivo neposredno z dovozne ceste in je dostopen s tirno napravo iznad kotlov in pa po majhnem hodniku iz hotelske kuhinje. Pepel iz centralne kurilnice in kuhinje se odlaga v poseben prostor, odkoder se z za to namenjenim dvigalom spravlja na dovozno cesto in odvaža. Hotelska kuhinja, ki ima dva dela, za restavracijo in za kavarno, je zelo velika in razdeljena na pododdelke, ki predstavljajo vsak zase popolnoma zaključen obrat s svojimi delovnimi mesti, z velikimi mizami za pripravo jedil, s svojo predhladilno shrambo, s hladilnico — v kateri se nižina temperature poljubno uravnava — ter velikim štedilnikom. Živila se prinašajo vsak dan iz velikih skupnih shramb v shrambe posameznih obratov in se tu predelujejo ter po potrebi shranjujejo v mrzlih hladilnicah. Kuhinjski oddelki so se uredili za kuhanje juh, za pečenje mesa, za kuhanje prikuh, za pečenje slaščic in pripravo sladoleda, za napravo mrzlih pijač, za kuhanje kave, za pripravljanje zajtrkov in za pripravljanje mrzlih predjedi. Ob vstopu v kuhinjo je še točilnica za vino in pivo ter pisarna za kuhinjo z blagajno. Pred kuhinjo je nameščena pomival-nica s pultom za odlaganje posode, z dolgo vrsto korit za pomivanje krožnikov in jedilnega orodja ter ogrevalno omaro. Kuhinja je urejena tako, da pridejo strežaji prav v kuhinjo do posa- Park-hotel Bled, levi trakt Pogled od jezera Tracte gauche Vue du cote du lac Park-hotel Bled Levi trakt, pogledi s promenadne ceste Tract gauche, vues de la promenade Levi trakt s pogledom na stari del hotela Tract gauche, vue sur 1'ancienne partie de 1'hotel Levi prizidek zgradilo stavbno podjetje Slavec & Co, Kranj meznih štedilnikov, kjer lahko izberejo jedi točno po naročilu gosta, kar v nobenem pogledu ni lahko mogoče, če loči strežaja od kuharja običajni pult ozir. če se jedi naročajo telefonično in prihajajo v office z dvigali. Kakor je pokazala dolgoletna praksa po velikih hotelih, je bolje namestiti položne stopnice odnosno napraviti rampo — če je kuhinja niže kot obedna dvorana —, samo da morejo strežaji izbirati naročeno jed prav iz lonca. Pot, ki jo strežaj pri tem poslu napravi, je tale: prinesene umazane krožnike, jedilno orodje in drugo odloži na pultu v pomi-valnici ter vzame iz ogrevalne omare čiste krožnike, kolikor jih pač potrebuje za novo naročena jedila, in gre z njimi dalje od oddelka do oddelka ter sam izbira naročena jedila, katera mu kuhar poklada na prinesene tople krožnike. Enako pot napravi točaj z oddajo rabljenih kozarcev v pomivalnici, kjer dobi v posebni omari čiste steklenice ter si v točilnici vzame naročeno pijačo. Ko zapuščata kuhinjo, morata oba mimo blagajne, kjer se knjiži iz kuhinje odnesena jed oziroma pijača. Pred blagajno je majhen office za namizno perilo, kjer si strežaji vzamejo prte in servijete in kjer imajo shranjene tudi čiste kozarce ter jedilno orodje. H kuhinjskim prostorom spadajo še garderobe in stranišča za uslužbence, ki so ločena po spolu, ter kuhinja in obednica za uslužbence. asm 11'!■»i "'» illa g vlrf TOSS • t?«; i I Perspektiva Perspective Dr. ing. arch. Zdenko Tončič-Sorinjski, Split: HOTEL MATIČ U SPLITU NA BAČVICAMA (Hotel Matic a Split) Projektiran je na današnjoj čestici hotela »Matic« koja je naprama jugu okrenuta pogledom na more, a sa istočne strane gleda na bu-duču plažu opčinskog kupališta »Bačvice«. Čestica je nepravilan peterokrug sa ca 4000 metara. Hotel je tako projektovan da njegove tri fasade gledaju na more, a oblika je obrnutoga slova L. Kako se ima uzeti u obzir da za vrijeme gradnje te do svršetka same gradnje stari hotel mora da ostane za upotrebu, moralo se južno pročelje odalečiti od puta za 25 m, te se tako dobilo ho-telsku terasu od 25X50 m, mjesta za 1500 gostiju. Odio za goste, podzemlje: U podzemlje vodi ulaz za goste s mora kroz podzemni hodnik u hotel. Desno i lijevo od tog hodnika jesu tuševi, kabine, izdavanje rublja i garderoba. Prizemlje puta: Ulaz u hotel je direktno sa puta (gdje je današnji ulaz) hodnikom od 3.40 m širine koji je kroz tavanicu rasvetljen, a sa njegove desne i lijeve strane redaju se dučani za hotel (brijač, prodaja duhana i novina itd.), ulaz u hodniku, garaže, stepenice za terasu, telefoni, telefonska centrala, primača i pisača soba di-rektora, garderoba, šef primanja i portir. Ulazi se u halu primanja iz koje vode 2 dizala i stepenice u gornje odaje hotela. Lijevo od primače sobe je tresor i spremište prtljage, desno i lijevo od stepenica su toalete. Prizemlje-terase: Spomenutim dizalima i ste-penicama dolazi se iz prijemne u društvenu halu hotela, iz koje se desno ulazi u Restaurant-bar za 300 osoba, gdje je pozornica i parket za ples, a otale na izlaz gdje se izdaje jelo. Sa lijeve strane društvene hale ulazi se u kafanu, koja ima posebnu kavansku kuhinju, te i salon za pisanje. Ravno iz društvene hale ulazi se v kafanu hotela koja je opskrbljena pozorni-com te posebnim toaletama da bi bili odvojeni hotelski gosti od gostiju na terasi. S južne strane terase projektirani su stakleni prozori, koji se u slučaju jakog južnjaka mogu zatvoriti. Otvoreni služe kao ograda medu ložama. I., II., III. kat: Iz društvene hale vode stepenice i dizala u gornje spratove za stanovanje u kojima imade 125 soba sa 200 kreveta (60% sa dva kreveta a 40% sa jednim); od tih ima 3 apartmana po 2 sobe, pretsoblje i kupatilo, te 3 apartmana od jedne sobe, pretsoblja i kupatila, ali se mogu i pojedinačno iznajmiti. Večina ostalih soba dade se spojiti, te u slučaju potrebe preinačiti u apartman. Svaki sprat hotela ima di-rektan spoj kroz jednu spremu sa dizalima sa halom za izdavanje jela i sa stepenicama za po-službu, te odgovarajuči broj kupatila i jednu salu za nočnu poslužbu. U 4 spratu je prednji dio izgraden, a zadnji ostaje kao terasa koja služi kao Ijetni kino ili restaurant, te je i ova spojena sa dizalima za hranu i stepenicama za poslužbu sa halom u kojoj se izdaje hrana. Na zapadnom dijelu terase projektirano je još nekoliko soba za gostinske šofere i privatnu poslužbu gostiju. Hotel je tako projektiran, da se može pro-širiti na 250 soba sa 400 kreveta. Načrt prizemlja i spiata Rez-de-chaussee et etage Izgled prema severu Vue septentrionale Odio za personal, glumce i ekonom a t, prizemlje puta: Ulaz za poslužbu projektiran je na svršetku čestice naprama zapa-du, sa širinom od 3 m, tako da teretni auto može da ude. Desno prolaza je ulaz za glumce sa stepenicama sa kojih se ide u svlačionice glu-maca (svaka sa tušem) te na pozornicu, u skla-dište za pozornicu i sobu za rasvijetu. Malo napred u prolazu leže skladišta za sto-love terase, a dalje ekonomat sa sobom za pri-manje in kontroliranje svih potrepština. Skladište, hladionice za jelo i podrum za vino graniče sa primačom i kontrolnom sobom; ove su spojene dizalicama sa sobom za pripremu jela u gornjem spratu. Iz dvora za ekonomat ulazi poslužba u pret-soblje, a otale u sobu za jelo, u svlačionice za žensko i muško osoblje, sa tušem i klosetom te u praonicu. Sprat ispod u podrumu nalazi se veče skladište za pivo, te izvan glavne zgrade naprava za centralno grijanje i vruču vodu, osvijetljena sa tavanice. Prizemlje terase: Iz prizemlja puta vode ste-penice za poslužbu u halu za izdavanje jela koju opkoljuju čistiona posuda (Spule), hI. kuhinja, glavna kuhinja sa sobom za pripremu jela i izdavanje piča, koje su spojene dizalima sa skladi-štima. Cijeli kuhinjski odio ventiliran je sa centralnim ventilatorom u 4 katu. Dr. ing. arch. 3an Dubovy, Beograd: TURISTIČKI DOM NA IRIŠKOM VENCU (Hotel touristique a Iriški venac, Slavonie) Izgled prema jugu Vue meridionale Sprat £tage Prizemlje Rez-de-chaussee Situacija Situation Perspektiva Perspective Ing. arch. Dragutin Fatur, Ljubljana: Stransko lice Fasade laterale VINIČARIJA (Vinerie) rčLm______■ s _1--=r j umni. . 1 1 1 1. u i T o o o Lil Sprednje lice Fasade frontale Pritličje Rez-de-chaussee Nadstropje Stage Situacija Situation Prerez Coupe V valovitih vinskih goricah je na zložnem pobočju projektirana viničarija, ki naj rabi tako praktičnim zahtevam vinogradnika kakor za oddih njegovi rodbini in morebitnim gostom. Izbrano stavbišče je zaščiteno pred ostrimi vetrovi in izpostavljeno valovanju zraka le toliko, da je ob vsakem letnem času naravno zračenje vseh prostorov v stavbi v skladu z zahtevami higijene in ekonomije. Izgradnja teras omogoča ugodna zasenčena počivališča v vročih poletnih dneh z istočasnim razgledom čez s trto in sadnim drevjem porastla pobočja ter razgled po vozni cesti med vinogradi, posebno na odcep ceste, ki vodi do viničarije. Ob trgatvi, ko valovi prekipevajoče življenje po vseh pobočjih, je s stavbe mogoče nadzorovati delo, ker je viničarija središče vsega vrvenja po vinogradih. V zimskih mesecih je stavba z vso oskrbo ugodna postojanka smučarjem in lovcem, ker nudi krajina v svoji pestrosti uteho in užitek vsakomur, ki ima smisel in potrebo po njej. Zgradba je postavljena v vinorodni pejsaž ter ne more in ne sme kazati ekstremnih oblik pri vsej udobnosti, ki jo prikazuje talni načrt. Narekujoče zahteve in funkcije same terjajo svojevrstno rešitev: prilega naj se krajini in naj zraste iz tal z drevjem redko posejanih holmov in gričev. Kletni prostori za shrambo pridelka so nameščeni v prostoru pod terenom v izsekani duplini, zato da se obdrži v njih pravilna temperatura, ki jo potrebuje vinogradnik za dobro kletarstvo. Viničar kot stalni oskrbnik stavbe in ostale posesti ima svoje stanovanje v pritličju, in sicer nameščeno tako, da ima stalen nadzor nad stiskalnico, kletmi ter ostalim okoljem. Gospodar ima svoje prostore nameščene ločeno s posebnim dostopom, in sicer v pritličju gospodinjske prostore z veliko rodbinsko sobo, v nadstropju pa spalnice tako za svojo rodbino kakor goste z vsestranskimi izstopi na terase. Radi prilagoditve krajini in svoje mnogo-stranosti vzbuja stavba občutek domačnosti in zaključene celote kljub svoji razgibanosti v talnem načrtu. Perspektiva Perspective Arh. Miladin M. Prljevič, Beograd: M ■r t^r tu , L_i i_J r . j— f > 1 T 3 Ifl ELT ®B Mb U jiPS [□ . . Pil . V - , . f. .. i.' ... 1.».:.t .. » " ti ''Ur - - " 'v ur, n fe i!! ito' IPllii W ■ T ♦ ♦ i fflBffl 1 ..... ii iiMi*: 1 Načrt Plan KAFANA I RESTAURANT U TOPČIDERU (Cafe et restaurant a Belgrade) Velika sala od 700 m2, manja sala od 250 m- i zimska bašta od 150 m-, poredane su oko central-nog vestibila u kome su smeštene garderobe sa toaletama, telefonske kabine i dr. Sva tri gornja prostora imaju polukružnu osnovu radi njihove prisnije veze sa parkom oko zgrade. Prostor ispred zgrade terasiran je u dva ni-voa koji če služiti za letnju upotrebu kafane i restauranta. Za lak pristup u zimskim danima predviden je pokriven kolski prilaz u vestibil zgrade. Serviranje jela i piča u zgradi vrši se sa dva odvojena mesta koja se radi lakšeg serviranja nalaze izmedu sala i zimske bašte a koja su sa kuhinjom i podrumom za piče u suterenu vezana dizalicama i stepeništima. Serviranje na terasi ispred zgrade vrši se direktno iz suterena. U suterenu, koji je predviden ispod jednog dela gradevine (manje sale i vestibil), nalazi se kuhinja sa svim sporednim prostorijama, kao i kuhinja za kafu i dr. sa podrumom za piče, osim toga razne uspreme, prostor za led, centralno grejanje kao i podrumi za drva i ugalj. U prvom spratu (takoder samo iznad jednog dela gradevine) predvideni su stan za restaura-tera i to od 4 sobe i prinadležnosti, prostori za personal kafane i restauranta, kao i loža za mu-ziku prema velikoj sali. Predvideni su, uostalom, na lako pristu-pačnom mestu s obzirom na kafanu i na park takoder dučan i prodavnica u vidu kioska preko puta kafane i restauranta. Ing. Drago Mattanovich, Ljubljana: ELEKTRIČNE NAPRAVE MODERNEGA HOTELA (Appareils electriques d'un hotel moderne) Razume se, da mora imeti vsak hotel električno razsvetljavo. Tudi če stoji na samem in bi bil dovod električne energije nemogoč ali nerentabilen, je treba skrbeti za električno energijo iz lastne elektrarne z Dieslovimi ali bencinskimi motorji. Razsvetljava sama mora ustrezati vsem zahtevam, ki jih stavimo na pravilno razsvetljavo. Tudi tu se moramo predvsem ozirati na udobnost gostov. Zato se je opustil tako zvani hotelski stik v poedinih sobah boljših hotelov, ki dovoljuje istočasno gorenje ene same žarnice. Lahko se zgodi, da rabi gost nekaj časa razen svetiljke za splošno razsvetljavo, ki je nameščena na stropu, še drugo, na primer namizno svetiljko. V foyerju, na stopnišču, v pisalnih in vseh drugih družabnih prostorih je treba zasnovati na vsak način dovolj močno in lepo razsvetljavo, ki očesa ne žali. Zelo važno je pravilno zračenje prostorov. Dostikrat se temu problemu ne posveča dovolj pažnje. Projektiranje pravilne prezračevalne naprave ni enostavna naloga. Ni rešena s tem, da vzidamo kakršnekoli zračnike. Izbrati jih je treba pravilno za vsak posamezni primer. Sedaj se često združuje zračenje s kurjavo. Sveži zrak se dovaja skozi ogrevače, ki so priključeni ali na centralno kurjavo ali pa na električni tok. Lahko se postopa celo tako, da odpade vsaka posebna kurjava prostora, ki se greje edino s segretim zrakom. Potrebnih je več zračnikov, ki rabijo deloma za vpihavanje svežega deloma tudi za izpihavanje porabljenega zraka iz prostora. Pri pravilnem obratu ne nastane nikdar prepih, ker se delovanje zračnikov tako uravna, da je zrak v prostoru stalno pod majhnim nadpritiskom. Pri prav visokih stavbah je treba skrbeti za to, da je na razpolago voda z zadostnim pritiskom v vseh, tudi najvišjih nadstropjih. Pritisk vodovoda je v primeru zelo visoke stavbe preslab, da bi spravil vodo do vrha stavbe. Postaviti je treba črpaljke, gnane z elektromotorjem, ki obratujejo v zvezi s tlačnim kotlom popolnoma samodejno. Dvigala so grajena na električni pogon. V stavbah z manjšim prometom se upravlja dvigalo iz kabine z gumbi-pritiskači. Pritisk na gumb povzroči, da se dvigalo vzpne do želenega nadstropja. Posebne stalne postrežbe pri taki napravi ni treba imeti. V stavbah z veliko frekvenco, torej posebno tudi v hotelih, se namesti večje in hitrejše dvigalo, ki ga upravlja običajno strežnik. Tudi paternoster je zelo pripraven. Kabine si sledijo druga za drugo, teče Pa le počasi, ker morajo ljudje vstopati in iz- stopati med obratom in se dvigalo ne ustavlja. Paternoster pa ni primeren za zelo visoke stavbe, ker je njegova hitrost premajhna. Misliti je treba tudi na prenosne naprave za glasbo. Včasih igra samo ena godba, ki se naj sliši na več mestih. Mikrofon pošlje svoj tok do električnega ojačevalca, na katerega so priključeni zvočniki. Taka naprava rabi lahko tudi za podajanje reproducirane glasbe. Električne ure so zelo pripravne. Na poljubnih mestih namestimo enostavne stranske ure, ki jih upravlja glavna električna ura, s katero so električno zvezane vse stranske. Sedaj se uveljavljajo tudi električne ure za neposredni priključek na napetost omrežja. Večkrat rabimo tudi razne varnostne naprave. Trezor na primer je najbolje zavarovan z električno napravo, ki takoj javi vsako nered-nost in približanje tujih oseb. Tudi požarno-prijavne naprave so zelo na mestu in priporočljive. Razume se, da mora električna instalacija ustrezati vsem zahtevam varnosti in obrata. Po-grešeno je instalirati vse stavbe po isti šabloni. Pravilno je, da se arhitekt že pred začetkom gradnje, ob izdelavi končnih načrtov, pomeni z elektroinženjerjem, ki mu svetuje pri vprašanjih elektrotehnične in svetlobnotehnične narave. Namestiti je treba takoj priključke za vse začrtane naprave, ker se naknadne spremembe težje izvedejo ter stanejo tudi mnogo več. Le pravilno in dosledno sodelovanje vseh strokovnjakov lahko ustvari nekaj, kar ustreza v vsakem pogledu zares zahtevam sodobnosti. Ing. Franjo Manda, Ljubljana: MODERNE SIGNALNE NAPRAVE V HOTELIH (Appareils modernes de la signalisation dans les hotels) Tri zahteve stavlja moderno življenje: okus, smotrnost, udobnost! Samo po sebi umevno je, da je dobro signalna naprava v hotelih prvi pogoj udobnosti. Projektant mora imeti pred očmi naslednje pogoje: 1. Gost mora imeti možnost, poklicati v vsakem trenotku brez izgube časa ono postrežbo, katero rabi. 2. Klicanje enega gosta ne sme motiti miru ostalih gostov. 3. Poklicana postrežba mora v svojem normalnem delu, torej na vsakem mestu svoje zaposlitve klic takoj opaziti in gosta postreči po najkrajši poti. 4. Vsak klic mora ostati in se ne sme pozabiti toliko časa, dokler se ne ustreže želji gosta. Za vsakega gosta se postavi tipka, stenska in namizna, s katero na razne gumbe lahko pokliče slugo, natakarja ali sobarico. Vsak gumb razsveti majhno signalno svetilko ustrezajoče barve v steni nad vrati gosta, ki kliče. Da postrežba lahko klic opazi tudi, če je na kakem drugem mestu, so v vestibulu postavljene skupine signalnih svetilk, po katerih se takoj spozna, na katerem hodniku in katera barva je klicana. To je trobarvni sistem za tri razne postrežbe. V enostavnih primerih se uporablja eno-ali dvobarvni sistem. Ako je postrežba po svojih normalnih opravkih v kaki sobi za goste, vtakne spojni ključ v brnalo in na ta način se z veže z signalnim vodom. Kakor hitro gost kliče, opozori brnalo postrežbo s kratkimi udarci; ti se slišijo le v sobi in ne motijo ostalih gostov. Postrežba na hodniku po skupinskih svetilkah takoj spozna, v katerem oddelku je klicana in lahko takoj postreže, ne da bi bila prisiljena, iskati centralno napravo za klicanje. Svetilo sveti tako dolgo, dokler se pri vratih, kjer je bilo klicano, po izvršeni postrežbi s posebnim stikalom ne odklopi, zbog česar ne more biti pozabljeno. Nadalje se lahko pri vratarju ali v pisarni postavi kontrolna deska s skupino signalnih svetilk, s katerimi vodstvo lahko stalno kontrolira delovanje postrežbe in po potrebi, brez pritožb gostov, skrbi za pravilno postrežbo in udobnost. Naprava normalno deluje z 24 volti. Pri isto-smernem toku se uporabljajo akumulatorji, pri izmeničnem toku pa majhni transformatorji. Poraba toka je minimalna. V zvezi s splošno signalno napravo bo treba skrbeti tudi za signalno napravo pri dvigalih, ki naznanja vsakemu gostu in v vsakem nadstropju s svetilno puščico, če je dvigalo prosto oziroma zasedeno, v katerem nadstropju je in v kateri smeri vozi. Udobnost in sigurnost gosta se poveča z električno ključavnico, katero je mogoče z oddaljenega mesta odpreti in zapreti z enostavnim pritiskom na gumb tipkala. 1. Namizna tipka za tribarvni sistem z napravo za klicanje kurirja in s Zettlerjevo ključavnico. 2. Kombinirana tribarvna tipka z napravo za klicanje kurirja, stacijonarnim brnalom in stikalom za razsvetljavo. 3. Signalna svetiljka. 4. Kontrolna deska s skupino signalnih svetiljk, 6. budilnikom in nočnim stikalom. 5. Vrata s Zettlerjevo ključavnico (odprla). 6. Vrata s Zettlerjevo ključavnico (zaprta). Klišeji last firme Alois Zettler, Munchen DALMACIJA I MODERNA ARHITEKTURA (Odgovor na postavljeno pitanje.) Listaj uči uskrsni broj lista »Novo Doba« naišao sam na članak arh. Marka Vidakoviča iz Zagreba.* Izmedju raznovrsnog regijonalnog sadržaja svakako je upadan j>a i aktuelan jedan članak o arhitekturi. Zato taj članak zaslužuje da se na nj osvrnem, naročiti) u ovo naše doba nerijetkih polemika. Poznato je da se je splitsko N. D. angažovalo za dalmatinsku arhitekturi!. Naša javnost imala je dovolj 110 prilike da iz stupaea tog lista dozna za postojanje nekog našeg, specijalno »dalmatinskog« problema arhitekture. Več nekoliko godina taj list lomi koplje za ncku tobože tradicijonalnu, domacu arhitekturu, a pri tom udara na današnju modemu. Prikazuje se u jednu ruku kao branič čistili i ne-patvorenih primorsko-dulmatinskih tradicija, dok se u drugu rado ističe kao propagator ideja nove arhitekture. Medjutim, nije ni jedno ni drugo. Tu dvo-struku ulogu izvodi N. D. — mora se priznati — vješto i spretno, a pri tome sebi laska da mu je kao u rimskoga boga Janusa sa dva lica, istodobno jedan pogled uperen u prošlost, a drugi u budučnost. »Nova Doba« postavilo je po prilici ovu prognozu: lz dalmatinske arhitektonske prošlosti (što je za nas identičen pojam sa umjetničkom poviješču i tra-dicijom), preko današnjeg pseudohistorijskog, tradi-cijonalističko-dalniatinskog shvačanja, doči čemo do nove dalmatinske arhitekture, t. j. do budučeg stila. Mi s naše strane tvrdimo da je ova prognoza pogrešila i put loš; da je ta špekulacija promašena i da taj snijer ne vodi cilju. Dokaz za ovu tvrdnju nalazimo u prostom bio-loškom procesu. Iz zdrave prošlosti, kroz zalutalu ili nezrelu sadašnjicu, ne može se u dolini budučnost. Izmedju prvoga, naime dobre tradicije, i dru-goga, one u pravom smislu moderne arhitekture, nemoguče je nešto treče: ni prelazno ni trajno. Ako postoji u tome uvijek prirodnom i neraskidljivom lancu odnosa izmedju starog i novog, imitiranje i dilentantizam, onda je to dokaz obmane i zablude, dakle, jednog bolesnog stanja. Zdrav organizam, zna se, raspolaže snagom da istisne zaraznu klicu. Pitanje je samo kračeg ili dužeg vremena, dok se infekcija preboli. Obično to ne traje dugo u doba opčeg ljudskog napretka i društvene civilizacije. Za život je važna afirmacija i jednog zdravog elementa. Tada se sve ostale po-pratne pojave primaju kao sasma naravna stvar. I današnja moderna arhitektura povezana je sa ostalim likovnim umjetnostima. Nju, dapače, sada obogačuju nove tehničke tekovine: električna ra-svjeta itd. Analogno psilii modernog čovjeka, promijenila se je i funkcija ukrasa na fasadama. Plastički se dekor * Ovaj je članak doni jela »Arhitekt u r a« u sv. 3—4 na str. 61/62. gradjevina, da tako rečemo, pretopio u funkcijonalnu ljepotu tektonskih elemenata. Kolektivni život lišio je nove cikve i palače dojučerašnje usamljenosti. Zato se nad krovovima modernih zgrada danas iz-dižu antene, a sutra če na njima pristajati aeroplani, slično kao što automobili ulaze u garaže modernih vila. Definicija savremene arhitekture koju nalazimo u članku g. Vidakoviča, skučena je i zato nedovoljna. Arhitektura, klasična ili moderna, bila je, jeste i ostače likovna umjetnost. Uostalom to potvrdjuje i sam Le Corbusier. Samo što se pojam te likovne umjetnosti danas u suštini razlikuje od prijašnjeg larpurlartističkog poimanja. Držimo da se ne za-mjenjuje svrha sa sredstvom, uzme li se, na primjer, da i glatka ploha umije biti lijepom. Cilj je svake dobre arhitekture da u prvom redu praktično po-služi čovjeku. Pri tome ona treba da ima i one kvalitete, koji su kadri da u njegovoj duši bude estetske emoeije. Znamo da je i moderna arhitektura več dala brojne primjerke ovakove dobre aplikacije. Prihvati li se druga, — na ovoj bazi preinačena i dopunjena definicija savremene arhitekture, — otpada potreba razlikovanja modernoga od s a v r e m e n o g a , kako je to simpatični auktor spomenutog članka učimo, ili mod noga od m o-d e r n o g a, kako bismo mi to radije kazali, jer moda i modernizam dva su oprečna pojma: jedan isključuje drugi, kao što pravilo isključuje hir. Tzlazi da ono što auktor kaže za savremeno u arhitekturi, po našem sudu pristaje baš toj sadašnjoj, po njemu potci jenjenoj savremenoj arhitekturi. Dakle: u novom stvaranju treba prihvatiti ono što je savremeno. U tome se slažemo. Vrijedi li opče-nito ovaj gradjevinski princip, nema razloga odbijati ga od Dalmacije. Ali ima li se kod svakog novog stvaranja uzeti u obzir arhitektura sredine onako, kako se to razumije i iz članka g. Vidakoviča, onda primjena gornjeg principa postaje i u našem slučaju iluzorna. Svakome tko želi da mu bude jasan put kroz današnju modern u arhitekturu, potrebno je da se oslobodi sitranputica sredine. Prave se vri jed nosti ambijenta ne gube, ako u njemu vlada duh savre-menosti. Ali je ponekad u dnevnim novinama smiono govoriti o stilskoj arhitekturi jedne historičko-umjet-ničke zemlje kakva je Dalmacija. Pogotovo je po-gibeljno, kad to u ozbiljnoj nakani čini jedan arhitekt, i baš onako, kako je to učinio g. Vidakovič. Ne stoji da fasade imaju sekundarnu vrijednost u savremenoj arhitekturi. I ako ini se, regbi, daje sporedno značenje, one imaju jednaku vrijednost kao unutrašnjost zgrade. Po pisanju N. D. i po riječima g. Vidakoviča trebala bi nova gradjevina u stilskoj okolini imati stilsku fasadu, jer bi samo tako zadovoljila arhitekturu sredine. Pri tom kao da se zaboravlja da je stilsku arhitektura prošlost, dok je moderna arlii- tektura sadašnjost. Oni, možda, ne vide da je stilsko pročelje na današnjoj savremenoj zgradi saino -maska. Što znači dobro poznavati sve komponente i uslove arhitektonskog stvaranja u jednoj zemlji? Valjda, poznavati prilike dotične zemlje i još druge važne faktore života (u ovom slučaju Dalmacije). Ako je tako, onda je i g. Vidakovič daleko od realnosti kad misli da če nam rezultati odgovarati ideji iznesenoj u njegovom članku, t. j. nekom kompromisu stilske i savremene arhitekture. Suvišno je ono što je auktor liapisao o izboru gradjevinskog materijala u Dalmaciji. Tuj završni pasus njegovog članka olako je sastavljen. Možda bi bilo uputnije da ga je izostavio. U domačoj sredini, naročito u Dalmaciji, sa praktičkoga gledišta os ječa se potreba jednog čisto principijelnog objašnjenja pitanja odnosa stilske i moderne arhitekture. Sukob novih ideja i zastarjelog graditeljstva, u stvari je sudar izmedju misli i »stila«. 1 u našoj zemlji može se tuj nesklad prebrditi, ugledamo li se u ostali kulturni svijet. To se postiže afirmacijom duha današnjice, te služeči se u povijesti več utvrdje-nim načelima harmoniziranja onda novih arhitektura sa originalnom starinom. Pri tome je isključeno svako imitiranje i podražavanje predjašnjih stilova. Gradjevina sazidanu u modemom slogu pristaje i u starinski ambijenat stilski jake (monumentalne) arhitekture, kada je komponovana od ruke pravog arhitekta. No bez obzira u kojem je stilu osnovana, da li u tradicijonalnom ili modemom, u novom ili sturom dijelu grada, uvijek distonira uko je ona začeta u glavi nenadarenog stručnjuka. /a bolje razumijevanje postavljenog pitanja na-vest demo par primjera. Pogriješene su nove zgrade škole i suda podig-nute u tobožnjoj mletačkoj gotici na obali u Trogiru. Promašio je pseudo-renesansni stil ministarskih palača u Beogradu. Naprotiv, uspijela je osnova po-kojnog arhitekta Kovaeiča za uredjenje okoliša stolne crkve u Zagrebu. Dobra je Gočarova /.grada na uglu u Celetnoj ulici u Pragu. Uostalom, poznata su broj-na pozitivna riješenja stilske relacije arhitektura 11 povijesti. Kulturno če se riješenje danas istaknutog pitanja i za dalmatinske gradove nači u nezavisnom ve/.i-vanju, u razboritom dopunjavanju staroga sa novim, kako je to več postignuto za mnoge slučajeve u hi-storijskim gradovima Evrope, na pr. u Breslavi i Pragu. Inače, ono se ne da postignuti kompromisnim spajanjem prošlosti sa sadašnjošču: oponašanjem ■forma stilske arhitekture, te prilagodjivanjem modernih objekata postoječim ambijentima. U tome leži naš odgovor na pitanje: »Ima li mjesta novome gradjevinskom slogu u starinskim gradovima Dulinacije?« Ing. arch. Niko Armanda, Split TEHNOLOGIJA DRVETA Najosjetljiviji gradevni materijal s kojim arhitekti moraju u svojoj pruksi računati bez sumnje je drvo. Pa ijiak dogadalo se, a nije rijetkost ni danas, da se toni materijalu posvečuje premala pažnja pri prosudivanju njegova kvaliteta u izgradenom stanju. Uzrok je toine površno poznavanje ovog važnog gra-devnog materijala kod projektiranja i preuzimanja izradene robe 11a gradnjama. Potrebno je zato da se svaki arhitekt uputi u tehnologiju drveta, kako bi ga znao što svrsishodnije primjeniti, i na taj način ujpo-znati, što smije od stolara da zahtijeva, a od samoga drveta da očekuje. Sulioča gradevnog drveta oduvijek je bila prije-porna točka i povod raziniricama medu dobavljačima i gradevnim upravama. Stolar mora cesto da nosi odgovornost za pogreške, koje nije skrivio, dok na dru-goj strani arhitekt — ne poznavajuči dovoljno tehnologiju drveta i nemajuči drugih pomagala za pro-sudivanje kvaliteta ovog gradevnog materijala — čini i nehotice krivo ili stolaru ili poslodavcu. Posljedica je toga nopravedno obreden obračun, a dalje, ne-moguči zahtjevi prilikom sklapanja novih ugovora, opet na štetu jednoga ili drugoga. Valja, dakle, uči što dublje u naučili dio tehnologije drveta, pa če ove nesuglasice same po sebi nestati. Dr. Aleksandar Ugrenovič, naš poznati stručnjak za šumarstvo, izdao je u vlastitoj nakladi »Tehnologiju drveta« (druga knjiga), koja je dosada naš najbolji i najpotpuniji udžbenik i priručnik ove vrste. (Usput spominjem du je II godište »Gradevinskog Vjesnika« donijelo od istoga pisca dvije zanimljive rasprave, i to : »Drvo kao gradevni materijal« i »Željeznički pragovi«; te su rasprave svakako od velike važnosti za inženjere i arhitekte.) Udžbenik o tehnologiji drveta odlikuje se i time što donaša sadržaj koji ne nalazimo u sličnim stra-nim udžbenicima. Počevši od vanjskog izgleda stabla pa do unutarnje grade i njenog kemijskog sastava, nalazimo sve iscrpljivo razradeno u ovom udžbeniku. On nas uči da raspoznajemo razne vrste drveča i njihove osobine, kvalitete i boje, što je za arhitekte veoma važno. Upoznaje nas, nadalje, sa fizickim svoj-stvima drveča i daje nam skalu vlage 11 njemu i, u vezi s tim, objašnjava uzrok stezanja i rastezanja, sposobnost nošenja zvuka, elektriciteta i t. d. Za arhitekte je nužno poznavanje mehaničkih svojstavu drveta, dakle njegove tvrdoče i čvrstoče, cjepivosti, elasticiteta i žilavosti, i njegova fizička svojstva. O svemu ovome nas ovaj udžbenik poučava. Dr. Ugrenovič nam pokazuje razne griješke drveta (nepravilnost, paljivost, okružljivost, razne rasipukline, i ne zaboravlja da nas upozna i sa raznim griješkama u boji drveča). Prednost je ove knjige u tome, što su u njoj opisane domače vrste drveča, a usto sadrži važne grafikone i, najzad, prvorazredne fotografije struktura. Osim toga, prevedeni su pojedini tehnički nazivi ne samo na naš nego i na njemački i franeuski jezik. To če uvelike olakšati ovom udžbeniku afirmaciji! u inostranstvu. Ovaj udžbenik, radi svih po-brojanih kvaliteta, zaslužuje topi 11 preporuku; svakom inženjeru i arhitektu 011 če dobro doci kao dopuna naobrazbe i znanja na području tehnologije drveta. Arh. Marko Vidakovič, Zagreb. OKLOPNI SAFI V HOTELIH Sodobno potujoče občinstvo želi in naravnost zahteva, da nudi hotel poleg udobnega prenočišča, dobre hrane ter pazljive postrežbe tudi popolno jamstvo za varnost njegovega imetja, posebno denarnih vrednosti, zlatnine ter drugih dragocenosti. Moderna varnostna tehnika skrbi tudi v tem oziru za daljnosežno jamstvo; tvrdka Wertheim na Dunaju, ena najstarejših in najbolj znanih tvornic na tem področju, nam stavlja na razipolago naslednja izvajanja: Izkušnja hotelskih obratov kaže, da čestokrat nikakor ne zadostuje še tako dobra ključavnica na vratih hotelske sobe, kajti zgodi se, da se tat prikrade skozi okno ali ukrade ključ pri vratarju. Občinstvo zahteva, da so njegove dragocenosti brezpogojno varne, kajti na potovanju je nenadna izguba sredstev še bolj občutna kot doma. Najboljše zavarovanje proti ziločinskim nameram kakor tudi proti požaru predstavlja v hotelskem obratu jeklena oklopna omara z vdelanimi predali, ki mora biti v smislu moderne varnostne tehnike seveda varna proti zlorabi, vlomu, padcu, požaru ter varilnim rezilom, laka naprava predstavlja pravcati bančni safe, tako v svoji konstrukciji kakor glede na razdelitev predalov. Vrata take omare se zvečer zaklenejo z več ključavnicami ter nudijo potem popolno varnost proti zločinskim napadom, požaru ter vročim plinom. Manipulacija s takim safom je jako enostavna: Pred uporabo se odpro čelna oklopna vrata. Nato je mogoče odkleniti posamezne predale za stranke, in sicer tako, da odklepa stranka svoj predal s svojim ključem, ki je seveda za vsak predal drugačen, istočasno pa uslužbenec hotela s svojim ključem, ki je za vse predale enak; ni pa mogoče odklepati ključavnice, ne da bi uporabljali istočasno oba ključa. S tem je podana daljnosežna medsebojna kontrola med upravo hotela ter stranko samo. Poleg tega je pred vsako ključavnico še posebna loputa, ki jo je mogoče z žabico pritrditi tako, da je dostop do obeh ključavniških luknjic sploh zaprt. Stranka mora v tem primeru odstraniti najprej žabico, da moreta blago za zavese in vse tapetniške | izdelke vse vrste preprog In čipk ,8 žični vložki „šlarafija" | kovinski Izdelki, steklo, porcelan o in keramika oprema kopalnic g sanitarne In toplovodne naprave kamini in peči iS tehnični nasveti Iz stroke arhitekture Elektrotehnika I, Osnove in stroji, spisal ing. Drago Mattanovich, zbirka »Kosmos« Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, 163 strani, format 22 X 17 ein, 1933. Izobrazba, ki jo nudijo naše srednje šole, še vedno premalo upošteva pridobitve moderne dobe. Tako nastane v njej vrzel — človek živi sredi naprav, se jih poslužuje, a njih delovanja ne razume. V veliki meri velja to za področje elektrotehnike. Povsod jo srečavamo: elektromotorji opravljajo delo, električna svetila dajejo luč, telefon in radio prenašata besedo, v medicinskih aparatih najdemo nova sredstva za zdravljenje. Ni torej čudno, da si zaželimo boljše poznavanje elektrotehnike, kakor ga posredujejo šolska predavanja iz fizike. Ne samo človeku prirojeno stremljenje po spoznavanju narave in njenih zakonov, temveč tudi praktični razlogi dovedejo marsikoga do študija električnih pojavov. Tu mislim predvsem na ljudi, ki imajo v svojem obratu opraviti z električnimi napravami, kakor na primer zdravniki, obrtniki in drugi. Nadalje bo knjiga dobrodošla arhitektom in tehnikom drugih strok. Zato je potreba po taki knjigi jasno podana. Pisatelj je knjigo razdelil na dva dela. V prvem obravnava osnovne pojme in električne stroje. Osnovo elektrotehnike so dokaj težke in abstraktnega značaja. Snov je ogromna, nje enostavna razlaga pa težavna. Poljudno podajanje zahteva dolga opisovanja, ki bi obseg knjige zelo povečala. Zato je poskus, podajati osnovne pojme elektrotehnike v poljudni obliki, zelo delikatna stvar. Težko je zajeti vse, obenem pa izpustiti nepotrebno, posebno ako je prostor omejen. Zdi se mi pravilneje omejiti se pri poljudnem obravnavanju pojmov na čim manjše število najelementarnejših osnov. Avtor pa je hotel obravnavati po možnosti vse pojave ter zato ni mogel podati nekaterih pojmov dovolj izčrpno. Poglavje o električnih stroj i li je zelo nazorno in izdatno. Obravnavani so tudi najmodernejši izsledki na tem področju. Posebni oziri na gospodarnost električnih strojev bodo dajali marsikatero pobudo za izboljšanje obratov onim čitateljem, ki imajo v lastnih obratih električne stroje. Skratka, rečemo lahko, da bo ta del povsem zadovoljil vse. ki se za to poglavje zanimajo. Kar ni povedano v besedi, je razloženo s sliko. Mnogoštevilne (114), zelo lepo in premišljeno izdelane slike izdatno izpopolnjujejo razlago teksta. Posebno je treba poudariti elektrotehnični slovar, ki je dodan temu delu knjige. Obravnava približno 1500 besed, ki so navedene v slovensko—nemškem in nemško—slovenskem redu. Iz predgovora je razvidno, da so sodelovali pri sestavi tega slovarja naši odločilni činitelji, tako da ima slovar oficijelni značaj. Prvič je poenotena elektrotehnična terminologija v našem jeziku. Prav radi tega dejstva moramo nujno priporočati knjigo vsem, ki se bavijo z elektrotehnično stroko kot tako, ker je že skrajni čas, da se tudi v tej stroki uveljavijo enotni in pravilni izrazi. Oprema knjige je prvovrstna. Zelo ugodno se odražajo na izbornem papirju moderne in pregledne črke. Lepa vezava izpopolnjuje okusno opremo. \ predgovoru naznanja avtor, da bo v drugem delu obravnaval proizvodnjo, razdelitev in uporabo elektri čne energije. Šele s tem delom bo slika o današnjem stanju elektrotehnike popolna. Zato je želeti, da bi dobili tudi drugi del kmalu v roke. „RUDE IN KOVINE" d. d. LJUBLJANA, Masarykova cesta 12 Glavno zastopstvo CINKARNE D. D. CELJE Cinkovo belilo ,Briljant' En gros: cinkova pločevina, pocinkana železna pločevina: surovi in rafini-rani cink, cinkov prah, »Cinkopon«, žveplena kislina, svinec, svinčena pločevina, kositer v kladah in palicah, kositer za spajanje v palicah, antimon, aluminij, baker, zvonovina, razne barve, kovine i. t. d., samotni materijal Kupuje : starcink po najugodnejših dnevnih cenah, odpadke drugih kovin i. t. d. ZETTLER: Svetlobne signalne naprave za hotele, zdravilišča, urade, stanovanja, parntke za klicanje postrežbe ali drugega osebja Naprave za klicanje liostov v zdraviliščih, penzijonih 1.1, d. k skupnemu Naprave ta objavo ko*"" raznih razsvetljenih številk, na pr. številke pronrama Zettlerjeva ključavnica za jaki In slabi tok za zapiranje in odpiranje vrat z Dvigalno kazalo oddaljenih .nest z gibljivo razsvetljeno puščico, naprava za klicanje in Varovala proti vlomu 0"80v0r naprave za kontroliranje čuvaja, naprava za ja\ ljiinje požara Zahtevajte prospekte! Alois Zettler, elektrotehnična tovarna d. z o. z. MUnchen, Holzstrasse 28 50 Ing. Vratislav Bedjanič Brzojavke: Rude Ljubljana. Telef. int. 2727, 2827 L. \ FOTOUEM/ČN/M HOPIRANIEM NUDI LE JUGOSLOVANSKA TISKARNA VUUBLJANI Pravkar je izšla pomembna kn jiga Ing. Drago Mattanovich ELEKTROTEHNIKA i OSNOVE IN STROJI v priznani razkošni opremi naše zbirke >KOSMOS< 164 strani velike osmerke, 114 slik, izvrsten papir, trpežna vezava v surovem platnu jasen futura-tisk Prvič popolna, od merodajnih faktorjev potrjena elektrotehnična terminologija slovensko-nemški in nernsko-slovenski slovarček ta knjiga je nepogrešljiva za strokovnjaka in ža izobraženega laika VSEBINA: Osnove elektrotehnike (Tok, napetost in upor - Vzporedna in zaporedna zveza • Delo in učinek ■ Magnetizem ■ Induciran je napetosti -Istotmerui in izmenični lok - fazni premik pri izmeničnem loku -Induciran je napetosti u mirujočih ovojih ■ Manrietienu histerija in nrttnčasti toki - Trot mul tok - Vrtilno polje , Elektromagnetne site ■ Akumulatorji - Elektroliza j - Električni stroji (Asinhronski motorji ■ Motorji na islosmerni tok - Generatorji zaistnsmenii tok • Generatorji i« troluni tok - Vzporedni obrat generatorjem - transformatorji ■ koleklortki motorji - Pretoorniki ■ Zinosrebrni usmerniki Hlajenje strojen Gospodarstvo električnih strojeu) - Strokovni olekfrotelmič-ni ulovur - Stvarno kaz.nlo. Cena za uenaročnike Din BO — Opozarjamo na knjigo arh. J. Mesarja in arh. /. Spinčiča: stanovanje razkošno ilustrirano in bogato opremljeno Din 100'— Naročile se na zbirko »KOSMOS«, ki spada v knjižnico vsakega izobraženca I Mesečno plačevanje! Jugoslovanska knjigarna - Ljubljana