101 Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 29. oktobra 1928 Letnik X Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I u ljubljanske in mariborske oblasti. Vselbiraa: 343. Naredba, s katero se uvaja kolektivno obligatorno zavarovanje vseh članov agrarnih zajednic zoper škode po ognju in toči. 344. Pravilnik za tehnično izvajanje zavarovanja članov agrarnih zajednic zoper škode po ognju in toči. 345. Pravilnik o organizaciji službe v narodni skupščini in o skupščinskih uslužbencih. I 346. III. seznamek strojev in strojnih delov, ki se izdelujejo v državi. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Uredbe osrednje vlade. 343? Naredba ministra za agrarno reformo, s katero se uvaja kolektivno obligatorno zavarovanje vseh članov agrarnih zajednic zoper škode po ognju in toči.* Člen 1. Da bi se mogla ustanoviti finančna sposobnost zajedničarjev za izvajanje tega zavarovanja, morajo zbrati zajednice potrebne podatke, po katerih bi se moralo eventualno izvesti kolektivno obligatorno zavarovanje življenja. Zveze agtarnih zajednic morajo zajedničar j e prepričati, kako koristno in potrebno je uvesti tako zavarovanje, ter jih napotiti na posamezno zavarovanje življenja, da svojo nepreskrbljeno rodbino, če bi umrli, materialno zavarujejo. S tem bi se okrepila tudi njih kreditna sposobnost, ker lahko služijo zavarovalne police za supergarancijo. Člen 5. katerih pobira vsaka zajednica vsak teden predpisano premijo od svojega člana zajednice. Ta vplačila potrjuje zajednica z blagajnikovim podpisom in s podpisom enega člana uprave svojim članom v vložnih knjižicah za zavarovanje, predpisanih z obrazcem pod št. 3 v tem pravilniku. Pobrana vplačila vpisuje zajednica v poseibno knjigo, predpisano z obrazcem pod št. 4 v tem pravilniku. Člen 3. Zajedničar ne sme nikoli zaostati s svojim vplačilom, če pa eventualno nepričakovano zaostane, mora zajednica zanj vplačati ta ustrezni znesek. Na podstavi členov 21. in 22. zakona o ustanavljanju agrarnih zajednic (kot zadrug) z dne 20. maja 1922. kakor tudi člena 7. zakona o brezobrestnih posojilih z dne 30. marca 1928. in v zvezi s sklepi pooblaščenih predstavnikov zveze agrarnih zajednic, sprejetimi v sejp, ki se je vršila dne 3. in 4. septembra 1928., se mora izvesti kolektivno in obligatorno zavarovanje vseh članov agrarnih zajednic zoper škode po ognju in toči pri glavni poljedelski zadrugi za zavarovanje v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (glavnoj zemljoradničkoj zadrugi za osiguranje u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca) kot zadružni napravi, ker njeni pogoji v vsakem pogledu ustrezajo koristim zajedničar jev kot zadružnikov po zadružnem načelu. Člen 2. Vsak član agrarne zajednice, včlanjen v zvezi agrarnih zajednic v Velikem Bečkereku, Novem Sadu, Osijeku, Zagrebu in Mariboru, mora zavarovati svojo premično in nepremično imovino zoper škodo po ognju v minimalni vrednosti Din 30.000—-. Clan agrarne zajednice, včlanjen v zvezi agrarnih zajednic v Skoplju, mora zavarovati svojo premično in nepremično imovino zoper škodo po ognju v minimalni vrednosti Din 10.000—. Namen tega zavarovanj^, je razviden iz tega, da so zajedničarji brez potrebnih tehničnih priprav za preprečevanje požarov izpostavljeni velikim iin katastrofalnim škodam, ki bi jih ekonomski: uničile, kor ne razpolagajo s finančnimi rezervami, s katerimi bi pokrivali take izgube. Člen 3. Vsak član agrarne zajednice mora prav tako zavarovati svoje posevke zoper škodo po toči na enem katastrskem oralu, v območju zveze agrarnih zajednic v Skoplju pa na enem hektaru obdelane zemlje, ki jo uživa, v minimalni vrednosti Din 1000--—. Član agrarne zajednice kakor tudi vsak poljedelec črpa svoje dohodke za življensko eksistenco edino iz donosa, svojih posevkov, Id so vsak trenutek ogroženi, da jih ne uniči toča, zbog česat bi bila ogrožena tudi njegova življenska eksistenca. člen 4. Socialno - ekonomski položaji nalaga zajedničar-jem, da 'zavarujejo svojo irlepneskrtaljeno rodbino, če bi umrli, z zavarovanjem svojega življenja. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata 5 Slovenaca» z dne 26. septembra 1928., št. 228/LXXH. Ves izkazani presežek od vplačil za ta zavarovanja uporablja glavna poljedelska zadruga za zavarovanje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izključno za ugodno kreditiranje zajiednicarjev. Člen 6. Podrobne tehnično' odredbe gorenjih zavarovanj se predpišejo s pravilnikom, sestavljenim sporazumno po pooblaščenih delegatih zvez agrarnih zajednic, glavne poljedelske zadruge in odposlancu meni poverjenega ministrstva. Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». V Beogradu, dne 22. septembra 1928.; št. 30.015. Minister za agrarno reformo: ing. D. Popovič s. r. 344. Na podstavi svoje naredbe z dne 22. septembra 1928., št. 30.015, o kolektivnem obligatornem zavarovanju članov agrarnih zajednic zoper škode po ognju in toči iin v zvezi s členom 7. zakona o brezobrestnih posojilih z dne 30. marca 1928. izdajam ta Pravilnik za tehnično izvajanje zavarovanja članov agrarnih zajednic zoper škode po ognju in toči.* Člen 1. Vse agrarne zajednice morajo izpolniti seznamke, predpisane z obrazcem pod št. 1 v tem pravilniku, ter jih poslati v desetih dneh glavni poljedelski zadrugi za zavarovanje v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zemunu, ki izda na njih podstavi kolektivne police za zavarovanje zoper škode, po ognju in toči vsaki zvezi za vse zajednice dotične zveze. Člen 2. Zveze agrarnih zajednic razdele vsem zajednicam obrazce, predpisane pod št. 2 v tem pravilniku, po * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. oktobra 1928., št. 230/LXXV. Člen 4. Na koncu vsakega meseca mora sestaviti vsaka zajednica izkaz pobranih premij po obrazcu, predpisanem pod št. 5 v tem pravilniku, ter ga vročiti svoji zvezi. Zveze morajo kontrolirati prejete izkaze ter jih numerirane z zaporedno številko poslati glavni zadrugi najkesneje v desetih dneh po poteku vsakega meseca. Izkazani znesek odobri zveza računu glavne zadruge v glavni knjigi ter obremeni račun zajednice «Za zavarovanje». Denar, nabran od premij, pošlje zajednica s položnico poštne hranilnice glavni poljedelski zadrugi za zavarovanje v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zemunu. Člen 5. Ko glavna zadruga prejme obvestilo poštne hranilnice, da je poslani znesek prispel, obvesti o tem zvezo dotične zajednice. Ko prejme zveza obvestilo od glavne zadruge, jo obremeni v njenem računu, znesek pa odobri računu zajednice «Za zavarovanje». Člen 6. Vsako škodo, najsi le elementarnega značaja ali provzročena po ognju, mora dotična zajednica takoj, najkesneje pa v 48 urah, prijaviti svoji zvezi, zveza pa mora takoj obvestiti glavno zadrugo. Vsaka ugotovljena škoda se mora na podstavi predpisanih -občih pogojev, natisnjenih na polici za dotična zavarovanja, oceniti in oškodovanemu članu likvidirati. Člen 7. Celokupni znesek vplačanih zavarovalnin daje glavna zadruga po odbitku likvidiranih in rezerviranih škod, rezervne premije in režijskih stroškov zvezam na koncu vsakega leta na razpolago za dajanje kratkoročnih in dolgoročnih kreditov njih članom. Kredite porazdeli skupna seja predstavnikov vseh zvez s predstavnikom glavne zadruge. Obrestna melra za te kredite ne sme biti večja od 6 %■ na «leto. Člen 8. Kolektivne police zavarovanja zoper škode po ognju in toči morajo biti vinkulirane v korist dotične zveze. V Beogradu, dne 27. septembra 1928.; št. 30.601. Minister za agrarno reformo: ing. D. Popovič s. r. 00 Cl Oi J* O S N Ö Vi > '3 •- •l'S* s g g £ - s 0 CÖ - b p > O d ja >S >02 o3 N C« _> GG -S *3 • I-H a cž M [3 • ^ cž ?H fl O) >o o Pw £ Ö 2 a a? Cs) O cž t> až N ož N • pH öß p Sh ^0 p N rro 'Tj © •r-a r-g MA S (8 «S O • r-J Ph 03 'p5 c3 t> c3 > ož N P N ^3 Tj O Ph a «ih p o a •i-H .S a M .3 -p TS o 5h 6 a £ i n ■s« 'sl S-Ü >N <73 N % a3 O r§ 1^ g I c3 N3 Ö'c rv o O Ö/) AafjBUip 0UIAI£ BZ AafjBUIP afuaffAij Bz A3[JBII]P 03oi J9d0Z AafjBUJp fuaSo jadoz mmso A3pZBZ Aafojjs 3IU[Bd051 siuiefss 3!U[!»B[m AoSnid 3[B}S0 S >o fl3 3 OBAO fUlAS 3UIAI? 3^bŠ0J [U05I 3)U>J0d mig s [ipBjSz 3fm(op>i o>nio>i g-5 s p o tli ’o , ° 6 ^ ajiJ>(od uiip s ÜPbjSz afmfopJl 05HI051 3}U}(0đ Ulij s npBjSz 3fM!fop>i °>t!IQ>( fBdn>|s 3UJSB[ 3UJBJ§B nms° >10J}0 }|S0JB|S BPT co o co 00 CN CG O a O d Fh d 60 cž d N d > GG > -i 0 a •p* • ^ ■s a © d *i-h n d B S »* a &) ^ « s s ^ S a d d d a © CSJ © *d* d © d > d N d CSJ A .s B TJ « ’(? N M B S 2 *Sb e TJ d N • fH M CQ '© Tj © ^ o ^ P-t *d > ^d rS) "fH Ph © 'd* d t> o d > d N d N rd >© d 'H. > d .SP *3* M KJ ed a. > I Sra i-ii eil s-? !a |! H ■* lis f il|”I Cd N So i-s ?! a. o 5 OJ KJ C3 Q. > «u •O OJ ✓ 345. Na podstavi člena 357. finančnega zakona za leto 1928./1929. in člena 126. poslovnika narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 2. marca 1922. sta. izdelala predsedništvo narodne skupščine in administrativni odbor narodne skupščine ter predpisujeta Pravilnik o organizaciji službe v narodni skupščini in o skupščinskih uslužbencih.* S I. p o g' 1 a v j e. Osnovne odredbe. Člen 1. Celokupna služba v narodni skupščini m vsi skupščinski uslužbenci so pod upravo predsednika narodne skupščine (člen 11. poslovnika narodne skupščine). O sprejemu v službo, dajanju stalnosti, določanju kategorije in skupine, razvrščanju, napredovanju, stopnji osnovne plače, postavljanju na razpoloženje, sprejemu ostavke, upokojevanju in odpuščanju odloča predsednik narodne skupščine ter priobčuje svoje odloke v 15 dneh administrativnemu odboru, ki jim v enem mesecu pritrdi ali pa vloži zoper nje pritožbo na komitet za personalne posle. Prav tako ima tudi uslužbenec, ki smatra, da se mu je s predsednikovim odlokom prekršila pravica ali korist, zasnovana na zakonu, pravico pritožbe neposredno na komitet v enem mesecu od dne, ko je preje! odlok predsednika narodne skupščine. Komitet za personalne posle sestavljajo: predsednik in podpredsednik zakonodajnega odbora; predsednik in podpredsednik finančnega odbora; predsednik in podpredsednik imunitetnega odbora; predsednik in podpredsednik odbora za prošnje in pritožbe in en predstavnik manjšine, ki ga izvoli zakonodajni odbor izmed sebe. Komitetu za personalne posle predseduje predsednik zakonodajnega odbora, v dolžnosti pa ga nadomešča podpredsednik zakonodajnega odbora. Komitet sklepa pravnoveljavno z najmanj petimi prisotnimi člani. Sklepi se Sprejemajo z večino glasov prisotnih članov; ob enaki porazdelitvi glasov odloči glas predsedujočega člana. V sedmih dneh od dne, ko komitet prejme pritožbo, jo odda predsedniku narodne skupščine, ki priobči odgovor v 15 dneh po prejemu. Ko komitet prejme odgovor predsednika narodne skupščine, izda v enem mesecu obrazloženo rešitev, s katero pritožbo odkloni ali odlok razveljavi. Vsi sklepi komiteta za personalne posle so definitivni in izvršni. Če se z rešitvijo komiteta za personalne posle razveljavi odlok predsednika narodne skupščine, izda predsednik narodne skupščine v 15 dneh nov odlok, povsem skladen z razlogi rešitve komiteta. Funkcije komiteta za. personalne posle in administrativnega odbora trajajo tudi ves čas, ko je narodna skupščina razpuščena, do izvolitve nove skupščine in administrativnega odbora in konstituiranja odborov, katerih predsedniki in podpredsedniki spadajo v sestav komiteta za, personalne posle. Zapisnikarja komiteta določa predsednik narodne skupščine izmed višjih uradnikov I. kategorijie — diplomiranih pravnikov. Člen 2. Uslužbenci narodne skupščine so: uradniki, zva-ničniki in služitelji, nadalje honorarni stenografi in drugi honorarni uslužbenci kakor tudi dnevničarji, ki so zaposleni v narodni skupščini (člen 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.). Glede stalnosti uslužbencev narodne skupščine se uporabljajo po členu 126. poslovnika narodne skupščine odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih (poglavja I. do X.). člen 3. Na, uradnike, zvaničnike in služitelje narodne skupščine se uporabljajo odredbe zakona o civilnih * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 10. oktobra 1928., št. 235/LXXVH. — V slovenskem besedilu so se vpoštevali popravki, priobčeni v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 15. oktobra 1928., št. 239/ /UXXIX, in z dne 24. oktobra 1928., št. 247/LXXXIT. uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, kolikor niso zaradi specialnih službenih razmerij tega osebja drugače urejene z odredbami toga pravilnika. Za honorarne stenografe in- druge honorarne uslužbence veljajo samo one odredbe tega pravilnika, ki govore o njih. Za dnevničarje veljajo obči predpisi o dnevničar-jih po uredbi o pogodbenih uradnikih in dnevničar-jih br. 51.545 z dne 29. julija 1927. («Službene Novine» z dne 1. septembra 1927., št. 196/LV*), kolikor niso s tem pravilnikom izpremenjeni ali dopolnjeni. Člen 4. Za. vse uradnike in uslužbence narodne skupščine, tako za stalne, za honorarne in za dnevničarje, veljajo odredbe člena 4. zakona, o civilnih uradnikih in ostalih državniii uslužbencih v zvezi s členom 11. poslovnika narodne skupščine. Vešči morajo biti uradnemu jeziku in pisanju s cirilico in latinico. Uslužbenci narodne skupščine, razen dnevničar-jev, ne smejo biti na rednem šolanju. II. poglavje. Razdelitev službe. Člen 5. Celokupno službo v narodni skupščini opravljajo: administrativni oddelek, stenografski urad, računovodstvo z blagajno in knjižnica. Člen 6. Administrativni oddetek opravlja vse administrativne posle v narodni skupščini; sprejema, pregleduje, obdieiujje in ekspedira skupščinsko pošto, vodi evidenco o vladnih in poslanskih zakonskih predlogih in drugih predmetih skupščinskega delovanja ter skrbi, da se natisnejo in pošljejo pristojnim od borom; vodi evidenco o vprašanjih in interpelacijah narodnih poslancev in odgovorih ministrov, vodi skupščinski arhiv, personalno in ostalo statistiko ter skrbi za vzdrževanje reda in čistote v skupščinskih prostorih. Administrativnemu oddelku pripada tudi oseb-ii tajnik predsednika narodne skupščine. Člen 7. Šef administrativnega oddelka vodi poslovanje oddelka, Skrbi za zbiranje materiala za dnevni red narodne skupščine, odreja osebje na delo v skupščinskih odborih in vodi nadzorstvo nad njega poslovanjem, podpisuje vso uradno korespondenco oddelka, za katero ga pooblasti predsednik narodne skupščine, daje podrejenim uslužbencem odsotstva do petih dni, s pooblastitvijo predsednika narodne skupščine pa tudi dlje, ter opravlja tudi druge administrativne posle, ki mu jih odredi predsednik narodne slkupščine. Člen 8. Stenografski urad skrbi po členih 128. in 129. poslovnika narodne skupščine, da se stenografski zapiski o sejah narodne skupščine, zakonodajnega odbora, po potrebi pa tudi drugih odborov in sekcij, izdelujejo, redigirajo in natiskujejo; da se sestavljajo in tiskajo skupščinski zapisniki, po potrebi pa tudi stenografski zapiski o sejah odborov, pododborov in sekcij; da se razdajajo natisnjeni zakonski predlogi, interpelacije in drugi predmeti za delovanje narodne skupščine. Razen tega opravlja vse ostale posle, ki spadajo po svojem značaju v njegovo področje. Stenografski zapiski so predlagajo po členu 129. skupščinskega poslovnika na vpogled predsedniku in vsakemu govorniku za njegov govor; nato se nemudoma pošljejo v tisk. Korekturo in revizijo ob tiskanju stenografskih zapiskov in ostalih stenografskih zapisnikov opravljajo korektorji, ekspedicijo natisnjenih zapiskov pa vrši ekspedicija stenografskega urada. Člen 9. Šef stenografskega urada upravlja celokupno službo v uradu. Neposredno so mu podrejeni vsi uslužbenci stenografskega urada. Nadzira vse posle osebja stenografskega urada, podpisuje vso uradno korespondenco urada, skrbi za pravilno delovanje in za red v uradu; daje podrejenim uslužbencem odsotstva do petih dni, s pooblastivijo predsednika narodne skupščine pa tudi dlje. Šef stenografskega ureda in njegov pomočnik morata izmenoma prisostvovati vsem sejam narodne skupščine in zakonodajnega odbora ves čas, dokler trajajo; nadzirati morata delo stenografov, skrbeti za zbiranje vseh predlogov in ostalih vlog ter vobče S * Uradni list z dne 7. septembra 1927., št. 397/94. stalno biti v neposrednjem stiku s predsedujočim, da prejemata naredbe in dajeta potrebna obvestila. Kadar je šef stenografskega urada odsoten, ga nadomešča v vsem njegov pomočnik. Člen 10. Računovodstvo z blagajno opravlja po členu 127. poslovnika narodne skupščine vse računske, knjigovodstvene in blagajniške posle narodne skupščine; pripravlja sestavljanje njenega proračuna; vodi vso korespondenco računovodstva in blagajne, zahteva potrebne kredite, prejema in izdaja denar po kreditih in depozitih, sestavlja plačilne seznamke osebja, izplačuje vse prejemike in predlaga vse skupščinske račune v pregled administrativnemu odboru narodne skupščine. člen 11. Šef računovodstva nadzira poslovanje osebja pri računovodstvu in blagajni. Člen 12. Knjižnico upravlja knjižničar narodne skupščine, ki je podrejen neposredno predsedniku narodne skupščine. Na njegov predlog se nabavljajo za knjižnico: domači in inozemski zakoni, pravna, politična, zgodovinska, finančna, (socialna in ekonomska dela, vobče razprave, revije-časopisi, domači in inozemski službeni m dnevni listi. Knjižničar vrši internacionalno izmenjavanje parlamentarnih časopisov in stenografskih zapiskov ter vodi potrebne kataloge, registre in inventarje. Člen 13. Šefi so predsedniku narodne skupščino neposred-nji referenti glede vseh poslov, ki spadajo v njih pristojnost. Člen 14. Za opravljanje službe pri interparlamentarnih in drugih konferencah, anketah, delegacijah itd. odreja predsednik narodne skupščine potrebno število stenografov in ostalih uslužbencev. III. poglavje. Razdelitev zvanj in položajev. Člen 15. Zvanja uradnikov v narodni skupščmi so ta-le: 1. ) šef administrativnega oddelka, 2. ) šef stenografskega urada, 3. ) šef računovodstva in blagajne, 4. ) knjižničar, 5. ) pomočnik šefa stenografskega urada, 6. ) pomočnik šefa administrativnega oddelka, 7. ) stenograf-revizor, 8. ) korektor, 9. ) stenograf, 10. ) administrativni tajnik, 11. ) inženjer, 12. ) blagajnik, 13. ) administrativni uradnik, 14. ) knjigovodja, 15. ) arhivar, 16. ) arhivski uradnik, 17. ) ekonom, 18. ) pisar, 19. ) tehnični uradnik, 20. ) tehnični korektor, 21. ) stenografski daktilograf in 22. ) pripravnik. Člen 16. Zvanja uradnikov narodne skupščine se razvrščajo in porazdeljujejo po skupinah poedinih kategorij I. kategorija, brez položaja; brez položaja; šef administrativnega oddelka, šef stenografskega urada, pomočnik šefa stenografskega urada, stenograf-revi-' zor in korektor; šef administrativnega oddelka, šef stenografskega urada, pomočnik šefa stenografskega urada, pomočnik šefa administrativnega oddelka, stenograf-revizor, korektor, knjižničar in inženjer; pomočnik šefa administrativnega oddelka, stenograf - revizor, korektor, stenograf, knjižničar, administrativni tajnik in inženjer; korektor, stenograf, knjižničar, administrativni tajnik in inženjer: tano-ie: 1. skupina: 2. skupina: 3. skupina: 4. skupina: 5. skupina : 6. skupina: 7. skupina: stenograf, administrativni tajnik, in- ženjer in pisar1; 8. skupina: stenograf, pisar; 9. skupina: pripravnik. Stenografski uslužbenci narodne skupščine morajo prebiti v skupščinski stenografski službi, ostali uslužbenci pa v skupščinski ali drugi državni službi čas, določen v členu 57. zakona o uradnikih, za vstop v nadaljnje skupine. Šef in pomočnik šefa stenografskega urada morata imeti poleg ostalih pogojev tudi pogoje za stenograf e-revizorje. II. kategorija. 1. skupina: šef računovodstva, blagajnik, admini- strativni uradnik; 2. skupina: šef računovodstva, blagajnik, knjigo- vodja, tehnični korektor, administrativni uradnik; 3. skupina: knjigovodja, tehnični korektor, ad- ministrativni uradnik, pisar; 4. skupina: tehnični korektor, administrativni uradnik, pisar; 5. skupina: pripravnik. III. kategorija. 1. skupina.; arhivar, ekonom, pisar, stenografski daktilograf; 2. skupina.: ekonom, tehnični uradnik, arhivski uradnik, stenografski daktilograf, pisar; 3. skupina: ekonom, tehnični uradnik, arhivski uradnik, stenografski daktilograf, pisar; 4. skupina: pripravnik. Člen 17. Daktilograf, strojnik, elektrotehnik, šofer in klju-čaničar so zvaničniki, ostali uslužbenci pa služitelji. Porazdeljujejo se po skupinah kakor ostali zvaničniki in služitelji. Člen 18. Za strokovno osebje se zahteva ona strokovna šolska izobrazba, ki je določena za kategorije, v katere so njega zvanja razvrščena. IV. poglavje. Prejemki. Člen 19. Uradniki, zvaničniki in služitelji narodne skupščine imajo kot aktivni civilni državni uslužbenci osnovno in položajno plačo, določeno z zakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, obenem z draginjskimi dokladami in stanarino, ki jo določa predsednik narodne skupščine. Služitelji narodne skupščine' morajo biti uniformirani. Uniformo predpiše predsednik narodne skupščine z administrativnim odborom. Služitelji kakor tudi strojnik, elektrotehnik, šofer in ključaničar dobivajo na leto po dva para obleke, dve kapi in dva para čevljev. Vsako četrto leto dobe zimski plašč. Člen 20. Honorarnim stenografom in drugim honorarnim uslužbencem kakor tudi osebnemu tajniku predsednika narodne skupščine, če ni izmed administrativnega osebja narodne skupščine, gre stalen mesečni honorar, ki se jim izplačuje mesečno vnaprej in ki mu določa znesek predsednik narodne skupščine. Člen 21. Dnevničarjem. ki opravljajo službe zvaničnikov in služiteljev, gre mesečna povprečna nagrada, ki jim jo določa predsednik narodne skupščine. Člen 22. Uslužbencem narodne skupščine določa za intenzivno in prebočasno delo posebne doklade predsednik narodne skupščine iz kreditov, ki so odobreni za to. Člen 23. Vse izpremembe v prejemkih državnih uslužbencev se smejo uporabljati na uslužbence narodne skupščine samo s pristankom predsednika narodne skupščine. V. p o g 1 a v j e. Sprejemanje v službo In kretanje v njej. Člen 24. Za sprejem v službo narodne skupščine se morajo izpolniti pogoji, označeni v členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Z odlokom predsednika narodne skupščine se postavljajo honorarni stenografi in drugi honorarni uslužbenci kakor tudi dnevničarji. Honorarni stenografi se postavljajo na predlog šefa stenografskega urada. Člen 25. Odloke o kretanju po stopnjah osnovne plače izdaja predsednik narodne skupščine po odredbah zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih najkesneje v enem mesecu od dne, ko je pridobil uslužbenec avtomatski pravico do plače višje stopnje. Člen 26. Mimo zvanj in položajev, določenih s tem pravilnikom, in števila mest, določenih s proračunom, ne sme biti nihče postavljen. Honorarni uradniki se smejo postavljati v breme kreditov za stalna sistemizirana mesta. Nova zvanja in novi položaji se smejo ustanavljati samo z izpremembo in dopoinitvijo tega pravilnika. Člen 27. Za sprejem v stenografsko pripravljalno službo narodne skupščine je poleg šolske kvalifikacije za I. kategorijo pogoj opravljeni pripravljalni stenografski izpit. To velja tudi za honorarne stenografe. Za sprejem v daktilografsko službo je pogoj tudi opravljeni pripravljalni strokovni izpit. Za prestop iz pripravljalnih skupin je pogoj opravljeni državni strokovni izpit. Predsednik narodne skupščine predpiše pravila o državnem in pripravljalnem izpitu za stenografsko in daktilografsko pripravljalno službo kakor tudi o državnem strokovnem izpitu za vse uradnike. VI. poglavje. Ocenjanje. Člen 28. Ocenjanje uslužbencev narodne skupščine po členu 72. uradniškega zakona, vrši, in sicer: za uslužbence stenografskega urada komisija za ocenjanje, sestavljena iz šefa stenografskega urada kot predsednika in iz dveh po činu najstarejših stenogvafov-revizorjev, ki ju odredi predsednik narodne skupščine; za vse ostale uslužbence pa komisija za oceno, v katero spadajo: šef administrativnega oddelka kot predsedn.k in kot člani: knjižničar, šef računovodstva in blagajne kakor tudi dva izmed višjih skupščinskih uradnikov, ki ju odredi predsednik narodne skupščine. Predsednik narodne skupščine odredi za vsako komisijo zapisnikarja in namestnike članom komisije. Člen 29. Predsednik narodne skupščine vrši na prvi ih poslednji stopnji ocenjanje uradnikov-članov komisije za oceno, kolikor spadajo pod ocenjanje; na drugi in poslednji stopnji pa odloča o pritožbah zoper ocene komisije. Člen 30. Honorarni stenografi in dragi honorarni uslužbenci se ne ocenjajp po predpisih, ki veljajo za ostale uslužbence narodne skupščine. Ocenja jih predsednik narodne skupščino na predlog pristojnih šefov. VII. poglavje. Obče odredbe. Člen 31.. Ko vstopi uslužbenec narodne skupščine v službo, priseže pred neposnednjim starejšino tako, kakor je določeno v prvem odstavku člena 88. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, če ni opravil prisege že prej. Člen 32. Uradne ure določa predsednik narodne skupščine. Člen 33. Po členu 109. zakona: o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih odloči predsednik narodne skupščine, ko je predhodno zaslišal šefa oddelka, glede na delovanje in seje narodne skupščine, kdaj naj kateri uslužbenec uporabi odmor. Člen 34. Predsednik narodne skupščine dovoljuje vsem uslužbencem odsotstva po privatnean poslu po odredbi člena 110. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. I Odsotstva do vštetih petih dni smejo dovoljevati uslužbencem njih šefi, toda to sme biti brez predhodne odobritve predsednika narodne skupščine največ dvakrat na leto. Odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in tega pravilnika o odsotstvu in bolovanju veljajo tudi za vse honorarne uslužbence z dostavkom, da smejo odsotstvovati največ 20 dni na leto. Člen 35. Dekrete po členu 114. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih izdaja predsednik narodne skupščine. člen 36. , Za vse uslužbence narodne skupščine se vodi po odredbah členov 115. in 116. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih v enem izvodu uslužben&ki list. Uslužbenski listi in povezfci dokumentov vseh uslužbencev narodne skupščine se hranijo v arhivu. ■ Člen 37. Strokovni svet po členu 129. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih je sestavljen iz petih članov: iz šefa administrativnega oddelka, iz šefa stenografskega urada m iz treh po činu najstarejših uradnikov, ki jih postavi predsednik narodne skupščine, pri čemer jim odredi tudi tri člane namestnike. VIII. poglavje. Prestanek službe. Člen 38. Služba honorarnih stenografov in ostalih honorarnih uslužbencev prestane: 1. ) če se uslužbenec odpusti z odlokom predsednika narodne skupščine, v enomesečnem odpovednem roku, ako je prebil v skupščinski službi najmanj leto dni,; 2. ) če postane duševno ali telesno nesposoben za delo; 3. ) če pride v konkurz; 4. ) če se obsodi s sodbo rednega sodišča na zapor, daljši od enega leta, zaradi dejanja, na katero se ne nanaša člen 132. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih; 5. ) če dovrši 21. leto starosti, pa, ni odslužil obveznega roka pri vojski ali ni oproščen vojaške službe; 6. ) z disciplinskim, odlokom; 7. ) s smrtjo. Člen 39. Honorarnim uslužbencem, ki jim prestane služba po točki 1.) člena 38. tega pravilnika, sme določiti predsednik narodne skupščine enkrat za vselej njih šestmesečni honorar, če imajo onega dne, ko jim prestane služba, 15 let službe v narodni' skupščini. Če prestane služba honorarnega uslužbenca zaradi take trajne, nesposobnosti za opravljanje službe, ki je nastala zbog bolezni, mu sme določiti predsednik narodne škaipščine stalno letno podporo, ako je prebil v službi najmanj 12 let. Te odredbe veljajo samo, če ne prejema uslužbenec plače ali pokojnine v drugi stroki državne službe. Člen 40. Odredba člena 124. zakona, o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih velja tudi za honorarne stenografe in ostale honorarne uslužbence, prav tako za dnevničarje. IX. p o g 1 a v j e. Pokojnine. " Člen 41. Čas, prebit v službi narodne skupščine, se šteje v leta državne službe za pokojnino in napredovanje kakor ves čas, ki! se šteje po drugih zakonih za pokojnino in napredovanje. Stenografi narodne skupščine imajo čez 30 izpolnjenih let skupščinske službe pravico do popolne pokojnine. Vsi ostali uslužbenci narodne skupščine imajo pravico do pokojnine po odredbah zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Člen 42. Osebne in rodbinske pokojnine skupščinskih uslužbencev izplačuje blagajna, narodne skupščine. teljev narodne skupščine. Komisijo sestavljajo: eden izmed podpredsednikov narodne skupščine, šef stenografskega urada, šef administrativnega oddelka in dva st en ografa-r e viz or j a, ki sta v državni službi ali ki sta bila na položaju načelnika ministrstva. Njih namestniki so po činu najstasrejši uslužbenci omenjenih oddelkov. Predsednik komisije je podpredsednik narodne skupščine. Člen 53. Uslužbenci morajo predložiti v enem mesecu od dne, ko se razglasi ta pravilnik, dokaze o predpisani izobrazbi in drugih pogojih, potrebnih za prevedbo in razvrstitev; v prvih dveh prihodnjih mesecih pa je treba izdati vse rešitve in odloke o prevedbi ali neprevedbi in razvrstitvi. Na uslužbenčevo obrazloženo prošnjo sme predsednik narodne skupščine rok za predložitev dokazov podaljšati še za mesec dni. O prevedbi ali neprevedbi in razvrstitvi odloči predsednik narodne skupščin© ter izda o tem formalen odlok. Ölen 54. Odlok o prevedbi in razvrstitvi članov komisije-uradnikov, določene v členu 52. tega pravilnika, izda predsednik narodne skupščine po določilih prehodnih odredb zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in tega pravilnika. Ölen 55. Z uslužbenci narodne skupščine, o katerih se izda odlok, da se prevedejo kot uradniki, zvaničniki in služitelji, je postopati glede njih razvrstitve in porazdelitve po določilih prehodnih odredb zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbeneilh in tega pravilnika. Člen 56. Zoper odlok o uslužlbenčevi prevedbi in razvrstitvi je dopustna pritožba po členu 1. tega pravilnika. Zoper odlok, s katerim se uslužbenec ni prevedel, ni pritožbe. Člen 57. Uslužbenci narodne skupščine se prevedejp in razvrate po stanju z onega, dne, ko se razglasi ta pravilnik, in sicer samo uradniki, zvaničniki in služitelji kot civilni državni uradniki. Honorarni stenografi in drugi honorarni uslužbenci kakor tudi dnevmčarji se ne prevedejo, ampak smejo ostati v službi narodne skupščine kot honorarni uslužbenci ali dnevničarji, če izpolnjujejo pogoje, določene zanje s tem pravilnikom. Za. uslužbence narodne skupščine se smejo postavljati po predpisih tega pravilnika. Člen 62. Prevedenemu uradniku, ki se mu po odredbah člena 230. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ne more pustiti zvanje, ki ga ima, se dodeli ustrezno zvanje kategorije, v katero se razvrsti. Člen 63. Za odlok o prevedbi in neprevedbi zvaničnikov in služiteljev ni pogoj dokaz izobrazbe, določen v členu 10. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Oni, ki se prevedejo, se poraz-vrste po skupinah svojega zvanja ob minimalnih rokih, določenih v členu 58. tega pravilnika. Člen 64. Za prevedenega se smatra oni uslužbenec, o katerem se v roku, določenem v členih 51. in 53. pravilnika ne izda odlok o prevedbi po tem pravilniku. To ne velja za uslužbence, omenjene v drugem odstavku člena 57. tega pravilnika. Člen 65. Vsem stenografom kakor tudi. ostalim uslužbencem narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se zatečejo v službi narodne skupščine z dnem, ko se razglasi ta pravilnik, ter se prevedejo ali postavijo v enem letu od dne, ko se razglasi ta pravilnik, za uslužbence narodne skupščine po tem pravilniku, se priznava v leta državne; službe za napredovanje in pokojnino ves čas, ki so ga prebili kot parlamentarni stenografi ali ostali uslužbenci: pri začasnem narodnem predstavništvu, ustavotvorni skupščini in narodni skupščini kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi ves čas, ki so ga prebili v službi narodne skupščine kraljevine Srbije in kraljevine Črne gore ali pokrajinskih deželnih zborov (saborov) na onem ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, ki je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in .Slovencev, kolikor niso bili obenem uradniki v drugi stroki državne službe — računaje od 18. leta starosti. Na uslužbence narodne skupščine se uporabljajo povsem odredbe člena 282. finančnega zakona za leto 1922./1923. Člen 66. Za prevedbo uslužbencev narodne skupščine ne veljajo določila uredbe o razvrstitvi in porazdelitvi civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev z dne 31. oktobra 1923., razen določil členov 11. in 15. te uredbe. Člen 67. X. p o g 1 a v j e. Disciplinski predpisi. Člen 43. Disciplinski predpisi zakona, o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in uredbe o pogodbenih uradnikih in dnevničarjih št. 51.545 z dne 29. julija 1927. se uporabljajo tudi na honorarne stenografe in druge honorarne uslužbence, prav tako na dnevničarje z izpremembami, ki se določajo v tem poglavju; samo da vrši ministrove funkcije predsednik narodne skupščine. Člen 44. Kazni za nerednost honorarnih stenografov in drugih honorarnih uslužbencev in dnevnilčarjev sta: 1. ) opomin; 2. ) denarna kazen, ki ne sme presezati v vsakem poedinem primeru 10 % njih mesečnega honorarja. Člen 45. Denarna kazen za nerednost honorarnih stenografov in drugih honorarnih uradnikov kakor tudi dnevničarjev se odmerja od njih rednega mesečnega honorarja ali Tednih mesečnih nagrad. Člen 46. Disciplinske kazni za honorarne stenografe in druge honorarne uradnike so: 1. ) pismeni ukor; 2. ) zmanjšba rednega mesečnega honorarja največ do 20 % in najdlje za leto dni; 3. ) odpustitev iz službe. Člen 47. Disciplinski kazni za dnevničarje sta: 1. ) zmanjšba. redne mesečne nagrade največ do 10 % in najdlje za tri mesece; 2. ) odpustitev iz službe. Člen 48. Pristojno disciplinsko sodišče je po odredbi člena 221. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih na prvi in poslednji stopnji pred-sedništvo narodne skupščine za vse uslužbence narodne skupščine. Kolegij sestavlja predsedništvo narodne skupščine. Kolegij sodi brez strokovnih drugov. Zapisnikarja, ki mora biti diplomiran pravnik, odredi predsednik v vsakem poedinem primeru izmed uradnikov narodne skupščine. Člen 49. Kot disciplinski tožitelj po odredbi člena. 176. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencev fungira po uradni dolžnosti nadrejeni šef obtoženega uslužbenca, njegov namestnik pa je pomočnik ali za šefom po činu najstarejši uradnik, če je obtoženih več uslužbencev iz raznih oddelkov ali odsekov glede istega disciplinskega x>re‘ greška, vrši funkcijo disciplinskega tožitelja po činu najstarejši šef enega izmed prizadetih oddelkov ali odsekov, namestnik pa mu je šef enega teh oddelkov ali odsekov, ki je za njim po činu naj^tarejši. Če je obtožen eden izmed šefov oddelkov ali odsekov, vrši funkcijo disciplinskega tožitelja po činu najstarejši šef drugega oddelka, ali odseka ali, če takega, ni, oni uradnik, ki mu predsednik narodne skupščine izrečno poveri to funkcijo. Člen 50. Pravica, oddaljiti od dolžnosti, pripada predsedniku narodne skupščine. Zoper njegov odlok ni pritožbe. XI. p o g 1 a v j e. Prehodne odredbe. Člen 51. Od dne, ko se razglasi ta pravilnik, se smatrajo uslužbenci narodne skupščine za postavljene na razpoloženje; vendar pa dobivajo, opravljajo dosedanjo službo, vse dosedanje prejemke. Najkesneje v treh mesecih se mora izdati odlok, kateri izmed njih se obdrži še nadalje v skupščinski službi in kako se razvrsti. Člen 52. Predsednik narodne skupščine odredi po ^Ionu 226. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih komisijjlo, ki; podajai predsedniku narodne skupščine predloge o prevedbi ali neprevedbi in razvrstitvi uradnikov, zvaničnikov in služi- Člen 58. Uradniki, zvaničniki in služitelji, ki imajo onega dne, ko se razglasi ta pravilniki, najjmanj tri leta efektivne državne službe ter se prevedejo, se prevedejo kakor stalni državni uslužbenci, ostali pa kakor začasni. Člen 59. Z uslužbenci, glede katerih se izda odlok, da se ne prevedejo, je postopati po členu 243. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih; leta za pokojnino se štejejo po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. in po tem pravilniku, velikost pokojnine pa se mora obračuniti in odmeriti po, zakonskih predpisih, ki so veljali do izdajp omenjenih zakonov. Člen 60. Ne prevede se oni uslužbenec, ki nima za zvanje, v katerem je bil zatečen, predpisane izobrazbe ali je ne more pravočasno dokazati, in o katerem se ugotovi, da niti njegova osebna sposobnost ne opravičuje uporabe izjemnih določil v prehodnih odredbah zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Uradniki narodne skupščine, o katerih se izda odlok, da se prevedejo, se razvrste po odredbah člena 230. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih; toda roki se morajo obračuniti z dnem, ko se razglasi ta pravilnik. Člen 61. Uradniki, ki nimajo šolske kvalifikacije za I. kategorijo, a se prevedejo v to kategorijo po določilih prehodnih odredb zakona, o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in tega pravilnika, ne smejo priti ob nadaljnjem službovanju v 3. in 4. skupino I. kategorije, razen če naknadno pridobe šolsko kvalifikacijo za I. kategorijo. Honorarni uslužbenci narodne skupščine, ki so državni uradniki ali so to bili, obdrže ob postavitvi za uradnike narodne skupščine kategorijo, skupino in čin, ki so jih imeli, če imajo šolsko kvalifikacijo zanje in ostale pogoje, določene s tem pravilnikom, in sicer z uporabo člena. 65, tega pravilnika, ne glede na. rok postavitve, če so bili z dnem, ko se razglasi ta pravilnik, zatečeni v službi narodne skupščine. Oni stenografi narodne skupščine, ki >e zatečejo z dnem, ko se razg-lasi ta pravilnik, kot taki, se smejo vkljub določilom prehodnih odredb tega pravilnika po mnenju strokovnega sveta prevesti in razvrstiti v ustrezne skupine I. uradniške kategorije po tem pravilniku, če imajo z dnem, ko se razglasi ta pravilnik, najmanj osem popolnih let stenografske službe v parlamentu in opravljen zrelostni izpit. Člen 68. Uslužbencem narodne skupščine, prevedenim in razvrščenim po tem pravilniku, se določijo ob upokojitvi pokojninski prejemki po stopnji osnovne plače, skupini poiožajpe plače in stanarini kategorije, v kateri so bili zatečeni v trenutku upokojitve, kakor tudi po času, ki se računi za pokojnino po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in po tem pravilniku. Draginjske doklade se določajo upokojenim uslužbencem tako, kakor je navedeno v členu 19. tega pravilnika. Potrjuje se odlok predsednika narodne skupščine št. 451 z. dne 5. marca 1928. o upokdjitvi 15 služiteljev narodne skupščine. Oni služitelji, upokojeni s tem odlokom, ki smatrajo, da bi imeli po službenih letih, ki se štejejo za pokojnino, in po eventualni razvrstitvi pravico do večjih pokojninskih prejemkov po tem pravilniku, se smejo obrniti v treh mececih po razglasitvi tega pravilnika z dokumentirano prošnjo na predsednika narodne skupščine zaradi ureditve teh prejemkov po odredbah tega pravilnika. Ölen 69. Sedanji sef računovodstva in blagajne, sedanji pomočnik šefa računovodstva in blagajne in sedanji knjižničar se razvrščajo v 3. skupino I. kategorije. Za napredovanje in pokojnino se jim priznava ves čas, ki so ga prebil v službi narodne skupščine. Sedanjemu knjižničarju se priznava v leta za pokojnino ves čas, ki ga je prebil kot narodni poslanec kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in začasnega narodnega predstavništva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi ves čas, ki ga je prebil kot predsednik podružnice «Srpskog poljoprivrednog društva». Člen 70. Za honorarno stenografsko službo ne veljajo zakonske omejitve glede sprejemanjia in službovanja upokojencev. Ölen 71. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se: razglasi v «Službenih Novinah», ter se sme izpremeniti, dopolniti ali ukiniti samo na isti način, kakor je bil izdan. Za njegovo izvrševanje je pristojen predsednik narodne skupščine, ki izdaja vsa navodila in po'-jasnila za njegovo pravilno uporabljanjje. V Beogradu, dne 4. oktobra 1928. Predsednik narodne skupščine: dr. Ninko Peric s. r. (Podpisi ostalih članov predsed-ništva narodne skupščine in članov predsedništva administrativnega odbora.) 346. III. seznamek strojev in strojnih delov, ki se izdelujejo v državi.* Ministrstvo za trgovino in industrijo, postopaje po točki 4. občih opazk k XV. delu v predlogu zakona o obči carinski tarifi, izpreminja s tem sezna-mek I. br. 1826 z dne 19. avgusta 1926., razglašen v «Službenih Novinah» z dne 1. septembra 1926., št. 196/LIII,** kakor tudi II. seznamek V. br. 5561 z dne 29. avgusta 1928., razglašen v «Službenih Novinah» z dne 30. avgusta 1928., št. 200,*** in sicer: Iz I. seznamka: Odstavek: «Iz tar. št. 646. Parni kotli, tudi z opremo: Iz 1. Za parne stroje do 18 atmosfer pritiska z ogrevno površino do 500 m2 in s površino rešetke do 20 m2» se izpreminja ter se glasi: «Iz tar. št. 646. Parni kotli, tudi z opremo: Izl. Za parne stroje do 18 atmosfer pritiska z ogrevno površino do 500 m2 in s površino rešetke do 20 m2, izvzemši: parne kotle in kurišča zanjle (stoječe kotle) parnih lokomotiv.» Iz II. seznamka: Pripomba. Ce se uvažajo stroji in strojni deli, našteti v tem seznamku in v prejšnjem seznamiku, razglašenem pod I. br. 1826, kot specialne vrste, ki se ne izdelujejo v državi, izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo v vsakem poedinem primeru posebna: potrdila za brezcarinski uvoz» se izpreminja ter se glasi: Pripomba. Če se uvažajo stroji, strojni deli in ostali predmeti, našteti v tem seznamku in v prejšnjih seznamkih, razglašenih pod I. br. 1826 z dne 19. avgusta 1926. in V. br. 5561 z dne 29. avgusta 1928., kot posebne vrste, ki se ne izdelujejo v državi, izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo v vsakem poedinem primeru potrebna potrdila za brezcarinski uvoz.» Iz ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu, dne 9. oktobra 1928.; V. br. 6484. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 10. oktobra 1928., št. 235/LXXYII. ** Uradni Ust z dne 6. oktobra 1926., št. 374/92. *** Uradni list z dne 5. septembra- 1928., št. 303/86. Razglasi osrednje vlade. Knjige, ki jih je prepovedano uvažati in razširjati.* Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 10.961 z dne 10. oktobra 1928., je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej te-Ie madžarske knjige: 1.) «Magyar Katekizmus», ki ga mora poznati vsak Madžar; 2.) «Trianontol Rothermerint», spisal Evgen Rakoezy; 3.) «Igasargot Magyarorszan-yak», spisal grof Albert Apponyi; spis je izšel tudi v angleškem jeziku pod naslovom: «Justice for Hun-gary»; 4.) «Mamsvort Magyaroirsizagon». Te knjige so iredentistične vsebine in pisane zoper koristi naše države. Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu, dne 17. oktobra 1928.; D. Z. br. 10.961. Razglas o skrajnem roku za vnovčitev kupona št. 3 4°/0nih obveznic za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1921.** Ker dne 1. novembra 1928. zastara pravica do vnovčitve kupona- št. 3 4%nih obveznic za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni, in Hercegovini, opozarjja generalna direkcija državnih dolgov vse banke in denarne zavede, ki opravljajo službo glede tega posojila, naj ustavijo nadaljnje izplačevanje kupona št. 3 gorenjega posojila, ki zastara- dne 1. novembra 1928., in naj pošljejo vse izplačane kupone št. 3 tej direkciji takoj, najdlje pa do dne 31. oktobra- 1928. Kupone, glede katerih se ugotovi, da so bili poslani kesneje nego do dne: 31. oktobra 1928., bo vrnila generalna direkcija državnih dolgov nelikvi-dirane. V krajih, kjer poslujejo podružnice Narodne banke, smejo vnovčiti pooblaščene banke in pooblaščeni denarni zavodi, ki izplačujejo kupone, izplačane kupone št. 3 pri podružnicah Narodne banke do vštetega, dne 31. oktobra 1928. Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu, dne 10. oktobra 1928.; D. br. 16.153. Razglas o izplačevanju trinajstega kupona 4°/0nega posojila za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 192!.*** Trinajsti kupon 4%nega posojila- za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1921. izplačujejo: 1. ) vse finančne delegacije; 2. ) oblastna finančna direkcija v Novem Sadu; 3. ) okrožne in sr-eske- finančne uprave, finančna ravnateljstva in davčni uradi; 4. ) poštna- hranilnica, v Beogradu in njene podružnice v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani s podrejenimi poštami; 5. ) vsi izrečno pooblaščeni denarni zavodi; 6. ) generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu. Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu, dne 13. oktobra 1928.; D. br. 16.367. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. U. br. 15.774/1. Preklic delomrznih oseh, ki izrabljajo podpore. Za delomrzneže in izkoriščevalce občinskih podpor so proglašene te-le osebe: Franc Kolmanič, rojen dne 20. avgusta 1894. v Gradcu, pristojen v občino Okoslavce, srez Ljutomer. * «Službene Novine, kraljevine Srba, Hrvata -i Slovenaca» z dne 23. oktobra 1928., št. 246? ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. oktobra 1928., št. 242. *** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 22. oktobra 1928., št. 245. Ferdinand Dobnik, rojen dne 29. januarja. 1909., po poklicu pekovski pomočnik, pristojen v občino Št. Janž na Dravskem polju, srez Ptuj. Anton B n n d e r 1 a, rojen leta 1897. v Gradcu, po poklicu pekovski pomočnik, pristojen v občino Kuzdoblanje, srez Murska Sobota. Milan Amon, rojen dne 19. februarja 1907. v Celju, samski, pristojen v občino Drensko rebro, srez Šmarje pri- Jelšah. Franc Globočnik, rojen dne 2. decembra 1895. v Cbelbachu pri Gradcu, po pokUcu mornar-rudar, pristojen v občino Ljubno, srez Gornji grad. Avguštin Pirš, rojen leta 1883. na Ponikvi, po poklicu klobučarski pomočnik, pristojen na Ponikvo, srez Šmarje pri Jelšah. Jurij Kavčič, rojen dne 25. aprila- 1881. v Železnikih, po poklicu delavec, pristojen v občino Železnike, srez Škofja Loka. Franc Sovre, rojen dne 2. aprila 1895. v Verniku, Slavonija, po poklicu mesarski pomočnik, pristojen v občino Trbovlje, srez Laško. Henrik Urbanc, rojen dne 8. julija 1903. v Tržiču, po poklicu brivski pomočnik, pristojen v občino Srednjo vas v Bohinju, srez Radovljica. Franc Kukenberger, rojen leta 1908. v Trbovljah, po poklicu krojaški pomočnik, pristojen v občino Trebnje, srez Novo mesto-. Valentin Koželj, rojen dne 14. februarja 1892. na Bledu, po poklicu čevljarski pomočnik, pristojen v občino Bled, srez Radovljica. Anton Germ, rojen dne 2. junija 1878. na- Dunaju, po poklicu trgovinski potnik, pristojen v Ljubljano. V Ljubljani, dne 16. oktobra 1928. Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Andrejka s. r. L. št. 809. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 8. do dne 14. oktobra 1928. Srez Ostalih Na novo obolelih Ozdra- velih Umrlih Ostalih v oskrbi Škapina tifuznih bolezni. Brežice 4 1 3 Črnomelj 1 i Krško 2 2 Laško 3 3 j Ljubljana, srez . . 6 6 Ljubljana, mesto . 6 2 4 Skupaj . 22 3 1 . 19 Griža. — Dvsenteria. Črnomelj .... 4 5 3 1 5 i Kočevje 2 2 . Ljubljana, mesto . 1 i 1 1 Novo mesto . . . 5 3 ■ 1 2 j SrHi? [Skupaj . 12 6 8 2 8 Škrlatinka. - Scarlatina. ■ Črnomelj .... 4 . 1 4 Kamnik 3 3 Kranj 9 . 1 8 Krško 1 1 Ljubljana, srez . . 20 3 1 22 Ljubljana, mesto . 6 1 7 Radovljica .... 4 2 6 Skupaj . 47 6 3 50 Ošpice. — Morbilli. 1 Krško 20 1 1 20 i Ljubljana, mesto . 1 . 1 Radovljica .... 1 1 Skupaj . 22 1 1 • 22 Davica. — Diphteria et Group. Črnomelj 2 1 1 Kamnik 2 2 Kranj 4 3 4 3 j Ljubljana, mesto . . 1 • 1 Novo mesto . . . 1 . 1 Radovljica .... i 1 . Skupaj . 5 9 6 1 . 8 Sen. — Brysipelas. Kranj.............ji . 1 Ljubljana, srez ■ . | 1_____. . . 1 Skupaj . j 2 . 1 , j Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Ljubljana, mesto . | 1 | . | . j . | j V Ljubljani, dne 17. oktobra 1928. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r. Vet. br. 855. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 15. do dne 21. oktobra 1928. Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Š u š t a v e c. Črnomelj: Tale ji vrh (Otovec 1 dvorec). Svinjska kuga. Brežice: Rigonce (Rigonce 5 dvorcev), Videm (Sremič 1 dvorec). Kamnik: Kamnik (Kamnik 1 dvorec), Križ (Križ 1 dvorec). Kočevje: Loški potok (Travnik 1 dvorec). Radovljica: Koroška Bela (Koroška Bela 1 dvorec), Bled (.Ml in o 1 dvorec), Radovljica (Radovljica 2 dvorca). Svinjska rdečica. Kamnik: Loke v Tuhinju (Loke v Tuhinju 1 dvorec), Moravče (Vrhe 1 dvorec), Stranje (Zagorica 1 dvorec). Krško: Radeče (Njivice 1 dvorec), Št. Jer-nej (Št. Jernej 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Do-brunje (Bizovik in Mali Lipoglav po 1 dvorec), Šmarje (Gajniče 1 dvorec), Želimljo (Rogatec 1 dvorec). Logatec: Planina (Laze 1 dvorec). Škofja Loka; Stara Loka (Godešič 1 dvorec). Čebelna kuga. Ljubljana, mesto: 1 dvorec. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1928. Za velikega župana ljubljanske oblasti: Fr. Černe s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Izpremembi v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice L br. 876/1,. za »»venijo. Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo je izbrisan dr. Anton Kunst, zobni zdravnik v Celju, ker je dne 22. septembra 1928. umrl. L. br. 829/2. Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo je izbrisan dr. Ernest J a k 1 i n, zasebni zdravnik v Vitanju, ker je dne 28. septembra 1928. prestal izvrševati zdravniško prakso v Vitanju. V Mariboru, dne 20. oktobra 1928. Po odredbi velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. Vet. br. 51/46. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 22. oktobra 1928. Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena; z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad. Prelog: Draškovec (Čukovec 1 dvorec). Garje konj. Dolnja Lendava: Pince (Marof 1 dvorec). Murska Sobota: Gornji Petrovci (Gomji Petrovci 1 dvorec). Svinjska kuga. Celje: Žalec (Vrbnje 1 dvorec in Žalec 3 dvorci). Čakovec: Čakovec, trg (Čakovec, trg 1 dvorec). Ljutomer; Bunčani (Bunčani 5 dvorcev), Gornja Radgona (Gornja Radgona 2 dvorca). Maribor, desni breg: Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc 5 dvorcev). Maribor, levi breg; Sv. Jurij ob Pesnici (Jedlov-nik 1 dvorec), Plač (Plač 1 dvorec), Selnica ob Dravi (Selnica 1 dvorec). Prelog: Draškovec (Oporovec 1 dvorec), Goričan (Goričan 3 dvorci). Prevalje: Prevalje (Farna vas 1 dvorec). Ptuj: Mezgovci (Mezgovci 14 dvorcev), Slomi (Žamenci 1 dvorec), Sveta Barbara v Halozah (Cirkuljane 2 dvorca), Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (Mostje 1 dvorec). Slo-venjgradec: Slovenjgradec (Slovenjgradec 5 dvorcev), Topolščica (Topolščica 1 dvorec). Svinjska rdečica. Celje: Polzela (Rečica 1 dvorec), Sv. Pavel (Motka 1 dvorec). Čakovec: Nedelišče (Dunjkovec 1 dvorec). Prelog: Draškovec (Oporovec 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Donačka gora (Donačka gora 1 dvorec), Šmarje, okolica (Senovica 1 dvorec). Perutninska kolera. Dolnja Lendava; Črenšovci (Črenšovci 1 dvorec). V Mariboru, dne 22. oktobra 1928. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Pr VII 70/28—2. 2173 Razsodilo. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Deželno sodišče v Ljubljani je razsodilo na predlog državnega pravdništva: Vsebina tiskovine «Kmetski list» št. 43, izhajajoče v Ljubljani, z dne 24. oktobra 1928. utemeljuje v članku: «Hrvaški home-rule (samovlada)» od besed: «ako bi zemljevid» do besed: «za ,Home-Rule‘ (samovlado) v Hrvaški» pregrešek po členu 47. zakona o tisku. Po členih 19. in 21. zakona o tisku potrjuje sodišče zabrano razširjanja in prodajanja, navedene tiskovine, izvršeno po varstvenem oblastvu, državnem pravdništvu v Ljubljani, dne 24. oktobra 1928. pod Ss. 31/28, ter odreja, da je uničiti vse izvode te tiskovine. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek VIL, dne 24. oktobra 1928. S 16/28—56. 2161 Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prezadolženka: Antonija. Pibernik, trgovka v Ljubljani. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženka, se določa narok na dan 10. nove m br a 1 92 8. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 140. Prezadolženka mora priti k naroku osebno. Pred sklepanjem o predlogu za prisilno poravnavo se bo vršila, pri tem naroku ugotovitev naknadno prijavljeniih terjatev. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 18. oktobra 1928. S 2/28—10. 2165 Odprava konknrza. Prezadolženka: Ana Zorine, trgovka v Trbov-Ijah-Vodah št. 236. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 2/28—2 o imovini te prezadolženke, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. * Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L, dne 17. oktobra 1928. S 8/28—54. ' 2167 Potrditev prisilne poravnave. Odobruje se poravnava, sklenjena dne 15, oktobra 1928. med konkurznilm dolžnikom Jaukom A r t -manom, trgovcem v Št. Juriju ob južni železnici, in njegovimi upniki za 25 %, njih terjatev, plačljivih v 14 dneh po pravnomočnosti te poravnave. Če se ne izvrši plačilo o pravem času, ožive terjatve v popolnem obsegu. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L, dne 17. oktobra 1928. S 15/28—93. 2164 Določitev naroka za prisilno poravnavo. . Prezadolženec: Josip Karničnik, trgovec v Mariboru. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 2 2. novembra 1 928. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 84. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek IIL, dne 17. oktobra 1928. S 15/28—94. 2162 Sklic zbora upnikov. Prezadolženec: Josip Karničnik, trgovec v Mariboru. Na prezadolženčev predlog se sklicuje zbor upnikov na dan 31. oktobra 1928. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 80. Predmet: Sklepanje o prezadolženčevem predlogu, da bi se počakalo z realizacijo konkurzne imovine, dokler se ne sklene pravnomočno poravnava- Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek IIL, dne 18. oktobra 1928. C 336/28—1. , 2201 Oklic. ^— Štefan Horvat in žena Bara Horvat, rojena Kou-ter, posestnika v Brezovici, Štefan Raščan, posestnik v Mali Polani št. 107, in Josip Režonja in žena Ana Režonja, rojena Raščan, oba posestnika v Mali Polani, vsi zastopani po drju. Arminu Strasserju, odvetniku v Dolnji Lendavi, so vložili zoper Štefana Lebarja, posestnika v Mali Polani, sedaj nekje v Ameriki, tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice in njene zemljiškoknjižne vknjižbe. Ustna sporna razprava se določa na dan 3. novembra 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 21. Ker je bivališče Štefana Lebarja neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Janko Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi oddelek II., dne 19. oktobra 1928. E 527/28—8. 2098 Dražbeni oklic. Dne 7. novembra 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v, sobi št. 12 dražba nepremičnin ; !•) zemljiška knjiga Slogonsko, vi. št. 186 (travnik v izmeri 29 a 28 m2); 2.) zemljiška knjiga Kapele, vi. št. 162 (2 vinograda [eden prej gozd] in 1 pašnik v izmeri 15 a 18 m2); 3.) zemljiška knjiga Kapele, vi. št. 3 (hiša. št. 1, gospodarsko poslopje, delavnica, njiva, travnik in 3 pašniki, ležeči v katastrski občini Selih), zemljiška knjiga Slogonsko, vi. št. 92 (travnik), in zemljiška knjiga Jereslavci, vi. št. 139 (njiva, travnik in pašnik v celotni izmeri 2 ha 18 a 82 m2). Breme na vložkih pod 3.): služnost stanovanja Helene Urekove in Mihaela Ureka iz Kapel. Cenilna vrednost: ad 1.) 2928 Din, ad 2.) 1251 Din 40 p in ad 3.) 11.908 Din 95 p; vrednost prite-klin: 934 Din; najmanjši ponndek: ad 1.) 1952 Din, ad 2.) 835 Din in ad 3.) 8562 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek IL, dne 27. septembra 1928. E 1915/28—13. 2040 Dražbeni oklic. Na predlog Celjske mestne hranilnice v Celju bo dne 3. novembra 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ostrožno, vi. št. 377 (hiša z gospodarskim poslopjem), cenilna vrednost 9500 Din, priteklina (gospodarsko orodje), cenilna vrednost 68 Din. zemljišča, cenilna vrednost 19.201 Din — skupaj 28.769 Din; najmanjši ponndek 19.179 Din 32 p. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 2876 Din 90 p. Okrajno sodišče v. Celju, oddelek III., dne 17. septembra. 1928. E 1448/28—11. 2041 Dražb eni oklic. Na predlog Posojilnice v Vitanju bo dne 10. novembra 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi pogojev, odobrenih dne 1. avgusta 1928., dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Primož, vi. št. 19: hiša z gospodarskimi poslopji, cenilna vrednost 18.000 Din, zemljišča in gozdi, cenilna vrednost 48.337 Din 85 p — skupaj 66.337 Din 85 p, preživitne pravice Antona Jagra v vrednosti 13.700 Din, torej 52.637 Din 85 p; najmanjši ponudek 35.091 Din 90 p. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 5263 Din 78 p. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 20. septembra 1928. E 1808/28—12. 2095 Dražbeni oklic. Na predlog Celjske mestne hranilnice v Celju bo dne 2 4. n o v e m b r a 1 9 2 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška, knjiga Spodnja Hudinja, vi. št. 486: hiša z gospodarskim poslopjem, cenilna vrednost 10.250 Din, njiva v izmeri 383 m2, cenilna vrednost 766 Din, pritekline (1 sekira, 1 škarje, 1 žaga, 1 sod [251] in drugo gospodarsko orodje), cenilna vrednost 72 Din — skupaj 11.088 Din; najmanjši ponudek 7392 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 1100 Din. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 2. oktobra 1928. E 381/28—18. 2077 Ustavitev dražbenega postopanja. Dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Križ, vi. št. 45, 172 in 395, dovoljena s tukajšnjim sklepom z dne 17. junija 1928. in odrejena na. dan 1. oktobra 1928. ob devetih, je po § 200./3. i. r. ustavljena. Pred potekom pol leta se za isto terjatev ne more predlagati novo dražbeno posttoparijje. Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II., dne 1. oktobra 1928. E 232/28. 2086 Dražbeni oklic. Dne 2 0. novembra 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška, knjiga Imeno, vi. št. 502. Cenilna vrednost: 20.547 Din 45 p; najmanjši ponudek: 13.698 Din 30 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne. 19. septembra 1928. E 1090/28—8. 2187 Dražbeni oklic. Dne 2 3. novembra 1 928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Moste, vi. št. 270. Cenilna vrednost: 4628 Din; najmanjši ponudek: 3085 Din 32 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V., dne 24. avgusta 1928. E 462/28—14/Dn. št. 488/28. 2163 Sklep. Izvršilna stvar Pavla Pinteriča, trgovca na Muti, ki ga zastopa dr. Rihard Faninger, odvetnik v Mariboru, zoper Josipa Brinerja in Ano Brin e r -j e v o, trgovca na Muti, zaradi 25.000 Din s popadki. Izvršba po prisilni dražbi zavezancema lastne polovice nepremičnine: zemljiška knjiga za Zgornjo Muto, vi. št. 80, ki jo je dovolilo podpisano okrajno sodišče s sklepom opr. št. E 800/28—1, je s privolitvijo zahtevajoče stranke po § 40. i. r. ustavljena. Vsa izvršilna dejanj^, ki so se opravila za zgoraj navedeno izvršljivo terjatev zahtevajoče stranke, se s tem razveljavljajo. Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek II., dne 15. oktobra 1928. E 278/28—8. 2189 Dražbeni oklic. Dne 6. novembra 1 9 2 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rečica ob Paki, vi. št. 261. Cenilna vrednost: 213.740 Din; vrednost prite-klin: 10.000 Din; najmanjši ponudek: 106.870 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek L, dne 12. oktobra 1928. E 402/28—7. 2190 Dražbeni oklic. Dne 6. novembra 192 8. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ravne, vi. št. 67. Cenilna vrednost: 151.391 Din; vrednost prite-klin: 9840 Din; najmanjši ponudek: 100.928 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek I., dne 14. oktobra 1928. E 435/28. 2192 Dražbeni oklic. Dne 16. novembra 1 928. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Prekopa, vi. št. 181 (hiša in zemljišča). Cenilna vrednost: 74.398 Din; vrednost priteklin: 1094 Din; najmanjši ponudek: 49,600 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je, oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer- bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek II., dne 19. oktobra 1928. Bazglasi raznih uradov in oblasten, Št. 8806/1928. in 8807/1928. 2160 Razglas. Kmetska hranilnica in posojilnica v V i d m u - D o b r e p o 1 j e, r. z. z n. z., in Mlekarska zadruga v Velikih Laščah, r. z. z o-, z., uživata po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923,, br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej, naredbi izza, dne 1. oktobra 1928. za čas, dokler veljajo sedanja pravila. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, ' dne 19. oktobra 1928. Št, 4962. 2177 Razpis dobave. Razpisuje se dobava 40 kolesnih podstavkov, 100 plošč dimenzionirane črne pločevine, 122 palic železa, 4200 zakovic in 100 vijakov. Ponudbe naj se vlože do dne 6. novembra 1 9 28. Nariski in pogoji ,so interesentom na razpolago pri podpisani direkciji. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju, dne 24. oktobra 1928. Št. 34.701/28/ref. X. a. 2176 Objava o določitvi mnogokratnika za mesec september 1928. davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka, na vrednosti nepremičnin je določila po § 5. naredbe pokrajinskega, namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Uradni list z dne 31. oktobra 1922., št. 365/113, za mesec september 192 8. mnogokratnik 9*13 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski vrednosti. Mestni magistrat ljubljanski, dne 18. oktobra 1928. Magistratni direktor: dr. Zamik s. r. Št. 17.623/28. ' 2199 Razpis. Mestna občina mariborska razpisuje mesto knjigovodje za mestni avtobusni promet. Reflektanti naj vlože primerno opremljene pismene prošnje najpozneje do dne 10. novembra 19 2 8. pri podpisanem mestnem magistratu. Prošnji je treba priložiti dokazila o večletni praksi v enostavnem in dvostavnem trgovskem knjigovodstvu. Mestni magistrat mariborski, dne 24. oktobra 1928. Župan: dr. Juvan s. r. Razne objave. 2175 3-1 Poziv upnikom. Mlekarska zadruga v Š m ar ji, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj) ji prijavijo svoje terjatve. Likvidatorji. 2198 Objava. Izgubil sem izpričevalo VIL razreda škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1927./1928. na ime: Milan Drobnič iz Starega trga pri Ložu. Proglašam ga za neveljavno. Milan Drobnič s. r. -!72 Objava. Izgubil sem izpričevala tehnične fakultete univerze v Ljubljani iz šolskega leta, 1925./1926. iz enciklopedije strojeslovja, kemije živil in užitnin, I. dela, kemije živil in užitnin, II. dela, sirovin in tehnične mikroskopije, vsa na ime: Josip Gorjanec iz Cermelic (Italija). Proglašam jih za neveljavna. Josip Gorjanec s. r. 2196 Objava. Izgubil sem legitimacijo tehnične fakultete univerze v Ljubljani za leta 1924. do 1928. na ime: Boris Kobe iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. Boris Kobe s. r. 2197 Objava. Izgubil sem legitimacijo tehnične fakultete univerze v Ljubljani za leta 1924. do 1928. na ime: Marijan Mušič iz Novega mesta. Proglašam jo za neveljavno. Marijan Mušič s. r. Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.