pred občnimi zbori sindikalnih organizacii Boj za resnično sociali­ stično demokracijo - glavna naloga članov sindikata Mišljenje, da so sindikati v novi so­ cialistični družbi doigrali svojo vlogo, je vseskozi zgrešena in škodljiva, pa če jim »botrujejo« nerazgledani ljudje ali pa sovražnik socializma. Razvoj je jugoslovanske sindikate pripeljal v poseben položaj. Maršal Ti­ to je v svojem poročilu na VI. kongresu jasno opredelil njihovo razvojno pot: Pod peto kapitalizma je bila borba sin­ dikatov revolucionarno nastrojena. Boj za pravice delovnega človeka, boj proti izkoriščanju in dvig razredne zavesti delavskega razreda je bila srž njiho­ vega dela. Po porazu kapitalizma je imelo sindikalno gibanje nalogo krepiti pridobitve revolucije in vplivati na ljudsko oblast, da so se življenjski po­ goji delavcev in nameščencev popravili. Ko pa je delovno ljudstvo prevzelo upravljanje podjetij in tovarn, je vloga sindikatov postala še bolj zapletena in važna. Kulturna, moralna in politična vzgoja delavstva, nagrajevanje delav­ stva iz lastnih sredstev (iz ustvarjenega dobička), ki mora biti pravično — to so velike naloge sindikalnih organizacij. Zapletenost njihovega dela je v dvoj­ nosti. Odgovorni so pred delavci v pod­ jetju in pred socialistično skupnostjo v širokem smislu. Vse to morajo imeti sindikalne po­ družnice pred očmi, ko sklicujejo letne skupščine. Kjer so na teh področjih de­ la irheli uspehe, kjer so se teh proble­ mov lotevali, tam ne bodo v zadregi, s čim - bi izpolnili dnevni red. Seveda nič manj razumljiva pa ne bo zadrega tam, kjer so med letom prepuščali od­ bore samim sebi, kjer se le-ti niso zna­ šli, kjer so se v svojem poslanstvu ču­ tili manj vredne, kjer so smatrali, da je z delavskimi sveti in upravnimi odbori v*podjetju vse opravljeno. Podobno bo tam, kjer članstvo ni nadzorovalo delo ; svojih izvoljenih predstavnikov, kjer so se ob morebitnih napakah v podjetju zavijali v kopreno molčečnosti, kjer so dovolili, da so jim posamezni izvoljeni odborniki zrasli čez glavo, bodisi hote, bodisi ker si drugače niso vedeli poma­ gati. Zelo nevarno je, če se človek za­ veda svojih pravic bolj kot dolžnosti, če pozablja, da je izvoljen in ne »diri­ giran komandant«, posebno pa, če je poleg tega v njem še kos nekritičnosti do sebe ter usodnost primitivizma in neznanja. Zanimivo bi bilo razplesti vzroke, ki so vodili kolektiv Mizarske delavnice v Mestinju k napakam. Kaj je bilo krivo, da se tam delavci niso odločili za kritiko napak, ki so vladale v pod­ jetju? Je bila to nerazgledanost delav­ stva, ali pa strah pred vodstvom, ki naj bi imelo svojo neomajno prvo in zadnjo besedo. Nič manj poučen ni slu­ čaj nerazgledanosti in krivičnosti, ki ima izvor v površnosti in primitivizmu na državnem posestvu v Žovneku, kjer so kar brez pomisleka odpustili kovača z 20 leti službe, ki ima poleg tega še 3 otroke in je bil sposoben pripeljati kovaško delavnico do samostojnosti. Zakaj? Razlog, ki so ga navedli je ta, da so namesto njega sprejeli mladega človeka z dvoletno prakso, ki pa je bil za cele 3 dinarje na uro cenejši od prejšnjega. Neznanje, nepoučenost in brezbriž­ nost ljudi je ponekod kar usodna. So ljudje, ki ne vedo kaj jim lahko nudi sindikalna organizacija, čeprav so bili leta njeni člani. Ne zavedajo se svojih pravic, kot se ne zavedajo dolžnosti. Taki ljudje so deloma sami krivi, de- \oma pa njihovo okolrs. Veliko je šte­ vilo članov, ki ne sledijo niti svojemu delavskemu tisku, kaj šele, da bi čr­ pali druge kulturne dobrine, ki so na razpolago. Vprašanje tiska se je sedaj popravilo. V mestu je naročnina • »De­ lavske enotnosti« letos porasla od 560 na 1530 naročnikov, v okolici pa od 959 na 2567 naročnikov in vendar je šele komaj slabih 10% vsega delavstva na­ ročeno na delavski časopis. Kljub temu izboljšanju je pa vprašanje, kako člani sindikata sledijo tisku, koliko jim je v pomoč... Skratka vprašanje primi­ tivnosti in ozkega duhovnega obzorja mnogih naših ljudi je vbodno. V Sov­ jetski zvezi, kjer hote drže ljudi v ne­ vednosti, se je birokratska kasta le za- ^o.di te okolnosti lahko povzpela na oblast. Koliko vztrajnosti je treba pri raz­ vijanju resnične socialistične demokra­ cije dokazuje primer v »Konusu«, kjer se direktor ni oziral več ne na kritiko •"•e na dobrohotna opozorila in svoje sarnoljubje gnal do vrhunca. Seveda so Pn vsem tem, ne samo tam, tudi drugje, 5кГ-^^ ^'^^^'^^Wo taki diktatorski po- Malnl-^^ twdi člani sindikata. Zakaj? r,r„,S sindikalnih sestankih raz- diÄoieS'^'"'^' ""''-^ '''''' r; r>n c-n«* r^fKod so prepontznt, ponekod hn rZ ''"^^^ta član in je tre­ ba z njim občevati z vso tovariško to­ pimo in s kritičnostjo vred V ^bodoče bi morale sindikalne po- fruznrce preštudirati §e eno. Pred dne­ vi, ko je bil v Celju član CS ZSJ tov. Deleja so se predstavniki 15 delovnih kolektivov izjasnili, da bi bilo prav, olile nove občinske odbore ZB. Občni zbori ZB po občinah bodo letos lahko ugotovili znaten napredek v svo­ jem delu. Vrsta uspešno opravljenih nalog v preteklem letu pa bo istočasno vzpodbuda za naslednje leto ter napo­ tilo, i^aj naj organizacije ZB postavijo v načrt dela 'za leto 1953. \ Predvsem je treba podčrtati, da je organizacija ZB postala resnično patri- otična in borbena organizacija, ki je v preteklem letu ob vsaki priliki mani­ festacij rodoljubja in borbene priprav­ ljenosti dajala vzgled ostalim organiza­ cijam in množicam sploh. Udeležba 5 tisoč ljudi okraja Celje-okolica na pro­ slavi v Dol. toplicah, lepo uspele aka­ demije ob prazniku 22. julija, 29. no­ vembra itd., ki jih je organizacija ZB organizirala to potrjujejo. Skoraj ni več občine, kjer ne bi borci dali iniciativo za postavitev spomenika ali vsaj spo- miriske plošče padlim borcem NOV. Po­ sebno je treba podčrtati aktivnost ZB pri postavitvi spomenika v Rog. Slatini in Zrečah, kjer so v letošnjem letu po­ stavili veličastna spomenika. Odbori ZB so posvečali veliko pozor­ nost izvenarmadni vzgoji. Ob priliki iaborenja mladincev predvojaške vzgoje so člani ZB predavali politične in vo­ jaške teme. Temu so posvečali največ skrbi v občini Dobrna, Laško in Vojnik. Izvenarmadni vzgoji so služile tudi par­ tizanske patrulje, v katerih so sodelo­ vali vsi občinski odbori ZB. Le-te so zajele veliko število borcev, ki so obi­ skali mnogo partizanskih družin. Tudi kulturnoprosvetnih vprašanj or­ ganizacije ZB niso zanemarjale: pro­ slave, družabni večeri, akademije, se­ stanki in drugo so bili stalna oblika dela na tem področju. Občinski odbori ZB so posvečali posebno skrb tudi so­ cialnim problemom pri partizanskih in­ validih in vdovah, partizanskih sirotah ter podobno..Z dajanjem materialne in denarne pomoči ter z intervencijo pri raznih upravnih forumih (glede inva­ lidnin, šolanja itd.) so pomagali onim. ki trpe na posledicah, zadanih po oku­ patorju. Težko bi bilo našteti vse naloge, ki so jih organizacije ZB našega okraja v preteklem letu izvršile. Seveda ne sme­ mo zamolčali tudi tega, da so bile in še tudi so razne slabosti in nepravilno­ sti, ki jih bo treba v tem letu odpra­ viti. Največja napaka je, da še vedno nisyno zajeli v naše članstvo vseh- to­ varišev in tovarišic, ki imajo zato po­ goje. Odstotek članstva v nekaterih ob­ činah kaže kaj slabo sliko. Tudi s pi­ sanjem življenjepisov padlih borcev v nekaterih občinah le počasi napreduje­ jo. Odbori ZB bi morali na vsak na­ čin poskrbeti, da bodo življenjepisi — tam kjer dosedaj še niso — vsaj do občnega zbora dokončani. Vse te probleme, uspehe in slabosti, naj organizacije ZB obravnavajo na svojih občnih zborih, ki naj ne bodo le formalnost, ampak sredstvo za po­ živitev vseh nalog, ki stoje pred nami in teh ni malo. Organizacija ZB naj svoje članstvo vzgaja tako, da bodo dosledno svoji tra­ diciji — stali tudi danes v prvih vrstah, pa naj bo to na političnem, gospodar­ skem ali kulturno-prosvetnem področju. Le tako se bomo oddolžili vsem padlim žrtvam in dosegli vzgojen cilj, za ka­ terega smo se in se še borimo. S. V. Mladina Prihove - Sp. Reiice ZA V. KONGRES LMJ Se dobrih 48 dni nas loči od zaseda­ nja V. kongresa LMJ, ki bo 6., 7. in 8. marca 1953 v Beogradu. Mladina mla­ dinskega aktiva Prihova pri Sp. Rečici je na svojem sestanku sklepala na kak­ šen način bi proslavila ta zgodovinski dogodek v razvoju mladinske organiza­ cije. Odločila se je, da na čast V. kon­ gresa LMJ napove vsem mladinskim aktivom okraja Šoštanj tromesečno tek­ movanje, ki naj bi trajalo od 6. janu­ arja do 6. aprila 1953 ter s tem tekmo­ vanjem poživi predkongresne priprave in razmah v vseh mladinskih organiza­ cijah tega okraja. Med drugimi točkami tekmovanja je mladina sprejela tele najvažnejše skle­ pe: Do kongresa LMJ bo mladinski ak­ tiv v celoti preštudiral zgodovinski ma­ terial VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. V tem razdobju bo mla­ dinski aktiv pritegnil v organizacijo 6 mladincev in mladink, ki se naha­ jajo danes še izven mladinske organi­ zacije. Mladinski aktiv bo delal na tem, da vsaj 90% Vse mladine vključi v razna društva, kot so: fizkulturna, prosvetna, gasilska itd. Organizirali bedo 2 predavanji za strokovni dvig članstva (triletni gospo­ darski načrt občine itd.) Na čast V. kongresa LMJ pa bo ak­ tiv skupno z mladinskim aktivom Re­ čica ob Savinji pripravil svečano mla­ dinsko akademijo, na kateri bo podan razvoj in delo mladinske organizacije od IV. do V. kongresa LMJ ter pro­ gram s fizkulturnimi in kulturnimi točkami. Izvedba točk tega tekmovanja v vseh mladinskih aktivih bo najlepši dar kongresu. G. J. Veterinarska služba je imela velike uspehe. Njeno središče je celjska vete­ rinarska bolnica, ki pa ima to pomanj­ kljivost, da je preveč oddaljena od ne­ katerih krajev. Treba bi bilo poskrbeti za prevozno sredstvo, da bi bil prevoz živine cenejši in stroški znosnejši za živinorejce. SE O TEM IN ONEM... Tudi glede odkupa živine in mleka bi bilo treba nekaj urediti. Eno samo centralno odkupno podjetje te naloge ne more dobro izpolniti. Morda bi tak odkup laže reševale kmetijske zadruge? Vprašanje plemenskih bikov je reše­ no, le veterinarska bolnica bi morala povečati oplemenjevalno službo. Izgledi so, da bodo v okraju našli vire snovi za apnenje. Možnosti so v Spitaliču, Pirešici, Frankolovem in v Volčji jami pri Zusmu. Škropljenje sadnega drevja, vinogra­ dov in krompirja ne predstavlja več težkoč, ker je škropiva dovolj, motor­ nih škropilnic pa je v okraju 300, le pravilno porazdeljene morda niso. Poleg kmetijske šole v Sentjuriju bo u<5tanovliena v Vrbju še hmeljarska šola, treba pa je še vnaprej skrbeti za čim večji razvoj gospodarskih in gospo­ dinjskih tečajev. Toliko o perspektivah razvoja kme­ tijstva v grobem. V bodoče bomo temu razvoju posvečali več prostora in ga spremljali ter pomagali s prispevki strokovnjakov pri razvoju kmetijstva. Tajništvo oddelka za gospodarstvo na Okrajnem ljudskem odbor]^ Celje-oko­ lica je izdelalo predlog družbenega pla­ na v sodelovanju s posebno komisijo Zbora proizvajalcev. Ker bo celotni predlog priobčen v našem listu kot priloga, se v podrobno­ sti in posamezne postavke ne bi spu­ ščali, ker bodo v prilogi dovolj razvidne. Skušal bom le nekako povprek zabele­ žiti nekatere najvažnejše stvari kot drobec sočnosti k suhim številkam, ki bodo v prilogi. POVPREČJE STOPNJE AKUMULA- CIJP JE DVIGNJENO ZA 11% Družbeni bruto produkt naj bi za okraj Celje-okolica v letu 1953 znašal 11 milijard 511 milijonov in 587.000 din. Od tega zneska naj bi ustvarila indu­ strija in rudarstvo 7 milijard 65 mili­ jonov in 503.000 din, kmetijstvo 3 mili­ jarde in 280,770.000 din, gradnja 204 milijone in 830.000 din, promet 256 mi­ lijonov in 768.000 din,, trgovina 171 mi­ lijonov in 538.000 din, gostinstvo 160 milijonov in 163.000 din ter obrt 371 milijonov in 997.000 din. (Mimogrede povedano, so zgornje številke kaj pre­ gledna upravičenost delavcev iz indu­ strije, da imajo večino v Svetu proiz­ vajalcev.) Obveznosti po družbenem planu v okviru republike so bile postavljene v znesku 5 milijard 162,493.000 din aku­ mulacijske kvote s povprečno akumu­ lacijsko stopnjo 415%. V okrajnem me­ rilu pa so po temeljitem proučevanјг1, ki ga je narekovala ix)treba dvigniti stopnjo akumulacije za 11%, kar bi v tem letu prineslo 135,987.000 din pre­ sežka, ki bo v glavnem uporabljen za komunalno dejavnost in mehanizacijo državnih kmetijskih posestev. Po vsem tem je jasno, da je potrebno proizvajalcem, to se pravi ustvarjalcem družbenega dohodka, predočiti potrebo dviganja produktivnosti, izboljšanja proizvodnje in uspešnejšega iskanja tržišča in plasiranja teh izdelkov v pro­ dajo. Največ škode ima lahko skupnost, kakor tudi delovni kolektiv od biro­ kratskega gledanja na proizvodne na­ loge. Stališče, ki je našlo v bližnji pre­ teklosti še dokajšnje število zagovor­ nikov, češ da je kolektiv s tem, če je izpolnil svoje obveznosti, ki so pred­ pisane, storil že vse, je zgrešeno. Tako gledanje je v škodo skupnosti in kolek­ tivu samemuj ki naj od presežne vred­ nosti dobi 50% kot uravnovešen j e in za .dvig plačnoga fonda, medtem ko bi 50% koristno uporabil OLO v splošne koristi prebivalstva v okraju, okrajni ljudski odbor se poleg tega zavzema tudi za to, da bi pretežni del fonda za prosto razpolaganje obdržala podjetja in je zainteresiran le na 30% tega fonda. OKRAJ BO POMAGAL PRVENSTVE­ NO TISTIM KRAJEM, KI BODO PO­ KAZALI NAJVEČ VOLJE IN SAMI PRISPEVALI SREDSTVA Okrajni Ijiidski odbor ne misli za kreditiranje in pomoč predvidenih sred­ stev porazdeliti že vnaprej, čeprav bi зе to dalo na podlagi občinskih načrtov nekako urediti. To narekuje potreba, ker OLO nima teh sredstev v taki obi­ lici, da bi mogel velikodušno nuditi pomoč povsod, kjer bi to želeli. Neka­ tere graditve so sicer že dokončno do­ ločene, kot na primer elektrifikacija podeželja, kateri bo namenjen pretežni del sredstev, dalje obnova šol in grad­ nja nove šole v Jurkloštru, potem do­ graditev začetih cestnih objektov, vzdr­ ževanje in popravila cest, gradnja mo­ stu v Grižah in pomoč pri regulaciji Sotelske doline. Pri regulaciji Sotelske Za letošnje leto predvidevajo, da bo na področju okraja zasajenih. 35 ha novih plantaž, kar ni veliko. V nasled­ njem letu naj bi bilo od 100 do 120 ha sadovnjakov več in kot računajo, bi po desetih letih imeli v okraju od 50.000 do 60.000 debel zdravega, negovanega in donosnega sadnega drevja. VINOGRADNIŠTVO Glede vinogradništva je položaj kri- tičnejši. Matičnjaki so hudo zanemarje­ ni, da na obnovitev ne moremo računati niti v prihodnjem letu. Ob dosedanjih matičnjakih lahko letno obnovimo le 35 ha vinogradov, če hkrati mislimo na to, da je treba vrsto vinogradov opu­ stiti, ker niso na ugodnih tleh in jih nadomestiti s sadovnjaki. Potrebno je najmanj 1 milijon za ob­ novitev in* postavitev novih silnic in ureditev trsnice v Slovenskih Konjicah. Vinogradništvo je dokaj dražje od sad­ jarstva. Določili so tudi izbor trsja za konjiški in šmarješko-drameljski kraj posebej. Med trsnimi sortami so se od­ ločili tudi za pet vrst namiznega grozdja. Ker je obnova vinogradov zelo težav­ na in počasna stvar, bi bilo koristno, da bi čimprej začeli izvrševati plani­ rana dela. O ŽIVINOREJI Živinoreja je bila s sušo v zadnjih letih prizadeta. Ze sedaj je na področju okraja devet živinorejsko-selekcijskih CTganizacii, ki s svojimi nasveti in de­ lom izboljšujejo živinorejsko plat kme­ tijstva. V bodoče bo treba posvetiti več po­ zornosti razvoju in povečanju krmske osnove v okraju. Zaradi odkupov v pre­ teklosti se je kolobarjenje precej iz- premenilo. Detelje bi morale biti zasto­ pane pri vsej krmi ysaj z 18 do 20%. Treba je razviti pri naših kmetih več smisla za siliranje krme, graditi je treba silose. Omejiti bi bilo treba posevke repe in ajde in povečati setev mešane silosne krme. Tudi na dvig donosa na­ ših t'-avnikov je treba misliti. To je mogoče z dobrim gnojenjem v razme­ roma kratkem času doseči. Tudi za pla­ ninsko pašo je še premalo zanimanja med našimi kmeti. doline bodo udeleženi štirje okraji, dva slovenska in dva hrvatska. Treba je misliti tudi na to, da bi ta dolina v do- glednem času dobila tudi dobro cesto in železnico, vendar bi to spadalo že v merilo zveznih investicijskih načrtov. Poleg teh investicij bo okraj seveda podprl prizadevanje posameznih občin­ skih ljudskih odborc'V ali pa medobčin­ ske investicije. To pa predvsem tam, kjer bodo občinske skupnosti pokazale dovolj volje in same prispevale po svo­ jih zmožnostih sredstva v podjetja, ki jih nameravajo začeti. Tak princip je nujen in razumljiv, kajti le tam se splava vložiti svoja sredstva, ker le taka investicijska dela lahko smatramo za uspešna, čisto drugače od tistih, kjer predlagalci računajo predvsem na po­ moč okraja in se obljub o samoprispev­ kih poslužujejo bolj kot mamilo. To se pravi, da se razumemo prav, ponekod bi obnubili tudi samoprispevek, da bi si zagotovili pomoč, potem pa bi imeli v rokah adnte. češ. delo se mora kon­ čati — še dajte. To je bilo svojčas zelo v »modi«, toda takrat je šlo, ker so bili na razpolago najrazličnejši fondi, črne rezerve, možnosti dotacije* itd. Sedaj pa bi se v tem pogledu na.pravila škoda, bodisi v investicijski gradnji, ki je ne bi mogli dokončati, bodisi s tem, da bi sredstva pomoči тстаЦ črtati kje drugje, kjer pa so prav tako potrebna. Zaradi tega je potrebno, da občinski odbori temeljito prebrskajo vse svoje možnosti, da gradijo predvsem na pod­ lagi lastnih sredstev in ko-so ta sred­ stva zbrana, naj iščejo poti do okraja. V veliko pomoč jim bodo vsekakor de­ lovni kolektivi v njihovem kraju, treba je le najti pravilne stike in pa štediti tam, kjer se le da. Odkrita beseda naj­ več velja. Zato si ne smemo ustvarjati kdo ve kako rožnate slike o sredstvih, ki jih ima v načrtu OLO (pa še to za­ visi od dela in ustvarjalnosti delovnih ljudi v okraju), ne smemo računati na dolžnosti okraja glede pomoči. Okrajni ljudski odbor še za tiste investicije, ki jih namerava dokončno izpeljati, nima trenutno dovolj sredstev, marveč raču­ na že sedaj na požrtvovalnost delovnih ljudi in gradi na njihovi socialistični zavesti, da si blagostanje ustvarjamo v potu svojega obraza. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo лг окгајц Celje-okolica je doslej na trel sestankih razpravljal o današnjem sta­ nju v kmetijstvu in istočasno ugotavlja možnosti Z4 nad^linii razvoj kmetijstvi v okraju. Kaj podrobnega ali celo do­ ločenega odbor ni prinesel, ker namera­ vajo dokončno sestaviti ta plan šel« tedaj, ko bo v okviru republike sestav­ ljen desetletni perspektivni načrt. I5 podatkov, ki nam jih je odbor dal пг razpolago, je vendarle v grobih obrisih ta razvojni načrt razviden. V glavnerr bo v tem načrtu zajeto sadjarstvo ir vinogradništvo. SADJARSTVO Za razvoj sadjarstva v okraju sc predvsem potrebne drevesnice, ki na; bi vzgojile zadostno količino sadik iri mladih dreves za presaditev. Da bi jih bilo dovolj za potrebe okraja, je treba misliti na to, da potrebujemo še naj­ manj 2 ha novih drevesnic. Nove dre­ vesnice naj bi bile v Konjicah, Marija Gradcu pri Laškem in v Šmarju. V okraju ie sedaj okoli 1600 sadov­ njakov, vendar to niso vzorno urejeni sadovnjaki. Teh je razmeroma še malo. Sadovnjake pa je treba obnoviti in vzgojiti nove plantažne nasade sadnega drevja. Važno je tudi to. kakšno drevje bomo gojili. Za naše prilike je «ajbolj do­ nosno srednjedebelno drevo. Na nizkoi debelne še' za enkrat ne smemo raču­ nati, ker jih kaj lahko poškodujejo zajci. To je mogoče le tam, kjer ja urejena tudi ustrezajoča ograja. Da pai bi take ograje gradili, je trenutno рзј tudi v bližnji prihodnosti nemogoče, keil preveč stane. Za en hektar sadovnjak^ bi ograja stala od 280.000 do 300.000 din. To je pa le preveč. Tudi izЂor mladik bi moral biti ne­ kako uravnovešen. Povsem pravilHO bi bilo tako, če bi gojili tri četrtine jabolk, medtem ko bi preostala četrtina od­ padla na ostalo sadno drevje. Po mnenju inž. Cizeja bi potrebne drevesnice zahtevale okoli 2 milijona investicii.^Te investicije bi se povračale šele po dveh letih, pravo korist od tega razvoja pa bi imeli šele v teku let. podjetjih. O tem naj bi v podružnicah razpravljali, upoštevajoč, da bi bilo to ustrezno demokratičnosti našega časa. Seveda je treba temeljnega preudarka, le je današnji čas že zrel za tak ukrep. Te razprave naj bi btle osnova za mo­ rebitni predlog, da bi tak postopek tudi uzakonili. O vsem tem in še o mnogočem naj bi na občnih zborih razpravljali člani sindikalnih podružnic. Člani upravnih odborov so dolžni položiti obračun svo­ jega dela v preteklem letu in v inte­ resu članstva je, da to od njih zahte­ vajo. Tudi komunisti naj bi ob taki priliki pokazali uspehe svojega dela v vrstah sindikatov. Vloga sindikalnih organizacij je v boju za pravo sociali^ stično demokracijo nepogrešljiva. Kjer je to delo slabo, je slabo delo komu­ nistov, je demokratičnost šepava stvar in tla so tam za birokratizem, samo­ voljo in rakovo pot najugodnejša. Člani sindikata! V boj za demokra­ tičnost, to je naša najvažnejša naloga, kot je to nakazal VI. kongres ZKJ! Kaj noi bi usm^rial desetletni hmetifshi perspektivni plan v celfski okolici