J OPER" Celje: V desetih dneh \i%nm proMnlo v Celju je vrsta industrijskih podje- tij precej velika. Nekaj je novih, dru- ga pa obstojajo že desetletja. Nekje v sredini je Tovarna perila, ki je začela obratovati pred približno desetimi leti, tako da je vendarle med najmlajšimi tovarnami in vendar je njen kolektiv po daljšem premišljanju in na osnovi ugotovitev i-aznih komisij spremenil proizvodni proces. Do konca leta 1954 je delo v tovarni potekalo po starem, med okupacijo vpeljanem sistemu tekočega traku. Medtem je v svetu, zlasti v Ameriki prišel v ospredje nov sistem, ki je znatno povečal proizvodno zmoglji- sti konfekcijskih tovarn. Celjska tovar- na je v okvirnih potezah ta sistem si- cer po2Uiala, če ne ves kolektiv, pa vsaj tehnično vodstvo, vendar je dolgo trajalo, da so se končno odločili tudi svoje podjetje preurediti po najnovej- šem načinu, ker so najprej morali te- meljito proučiti vse možnosti tn do po- tankosti izdelati podroben načrt nove- ga sistema prilagojenega njihovemu ixxi- jetju. Več kot leto dni so trajale te priprave, pri katerih so kolektivu znat- no pomagali strokovnjaki tvrdke »Sin- ger« iz zagrebške podružnice. Naposled je zamisel dozorela in v prvih dneh novega leta so enega izmed treh starih trakov popolnoma preure- dili. Težko bi bilo opisati ta najmo- demeje urejen trak proizvodnje, da bi ga bralci mogli tudi razumeti. Na po- gled v tem delu vlada večji nered. To- da to je samo vtis, ki ga dobite pri površnem pregledu v primerjavi s sta- rim načinom, kjer so stroji razvrščeni kot vojaki v strumnih vrstah. Toda to je le videz. V resnici se je v najkrajšem času pokazalo, da je nov način dela veliko boljšL Strokovnjaki so predvi- devali, da bo proizvodnja na novem traku v treh do štirih mesecih porastla za 20%. V resnici delajo po novem načinu šele dobrih deset dni, a pro- izvodnja je že za 18% višja. Kolektiv je mnenja, da bo v dveh mesecih do- segel v tem oddelku tudi za 24% višjo storilnost. V čem je torej prednost novega si- stema, ki je tako zelo dvignil storil- nost dela? Na grobo povedano je na- predek v tem, da so v novem sistemu odstranili vsak nepotreben gib delavk za stroji, hkrati pa sprostili iniciativo in pridnost delavk, kar prej ni bilo mogoče storiti v tolikšni meri Prej so na primer morale hoditi po izdelke posameznih kosov k drugim delavkam, medtem ko sedaj sploh ne zapustijo šivalnega stroja. Poleg tega je prej ce- lotna skupina delila uspehe, pa tudi neusi>ehe, ne glede na pridnost, spo- sobnost in iznajdljivost posameznih de- lavk v celotni brigadL V novem načinu so delavke bolj samostojne in imajo z zagotovljenim zaslužkom od učinka tudi veliko večjo spodbudo. Treba je po- vedati, da nov način dela sicer ne za- hteva večjih fizičnih naporov, ima pa drugo lastnost, kar se pri starem na- činu ni pokazalo, to je, da zahteva nov način veliko večjo sposobnost pri de- lavkah, zlasti pa pri delovodjih. Vsako zaostajanje posamezne šivilje gre lahko na škodo celotne proizvodnje. Na tem traku bodo morali celo tako urediti razvrstitev delovnih mest, da bo nekaj šivilj vedno v rezervi, če ena izmed stalnih zboli, če ni kak dan priprav- ljena na tempo dela, kar se lahko vsa- kemu zgodi. Slednjič ima nov sistem tudi to prednost, da delavke ne morejo več po nepotrebnem zapravljati ča^ s pogovori, ker to onemogoča razvrsti- proizvodne cene in s tem v zvezi tudi znižanje cen izdelkom »Toper« za po- trošnike. Za konec še nekaj misli. »Toper« je prvo podjetje v Celju, ki je v interesu znižanja stroškov proizvodnje in povi- šanja storilnosti dela zavrglo star na- čin in sprejelo nov proizvodni sistem. Zvišanje proizvodnje za 18% v tako kratkem času in predvideno zvišanje do 24% pomeni zelo veliko za indu- strijsko podjetje. Morda je v Celju še več podjetij, kjer bi s temeljito ana- lizo procesa dela našli mnogo napak? Pomislimo samo, da bi pri večini celj- skih podjetij preureditev sistema dela povečala prozvodno zmogljivost za 20%, koliko bi to pripomoglo k dvigu živ- 0 pomembnosti osebnih zaščitnih sredstev pri delu Šivalnica v »Topru« - na sliki je še stara ureditev, ki so jo se- daj opustili. tev strojev, najbolj pa osebni interes, da delovni čas kar najbolj izkoristijo. Nov sistem pa ima eno negativno stran, ki se ne da odstraniti To je večja obremenitev strojev, kar je za naše prilike lahko zelo usodno. Tovarna že itak dela z dokaj zastarelimi stroji in bi nujno potrebovala več novih navad- nih šivalnih strojev in nekaj special- nih. Naravno je tu vmes težava pri uvozu. Kolektiv je navdušen nad novim si- stemom, vendar obžaluje, da ni bilo mogoče po novem načinu urediti vseh treh bivših trakov. Nov način zahteva veliko večjo prostornino. V tovarni bi lahko V najkrajšem času preuredili ves delovni proces, če bi bila tovarna več- ja. Veliko upanja so i)olagali na inve- sticijsko gradnjo, ki bi jo že letos za- čeli. Toda z imobilizacijo so nastale no- ve težave, ki previdevajo zelo malo možnosti za uresničitev njihovih na- črtov. Morda bi bilo dobro, da bi Ljudski odbor mestne občine to vprašanje le dobro pregledal in poskusil najti sred- stva vsaj za delno razširitev tovarne. Vsaka investicija v tej smeri pomeni dvig standarda, saj je izboljšanje pro- cesa proizvodnje predpogoj za znižanje Ijenske ravni? Pri današnjem razvoju industrije v svetu se ne moremo zado- voljiti s tem, da bomo z uvedbo naj- različnejših domačih izdelkov postali neovisni od tujine, temveč moramo skr- beti, da bomo delali vsaj tako dobro kot zunaj, če že ne celo boljše, kar bi moralo biti odraz naše samouprave, to se pravi, dejstva, da smo lastniki proizvajalnih sredstev. Obvarovali ddovnega človeka pred nezgodami in poškodbami, ohranili nje- govo delovno sposobnost in skrbeti tudi /a dobre delovne pogoje, to je važna in odgovorna, vendar ne latika naloga odgovorniti ljudi v podjetjih in delav- nicah. Delavca, njegova dele telesa ščitimo pri delu s tem, da mu nabavimo po- trebna in primerna osebna zaščitna sredstva (seveda tudi še z drugimi za- ščitnimi ukrepi), delavec pa je dolžan (saj mu to tudi nalaga zakoniti predpis 8. člena Splošnega pravilnika o higien- sko-tehničnih in varnostnih ukrepih pri delu. Uradni list FLR] štev. 16/47), da zaščitna sredstva uporablja in da se na tak način obvaruje poškodb, ki so pred- vsem njemu v škodo. Zal nam statistični podatki o poškod- bah na področju celjskega okraja iz leta v leto kažejo, da glede teh pere- č h vprašanj nismo storili ravno mnogo, in da predvsem vsega tega nismo te- meljito obdelali. Na Okrajni inšpekciji dela je izvršena analiza 1283 poškodb in je ob tej priliki ugotovljeno, (kakor tudi v državnem merilu), da so pri delu prizadeti zlasti tisti delavčevi telesni deli, ki nimajo prave zaščite. Največ poškodb so utrpele (pesti) dla- ni, katerih je kar 424 ali 33%. Če pri pregledih na sploh in v praksi ugotav- ljamo, da naši delavci rokavic ne upo- rabljajo, da celo mnogokrat smatralo to zaščitno sredstvo za luksus, da se radi pohvalijo z zdelanimi rokami, po- tem so te številne poškodbe razumljive, vendar neopravičljive. Zakaj ne bi pn večini grobih del uporabljali rokavic, kakor to delajo drugod. Razumljivo, da to ne bo lahko, ker se je na vsako no- vost treba navaditi in bo iudi za ta ukrep treba nekaj časa. Druge v vrsti poškodb so noge s 332 primeri ali 26%. Največ primerov teh poškodb so povzročili padci raznih predmetov, zato smo že pristopili k iz- delavi posebnih čevljev z zaščitno je- kleno kapico, rudarji pa, (kjer je mno- go teh poškodb) so sami začeli uvajati posebno opremljene rudarske škornje. Tudi roke so zelo pri7ade*e, saj za- vzemajo 119 primerov ali 9,3%, kar po- meni, da bo potrebno tu^i za ta del telesa najM primerno zaščito in s tem zmanjšati število poškodb. Posebnega poudarka moramo dati zaščiM oči. Te poškodbe ne samo, da se ne zmanjšujejo, temveč se celo šte- vilčno večajo, saj 113 primerov ali 8,8% poškodb tega najvažnejšega človeko- vega organa jasno dokazuje, da je za- ščita pre«=ilaba in tudi skrb za izbolj- šanje občutno prešibka. Pri nas sicer že uporabljamo razne vrste očal, ven- dar so mnoga neprimerna, še tK)lj po- gosto pa se primeri, da delavci očal ne uporabljajo, češ, da so neprimerna, kar je večkrat tudi res. Vendar pa iz- govori vedno le niso utemeljeni. Boljša je namreč sJaba, kakor pa nobena za- ščita. Zbor živinorejcev v Laškem Iz življenja množičnih organizacij na konjiškem področju V začetku decembra preteklega leta je bU v Konjicah izvoljen inciativni komite ZKS in odbor SZDL za bodočo konjiško občino. Oba foruma sta v zad- njem času že precej močno prijela za delo, kar bo v kasnejših mesecih olaj- šalo ostale priprave pri ustanavljanju občine kot upravnega organa. Na zadnji skupni seji se odborniki razpravljali o političnem in organiza- cijskem delu organizacij ZK in SZDL. Na celotnem področju bodoče konjiške občine je se^iaj 31 osnovnih organizacij SZDL, vendar predvidevajo, da bodo do začetka marca nekatere združene oz. priključene sosednjim. Tako bodo v vitanjski okolici morali temeljito pre- gledati delo organizacije SZ na Paki, ker je ta odbor med najslabšimi na njihovem področju, vendar pa zaradi obsežnega terena priključitev k sosed- njim ne bi bila dokončna rešitev. Prav zaradi nedelavnosti tega odbora je tudi tako nizek odstotek volilcev (26%) v članstvu SZ na vitanjskem področju. Boljše pa je v sosednjih Zrečah, kjer sedaj deluje sedem vaških odborov. Do lanskega leta jih je bUo sicer nekaj več, vendar so že v jeseni priključili nedelavne k sosednjim, ki imajo več sposobnih IjudL V sedanji loški občini pa miajo po številu deset vaških od- borov SZDL, vendar pa so mnenja, da bo dva treba čim prej združiti s sosed- njimi. To je v Draži vasi, kjer se bodo P^ljučUi k sosednjim 2ičam in pa Lisična, kjer bodo združeni z organi- zacijo pri Sv. Jerneju. V Draži vasi so o tem že razpravljali na skupnem sestanku in so se s predlogom strinjali, izgleda pa, da tudi na Ličnici ne bodo nasprotovali temu predlogu. Tudi tu je nedelavnost posameznih odborov nekaj doprinesla k temu, da je na področju občme le 48% vseh volUcev v SZ. Tu- di v sami konjiški okolici nekateri ne Izkažejo dovolj razumevanja za delo (Bezina) ter bo tu vsekakor potrebno razmisliti, če taki odbori lahko še na- Prej obstojajo. Na seji so sklenili, da bodo vse te združitve izvedli do 15. niarca. V kratkem času bodo pristopili k vo- ntvam v osnovnih organizacijah, kjer Dodo izvolili še na vsakih 40 članov Po enega delegata za občinsko konfe- renco SZDL, ki bo tudi izvolila novo politično vodstvo za bodočo občino, ^prejet je bU tudi predlog, da bi se aosedanji občinski ljudski odbori pre- imenovali v krajevne, ki bodo j^ačasno še obstojali ter združevali vaške orga- nizacije na svojem področju, ker bi sam občinski odbor, posebno sedaj v začetku na tako širokem področju ne mogel opraviti svojih nalog. Organizacije ZK bodo obstojale še naprej, vendar pa se bodo morali nje- ni člani, posebno iz tovarn, v večji meri zanimati za politično delo tam, kjer stanujejo. Z delom pa bodo pre- nehali dosedanji občinski komiteji. Tov. Novak je na seji poročal tudi o splošnem izobraževalnem delu, ki ga pripravlja konjiška »Svoboda«. Skupaj s sindikalnim svetom bo organizirala poseben seminar, ki naj bi ga pred- vsem obiskovali vodilni člani DS in UO iz podjetij ter sindikalni odborniki, tudi drugi delavci. Razen predavanj in diskusij iz tekočega gospodarskega in političnega življenja bo_program ob- segal še več drugih tem kot n. pr. iz računstva, zgodovine, zemljepisja itd. Seminar je z delom pričel že ta teden, kot uvodno predavanje pa bo razprava o družbenem planu za leto 1955. Po- dobna predavanja bodo 'kasneje tudi v Ločah, Zrečah in Vitanju. L. V. Občni zbor ZB na Vranskem Je dobro uspel Kljub temu, da udeležba, poax)čila in ostale priprave za občni zbor Zveze borcev na Vranskem niso bile najbolj- še, je zbor po zaslugi člana okrajnega odbora, tov. Rozman Jožeta nadvse do- bro uspel. V svojem obširnem govoru je tov. Rozman lepo po domače obdelal vso problematiko organizacije tako, da so njegova izvaj^anja uspešno dopolnila vsa poročila odbornikov. Ko je naštel naloge bodočega odbora ZB, med kate- rimi bo kot prvenstvena skrb za par- tizanske otroke in žrtve fašističnega nasilja, so člani obljubili, da jih bodo dosledno izpolnjevali. Takih sestankov in podobnih srečanj se bodo člani vedno radi udeležili, so dejali, ko so odhajali z zborovanja S. M. Na pobudo medzadružnega živinorej- skega odbora Laško je bil dne 7. 1. zbor živinorejcev za bodočo L-aško ko- muno. Udeležili so se ga vsi napredni živinorejci iz petih občin, ki bodo tvo- rile bodočo Laško komuno. Predsednik medzadružnega živinorej- skega odbora je v referatu podal sta- nje živinoreje v komuni ter poudaril, da je od 3174 krav spolno okuženih čez 38%, kar je za našo živinorejo obupen udarec. Okužbe se stalno širijo, zmanj- šuje se mlečnost krav, povečuje se ja- lovost, vse skupaj pa zmanjšuje na- rodni dohodek od živinoreje. Predvojno živinorejo so uničila vojna ter jKJvojna leta. Največjo nesrečo pa so prizadjali razni posegi s križanjem sivorujavega goveda s pomurcem. Živinorejci so na zborovanju ugotovili, da po teh poteh ne morejo nadaljevati. Zaradi tega so se odločili za čisto rejo pKDmurca ter postopno uvajanje sivorujavega goveda. V ta namen so določili Kmetijsko go- spodarstvo Rimske Toplice kot vzrejno središče sivorjavega goveda. Po referatu dr. Melanška so živino- rejci sklenili, da je nujno potrebno pre- iti za dobo 2 let k splošni uvedbi umet- nega osemenjevanja za celo področje. Za izvedbo te široke akcije so pa po- trebna večja denarna sredstva, ki jih bo skupnost morala dati, če hočemo stanje živinoreje rxa tem področju dvi- gniti. Nujno potrebno je, da okraj pre- skrbi avtomobil za veterinarsko ambu- lanto v Laškem. Vzdrževanje avtomo- bila, amortizacijo in ostalo bi krUe za- druge. Kmetje so odobravali umetno osemenjevanje, vendar so pripomnili, da bi morala veterinarska bolnica v Celju imeti pomurske bike. Živinorejci so grajali okrajni živino- rejski odbor, ker jim ni nudil nobene pomoči, da bi bil upeljan rodovnik. Zato so ponovno apelirali, naj pošlje svoje strokovnjake. Znano je, da je imela bivša živinorejska zadruga Laš- ko nad 200 krav z dokaj visoko mleč- nostjo v rodovniku. Živinorejci so razpravljali o pašniku na Smohorju, katerega je kupila bivša živinorejska zadruga ^ško. Na tem pašniku je medzadružni živinorejski odbor v prejšnjem letu prvič organi- ziral pašo za mlado živino. Uspeh i>aše je bil zelo zadovoljiv, (povprečen pri- rastek na govedo 32,8 kg). Pašnik so v jeseni dobro pognojili z Thomasovo žlindro in- del s hlevskim gnojem. Nadalje so sklenili, da bodo še na- prej razplojevali nemško oplemenjeno svinjo. Kmetijska zadruga Laško je v preteklem letu nabavila 38 plemenskih svinj oplemenjene pasme v Ponovičih in jih razdelila naprednim živinorej- cem po znižani cenL Tudi na perutninarstvo niso ix>zabilL Prejšnje leto so razdelili kmetom več rodovniških piščancev »Stajerke«, ter nabavili nekaj petelinov. Letos bodo to delo nadaljevali. V diskusijo je posegel tudi republi- ški poslanec tov. Vodovnik in nakazal potrebe živinorejskih proizvodov, zlasti mleka. Strinjal se je z iznešenim pred- logom in obljubil pomoč bodoče komu- ne za dvig te važne panoge. Tov ing. Marolt je obljubil vso po- moč, zlasti pa njih željo, da se čimprej izvede sprejem živine v rodovnik, na- bavili bodo še letos dva plemen j aka pomurske pasme. Po govoru ing. Ma- rolta je bil predvajan poučen film o spravljanju in konzerviranju krme. M. V. Slika mam nazorno prikazuje, kam moramo usmeriti našo skrb pri zaščiti delavca: Zaščita dlani (pesti), spodnjih okončin, rok (brez dlani) in oči, nam mora biti glavna naloga, pozabiti pa seveda ne smemo tudi na zaščito lo- banje (nošenje šlemov) na hrbet, obraz in druge dele telesa. Začnimo s tem delom pa bomo go- tovo dosegli lepe in koristne uspehe. Pri tem delu nam bo nudil mnogo ko- ristnih napotkov naš novoustanovljeni Zavod za proučevanje varnosti pri delu v Ljubljani, ki je že začel delati in bo v kratkem tudi v Celju prireri pristojnem občinskem ljudskem odboru, kjer ima davčni zavezanec svoje stilno prebivališče odnosno pravna oseba svoj sedež. Davčno prijavo za dohodke od zgradb morajo vložiti tudi tisti davčni zavezanci, katerim je bila dohodnina od obrtne dejavnosti že vnaprej pavšalno odmerjena. Prav tako morajo vložiti davčne prijave za dohodke od zgradb tista kmetijska gosxx)dai^va, ttci imajo zgradbe v mestnih okoliših 'ali kopališčih, klimatskih in turističnih krajih. Za dohodke od zgradb se računa tudi vrednost lastnega stanovanja. Davčno prijavo o doseženem prometu in dohodku, morajo vložiti tudi tisti davčni zavezanci, ki so imeli v letu 1954 dohodke od prevoz- ništva, kot postranske kmetijske dejavnosti Davčne prijave lahko oddajo zavezanci osebno ali po poštL Dohodka iz uslužbenskega razmerja ne spadajo v davčno osnovo in jih ni treba izikazovati v davčni prijavL Kdor ne vloži davčne prijave v določenem rolm, plača kazen v višini 3 % od predpisanega davka, če pa prijave ne vloži niti na pismen poziv, pa 6 % predpisanega davka. Kdor vire dohodkov utaji oziroma prijavi neresnične ali nepopolne podatke z namenom, da bi se izognil plačilu davkov, bo kaznovan z denarno kaznijo, ki je določena za davčno utajo. Na podlagi tega poziva niso dolžni vložiti davčne prijave: 1. Kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke izključno iz kmetijstva. 2. Delavci, nameščenci, uslužbenci in upokojenci glede dohodkov iz uslužbenskega razmerja. 3. Postreščki, ulični prodajalci časopisov, snažilci obutve in podobni delavci, ki plačujejo dohodnino v stalnem letnem znesku, če nimajo kakih drugih dohodkov, za katere je predpisana vložitev davčne prijave. 4. Osebe, ki so imele dohodke od dobičkov za srečke in druge vrednostne papirje, od dobitkov stav v gotovini na dirkah ter na špoiinih in drugih prireditvah. II. PROMETNI DAVEK Hkrati in v istem roku z davčno prijavo dohodnine morajo vložiti na posebnem obrazcu letno prijavo za prometni davek tisti davčni aavezanci, ki opravljajo promet, zavezan plačilu prometnega davka. Davčne zavezance opozarjamo, da rok za vlaganje davčnih prijav Ac bo podaljšan. Tiskovine za davčne prijave se dobijo pri Upravi za dohodke Ljud- skega odbora mestne občine Celje (v sobi št 78). Tam se vlagajo tudi davčne prijave. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Uprava za dohodke pri Ljudskem odboru mestne občine Celje