n za izboljšanje usta/J
■U H tri t »Jim i Vata Mn valja Viafe, ki \ t M — »Hp« riila "flUiW>f 4>"iM gm I j)"	t* Muatelfca, Vm te	J
■ ( te«, k«r aU mm cdprli p* k tam lt|w V
b/j te i ii ibii i ii ii tur*.	:i -t/
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.

*
OTATEUE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še piste naročnik, pošljite en do-har za dvomesečno poskušnjo.
TELEPHONE: CHelsea A 124*2
Entered aa Seroud CUun Matter September 21st, 1903 at the Port Office at New York. K. uuder Act of Lougreiw of March 3rd. 187».
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 1 19 — Stev. 119.
NEW YORK, MONDAY, MAY 23, 1938—PONEDELJEK, 23. MAJA, 1938
Volume XLV1. — Letnik XI .VI.
NAD VSO EVROPO SE ZBIRAJO VOJNI OBLAKI
USMRČENJE DVEH NEMŠKIH KMETOV BI KMALU DALO
POVOD OBOROŽENEMU SPOPADU
.Splošno zanimartje za občinske volitve. — Ceho« slovaško vojaštvo pripravljeno za vfeak suičaj. Jugoslavija bi pomagala Čehoslovaški le v slučaju, če bi jo napadUa Madžarska. — Za slučaj nemškega napada pogodba ne velja.
Hoover zopet kritizira New Deal
POLOŽAJ NA KITAJSKEM
Kitajska obramba ob železnici se ruši. — Japonci so z art Seri jo porušili Lanfeng.
PRAGA, Cehoslovaška, 22. •maja. — Kabinet je sinoči sklenil, da vojni minister pokliče na *%iz-vanredne manevre" en razred rezerve. Proti večeru je bilo v garnizijah ob meji nad 400,000 vojakov v popolni vojaški opremi in garnizije v notranjosti so bile povečane. Rezervisti so dobili poziv in morali so se takoj zglasiti pri svojih polkih, ne da hi jim bilo dovoljeno iti najprej domov.
V	Sudetih ob nemški meji je bila postavljena stroga kontrola, kar je imelo za posledico, da sta bila ustreljena Jva nemška kmeta, ki sta bila pristaša Konrada Henleina, ker se na poziv straže nista hotela vstaviti.
Ko so prišla v Prago poročila, da se zbira ne-m-aka vojska ob meji pri Cenici, je bil takoj sklican i ministrski svet.	j
Medtem ko je Cehoslovaška zbrala svojo vojsko ob nemški meji, je francoska vlada posvarila Nemčijo, da bo pomenilo vojno, ako nemško armada
Uorači čehoslovaško mejo.
Kriza, katero je označil predsednik dr. Edvard Beneš kot najresnejšo v zgodovini dežele, je dosegla svoj višek na predvečer občinskih volitev, ko je nemška manjšina, katero podpira kancler Hitler, zahtevala zopet večje pravice.
Diplomati v Pragi in v vseh evropskih državah i tio hoteli dobiti od Nemčije zagotovilo, da ne bo 1 storila ničesar, kar bi moglo povzročiti vojno, toda, Cehoslovaška se je pripravila, da se bori za svojo neodvisnost.
Včerajšnja mobilizacija je bila izvršena v šestih urah ter ob meji in v notranjosti je bilo pod oro žjem 400,000 vojakov. Cela čehoslovaška republika je pod kontrolo vojaštva. Vojaki so zasedli po vseh mestih vse glavne ulice in poslopja. Ob meji so bili postavljeni zidovi iz cementa. Posebno močna straža se nahaja v Hebu, kjer pričakujejo Cehi prvi nemški napad. Ravno tako so močno zastražene Skodove municijske tovarne v Plznu.
Cehoslovaška vlada je odločila, da pokaže železno roko, ali pa dovoli sudetskim Nemcem, da se skozi zadnja vrata kulturne in politične avtonomi ,s je združijo z nazijsko Nemčijo.
Mobilizacija je bila izvedena od dveh popoldne pa do 9. zvečer. Taksiji, vlaki in busi so vozli vojake v vojašnice in na mejo.
V	Parizu ae je vnanji minister Georges Bonnet posvetoval s čehoslovaškim, angleškim in ruskim poslanikom in je pozneje objavil:
Francija iskreno želi in upa, da more biti češki1 manjšinski problem prijateljsko poravnan, toda če Nemčija prekorači češko mejo, bo avtomatično prišlo do vojne.'*
PROCES PROTI TERORIStOM V KENTUCKY
Proces proti premogovnim baronom in policijskim uradnikom bo trajal več tednov. — Za poostritev določbe Wagnerjeve postave.
LONDON, Anglija, 21. maja. — Za to majhno hribovsko me steč«-, ki ima komaj dva tisoč prebivalcev, se zanima vsa a-liit*riška javnost. Tukaj s«1 nani-reč vrši proces proti premo
SANGHAJ, Kitajska, 22.
maja. — Japonci, ki prodirajo i7. Surova dalje v notranjost Kitajske, poročajo, da -se k»-taj.-ika obramba od Lunghaj z< -leznici ruši.
Japonci tudi zatrjujejo, da vjeli poveljnika 22. kitajske armade generala Tantao juana blizu Suhijena, severno od Suč-ova. Ž njim je bil baje v jet tudi ccli generalni šrtafo v glavnem stanu 25 milj vzhodno od fiuhsijena.
Poročilo vojaškega poveljstva pravi, da bo jutri obnovljen promet po Lutighaj železnici od Tiencina do Sučova. Jajionci so pri zaivzetju Surova zajeli tudi 1600 nepoškodovanih žel cen i škili voz in 80 lokomotiv.
Častniki generalnega štaba generala Šmiroku Hate, ki jc* vodil napad na Surov, zatrjujejo, da je bil o-tanek kitajske armade obkoljen in se mora predati, ali pa bo uničen. V K; milj široki in 2f> milj dolgi pokrajina je oWkoljenih ver stotl-hoč Kitajcev, ki ne morejo ni-kam kj r | »obegn iti.
Jajionci poročajo, tla so zavzeli tn mesta z&padno od Hu rova.
Mesto Lanfeng je japonska artilerija že skoro popolnoma porušila irn se bo moralo ivsak čas podati.
J ugovizhodno ml Surova si> skušajo bežeči Kitajci umakniti proti zapadu, toda za nje ni ni'kakega upanja, da bi se rešili, kajti, kot pravijo Japonci, jili čaka trdna stena japonskih topov.
Okoli Lanfenga so Japonci >koro popolnoma uničili kitajsko 95. divizijo. Kitajci so se umaknili proti zapadu in so z^ | se/boj pu-stiili nešteto mrtvih.
Kiitajci pa za prednjimi ja poifc&inu oddelki v Ša risi ju raz dira jo železnico, da ne bodo mogli dobivati vojnega materiala.
H ANKO V, Kitajska, 22. maja. — Najljutejwi boji so v to ,ku okoli Lanfenga, kjer so i>iil j Japonci »vstavljeni v svojem prodiranju proti zapadu.
Kitajei v velikih trumah be-že hz krajev oib Lunghaj železnici proti jugn in zapadu.
FAŠISTI SO ZAVZELI VAŽNO CESTO
Fašisti so se polastili važne ce&te do morja. —-Madrid so fašisti zopet obstreljevali.
H END AYE, Francija, 22. maja. — Dež in sneg ovirata vojne operacije na fronti okoli Teruela, toda navzlic temu poročajo fašisti, da so se polastili važne ceste, ki pelje iz Teruela proti Sredozemskemu morju.
Fašisti s<> zavzeli A res del Maestre, vzhcxl.no od Rsriche in je veiled tega prišla v njihovo oblast vsa cesta.
Repmbliikanska armada, ki je zbrana v tri kotu med Terue-hwn, ♦Saguntom in morjem, pa je sedaj mnogo močnejša, 'kot 'pa ob časti, ko so fašisti pričeli .prodirati proti Castellon de la I Plana in" Valeneiji pred enim Imeseeem. Posebno opera rije .vladnih aeroplanov so v velikem nasprotju z zračnimi ope j racijami tekom fašističnega n i-.predovanju proti morju.
I Zadnje čase so rep u:b likaj tri | čez mejo rz Francije prejeli i mnogo vojnega materjala, zlasti mnogo tankov in tovornih j avtomobilov. Četudi je -splošno mnenje, da bo slednjič general Franco zmagal, je sedaj Ijasno, da republikanci še ne i bodo tako hitro omagali in da se bo vojna še dolgo vlekla.
SLAVNOSTNI GOVORNIK NA
FRANKLINOV! PROSLAVI
PHILADELPHIA, Pa .Ti.lnaja. — Včeraj je
oil tukaj posvečen Franklinov Institute. Proslava bo trajala tri dni, in kot slavnostni govornik je nastopil bivši predsednik Herbert Hoover, ki je z besedami in filozofijo Benjamina Franklina, kritiziral New Deal.
PRAGA, Cehoslovaška, 22. maja. — Sudetska nf-mška stranka je pri današnjih občinskih volit-
Kot zatrjujejo kitajski poveljniki, se je kitajska armada v redu umaknila iz Sučova po že davno izdelanem načrtu vsled če^ar je imela armada le neznatne izgube.
vah ojačila svoje sile, medtem ko je skoro 500,000 vojakov stalo ob I 300 milj dolgi nemški meji, ker i se je bilo bati, da bi tekom vročih volitev nemška vojska prekoračila mejo.
Cela Evropa ie z veliko napetostjo pazila na volitve, ker so sudetski Nemci razvili veliko volilno kampanjo za avtonomijo svoje pokrajine.
Med 1 500 občinami je na Cehoslovaskem samo 48 nemških. V svojih občinah so naziji dobili 105
kovnim baronom in policijskim •uradnikom, ki so kršili Wag-[nerjevo .postavo.
Doslej je bila kazen za take kršenje precej mila, ee bo pa v procesu zmagalo državno prav-dništno, bo postava opremlje lia 4tz ostrimi zobmi*', kar po meni najostrejšo kaze« za vsakega kršilca.
Porotniki so že izbrani, in ju tri bo prišio državno pravdni-' štvo z dokazi na dan.
Premogovni baroni in |policisti so obtoženi, tla so terorizirali premoga rje v Harlan o kraju, hottč jim s tem preprečiti pristop k uniji. Vseli obto žencev je (>4.
Ker ne vsebuje Wagnerjeva. postava dosedaj še nobenih kriminalnih določb, se je poslužil just Leni urad postaje izza leto 1870, katera jamči ameriškim državljanov državljanske pra vire.
Pomožni šerifi, ki jih je zaprisegel bivši šerif Theodore R. M ddlcton, so majnerje na v-se mogoče načine ustrahovali. Podili so jili iz stanovanj, jih napadali in pretepali. Premogovne družbe so jih odpuščal ' z dela, če so zvedele, da so se se, oziroma da se hočejo pri družiti uniji.
ROOSEVELTOV SIN BO OPE-R1RAN
WASHINGTON, D. C., 21. maja. — James Roosevelt, predsednikov jiin, privatni tajnik, .»e bo podal te dni v Mayo Brothers Hospital v Rochester, Minn. Po mnenju zdravni kov bo moral biti operiran na želodcu.
MADRID, Španska, 22. m« ja. —Zgodaj zjutraj so fawisti-č»ni težki topovi pričeli streljati na Mu« 1 rid in ubitih je bilo 12 oseb. V mesto je padlo najmanj 200 strelov.
Velik izstrelek je padel na venezuetski konzulat in je razbil glavo Eduanda Lozana, brata bivšega venezuelskega kon zula Isidore Lozana, ko je ležal v jx>stelji. Ubiti so bili trije konzularni uslužbenci, pet pa jih je bilo ranjenih. Nasproti konzulata pa je bilo ubitih S oseb.
V ITALIJI SE JE PODRAŽILA PŠENICA
RIM, Italija, 22. maja. — N.i -zahtevo ministrskega predsednika .Mussolimja se je sestal danes 4'žitni" odbor italijanske vlade in povišal ceno pšenice za sedem odstotkov. Vsled dolgotrajne suše je bil pridelek pšenice zelo prizadet. Doslej so prodajali 50 kilogramov pšenice za 135 lir, vbodoče bo pa veljala ta množina 150 lir. (Bušelj pšenice je bil dosedoj $1.94, vbodoče bo pa $2.15.)
Poljedelski minister je sporočil odboru, da se je »vsled zadnjega deževja položaj nekoliko [izboljšal, ni pa natvedel glede 'letine noebnih uradnih cenitev.
V MEHIKI SO NOVE H0MAT1JE
General Cedillo ni hotel odložiti orožja. — Ubitih je bilo 22 uporniških vojakov in trije vladni vojaki.
SAX LUIS POTOSI, Mehika, 22. .maja. — Ko je vladna armada vkorakala v Rio Verde, HO miij jugovzhodno od glavnega mesta, je bilo ubitih 22 vojakov generala Saturnino Cedilla.
Ubit je (bil en vladni stotnik in »La vojaka, ko je200 vladnih konjenikov razgnalo upornike, proti katerim je predsednik Lazar o Cardenas posla! svoje vojaštvo, da razoroži it-pornike. To je ibil prvi spopad v spo-
i— Če bi anogli zbuditi danes Benjamina Franklina Lz ver m ga spanja, — je rek*d biivši predsednik, — in bi ga par dni vo-dili naokrog, bi možak ne b:l prihodnjih 142 let deležen m»bene«;a počitka. Mogoče je p«? t udi, tla bi se samo smejal, kot je bila večkrat njegova navada.
Kot še nikdar 'prej v nobe nem svojem govoru je Herbei i Hoover kritiziral ogromne iz dat'ke ameriško vlade in v-s njen program -za g9sjjOtlarsko izbol.fŠanje dežele. ,
— ('e se prav spominjam,—
je dejal, — je Benjamin Franklin priporočal štednjo in ueu-morno delo za dosego tistega, kar danes imenujemo socijali. « zaščito. To je biio seveda prej, predno smo spoznali, tla je nu-•?oče doseči prosprritetu j. o-mejitvijo protlukcijr in s trošenjem denarja.
Nato je citiral Frank lino* i nazore glede valute. Franklin se je zavzemal za stalen, nespremenljiv valutni standard, ker je bil prepričan, da -spre
ru med levičarji in desničarji.-1 Že dalje časa je pretila nevar ' nost, da pride do v-ta je i.u dr žavljanske vojne, ki bi bila stična španski državljanski vojni.
NORVEŠKA PRIZNALA ZAVZETJE ABESINUE
Predsednik Cardenas je sklenil, da se mora general Cedillo podati s svojo kmetsko armade, da bi vlada mogla izvesti svoj druža<bni program brez notranjih nemirov. V ta namen je v San Luis Potosi, kjer je bil ge mral Cedillo dolgo časa de.-n« čar ski diktator Cardenas po elal vojaštvo, aeroplane in veliko množino vojnega materija-la.
Vojaki generala Cedilla so >e v sredo, ko je prišel predsednik Cardenas iv San Luis Potosi, u inaktiili v gore. Kje se nahaja general Cedillo, ni znano, toda znano je, da je za svojih 18,000 vojakov postavil svoj glaivni stan v E1 Salto.
Nek aeroplan generala Cedilla je vrgel štiri bombe 100 jar-dov od glavnega stana predsednika Cardenasa.
STAREC USMRTIL ŽENO IN SVAKINJO
READING, Pa., 21. maja.— Daaies -o tukaj aretirali 72 letnega Franka G. Kletnera, k: je umoril sivo j o šele 22 let sta ro ženo in njeno sestro, 18 letno Alyce Jacobs.
Policist Robert Thornberg je izjavil, da anu Kleckner rekel, da ju je ustrelil zato, 'ker stn od njega neprestano zahtevali denar.
membe povzročajo le ziyedo. — Seveda, — je Hoover za smeldji»\o do-tavil, — Franklin ni poznal današnjih valutnih teorij.
Nato je navedel Franklinov.» izjavo: — Tisti, ki zakolje ple meiisko svinjo, uniči njeno po tomstvo za več sto ro<Iov.
S tem je mislil Hoover .o«i višno ^Jokončavanje govedi leta 1933.
Benjamina Franklina je o-značil kot delavca, trgovca, javnega uradnika, iznajditelja, znanstvenika, vojaka, diploma ta, gospodarstvenika, časnikarja in patriota.
OSLO, Norveška, 21. maju. — Norveška vlada je danes priznala italijansko osvojitev Abe sinije. Pred njo je priznalo
osvojitev že štiriindvajset dr [dolgotrajne suše je bil pridelek pšenice zelo prizadet. Do-
za v.
sedežev, komunisti 5, nemški demokrati pa 18. — Po čeških mestih je dobila večino narodna socija-1 isti ena stranka, h kateri je pripadal tudi dr. Beneš, predno je .postal predsednik. — V Pragi vlada splošno mnenje, da je mir odvisen le od pogajanj v Londonu, Parizu in Berlinu.
VODITELJ BOY SCOUTOV BOLAN
LONDON, Anglija, 22. maja. — Sem se je vrnil iz Južne Afrike, kjer je iskal zdravje, lord Baden-Powell, ustanovitelj organizacije boj' scoutov.
Po zatrdilu njegove žene mu zdravstveno stanje ni po sefono izboljšalo. Star je že i let.
ITALIJANSKI KRALJ V TRI POLKO
TRI PO LIS, Libija, 22. marca. — Sem je dospel italijanski kralj Viktor Emanuel, ki si bo ogledal manevre v bližini ine jj Tunisa, ki je pold francoskim protektoratom. Kralja je sf>re jela tukaj delegacija uglednih Italijanov. Manevri naj bi dokazali naglost motoriziranih čet in transporta vojaštva z letali.
MG LAS NABODA"-Mew Toit
Monday, May 23, 1938
THE LARGEST SIjOVENE DAILY IN U. S. rM I
"GLAS NARODA" I
(VUK K OF THE PEOPKK)
Own**! *m! PuhliutUMl fty
Hl.OVfr.NIC publishing company
(A Corporation)
Frank Shk»v>.T. President	J. Lupuha. Se?. p
Pin«* of business of the corporation ami addresses of above officers: (
116 WEST lHCh STREET	NEW YORK, N. Y. j
-^ • ~ j
45th Year
____________<
- . : ------- J '' * - j
is.sukd every day except sundays and holidays
_ 1
Advertisement on Agreement	£
Za .-elo leto velja ll*t u Ameriko	Za	New York ta'celo leto . . $700
lu Kur.iido ..............$0.00	Z«	|mi) leta ................$3.rO
Za |M>l leia ................Za	lucaem«tro ua eelo leto .. $7..fc) J
Za Aetrt leta................flJ-0	Za	pol leta ................$3.50
__Subscript im Yearly $6—__;
"tlLAH NARODA" IZHAJA VSAKI DAN lZVZKMftl NEDRIJ TN ]
PRAZNIKOV
^•l-AS NARODA", 2IC WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—114*
I HIl'ISI brez iMMlpIsa in osolmo^tl se ne prlobpiijejo. Denar za naročnino I naj m* blagovoli pošiljati r*j Money Onler. Pri spremembi kraja naro4-filkov. i mainMS A« * "WW UhII prejšnje bivali^« naznani, da hitreje naj«lc-
m<i iiKNlurnika,	.
1
MUSSOLINI J EV ODGOVOR	i
_ ]
--- - i
I* roj šn j i 1(m|"ii j«* govori! Mussolini v Genovi Lu je P"4 j »chrm o«tro kritizira! stališče demokratskih držav.
—	t V hod o demokratske države začele »vojno, se booo j totalitarno (diktatorske) države takoj -trnile v skupen blok,—
rekel, —i in bodo vztrajale* do konca vojne.
Mtis solini prav dobro ve, da demokratske držav«, ne streme po vojni. Po vzore« Hitlerja postavlja resnico na gla-o in pripisuje* demokratskim držmvam nekaj neresničnega, dočin- -o diktature v zadnjih par letih jasno pokazalo svoj namen in ga deloma tudi izvede.
Japonska je vdrla v kitajsko ozemlje, Italija je osvojila Abe-inijo, Hitler je pa pogra'bil Avstrijo, Nemčija in Italija sta poslali španskemu fašistu Francu na pomoč poleg orožja in munieije tudi tisoče in tisoče vojakov.
Očividno je Mussolinija razdražil govor ameriškega voj-aega tajnika Harrvja H. Woodringa ki je pred Ameriško trgovsko zbornico ugotovil, da so italijs^nsko zavzetje Abesini-nova oborožitev Nemčije ter «nilitarrzacija Porenja direktna posledica uspeha, ki ga je dosegla Japonska z ustanovitvijo države Mančukuo.
—	Neprestano agresivno delovanje diktatur, — je re Kel Wood ring, — utegne nekega dne vsiliti demokratskim <!•■-/avarn vojno, in na to možnost morajo hiti Zdriržcne države pripravljene. Zaenkrat so deftiokratje skrajno miroljubni. Ce imxio pa pritirani do skrajnosti, jih bo navdalo ogorčenje, ki bo zelo otežkočilo možnost ohrs nitve miru. Agresivnost mora j prenehati. Jaz nisem eden tistih, ki verujejo v neposredno vojno nevarnost ali da vojne ni mogoče preprečiti, toda nihče ne ve, ka j bo prinesla bodočnost.
Mtissolinijevo ogorčenje in divjanje nemškega časopisja vsletl Woodringovega govora je dokaz, da je resna, samozavestna govorica demokracij edina govorica, ki jo fašistični bandit i razumejo.
Vse drugo smatrajo za šibkost in slabost. Vsled tega je zelo razveseljivo, da so iz Amerike •jfrišle besede, ki si jih angleški in francoski diplomati najbrž ne upajo i spregovorit i.
—--;-f r*-------
Iz Slovenije
ŽGANJE UBIJA |
V Mojstrani v hiši št. 54 —i pcscistvo je bilo skupna last po-j kojne Terezije in njene mlajše' sestre Lenke, poročene z dr-! vaj jttin Andrejem Rekar jem —j je v miru živelo troje družin;! tudi eden izmed Terezijinili si-j nov, ki je zaposlen v Mojstrani ' -i je bil že ustvaril svoje ognjišče, a je ostal pod gostoljubno' materino streho. V hiši ni bi-' lo zdražbe .čeprav je imel Rc-■k«ar žganje nad vsakdanjo mero rad. Bil je dober delavec,' a v družini je bilo prav po zaslugi obeh žena zmerom toliko blagostanja. d;t se ni poznalo, če je dobrišen del zaslužka odnašal v -krčmo. Žena pa vendarle ni mogla brezbrižno gledati, da se mož i- čezmerno pi j jačo upropašča, in si je zmerom prizadevala, da bi ga od-J vrnila od žganja.	j
1. maja se je Rekar spet ma-, lo Zasedel v gostilni. Popil j«* kakršnega pol litra žganja, pol litra pa ga je vzel s seboj in ga skril pod posteljo, da mu bo pri roki. ko se »prebudi. Zavoljo tega žganja je davi malo j^red prišlo do razburjenja
I iti do zločina. Ivo je žena Lon-k ka opazila, da je mož prinesel j 'žganje domov, se je ujezila in1 mu- hotela preprečiti, da ga po-j j pije. Na lepem je Rckar po-| j divjal in planil z nožem proti j j nji. a Lenka je zbežala po stop-juieuh iz 11 um sani nega stanova-j j nja in iz hiše. Ko je Rekar I pridrvel za njo, je hotelo na-j ključ je, da mu _ie prav te»laj [stopila nasproti Terezija Kos-mačevai Ne da bi se bil mogel . prav zavedati, kaj ravna, je v ,l»esnosji z nožem navalil na 'svakinjo in ji zasekal tri glo-J oke rane. Zabotlel jo je v no-, go, roko in v srce. Ta zadnji vhodi ja j ie bil smrten.
Nostra Lenka je izpred hiše na vse grlo klieala na pomoč, i Na njen vik in krik se je n:»j-' prej predramil domači sin. ki 'je malo prej po nočni službi I prišel utrujen domov in legel.
Ko j«' planil iz sobe, je v veži
I	'.našel tuuirajočo mater na tleh.
II	Potem so prihiteli še sosedje, i j prenesli so ranjeikko na poste-» Ijo in pi klicali zdraTnika, ki
J se je slučajno 4iiuJil v nekem ' mojtsranskem hotelu. Kosma-i <Vvn je po kratkem trpi jen j «i
FRANCOSKA MINISTRA V LONDONU
ji«.—d— . — . - ^^^^ .
Francoski ministrski predsednik Daladier (na desni).in minister za: rnanje zadeive Bonnet zapuščata urad .angleškega ministrskega predsednika, kjer sta podpirate vojaško •pogodbo med Francijo in Anglijo.
JU (i 11 SI ir n pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V JUGOSLAVIJO	V ITALIJO
Za % 2.55 ........... Din. 1«) Za $ C«5 ............ 100
$ 5.rtt»............Din. 1AX1	$ ............Uf
$ 7J0............* 29-30............Ur 00,1
fll 65 ............ Din. 6o«l	% 57.00............
^23.00 ............Din. 10CK>	............Lir
$45.00............ Din. 2U00	Siej<50............ Ur 3000
—--—--- • - " J
KBS SB OBNS SEDAJ HITUO MENJAJO SO NAVEDENE GENE PODVBŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Sa l.pfaflll	>Mk" k«*	»«»«•. **** »
Urah 4*mIJiijmm to toljto pwk ..
•
'&T Izplačila v ameriških dolarjih ^
la ^Mli t iw— mmrmt* pHatk ..........^-$ S.7B
I1L- - , - ____________
$11— " - _______
- - --------------
ML- - r___—tuji
8Mt— - " .........»M*
Pnjemaik dot* ▼ aUrem kraja !xpla«lo v doUrJtb.
. .	. -Aia >' ■ > .»j i : >.• •» |p L.
MURA NAMAHLA IITlfttWIO PO CABLE UlTTtB ftA
raanvojBiNo IL—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY . MGlm* Narodm"
Važno za potovanje
J» mmmtmjam prtafUt v MarTfcraj ali MIU lng» m lan, Jc	*m |a )h1ii v nek Mvar«k. ViM mašm Wl«-
IHa« akatoj* Via iiHiwat 4M aaJMJto p>|a>aMa trn tmM m »tnHaa prttkrHtO. 4 > hiiimj* mšmbmm la Wire. M« m » aaaa atoalto aaawftm pmimmHm.
«1 pwafcrtrtaw Tilk' MU ptalaj« ■» pwnlw ItnIJnJa. ptM UM«. vtM$a to ^Ml m, kar Ja aa pelavaaje	v
aatottnjto* toil, to kar J* ctovaa, aa a*)amajto atraika.
hWim aal to a^atoto <r latoj^a ttwMUkfc kf prt toa aajtot^to jEatolataaa patratoa tovaljeaje. BE-ENTBY PERMIT.
PUtto tare j taka J'ta kratjlatoa aavaBila In aatatat IJaaM Vta. to kaala paacai to aiafcaa patovaU.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West I8tk Street
i "C^AS ^ARODA^-t i
kf »,, .	1 i a
^posiljamD v s t aro do- ^ i
i movino. Kdor
ga ho-4 ! If Če naročiti za svoje y 1 8 sorodnike ali prijate-jj ^ i je, to lahko stori. —4 ^ Naročnina za s t a r i f \ kraj stane $7. — V J ^ Italijo lista ne poši-£ ^ ljaraoi. . s *
izkrvavela. Podivjani Rekar. ki so šo dol^o ni mo^'l zavedeti zlcčina, se jo bil medtem zii-J klonil v sol»o in lo s. težavo >o' ;j.iršli ljudje do njojjp* ter i^a razorožili. Potom so prišli o-rožniki in ira odurnali na puntajo.
2rtev TIHOTAPSTVA
Kljub poostreni kontroli ti-l hotajvtvo un severni meji >o vedno bujno tnete. Tibota]K*i so ne strašijo ne truda no žr-tov in ni jim niar laMnojja živ- ( Ijonja. Te dni je tihotapska ~ Mnt-t ob moji zahtevala novo , žrtev. 24-letni mali posestnik'^ Štefan Škalio je hotel po skrivnih potili prokoračiti državno, mejo pri fiederoveili v Prek-1 miirjn. i 'oprav jo bila doževna j noč in jo bilo tunino kakor v ro-' tira j<* opazil služl>ujoči srra-j ničar in p<»zval. naj počaka.t, Škalio M« pa za poziv ni /menil in je zbežal. Vojak je šoj dvakrat zaklical, ker se pa bo- < j ( ^unee za to ni zmenil, je začel _ [Streljati. Krogla je zadela be-Vžečeura tihotapci v hrbot in mu! "j obtičala v srcu. da se jo mrtev I|55jrrndiL Pri Škaliču so našli! 1 jm'kaj denarja, samokres in br-' "i zojavko nekesa Zavrelx";ina. ki "'pra je pozval na sestanek on-1 staran meje, kjer mu jo hotel iz-~ mčiti večjo količino saharina.
f^mrt mhidoga gospodarja j«' ' tem bolj traprir-nn. ker so jo ^e-le nedavno poročil.
tragedija revne-ga kmeta
Pri Sv. Trojici v Slov. jrori-eah se je pripetila pretresljiva 1 dntžinska tra^etlija. 58-letni . vi ničar Martin Fajs je bil povabljen na sotlno razpravo k so-i disču v Mariboru. Povabilo pa t je moža tako potrlo in spravilo . i z ravnotežja, da se je v hipni j di^evni zmedenosti oliesil. Ko se jo njeirov 19-letni sin Jože vrnil in našel očeta obešenega, so «?a je lotilo maloditšje »n
• -klonil jo. da mu slodi v smrt. i
j Zavžil jo večjo količino mišui-ce. Domačini tso ara takoj našli in pozvali zdravnika, ki je fanta rešil smrti.
obup mladega
mo2a
Tzrttdiio velika je'bila množica, ki je spremila na farno pokopališče k v«H*iiomn počitku pošlo Ve »d jo sirarne v Stari
-v	f . T.^
žtni, Jožefa Sod jo. Po vsem Bohinju je bil pniljnbljen kot tevrston si ra rn i poslovodja. Ljudje stoj^#preil za^onetko, kaj jo pri t.i ra to mladega moža do toira. *«la so je prostovoljno preselil v večnost. Zatlnje čase je t ožil,.d a ni zdrav, da j?a uni-"ujeta glavobol in revmatizein. Tiili pa so so dnv.iri vzroki, ki sk1 zde sicer malenkostni, a so vendar zadostovali, da so tejja nslužboiica. ki mu je bilo pro-pusceno celotno delo v sirarni, spravili na rob obnpa. Star je bil >ole .'IS let.in je zapustil vdovo, s katero žalujejo oče, bratje in sestre in številni prijatelji.
i KAMEN Z DREVESA ! MU J£ ZDROBIL . GLAVO	,
V Zauradcu pri Žužemberku 4 prrj;iavIjajo že nekaj dni občinsko cesto, za kater:i dela jo J f-b.'ina prejela banovinsko pod- ' poro. m«i| dolav«-i je bil za|X»- ' siimi tudi lJ^-lotni Franc fSorl iz 1 Za.irra*ica, ki je lomil v bližnjem kamnolomu kamenje. Pri razstreljcvanju -kal pa je pri-1 šlo do tra.irieno.«ira dogodka. 1
Oel-.vci so nastavili mino in 1 čakali na eksplozijo. Pred raz-;1 1 -t relbo so poiskali varna za-j'
*	vetja. T n d i France fieri ie i>o-
;	I'
^iliit« ! do varemra zavetja in se
*	j-kril za precej debelo drevo.
1 Miua jo eksploilirala s silnim ~ j pokom, kamenje, prst in niše 1 • so letele daleč naokrog. Debel1 .kamen je vrsrlo prav nad dre-1 I v o, |iod katerim jo ^epel Fnm-
!ee. Kameli se je orehi! ^kozi vejevje in priletel nosr«»eiiemu tfi<*tlu s tako -ilo na yrlavo, daj 'mu jo jo zdrobil. Fant je bil ta- •
•	koj mitfv. Dotrodok je zelo-jpretiTsel vse občane, ki «oču-' ; s t vn jejo s prizadeto rodbino. !
VNUKINJA ABDULA ] HAMIDA.
1 —:—
•Pred nedavnim je «odisee v.
Jafi razsodilo, tla mora palestinska Vlada plačati dedičem j zadnjega turškega sultana Ab-i lir I a I lam i da 50 milijonov funtov odškodnine za z:pionjeno sultanovo prsest. Sottba sicer še ni pravomočna, vendar pričakujejo, da jo l>o potrdilo tndi vrhovno «odiščo v Jeruzalemu. Po svetu je zbudila veliko pozornost in z zanimanjem so jo sprejeli tndi v hudimrpeštan skill krofih.
Etliua vnukinja Abdiila lln-niida, princesa Fatma Ne^lih^a živi namreč s svojo materjo, princeso Mozlotto Fatmo, v Budimpešti. Hči šteje danes trinajst let. Princesa Mezlette ' Fatuui, ki živi s hčerjo že 10 1 let v mad žar-k i prestolnici v trisobnem modernem stanovanju, je novinarjem izrazila svoje veselje nad uipehoi.j v pravdi za sultanovo za-pn^čino in jim je povoda bi, tla je dcdioov dvajset, tako da bi vsak dobil dva in pol ntilijona funtov. Madžarski državi se bo za svoje bivanje oddolžila sedaj na ta
•	način, da bo dala zgraditi v Budimpešti zavetišče za nbotio
i in bolne otroke, ki nimajo no beneua doma.
PROBLEMI PRISELJENCA
SPREMEMBA IMENA
Vprašanje: — Prišel sem v Ameriko leta	in takoj sem
si nadel drugo ime, 'ki som vi i tlel, kake težave so Amerikanet | imeli pri izgovarjanju mojega : imena. Poročil sem so tukaj pod | lom novim imenom in imam i dva otroka, ki nosita isto ime. Sod a j namoraivam zaprositi za 1 nativralizaeijo. Ali sem se pre- i grešil proti zakonu, ko sem ■ predel drugo miio? Kako im«? t naj )»odpišem na prošnji za dr-žavljanstvo f	\
Odgovor:— Pregrešili se ni- I sto proti nol»cnomu zakonu, kei 1 inte si nadeli novo ime. Lahko podpišete svoje novo ime v prošnji za naturalizacijo ako razložite. zakaj ste do sedaj rabili drugo Ime. V tiskovini najdete po>eln n prostor ravno v to svr-ho. Nikar pa ne pozabite označiti, pod kakim imenom ste prišli v Ameriko oziroma pod k.i-k i vn imenom ste bili (vpisani v seznamu potnikov ob svojem priht*lu. Akt> niste prav sign-ren, kako je bilo \'aš<» ime ua-j voij^nft, označilo piziu' moflr<»č •. paMn^ pisavo. Alk» »iste jalu-! W-mf tem pt»gleVlu,*4ne*lK» 1 last niogla najti zapiska »» V a šel 11 priliotlii.
DOKAZ O SMRTI PRVE ŽENE
Vprašanje: — Bil som poročen, ko som prišel v to deželo leta 1!M.'». Radi vojne nisem mo gel pozvati svojo ženo, potem pa nisem dolgo let nič slišal o njej. Končno pa sem dobil pi -mo od prijateljev v stare*.i kraju, v 'katerem so mi nazua nili, da je umrla, in sicer lota 19.14. So istega leta sem se potem vdrugič poročil. Pismo o -mrti žene sem zgubil, ali pokazal sem ono pismo mojim prijateljem tukaj. Ali mislite, da bom imel kaj sitnosti pri na turalizaciji '
Odgovor: — Nikikako natu-ralizacijsko sodišče se ne ho zadovoljilo s tako pripovedko. Zabtt vali bodo, da doprinesett uradno dokazilo o smrti prve žene. Vendarle je prav lahka stvar dobiti smrtni list od pr:-Mojne trbJasti v kraju, kjer ic umrla. K tomu smrtnemu listu morate priložiti prevod v ar gleščini, ki naj ga notar |»otrdi. Brez tega dokaza bodo pro-j.šli jo za naturalizacijo bržkone t-'dbili. Pohir tejra ute^nepo di*ov 'miti o zakonitosti \'ašo drtVge i poroke.
i	(FUS)
Petef
:; ZgagaB
(*'asopi>,je poroča o nekem 7.1 , letnem moškem, 'ki je ustreli'I j svojo 2'2 letno ženo. Policiji j' I izjavil, da jo je zato pohladil I ker jc ofl njega zahtevala ve I ? dno le denar in denar,
<"'e bi vsi zakonski možje, o« I t> katerih zahtevajo njihove, bol.; I še polovice denar, sledili vzgbi I d u zgoraj omenjenega divainse I ^ demde-et letnika, bi bili vsi a I resti polni .samih zakonski i I 4 mož. dočim bi bile zakonske že | nice tam, kjer ni ne muh in nf I j denarja.
h T<»»la če človek prav promt I p sli — kaj drugega naj pa z-» I i hleva dvaindvajset letna zon. I .od svojega dvainsedemdoso I , letnega moža kakor denar?
i
Ko to pišem (v nedeljo zw I čer) jo mogoče že zagrmelo n,-1 , češko-nemški meji. In čo je za I grmelo, naj ho Hitler preprl 1 . ičan, da s Cehoslovaško ne h< I .'tako enostavna zadeva kot itfl bila z Avstrijo.
Cehoslovaška vlada je pi.l pravijo na <uiti suiletskun ( I češkem ozemlju živečim) Nemi •čem v-e pravice, le ene stivar I Jjim pod nobenim pogojem I dovoli — da bi namreč soodk« I čali o -meri čehoslovaške vn:; I nje politiko.
I Ta zahteva je stenicje-drzn I
•	in prav po Hitlerju za ud a ja.
Ako Nemčija napade Oehol -lovaško, m* bo izkazalo, kolik i '.so vredne po svetovni voji I 'sklenjene pogodbe. J Ali bo v tem slučaju Franci I tja udarila na Nemce.' Ali >1 J ho Rusija -zavzela za svoj-1
-	zaveznico.' Kaj bosta stori 'Jugoslavija in .Romunska? A'l ilje Mala antanta res tisto, ka I j pravijo, je?
j Ker jo Hitlerjeva nestrpno-1 ► jsplošno znana in ker po zavzel *|tju Avstrije trdno veruje I -jsvojo vsemogočnost in nepr. I i marljivost, bo kaj kmalu mol .'goče odgovoriti na .^orn.*;l vprašanja.
Neka rojakinja iz Coverdalt 1 Pa., ki ima italijansko ime, >'I ^'eer jo pa prislna in uavtlušeu I Slovenka, me vabi, da bi š< I ž njo j:;go<le nabirat. To pomlad ne bo nič, ne z m* I *j!ioj, ne z jagodami. Mogoči ) prihodnjo.
Priznati pa moram, da me j I . vabilo, da bi šel pt» jagode, pr< I . cej razveselilo.
V zadnjih tednih sem moral i namreč neštetokrat slišati, d I
-	bom najhrže šel po golK'.
^ I
Te tlni sem čital značilno p« l i ročilo iz starega kraja, iz nasi
*	mile Slovenije:
J* da je nekdo nekoga do smi l
-	ti |>ohil ^	I
da jo zdravnik mtrezal ubite I
-	mu glavo in jo dal grobarju ■ naročilom, naj jo tako dolg i kuha, tla bosta meso in kož;I odstopila t*i njo, češ, da dri;I ga če ni mogoče dognati, če ;,<■
.. bil ndaree na glaivo smrten ali
da je grokir v družhi nekeg.l • mladoletnika več ur kuhal glal vo, jo preobračal sem in tja ■ loncu ter tleljil neslane opa'zke I ia je moral ubijalec poznej<I nesti prekuhano glavo v na I hrbtniku na okrajno sodišče. '
Sličiie zgodbe je ptspl )»reJ svetovno vojno nemški pisal telj Hans Evers, pa je vsakd l vedeli da so izmišljene, to s>l je pa zares zgodilo.
Včasi sera mislil, da je Slo I venija precej odaljena od Bail kana. -	|
*	a ■
Zdaj pa res ne vem, če j«l Balkan preplavil Slovenijo m svojim vplivoiBL a3iee SI oveni) J sama sili aa Balkan.
I* • -• i--« ■■ - " ■« ^__v
NAEODl"- New Fork
»■ - - ....
1 , ■ ■ ■ ■ r ' • ■ • ..-.. Kratka Dnevna Zgodba
-. * Ii* t
. Monday, May 23, i 938
ffiHE LARGEST SLOVENE DaILV TM ti. S. 2
T'	• ^
\ 11ITA1 IŽhšČE NTKO:
i
TEKMECA
.' I i >
Zauimiva zadevo: dva človeka sta se .spoprijela, skočila sta si v laso in šibkejši med njima, slaboten in šibak dečko, jo premagaj orjaka., Neverjetno, ]>o-i< <Vie. Kako jo mogoče, da premaga lak fantič proti vsem v.hieljiiiiii zakonom frzike krepkega .fanta ! Osebnost jo tu prevladala, možati dull jo ukrotil nasprotnika fizične pro-moči.
Dva tekmeca: tovariš FiH-pov. potapljač, z budenkovski-mi biki in študente!;, skoraj še deček Malvškin. daljni *orol-nik našega znamenitega pisatelja Alr.ksardra Malvškina.
Ta študent jo bil drobne postave, po I opr. t i se ni ha 5 odlikoval, polog vsegn je imel pa še neči-sto obličje, vodno je imel na njem nekakšne izpuščaje.
protno jo bil Filipov. po-1 a pijač, kropka in zdrava korenina. saj v t« m poklicu slabiče v ne morejo rabiti. In bila sta si to k moon, no morda iz ideoloških razprl i j. pa tudi zn razredni boj med njima ni š|o. Kaj £r! Oba sta bila poštenega prob tnr<k*ga izvora, toda bila sla 1« krneča — v linhr/.ni. Zaradi ženske *ta se bila -porekla.
.Horda poreče kdo: v dvajso-tem letu revolucijo in sporoči <o zaradi žon-ke — to to <115i kakor anekdota. Pa je vendar le bilo tako: Klicali so jo Šn roč-ka. Nič podobnega ni bilo na nji; droben no^ck, iisteca. navadno dekletce. Toda' Fili-
v j«« bil do tišos zaljubljen v njo. Hodila ic neki i časa ž njim potem se io pa zairleda-la v Malvškina. Morda je znal h pše govoriti, no, saj jo inteligenten. morda jo inH roke Itol j Iwlc in -nažno, ne vem.
Malvškin -i ni uiti pri zahval, le hodil jo z njo in plesal pa -o je kmalu pokazalo, da ima srditega nasprotnika v ljubezni. To ga je zabavalo. (V
jo dalo, mu je potapljsč prekrižal pot, miru mu ni dal, s p-ovkami ga je obkladal iu žalil. včasih ga je sunil tudi v prsi in javno ga je izzival na junaški mejdan.
Kar pridi, jiojdi z menoj
na -erenado, zajedalec, glavo ti odvijem!
Slndent je trpel zavoj .»o Su-ročko, izogibal se je širok oust-neža. Nekr.Č — stanovali so vsi trije v eni hisi.ae je pa vračal Kostja Malvškin s svojo fSuročko z izprehoda. Ala sta čez dvorišče, kjer je bilo kot nalašč mnogo najemnikov, pa se jo .pojavil od nekod Filipov in dejal je:
— Ooliec ima poln žalitev, z
deklinami bi so pa hotel po-1 tepati ...
Študent jo spremil svojo damo do vrat, potem se je pa vr-jnil naravnost k potapljaču, ka-j .kor jo stal na dvorišču z vso druabo in zgrabil ga je za vrat. Filipov je najprej o-tnnel nad j to prodrzTir <t jo, potim ga je pa i Vi-?nil. Študent so jo sesedel. Filipov so je pa Še sklonil nad njim in ga kresni] še nekajkrat. Pričujoči so namreč vlekli ubg-gOga študenta, dvignili so premaganca. ga postavili na noge, nm natrli prsi s snegom, potem« ga pa odvedli domov.
(Vz teden ali dva si jo štu-i dent nekako < pom ogel in ker je bil kot nalašč, dobil povabilo! na hišni sestanek, je odšel tja. | lani je pa naletel na potaplja-; ča in le ta -o je raje delal, k.a- » kor da ga niti opazil ni. Toda r čim g:i jo študent zagledal, je! takoj nmvalij nanj, kresnil ga I ie < pestjo naravnost po zobeh.j Seveda je bila že zopet ncsre-J ča tu. Potapljač je študenta zopet tako premlatil, da se je' revež onesvestil in da so ga mo-! rnli odne-fti domov. Toda to j pot je bila -zadeva re's na, malo je manjkalo, da Filipov ni pohabil Malvškina.
Dolgo je poležaval dobri štu- i loot. Prišla je pomlad, ptičieo so že žvrgolele, narava je ozo- : leiiela, naš študent ie pa pose-davaj samo pri odprtem oknu igjiolagonia so so mil vračale .v' tej bitki omajane moči. Po-Ji ta pijač. je moral hoditi mimo;' njegovega okna, vedno je pove- : -il glavo ali pa se je nalašč obr-; ■ nil, da bi ga ne videl. Sam jo 1 bil zaradi tega vris boječ in oolo drugih najemnikov so je izogi- ; na I, da bi se jih bal.
Slednjič si je študent toliko i opomogel, da je,zopet,Lahko ho- < dil z doma. In ob 7>rveni src- ! čanju je zop<^t navalil na po-' la pijača. In zopet je bil t operi, : to se ve, toda ne več tako. ! Orjak se jo najbrž hal. da bi ga i povsem no pohabil, ali pa celo.I ubil.	* |!
Toda Malvškin so za batino,] ni prav nič zmenil. Ob prvem1 > srečanju jo zopet navalil nanj ji — bil jo zopet topen, toda zdaj < samo še toliko, da ljudje uNo'* mogli govoriti, da je on premi- 1 kast i l potapljača. \ v tretje . rjulo gre: Malvškin je znova | navalil na Filipova in kar s J pestjo ga jo kresnil po obrazu. ]
A kaj mislite! Popaljač si je 1 samo pogladil lice, po katerem '"d ga je bil študent udaril, in dejal je mirno: . .	, ' i
— Vda«i se. Porazili sto mo. Kostja Malvškin. Priznam, da . vam niti do kolen ne segmn.i«
{Prosim vas, no pretepajte me j več . . .
Tn tedaj sta se oba na dvorišču objela ter so mirno razšla.
Kmalu potem je pustil Ma-»jlvškin Šuroeko pa cedilu. Xi-. koli mu ni bila prirasla k srcu I ■in zdaj, ko se ni bilo več tr.ba i luuiti za njo, nm ni bila več . všfč. Dobrega potapljača so I pa poslali ta čas na delo nekam k (Vnemu morju. Tako je ostala Su ročk a zapuščena.
Tako se jo končala ta pr^*-, čndna zgorlba tekmovanja v iljuln-zni. Sila je pač sila, vidimo pa, da je tu nad fizično |silo še nekaj močnejšega, kar lahko zmaga, lil to jo poučno i na tej zgodbi.
I ,--
i Današnji
O lavni vhod v Krolnetj jo da-I nos na velikem Rdečem trgu, j kjer so Kila prej Odre-šonikova j vrata. Xokoč. ni smel nihče j skozi ta vrata, no da bi so od-jlaril. kajti nad vhodom je bila za večno lučjo Kristusova |m»-dikba, ki so ji pripisovali čudežne lastnosti. Tudi tujce so o-pr »zarja I i ua to, <la se morajo odkriti. Kristusova podoba jo seveda že davno izginila, toda nadziranje ljudi, ki prihajajo v Kremelj in odhajajo iz njega, jo fše neprimerno strožje nego nekoč. Celo če hoče kakšen avto I sovjetsko vlade skozi glavna »vrata, se mora ustaviti, dokler mu straža no da znamenja. Po-jvoljnik Kvemlja nadzoruje po telefonu Številko avtomobila. Rdeča luč zagori, zvonec zabr-, ni. voz smo ven ali noter.
Stalinove zatrle limuzine ob tem prometnom mestu nikoli ne opaziš. Ruski diktator uporablja drugi, zapadu i vhod, Boro-vieka vrata. Od tam drži posebna cesta do letovišča Jvri-latskega, kjer ima rdeči mogoč-ni-k svoje jiodeželsko bivališče. .Cesta jo za nisko pojmo izvršilno zgrajena. Xa vsakih j>et sto , metrov stoji <lo zob oborožena j straža. Ci-m bolj se cesta bliža (Stalinovemu posestvu, tem , strožje pazijo rta to, da se na 'cesti noben avtomobil no ustavi. < 'o se zgodi, kakšna nezgoda, da avto ne more naprej, priteče takoj oddelek čeki sto v. Stalinov voz se ne pripelje nikoli sam, temveč vodno v sprevodu treh, štirih popolnoma enakih limuzin z zelenimi šipami. Ti vozovi so običajno zastrti, nihče ne ve, v katerem vozu sedi rdeči diktator. Trdijo celo to, da spreminja vsak i dan celo svoj prostor v vozu.
SPOMIN NA STARO DOMOVTNO
Naši Kraji
ZBIRKA 87 SLIK iz Ts^h krajev Slovenije. V finem bakrotiaku na dobrem papirjji, v velikosti 5*7V2 incev
Ta krasna zbirka, vas 'stane samo
J m	% - ,----*	!
8?ADA V VSAKI
SLOVES8K1 DOM
' '	j- - ■ - !	"" *
\«|veftfi zaloqa slovenskih kR|i«
. > v tči >-% •	MK^^M^ha-^gl^^Bk
V k a jija rni ^ Gla»4 Kari^^ls^^H dobita VMkovrata«	Jbyi^, ^BS
naiih priznanih pisatel|i*V jQ^Vfrj^ ™ Tavčarja,	Ks^UvS1
prtvo4# »vttovnozaaalh jpojitrofj Qo*podar«ke,"gospodii^f^i^ pou^ns.
knjiga — . Jgre,
Ljubitelji Up« knjig* naj"'pilijo"pi eenik knjig, ki jih imm**

AHVS NEW AMERICAN INTKUI'RKTKR. — -
Trd« vez. 'JTi) biraii'	Cena $1.10
ITčna kiiJUn za NVm< e in za ooe, ki an nem-Klne cnitiinl.	* ?
AMERIKA IN AMFJtlKANfl. S(.Ual U*t. J M. Trunk, (WIS strani.) Trdo vezano
Opis fMHUiuexnlli ^rflnrr'prlxHJfniiJe »ern-pv; njihova društva in litiiM aarmioi* UKlanrtvc. Ito^Hto IliiNtrir.tii(i.
Cena $5.00
ANGLEŠKO SLOVENSKO ItEKILO. Sparil dr.
K. J. Kern. Vezau«	Cena $2.00
^ f
ih'kska vojska, ur, mr«».i	cena 40c
KODOfl imŽAVIJANI naj	knj.žtr«,_
"M«r I« br«MM a rUiivn «f t** l'nitc4
Slatfu**.
V loj krijl-l m ^'jie^iHn in 'saki*.
m ra uawijenr	Cena 35c«
, t
KRE/rOSEV.NOST IN I'KORI.EMI SK K ItST V A ZA »KE7.rOSEI.NE. 75 »traio.
j	'Cena 35c.
I »ENAK. Spisal dr. Kari EnKllš. SVH ftrani
lenarili prohlrm je zelo *anh-t«-n in trtavm In jat ni mosi^i> stori! I vsa komur jnsa^^a. l'biUelj. kl je cnan Ceftkl n»r«Mlno-^os|HKl.tr-Mkl »trnkovnjak. je raaSlril st^S delu tako, da bo slutilo td<*lierQi'ttu k«»i urlMKa^iii
u d.-nar!u.	čena 80c.
IMlMAtl ŽIVINOZDKAVNIK, Kj.isnl Kratijo: (>H* • • lar. -78 strani. <Vna trda vez Cena $1.50 Zf4<> koristna knjijca za vsakih živli.nrejt-a; <ipl.« r:«znih bolezni lu zdravljenje: slike.
IMI OKHII1A DO HITOliJA. P« traul.
/auimiT potopis a »Ii tatu I »*<tln krajev nafie ■race dimoflne, kl ao flhiven«-*»ia le malo cnanl.	i	• *» - . i
Cena 70c.
(•OVEllOltEJA. Sp!«»1 R. Lajprirt. 143 strani. K allkax''	V- . 1 :
Cena $1.25
1% TAJNOSTI PRI RODE. 83 stran L
roljodnl spisi o nsravoslovin In cvesdosnan« •k**.- ■ - - - .
Cena 50c.
ItOKOdJKREJA. Hears vi I Valentin Kaztn«er. H „. strani Cens ti'loves .... M Hroft. .... Jf
KRATKA SRBSKA ORAMATIKA. strani
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRKOV. US »trtnt	\ •? if' f CCOtt SOc.
KNJIGA O LEPEM VEDENJI).
Osna $1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM TBDCNIQ^ ^ ,
Cena 50«.
sr,'^'""- !	:	»kl
KUBIČNA KAČOI1CA. Trda tak ptr^H^. Navodil« « tamfintmnjn akwglaf. /eisn»
^ se 'fc	»■ -« jit A-
. ./»Mi,	^' -C'?* O^MV "75C.
. n » t
UIID6KA KUHARICA, najnovejši in rtttflpf al.lrka navodU m kulilnjo In d«nn. '
r cir ai * t? bs'ai'S !r. ^•»'t *
MATERIJA t« iNKttUA. Spisal št.
arij. a sHfcuti. iw srmn* M A rim T	UilaJ^liaj^ ^
llpao jkSM rano« - # baimais m»na
- " i	* ir- ^' 'OeiiJt'fi^S
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere, fl -*lYrr't i -]«8 strani.	^
t«q>i:a MleksrJe lo tjnhiteiie ssleks^fo
Cena $1.00
Kiiliarske
KN¥ffci?
LJUDSKA KUHARICA
Xojnovcjsa zhirka navodil 7.:i kuhinjo
ip Hom. Cena 50c. KUHARICA
9G5 nkvo4n, . 255 strani. Cena; broš. $1.25, vez. $1.50
slovenska kuha^ca
Najpopolnejša izdaja, 728 strani.
Cena $6.00
* * * ■
NAROD. K. IZUMIRA.-101 »irani
1'iiljiidcn mils iifljM.<v«-riifj^a iiMr><«ia na nve-
fll. •UPplltt-	lf! tlM \ «<[••_
. r :	•
Cena 40c.
Vk^E SKOIHJIVP. ŠIVALI v IM1DOVU in ItK-SEhi. Ot.iv.:il |'i:m llrj.-iv*«.*. «(l:ni}. lir.^L .
* > - i	Cena 40c.
OltiSTNO KNJKiOVODSTVO. strani. Vez.. Knjiga je namenjen:! v prvi vrMi 7a stavimo, umetno ih Mrojao kljut'aviiičari>t«<> «*r it-ie-xollrarstvii.	s
Cena $2.50
ODKRITJE \MKKIKK, sj^sal It. MAJ A It. Trije
de!i: li;-_\ 111. tirani, feiia tueliko ve/ I'oljii l'ti tn nntjHHT" o|»la iilkiiiin inivt-^a s»v«fcit*. Sjns se »ita kakor xi:nitutva jn.vftu ler ji* sesla\l.ieti na|!u>!j'!li vlrili.
Cena 50e.
CRAKTlCNI RACCNAR. Trii* ve*. 2T.1 ««r... IVirtuVw Un.'irieri. Ki v^-lniji* *■>«•, kar Jo pri n.'ikutai iu priHlnjt "H>trihno.
Cena 75c.
rieOlll.EMI SODOICNE fll.OZOM.IE
Spisal «lr. F. Velwr. Ctll strani. Knjigo I opto |ni|xirH*flinrt vrnkrnimr. kl .se la«N-e ?w*7.iin nI I i x glavnimi f-i.amt mhIhIhic ru.txonie.	j .
Cena 70c.
RISK! RE A 1.1/EM. Spiral dr. Iran Prijatelj. 41:: M.-nni.
V	knjigi mi «'pi-ani predhodniki in idejni utemeljitelji le svojevrstne ruske siril je.
Cena $1.50
SPOMINI.	JtA.? I^tTtiZar.) U4.1 »tranl.
V	tej knjul Ja iimA ynunl |Mitnpl«n' iminik I.avit2ar s|M>nilne na uvoja tir**xšlevllna .k>-tnvsuja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
Cena brus.	, .
Cena 50c.
SUIV.ANOIJ^KI LN ANOLE&KO-KLOVEN*
slovar, hs »trani.	Cena 90c.
KLOVENSKO NEMŠKI BLOVAK. 143. str.
llruga lailin-lea knjige v?*i>uje uemMior*lp-reu<*klifd^var Jn.feratko slnvnteo slovaaskecn In nemške** jezik«.	Cena 40c.
UVOD V EILOZOHJO. Hrdsol dr. Prsne Velair. ,
afi-i strani.	Cena 75o.
OIM KMETOVALEC. Spiral Vrane PovPe.
t >n« »»m*	cena 50e.
VEIJKI VSEVEDE^. 114 strani..
Zbirka KNiiiinlviti In kratkoAiimih -pr.ln«-stl: burke In $aljiv| iKMkunl: vedeZfcvalua U twla; pnnkttrsnje: ra-tavfee.
Cena $1.45
vodniki in preroki. l~t strani.
KnjiKB je ix«ia v >alo7.td V«utnlk«>ve druft|ie »ar Vsebuje *1* Ijeujvi.ute omJL *V-s» s avujlm dvkiai pri veil 11 slnveiiakl bartirt ta •ntf.enjstVft
v avobttd,*..	^ ,	cena 60c.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strsnl.
/.a nI mi ti :st i Ix ruske a^ailovlne in nstanf-en v <»|d« voja.ske repulillke cai»qroAkih kosakov.
Cena 50c.
ZDRAVILNA ^.ELIS^A. ft! strsnt.
_ -	Cena 50c.
VERNE DVftK V TICAtl
H|»l«al rroejier Mertmee. m strani. Oena.. S« ' JCd« ••Jt^JMb i plana francoakegpr, ssujstrm. ***** »« M**«« knetsketn Uvljenja.
VOLK /iPOKORNIK fspisal Franc Mefika; s .
•Hk«*!) ... ___________ ________________________$1.0
Trda v^a.......I.Sf
UkDNJl DNEVI NE8REC-NEOA KRALJA ______Rt
Pouciii spisi:
9	..	| -J. »
Švicarski statistiki so prou-ei I i vpnišanjo, kako preži vi j>o_ vprečen človek svoje življenje. Sledeče številke se opirajo na domnevo, da je ta povprečni človek n čaka I 70 let. Najbolj nas bo nemara pre-enetilo dejstvo, da je tii mož, pa čeprav ni zgovoren v tem svojem žtv-1 j en ju izgovoril za velike knjižil iee besed. Izrekel je namreč toliko 'besed, kolikor iib stoji povprečno v -M>20 knji.srah ]x> .nnn tiskanih strani.
To je re« lepa knjižnica! In kitko so prišli š-tatistiki do tu-kHi številk? Ku. . po\-pre<v-no zgovoren človek izpolni 70 let svojega življ<»nja s IH leti vorjenjn. Postavit i moramo, da vsebujejo vsakdanji raz?o-vri kakšnega človeka povprečno lfi irsoe besed. To število
~ * c-	e- k,	s
. je videti pretirano, statistiki pa pravijo na podlagi svojili opazovanj, da ljudje \-se preveč podcenjujemo število be-ssed, ki jih vsak dan izgovori -| tno.
Celo razmeroma molčeč človek daje v teku večurnega razgovora iz sebe 5000 do f>000 be-:sed. 18,000 beserl napolni kakšnih ..74 t-1 ran i normalne i ;knjige. vzamemo te števil-! tce koi povprečno točne, bi s] j svojimi izgovorjenimi Wpeda-j j mi na leto napolnili torej kak --1 i n ih fifi knjig po 300 strani in to( bi dalo v 70 letih 4620 knjig.
To so seveda popolnima teoretične številke, kajti kakšen puščavn'»k govori o<lločno manj ne?r> kakšen zavarovalni agent, i ^e vzamemo, da spi človek povprečno ft ur na dan. tedaj si
iz tega- lahko izračunamo, da v 70 letih svojega življenja prespi 23 let. Če se .vsak dan skr!>-no nth i Je i p opravi * Vse tiste stvari, ki spadajo k jnlrairp toaleti, je s tem v svojem živ-1 jenjn zapravil eno leto in pol.
Toda še velBko voč, nan-reč |h>I-nth 6(1 let v 70 letih zapravi človnk pri jedi. Skušali so tudi izračunati, koliko porabi človek časa za šolo. Obiskovanje osnovne, srednje in visoke šole vzorne človeku 20. stoletja kakšna 3 leta življenja.
j . Male vsakdanje bolezni, ka-j kor na hodi, kaši ja nje, hripe in j podobno oropajo človeka za 2 Irfti življenja. Resnih bolezni, oporne J j itd. statistika tni ni upoštevala. In koliko prostega časa ima .povprečen človek v 70 letih.* Tudi to vprašanje hotel i švicarski računarji pojasniti in so izračunali kakšnih 20 lot, ki jih člrtvek ti i ti ne prespi. niti ne zapravi s poklienim
delom. Uporabi jih deloma za zrtbave, deloma za sp<jrt, za AViz ! vedri jo v družini iu podn/bno.. Teh'20 let je torej ti>t6; kar bi lahko imenovali pravo. osct»h> življenje kakšnega človeka, ki . je iičakal 70 let.
(BODEČA ŽICA MED SIRIJO IN PALESTINO.
"Daily Telegraph*' poroča 'Jiz Jemzalcma, da je j>o<lphaiia i pogodila za postavitev ograje i iz bo<|eče žice me I Sirijo in ,! Palestino. Naprava bo merila j v dolžino SO bm. Oblastva uprt J jo. da )>o na ta način oneznog«> . če no 'padanj*- ulmn /.f^uih jrahcev na pnlestiu-ko octemlje.
| ADVERTISE IN GLAS NARODA-
4620 knjig besed

Monday, May 23, 1938
- <• Mam LUGEST SLOVENE DULY W U. B.

oj za ljubezen I F?azne vest!
ROMAN 12 2IVUEKM Q Ik "SLAS KAMBA" PRIREDIL: I. M.
Uršuli ni očital, da so mu je »ponujala — ne — sam je bil ravno tako kriv ko ona — toda — da je talko sovražno govorila o svoji *ie«tri, to je pri njeni zadušilo zadnjo iiskro ljubezni. Bila je breavoetna, je mirno pustila sestro, da je odšla in da se bo morala iborfti za svoj obstoj.
Malo -se briga z.i to, da je Rozana po njeni krividi izgubila dom. In v svoji nesramni, nizkotni ljubosumnosti je blatila njo, ki je oa njo toliko storila.
Z Uršulo je 'popolnoma končal in vse njegovo premišljevanje bo veljalo iskanju po Rozani. Sedaj, ko ve, da ga ljubi, ga ne bo nič plašilo, da je ne <bi poi«kal.
Toda, ali je bilo to mogoče?
Premišljuje. Tam je najprej priglasilni urad njenega o-kraja. Tam more viprasa*i, ikam se je napotila, kajti to je morala pred svojim odhodom navesti. Takoj jutri bo šel na priglasilni urad. Kak ka£i(pot bo že našel, da jo bo mogel iakaiti. Potem pa «o iše bila tudi druga sredstva. Uslužbenci v Frankensteinovi hiši so ga valed njegovih obiskov dobro poznali. Kaj, ko bi se njim na kak način približal in bi nevedno-Vjpra^al, kako se imate oibe dami? Uslužbenci so navadno dobro poučeni o takih zadevah svoje gospode in dobra napitnina jim bo odiprla ustnice.
Premišljuje še dalje, kako bi mogel najti Roc.ane in pri tem popolnoma pozaibi, da bi šel iz 'hiše, da se sestane s svojimi poznanci. Šele ko pride gospa Rosemannova domov in hoče v njegovi sobi pospraA'iti miw>, se zbudi i«z svojih misli.
"Oh, gospeid doktor, ali ste še vodno tukaj? Mislila tem, da ste že pri svojih prijalteljrh."
"Xetkoliko sem se zalkaisnil, pa bom taikoj sel. Kot vidim, je že ena proč."
"Veste, gospod doktor, koga sem videla peljati se z avtomobilom, ko sem čakala na poulično železnico, da bi se peljala domov?"
Ralf samo napol posluša.
"Ne, tega ne vem."
44 Pa vas bo mogoče le nekoliko zanimalo, gospod doktor, zato vami jpoveon. Bila je ona mlada dama, ki je — no, saj
STEKLENA HIŠA.
44K)dor sedi v stekleni hiši, naj ne meče kamnov," prta vi neki pregovor, toda naš čas se nanj mnogo ne ozira. Na neki stanovski razstavi v londonski Olvrupiji, je zbujala največjo pozornost bas hi&a, ki je bila izdelana iz stekla. Stene, streha. tla so »bila iz tega gradiva. A čeprav dajejo steklene stene sončnim žarkom od jutra do zatona prosto pot v hišo, ml zunaj ne vidiš notranjosti. Prednost steikleniih zgradb je ta, da bo vedno svetle in da jih je lahko snažiti. Pravijo, da bodo hiše bodočnosti steklene hiše.
ČE SLONA TBEBUH BOLI.
V angleški grofiji Banfshire leži malo mestece Keith, ki je dnugače le malo znano. Le to-Lifko slovi po Angliji, da znajo tamkaj delati dobro žganje. Sedaj pa je postalo slavno. Zgodilo pa se je takole:
Tjakaj je prišel cirkus, ki je imel <slona. Ta slon pa je nenadoma t\bohd. Začelo ga je napenjati in bil je hudo zaprt. Živali se je pozna'lo, da močno tnpi. Poklicali so živinoodrav-niika, ki je pretgledal slona in ■zaslišal .njegovega s t roža ja. Dognal je taikoj, kaj je slonu. Prejišnji dan so žt' dali slonu ce-le tri litre ricinovega olja, kar pa ni nič zaleglo. Zato je ži vi-
VSE PARNIKE
veste — v sodnijski dvorani omedlela."
Ralf se zgane in komaj more •zakricva'ti svoje razburjenje.
"Tako? Mislile gospodično Martenovo?"
Ko tako \ipra£a, se m ntresejo Vse žile.
4'Da, popolnoma prav; da, saj se piše Marten."
4 4 In se je peljala mimo vas, to se pravi, mimo z nadulieno železnico?"
44,Da, v antomobilu; imela je mnogo prtljage, najbrže bo kam odpotovala. Toda zelo je bila bleda in žaldstna — tako sladek ohrazefk ima, tako leipe oči! Toda gledale so žalostno pred se."
44Kje pa ste jo srečali?"
4'O — v bližini Lethrter železniške postaje in njen avto-snobil je tudi prav gotovo peljal tja."
44In — to je bilo ravnokar?"
4 4 Da — da, pravzaprav sem še potem govorila z hišnikovo ženo — mogoče je že ikafce pol ure, ko sem jo srečala."
Ralfu se naenkrat zelo mudi in pravi nasrlo:
4 4 Sedaj pa moram k svojim prijateljem, ker že čakajo s kosilom na mene."
44 Da, da, gospod doktor. Želi-m vam dober tek. Danes boste dobili kaj boljšega kot pa iz moje kuhinje."
Ralf naglo odide.
Ko pride na uiico, pnzaibi na vsak dogovor. Pokliče prvi avtomobil in (pravi šoferju:
44Hitro na Lehrter postajo — kolikor naglo morete."
&ofer naglo vozi in kmaihi Vstavi pred postajo. Ralf steče ne peron. Tu pa je vse tiho in prazno. Nervozen v<pratša, kdaj je odpeljal zadnji vlalk in nek postrt^ček mu <pravi: 44Bnzovlaik ob 12.39 v Hamburg."
Ralfov obraz se zgane. Propozno! Toda — zdi se mu, da se je Rozana peljala s tem vlakom. Strinjalo se je s časom ki mu ga je navedla gospa Rosemannova. PostaešČek gleda za njim.
Ralf h?ti v eakalineo z zadnjim upanjem, da bo našel Ro-Toda zaman i*če vsepovsod. Nikjer ne najde niti
zano.
najmanjšega sledu o njej. In misli «i, da bi jo našel, ako gosipa Roseonannova ne bi kletbetala s hišnikovo ženo.
Počasi in zamišljen gre s postaje in zopet sreča postrrtščka katerega vpraša:
44 Mogooe mi morete nekaj povedati. Ali fcte mogoče opaeili mlado* bledo damo, ki je z veliko prtljago prišla z avtomobilom malo pred odhodom vla'ka?"
PostrcHČek vesel čuti v svoji roki srebrn denar in se je takoj "pomnil.
44 Da, da — na njo se morem prav dobro spomniti. Dama je mogla ravno že zadnji trenutek oddati Mvojo prtljago v Hamburg in njeno prtljago sem nosil jaz — v oddelek tretjega razreda. Bila je res zelo bleda in jo je najbrže bolela glava, kajti takoj je snela klobuk, ko je »stopila v vce ter je z zaprtimi očmi padla na svoj sedež. Vlak je bil precej prazen; v njenem oddelku «te bili samo še dve dami. Ima zelo lepo lase. zlato rjave, ne svetle — Kot rečeno, bile so bolj rjave, toda so ee svetile tako kot zlato/
Napitnina je postre&feu raa&vazljala jezik in je zato hotel gospodo dobro post reči.
Half ve, da je bila Rozana. Imela je posebne lase in prav gotovo je bila zelo žalostna in potrta. Mogoče jo je tudi bolela glava. In peljala se je v tretjem razredu? Najbrže ni imela mnogo denarja. Kaj naj napravi?"
"JGdaj gTe prihodnji vlak v Hamburg?" vpraša Ralf.
"Trinajst trinajst, pa to je osdbni vlak. Prihodnji brzo^ vlak «re petnajst enointrideset in pride v Hamburg osem-naj* petinštirideset.''
4'Kdaj pride t Hamburg vlak, ki je ravno odpeljal?"
"Petnajst devrfinStirideset."
-v _ (Palje prihodnjič.) ^
noadravnik oklenil porabiti še močnejše zdravilo: hotel ga .je klistirati. Težko pa se je bilo odloČiti, kako naj mu da in koliko.
Zdravniik je kmalu izračunal koli'ko tekočine bo treba dati slonu. To je izračunal takole: krava je toliko in toliko težka ter dobi toliko in toliko,tekočine. Slon pa tehta 4 tone, torej bo treiba slonu dati 75 litrov tekočine. Težje pa je 'bilo odgovoriti na vprašanje, kako naj se to zgodi. Živinozdravnik je dolgo razmišljal in nazadnje se mu je posvetilo: ('emu pa imamo v mestu Keith gasilce?
Zivino^dra'vnik je stopil k poveljniku občinskih gasilcev in ga naprosil, naj m uposodi r-očno briagialno ter 4 može. Ko je gasilski poveljnik isliišal, kaj bi živinojrtdravniik od njega rad, se je najprej prijel za trebuh inse na ves glas zaikrobotaI. Potem pa je le ustregel. Nato je ži-vinozdravnik segrel 75 litrov vode, dal vanjo potrebno množino stvari, napolnil gasilsko brizgalno, nakar se je začelo.
Slona iso medtem dobro povezali, nakar so vsi 4 gasilci začeli na vso moč goniti brizgalno. Kmalu je bila brizgal na prazna, slon pa poln. Okoli njega so stali zdravnik, gasilci in ljudje od cirkusa. Vsi so najpeto pričakovali, kdaj bo
klonil odleglo. Pa mu ni hotelo odloči. Zdravoik ni niti minuto okleval. Brž je dal segreti še 75 litrov vode, stresel vanjo novih kemikalij, tako da je sedaj imel slon v sibi že 150 litrov vode. To pa je pomagalo.
Nato je zdravnik odredil slonu strogo dieto, ki je trajala teden dni. Čez en teden je slon bil zdrav ter je lahko žrl, kar si je le požehJl. S tem bi morala zgodba biti končana. Pa še ni. Živi noadravnik jc namreč moral si*staviti se račun za ravnatelja cirkusa, ki mu je ozdravil slona. Računal je takole: krava telita toliko in toliko. Če jo zdravim, računam toliko in toliko. Slon tehta 4 tone, torej stane zdravljenje toliko in toliko. Ker pa je v Keitliu mnogo krav, slonov pa ne, je treba ceno pomnožiti ■z 10. Tako j<i nazadnje zdravnik izračunal, da računa za zdravljenje slona 41) funtov šterlingov. Cirkus pa je bil pokonci in ni hotel plačati takega denarja. Stvar je prišla pred sodišče, ki je odločilo; da ima živ in oral ravnik dovolj 5 funtov šterlingov.
Ta denar je bil res premalo za tako naporaio zdravljenje. Toda pomagati se ni več dalo, ker je sodišče reklo svojo besedo. Pač pa je živinozdrav-nik sklenil maščevati se nad cirkusom. Stopil ji4 k gasilcem in jih človekoljubno pobaral, kako stoje kaj finance gasi I-sfcega društva. Rekli so nni, da težko izhajajo. Zdravnik pa jim je navsetoval, kako bi hvhko .prišli <lo lepega denarja, če ga ubogajo. Tn tako je poveljnik gasilcev poslal tale račun: Odškodnina za izposojeno brizgalno, pomoč 4 gasilcev, tTovoz in odvoz ibrizgalne — vse skupaj 10 funtov šterlingov. za tamkajšnje gasilsko društvo.
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
m LINIJE
ki so važne z« Slovence zastopa:
SLOVENK PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18th St.. New Vork, N. V.
KRIŽARJI
I. in II. zvezek, broš. ... $3.75
MALI VITEZ Vezano (3.25
POTOP	'
!. in II. zvezek, broš. . . $3.50
^^HQUO VADIŠ
I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM
Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
2 1 6 W. 1 8th Street	New York
SMRT GENERALA SICILIANIJA,
Italijanski general Doaneni-eo Sicilian), k i bi moral voditi veliko parado italijanske kopne vojske pred italijanskim kraljem in Hitlerjem, je nedavno umrl, še preden je prišlo do geta. General se je počutil v zadnjih dneh slabo, a se je še udeležil Hitlerjevega sprejema na rimski postaji. Drugi dan je vstal navzlic temu, da se je počutil -slabo, ukazal je, naj nui osedlajo konja in se je zgrudil zadet Oil k;vpi. ko si ie hotel rnatalkniti uniformo. Oul je še v radiu sporočilo, da bo vodil parado, izrekel je besede: "Kakšna čatst." in je omedlel, ftmrt je nastopila kmalu potem. Hitler je ob njegovem pogrefcu poslal venec.
ŠESTI DIAMANT NA SVETU.
Antverpsiki trgovci z diaman ti ,se bavijo z vprašanjem, kdo si je pridobil znameni-ti d.ia-marrt ''Regent" ki so ga na neki dražbi v Stockhokmi prodali za 800,000 švedskih kron. Govorica gre, da ga je kupila G rita Garbo. S tem bi se nenavadna zgodovina tega dragulja obogatila za novo senzacionalno etapo.
Regenta, so našli okrog leta 1700 v pot-ualislkiih rudnikih v Tndiji. Spada med najleipše in najčistejše <l'nigulje, kar jih je
nest en način izginil in ise je pojavil šele čez mesece v neki zakotni trgovini. Napoleon J. ga je nosil pri kronanju na svojem meču.
V	lotih,'ko je zašel Napoleon zavoljo svojih vojnih pohodov v denarne zadrege, ga je prodal neikeimu »bankirju in Šele 1. 1809 se je Regent vrnil spet na Francosko.
V	"vladaaisiki rodbini" diamantov zavzema Regent šesto mesto. Prvi diamant na svetu je "Premier", ki tehta 3032 kara t o v, drugi je "Braganza" s 367 karati, sledijo "Radža" s 318 karati, "Orlov" s 194 karati,, "Florentine«" s 139 ko-
bilo doslej v l\ivropi. Dolg je 31 milimetrov, 30 milimetrov širok in tehta 136 karatov.
Njegov prvi lastnik je bil angleški minister William Pitt, ki ga je leta 1717 prodal Filipu Orleanskoimi. Filip Orleanski je dal zanj več nego 3 milijone franlkov. Uvrstili so ga med druge dragulje francoske krone, toda leta 1792 je na skri'V-
..........................................................
»mu« ,|*ii;i;?ssii!i»i<.- ,,i»iiiiiiti»m,»i;ii:iii!
naročite se na -olas
NTARODA" NA.lSTARK.Zftl SLOVENSKI DNEVNA V \ M ERIKI
JAPONSKO - KITAJSKA VOJNA
ralti, ki ga baje. bas te dni prodaja Oton ITafbsrburiški v Amsterdamu, in šesti je "Regent" ki je celo večji nego njegov znamenit ejš i t ovivriš '4 Koli i-noor."
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEW,'*
"J5. maja:
Vuet-D Mary t Cherbourg
27. maja:
Bremea t Bremen
Paris v Havre
maja:
Cuute di Savota v Genoa
1.	junija:
NVw Vork v Hamburg Aijuitauia v Cherbourg NoriuuutUe v tiivre
3.	juul ja :
K ur upa t Bremen
4.	junija: Koma v Oenoa
7.	juulja:
lie de France v Havra
8.	junija:
Queen Mary ▼ Cherbourg H an.s ji t Hamburg
11. junija: Nienw Amsterdam, Boulogne
Hex v (jeoua Columbus v Bremen Cbamplaln v Havre 15. junija:
Normaudie v Havre
Aquitania v Cherbourg
Bremen v Bremen
18.	junija:
Con t« d! Savoia v Genoa
19.	junija:
De Grasse v Havre
21.	Junija: Europa v Bremen
22.	junija:
Queen Mary v Cherbourg lie de France v Havre 29. junija:
Vulranla v Trst
•J9. junija:
New York v Hamburg Nurmandie v Havre Aquitania v Cherbourg
2.	julija:
Nieuw Amsterdam, Boulogne
Bremen v Bremen Champlain v Havre Hex v Genoa

VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dun in tretja pa leto. Da nam prihranite ne|H)trehnegn »Ida in stroškov, Vas prosimo, da skuAate naročnino pravočasno |toravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte naSemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tuo; druge naselbine, kjer je kaj na&ih rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
Pogled na mesto Sučov, ki so ga na več krajih »zanetile bombe, vržena iz japonskih letal.
CALIFORNIA ;
Han Francisco, Jacob Laushin
COLORADO:
Pueblo. Peter Cuiig, A. Saftič Wuiseuhurg, M. J. Bayuk
INDIANA:
111(1 iauapolls, Fr. Zupančič
ILLINOIS:
Chit ago, J. Bevči*.
Cicero, j. Fabian (Chicago, Cicero
in Illinois | Jollet, Jeuuie Bamhlch Iji Salle. J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago in Waukegan, Mntb
Wartek
MAR fLAND:
Kitzmiller. Fr. Vodoiiiree
MICHIGAN :
Detroit. L. Plankar
MINNESOTA: Cbisholm, Frank Gou2e, J. Lrtcank-ii Ely, Joa. J. Peshel Evelet h, Louis Gouie
. .Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John PovSe Virginia, Frank Hrvatlch
MONTANA:
Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Gowanda. Kari fliiihti Little Falls. Fraak mmi*
OHIO: Barberton, Frank Trolu
Cleveland. Anton Bobek. Chaa. Kar-linger. Jacob Resnik, John Slapnik <Jlrard, Anton Nagode i.orain, l^iuis Balant. John Kumše Youngst<rtvn, Anton Kikelj
oregon:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA:
Bessemer, Anton I(>avec C«>uemaugh, j. Brezover Co ver dale in okolica, Mrs. Ivana
Rupnik F.xporf, Louis Supančli FarrelL Jerry Okorn Forest City, Malh Kamin Fr. Blodni kar Grecnsburg. Frank Novak Humer City, Fr. Ferenshak
Johnstown, John Potantz
Krayn, Ant. T&uielj Luzierue, Frank Ballocb Midway, John Žuqf Pittsburgh In okolica.. Pbllip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN. Milwaukee, West AUis, Fr. 8k«k Sheboygan, Joseph Kfiift WYOMING: Rock springs, Louis Tauchar Itlamondville, Joe Rolich
V«k xastopoik liča patr^U« n sva-to^^hater^je prejet Tartapniki toplo
FP1AVA "GLAS NABODA"