Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani_____________________
^1532
DUŠAN SANCIN Glasbeni besednjak
‘	'1§k
\
1
GLASBENI BESEDNJAK
SESTAVIL
DUŠAN SANCIN
CELJE 1933
NATISNILA MOHORJEVA TISKARNA V CELJU
SŠi
GLASBENI BESEDNJAK
SESTAVIL
DUŠAN SANCIN
CELJE 1933
NATISNILA MOHORJEVA TISKARNA V CELJU
ir -J h A \/
1532tf7 '
Opombe.
Večina navedenih izrazov — razen nekaj francoskih in nemških, pri katerih je itak že navedena izgovarjava — je italijanska. Zatorej čitaj:
c pred	a, o, u	in h ter	pred	vsakim soglasnikom kot k\
c pred	e in i	kot č;
c pred	ia, io,	ie in iu	kot ča,	čo,	če,	ču\
cc pred e in	i kot če, či;
g in gg pred e in i kot de, di;
gli, glia, glio in gliu kot Iji, Ija, Ijo in lju\
gn pred a, e, i, o, u kot ni',
s med dvema soglasnikoma kot z;
sce in sei kot še, I
sche in schi kot ske, ski;
z, če ni v začetku besede, kot c.
ö se izgovori kot oe, temen e; ii se izgovori kot temen i.
Izgovarjava nekaterih besed je navedena v oklepajih ().
gl. = glej;	nem. = nemško;
okr. = okrajšava;	Špan. = špansko;
fr. = francosko;	gr. grško;
angl. = angleško;	rit.	= ritmično znamenje;
lat. = latinsko;	din. = dinamično znamenje
Radi pravilnega naglašanja so tudi debelo tiskane besede opremljene z naglasi.
, „\Urzj}»\
*	iLjanijana r i
A
battüta, strogo v taktu, beneplacito (beneplacito), prosto, po volji, po lastnem preudarku.
cappella, zborovo petje brez instrumentalne spremljave, capriccio (kapričo), igraš po lastnem okusu, prosto glede takta in prednašanja. deux voix (a dö voa) fr., dvoglasno.
due, v dveh, dva instrumenta igrata isti glas (part), due voci (voči), dvoglasno, la galopade (galopäd) fr., kakor galop, mezza voce I m. v. okr. } Pol^no.
piacere (pjačere) = ad libitum.
piena voce (voče), na ves glas, s polnim glasom, prima vista, na prvi pogled, z lista.
punta d'arco, s konico loka, na špici.
quattro voci (voči), četvero-glasno.
‘eX} = temp°1
tre voci (voči), troglasno.
pospešeno,
vedno
hitreje.
a voce (voče) piena, na ves glas, s polnim glasom, abbreviatura, okrajšava, accelerando (ačelerando) accel., acceler. okr.
accentäre \ poudariti, accentuäre J naglasiti, (ačentuare) ) naznačiti. accento (ačento), akcent, naglas.
accentuäto ^ poudarjeno, (ačentuato) } naglašeno, accent. okr. J naznačeno, acciaccatüra (ačakatura), kratek, oster predložek. accompagnamento (akompa-njamento), spremljava, accompagnare (akompanjdre), spremljati, accompagnement (akompa-njeman) fr., spremljava, accrescendo (akrešendo) = crescendo.
ad libitum | Pr°sto’ j i I lastnem okusu, ad lib. okr.	...
) po volji.
adagietto (adadetto), nekoliko počasi, ne prepočasi, adagio (adado), počasi, zelo počasen takt. Tudi naziv
4
stavka son., simf., kvarteta itd.
adagissimo (adadissimo), zelo počasi.
adagio assäi | adagio molto j
zelo počasi.
affabile, prisrčno, ljubko, affettuosamente	nežno,
(affettuozamente) ljubez-aifettuöso	nivo,
(affettuözo)	prisrčno,
affrettando ( pospešeno, ailrett. okr. j vedno hitreje, affrettare, pospešiti, podvizati.
agevole (adevole), lahno, mirno, voljno, agile (ädile), gibčno, lahkotno, agitäto (aditäto), razburjeno, nemirno, razgibano, agrements (agreman) fr., okraski, air (er) fr. = aria, pesem, air suisse (er süiss) fr., švicarski napev, švic. pesem, akcent, poudarek, naglas.
To > je znak za akcent, akord, sozvočje več tonov različne višine, akt, dejanje, del opere, operete, baleta, drame. Običajno se po vsakem aktu spusti zastor; akt se deli tudi v slike (prizori), akustika, nauk o zvoku in sluhu, zvokoslovje,sluhoslovje. al, ali', do. al line, do konca, al rigore del tempo, strogo v taktu.
al tempo = a tempo, alla, na način, kakor, alla breve takt, je ali 2/„ (4/4 velja za % J/2 za J/4, 1/i za 1/s itd.), alla cappella takt = alla breve. alla fuga, kakor fuga. alla marcia (marča), kakor koračnica, alla marcia lunebre, kakor žalna koračnica, alla poläcca (polaka), kakor poloneza.
allargändo I Poč*s™je' ii . i / razsiriaje, aHarg. okr. j zadržaje takt.
allegramente, radostno, živahno, veselo.
nekoliko hitro, veselo, živo.
allegro ) hitro, veselo, živo, allo okr. j hiter takt.
zelo hitro, veselo, živo, zelo hiter takt.
allegro assai moderato, prav zmerno hitro, allegro agitato (aditäto), hitro in razburjeno, nemirno, allegro animato, hitro in odu-ševljeno, navdušeno, allegro appassionato, hitro in strastno, plamteče, allegro briöso (briozo), hitro in veselo1, živo.
allegretto allgtto, alltto okr. allegrettino
allegro assai allegro [di] molto allegrissimo
5
allegro cömodo (kömodo), ne pretirano hitro, udobno, zmerno, allegro con brio = allegro brioso.
allegro con espressione, hitro, a izrazito, allegro con foco,/fuoco, hitro in ognjevito, allegro con moto, hitro, razgibano.
allegro con spirito, živo, hitro in duhovito, allegro deciso (dečizo), hitro in odločno, allegro energico (enerdiko), hitro in energično, krepko, allegro furioso (furiözo), divje, besno.
allegro giusto (dusto), ne pretirano hitro, s primerno hitrostjo.
allegro non assäi, ne prehitro, allegro ma non tanto, ne prehitro, allegro ma non troppo, ne prehitro, allegro maestoso (maestözo), hitro, a veličastno, allegro marziale (marcjäle), bojevito, allegro moderato, z zmerno hitrostjo, allegro primo, v taktu prvega allegra. allegro risolüto, hitro in odločno.
allegro spiritöso (spiritözo) = allegro con spirito.
allegro vivace (vivače), zelo hitro, allemande | star
(allmand) fr. f nemški ples.
allentando )	„	.	,
„	.	,	> == rallentando,
allent. okr. J
alt ^ nizki ženski (deški)
alto j glas, tudi viola.
amäbile, mehko, ljubko.
amorevole	prisrčno,
amorevolmente ljubko,
amoroso •	nežno,
(amorozo) mehko.
ancöra (anköra), še.
ancora una volta, še enkrat.
,, .	\ idoč, zmerno
andante	.	.
andte okr. j	^
Je tudi naziv dela simf., sonate itd. andante affettuöso, zmerno počasi in prisrčno, ljubko, nežno.
andante cantabile, zmerno počasi in pavaje. andante con mčto, razgibano, andante con variazioni (va-
riacjöni), andante z varja-cijami.
andante graziöso (gracjozo), zmerno počasi in nežno, ljubko.
andante ma non troppo, ne
prepočasi, andante maestoso (maestözo), veličastno, andante meno agitato (aditato), manj razburjeno, manj nemirno.
6
...	)	ne	prepočasi,
andanuno . ...	...	...
,	,	;	nekoliko'	mtreisi
andno okr. ,	.
) andante.
anglaise (anglez) fr., angleški ples. Naziv za različne stare angleške plese, angosciamente (angošjamente) angoscioso
(angošjozo)
z izrazom skrbi, žalosti, tesnobe.
vnaprej, glej anticipare.
živo,
animatamente poživljeno, animäto	oduševljeno,
navdušeno, animöso (animözo), živo, srčno, veselo, pogumno, anteludium, uvod, predigra, anticipando anticip. okr.
(antičip.) anticipare (antičipare), vnaprej začeti, predčasno nekaj storiti, appassionäto, strastno, plamteče, navdušeno, appoggiändo (appodändo), podpiraje. appoggiare (appodare), podpreti, podpirati, appoggiatüra (appodatiira), predložek. archi (ärki), godala, instrumenti na lok. ärco (ärko), lok. ardito, srčno, smelo, pogumno, aria, pesem, napev, v operi solospev. arietta. pesmica.
arioso (ariözo), kratek melodičen stavek med recitati-vom ali na koncu recitati-
*	va. Tudi spev, kavatina. armonia, harmonija, tudi godba na pihala.
blagoglasno,
armomco
(armöniko)
armonioso
(armonjözo)
arpeggiando
(arpeddndo)
arpeggiäto
(arpedäto)
ubrano, prijetno glaseče.
kakor harfa;
■ not akorda ne zaigramo f istočasno ampak zaporedoma, razstavljene, arrangement (aranžman) fr., priredba, predelava ene skladbe, assäi, zelo, jako, mnogo, dosti.
attacca subito, nadaljuj takoj, atto, akt, dejanje, au talon (o talon) fr., na žabi, pri žabi (pri godalih), aubäde (obad) fr., jutranja podoknica. Svojčas so trubadurji (potujoči pevci) opevali ločitev zaljubljencev ob jutranji zarji, audäce (audače), drzno, srčno,-smelo.
balet, igra z instrumentalno spremljavo, vse dejanje se izraža samo s kretnjami (plesom).
7
ballabile, kar se da plesati.
V	operah in operetah plesni
vložek.
\
ballade |	, ,
balläta / balada' pesem’ balletto, balet, ballo, ples. barcaraola 1
barkarola J gle> ^dohera. bas bulio, basist, ki poje komične vloge, basso continuo, neprenehljiv, nepretrgan bas. basso non legato, v basu nevezano, bassčn fr., fagot, beaucoup de ton (boku de ton) fr., dosti tona, z lepim, širokim tonom, bel cänto (kanto), lepo petje, naziv za ital. način petja, bellicöso (belliközo), bojevito.
bene j ^°^ro’ zel°-ben legato, strogo vezano, ben marcato il tenöre, dobro poudariti, dobro naznačiti vodilni glas. ben pronunciato (pronunčato) ben pronunziäto (pronuncjäto) ben staccato (stakato), zelo kratko, ostro, ločeno, berceuse (bersöz) fr., uspavanka.
bizzarro, muhasto, čudno, fantastično, bleiben (blajben) nem., ostati, nadaljevati v isti legi.
dobro,
lepo
izraženo.
bolero, španski ples v živahnem :,/4 taktu, borea	| star francoski
bourree	/ ples v hitrem
(bure) fr.) 2/2, 2/4, taktu, boutäde (butäd) fr. = impro-visation. brillante, briljantno, živo, blesteče, briosamente )	živahno,
briöso	>	sveže,
(briozo)	)	veselo,
broderies (brodri) fr. = okraski, buffo = komik, burländo \	,	,	.	,	...
burlesco	burkasto’	sa,)1,vo-
(burlesko)|n°rČaVO- VeSel°’
cadence (kadäns) fr. = kadenca.
caländo ) P.°iemaie- P°PU'
.	,	> scaje na moči
ca . o r. j gasu (tempu).
Nekateri komponisti smatrajo to znamenje za skupno, rit. in din. cälma, mir, pokoj, calmato, umirjeno, calmo, mirno, pokojno, calorosamente
(kalorozamente) glej con caloroso	calore.
(kalorözo) campäna, zvon. campanella, zvonček.
8
canarie (kanari) fr., hiter ples
V	"/«t 3/8' “/. taktu'
Podoben Gigue, cantabile, pevno, kar se da peti, pevaje. cantando, pojoč, prepevaje. cantata, večja koncertna skladba za petje (zbor, soli) in orkester, cantäta da chiesa (kjeza), cerkvena kantata, cänto, petje, canzöne, pesem, canzonetta (kanconeta), pesmica, tudi popevka, capriccio (kapričo), skladba prosta glede forme in vsebine.
capriccioso (kapričozo), muhasto, prosto glede takta in prednašanja. caprice (kapris) fr. = capriccio.
carezzando | , . . .
. boza oče, carezzevole >
,,	-	1	i	I	nežno,
(karecevole))
cassa [gran], veliki boben.
cavata, poteg z lokom (Strich).
cavatina, spev, v operi solo-
spev,
celere (čelere), nagel, naglo, hiter, hitro, brzo. celesta (čelesta) klavir, ki ima jeklene paličice namesto strun; rabi se v orkestru, čembalo (čembalo) = clavi-cembalo. chaconne (šakon) fr. = cia-cona.
chanson (šanson) fr., pesem.
chant sans paroles (šan san parol) fr., petje, pesem brez besed, ehe (ke), kakor, choral (koral), staro cerkveno enoglasno latinsko petje, ciacona (čakona), star, resen romanski ples v počasnem 3/4 taktu, cimbal, star instrument na strune, predhodnik klavirja. Udarja se z dvemi kladivci po jeklenih strunah. Dandanašnji se rabi še v ciganskih orkestrih, clavecin fr. = clavicembalo. clavicembalo (klavičembalo), predhodnik današnjega klavirja.
clavicordio (klavikordio), ravno tako predhodnik današnjega klavirja in nekoliko starejši od clavicembala. cčda, rep, zaključek, zaključni dodatek, coll'ärco, z lokom, colla parte, pazi na solista, col legno (lenjo), z lesom (pri loku), z lokovo palico.
col pedale )	,	.
1 j 1	< s pedalom,
col ped. okr. )
col ped. ad lib., ravnaj s pedalom po volji, prosto, come (kome), kakor, come sta, kakor je tiskano, prepovedane so olepšave, comico (kömiko), komičen, komično, commovente, ganljiv, ganljivo.
9
commosso, ganjen, commovere, ganiti, commuovere, ganiti, v srce iti.
udobno,
comodamente
cömodo
(komodo)
zložno, lagodno, ne prehitro ne prepočasi.
dopadljivo,
prijazno,
ljubko.
compiacente
(kompjačente) compiacevole (kompjačevole) con (kon), s, z. con (kon) abbandöno, vdano, con aifetto = affettuoso. con affliziöne, žalostno, potrto, z izrazom boli, žalosti, con agevolezza (adevoleca) agevole. con agilitä (adilitä), gibčno, lahkotno, con agitazione (aditacjone) = agitato, con allegrčzza |
(allegreca) j allegramente. con allegria ) con amabilita, mehko, ljubko, prisrčno, con amarezza (amareca), žalostno, bridko, grenko1, con amore, ljubeznivo, nežno, con anima, živahno, občuteno, z dušo.
con animosita (animozitd), pogumno, srčno, veselo, con ardore, goreče, strastno, ognjevito, con cälma, mirno, pokojno.
con calore, vneto, navdušeno, s toplino, con comoditä = comodo. con delicatezza (delikateca) = delicatamente. con dolcezza (dolčeca) = dol-cemente. con dolore, bolestno, žalostno, con duolo = con dolore, con elegänza (eleganca), brhko, elegantno, lično, con elevaziöne (elevacjöne), pobožno, vzvišeno, veličastno.
con espressione ) .
\ izrazito, con espress. okr. J
con facilita (fačilita), lahkotno, z lahkoto, gladko tekoče, con fermezza (fermeca), odločno, čvrsto, krepko, con festositä (festozitä), svečano, slavnostno, živo, veselo.
con fierezza (fjereca), ponosno, divje, živo. con foco = con fuoco. con lörza (förca), močno, con iretta, naglo, hitro, brzo, con fuoco (fuöko), ognjevito, con füria = furioso, con furiositä (furiozitä) =: con furia.
con gärbo, ljubko, nežno, con gran espress., zelo lepo izraženo, con gran passione, prav strastno, navdušeno, zelo plamteče.
10
con grandezza (grandeca),mogočno, veličastno, dostojanstveno,
con grazia (gräcja) = graziöso. con gusto, z okusom, con impeto, viharno, silovito, močno.
con ira, jezno, besneče, srdito, con la parte = colla parte. con larghezza (largeca), široko, z lepim širokim tonom, lepo pevaje. con leggerezza
(ledereca) = leggero, con leggierezza leggiero.
(ledereca) con lestezza (lesteca), gibčno, živo.
con malinconia 1 „ ,
,	,	,1	žalostno,
(malinkoma) '	,	_
,	;	I	otožno,
con melanconia )
con molta espressione, zelo lepo izraženo, con molto suono, z velikim, širokim tonom, zelo pevaje. con nobilta, plemenito, mehko, blagodušno. con osservänza (osservänca), skrbno.
con passione, strastno, navdušeno, plamteče, con pedale )	,	,	,
con ped. okr. J — 00 a e‘ con precisa accentazione (prečiza ačentacjone), pravilno poudarjeno, con rabbia, jezno, besneče, srdito.
con rigorositä (rigorozitä), pazi strogo ha vsa znamenja.
con scioltezza (šjolteca) prosto, gibčno, neprisiljeno, con semplicitä (sempličita), preprosto, enostavno, con sentimenta, z občutkom, čustveno, con serenita, veselo, radostno, con serieta, resno, resnobno, con släncio (zlančo), z zanosom, ognjevito, navdušeno, con sordino, s sordino. con spirito, živo, duhovito, con stento, obotavljaje se, težko.
con tenerezza (tenereca), nežno, mehko, con tutta [la] forza, z vso
močjo.
con vaghezza (vageca), hrepeneče, poželjivo, ljubko, con vigore 1 krepko, čilo, con vigoria J močno, con vivacitä (vivačita), živahno, živo, veselo, concertino (končertino), majhen koncert, koncert v lažji obliki, concerto (končerto), skladba za enega ali več instrumentov s spremljavo. Sestavljen je oJbičajno iz treh stavkov: allegro, andante ali adagio in rondo ali finale. Nazivi stavkov so različni. Glej tudi koncert, continuäbile, kar se lahko nadaljuje.
11
continuamente, vedno, neprestano, neprenehoma, continuo, neprenehen, neprestan, nepretrgan, cörda	\	.
corde (körd) fr. j S runa' corona ^ (korona) = fermata, znak za prenehljaj. Corona podaljša noto ali pavzo za nedoločen čas. Zdrži se po okusu izvajalca ali dirigenta, corrente = courante, coup d’archet (ku d’arše) fr., poteg z lokom, lokov način, couplet (kuple) fr., pri kuple-tu se poje več kitic na isto melodijo (vižo), courante (kurant) fr., star francoski ples v hitrem 3/i, 6/4 in s/, taktu, crescendo | naraščajoče,
•	cresc. okr. !■ din. —■— (krešendo) j znamenje, cresc. al iorte (I), naraščati do f.
cresc. al If, naraščati do ff. cresc. poco a poco, polagoma naraščati, cresc. sempre poco a poco,
ves čas polagoma naraščati, csardas (čardaš), ogrski (ma-darski) ples v zelo hitrem 2/4,'4/4 taktu.
D
da capo j zaje^j(a D. c. okr. J
D. c. [sin] al fine, od začetka do konca.
Dal segno (senjo) [d. s.] okr., od znamenja.
D. s. [sin] al fine, od znamenja do konca, debile 1 utrujeno, tiho, debole j slabo, medlo, debut (debii) fr., prvi nastop, decisissimo, decisiss. okr., ze-
lo	odločno, deciso (dečizo), odločno, decrescendo 1 pojemaje (dekrešendo) na moči.
decresc. okr. j ;-----------
deficiendo (defičendo), pojemaje; nekateri komponisti smatrajo to znamenje zarit, in din.
delicatamente |
j is '4	I	nežno,
delicato	>	,,
j m* i	I	mehko«
delic. okr.	)
demancher (demanše) fr., preiti iz ene lege v drugo (pri godalih), detache (detaše), širok poteg z lokom; poteze loka fl V ali V n se morajo izvršiti brez prestanka, tako, da se en ton zlije v drugega, diaphonia (diafonija) gr. = disonanca, diatonična skala je sestavljena iz celih in iz pol tonov, dieselbe (dizelbe) Lage nem., ista lega, igraš, nadaljuješ v isti legi. difficile	1	»,
(difffčile)	e!k0'
diff., diffie. okr. j tezavn0-
12
diletant, je tisti, ki se z umetnostjo bavi, kateremu pa umetnost ni poklic, dilüdium, medigra, diluendo, ugašuje, izgubljaje se, pojemaje na moči. diminuendo | pojemaje dimin., dim. okr. J na moči. dinamika, je stopnjevanje moči tonov. Stopnjevanje iz p v I ali obratno, p v cresc., iorte ali ml v dimin. itd. imenujemo dinamiko, diskant, sopran, visoka lega. disonanca, nesoglasje, neskladnost, divertimento	|	iz več
diyertissement	1 kratkih
(divertissman) fr.J stavkov sestav, skladba. Gl. Suita, divisi, div. okr. ločeni, deljeni, do = c (nota), doigter (doate) fr., prstni red. dolce (dolče) | sladko, dolcemente [ nežno, dol. okr. J mehko, dolcissimo 1 kolikor mo-(dolčissimo) J, goče nežno, dolciss. okr. J mehko, dolendo
dolente , bolestno, doloröso (žalostno.
(dolorözo) j double corde (dubl kord) fr., dvojemka. doubles, double (dubl) fr., varjacija, olepšava, drammatico (drarrjmatiko), dramatičen, dramatično.
duet, dvospev, skladba za dva sorodna ali različna instrumenta ali glasa, dumka, slovanska narodna pesem v počasnem taktu, dvospev   duet.
duet
duettino
duetto
duo
E
odmev.
e,	ed, in.
Echo (eho) nem. ) ec o (eko)	/
ecossaise (ekossez) fr., škotski ples (Schottisch).
editiön (edisjön) fr. | *zc|a[a'
edizione (edicjöne) ( za °Z 'J nistvo.
eguäle, egualmente, enako; znači, da igraš naslednje takte ravno tako kot prejšnje.
elegante ^ elegantno, elegantemente / lično, brhko, elegiaco (elediako), elegično, žalostno, turobno, elegično = elegiaco, elegija, žalostinka, žalostna pesem.
eleväto = con elevazione. energico (enerdiko), energično, odločno, krepko,možato, enharmonija, razmerje tonov, ki so različno napisani in enako zvenijo1, n. pr.: des-cis, ais-hes, eis-f itd. ensemble (ansambl) fr., skupno, skupina godbenikov, pevcev ali igralcev.
13
entr'acte (antrakt) fr., medakt. eröico (eröiko), junaško, -ki, heroičen, eröticon (erötikon) gr., lju-bavna pesem, espirändo = morendo. espressivo, izrazito, s poudarkom, izraženo, estinto, izumrlo, zelo tiho. etc., = itd., se na isti način nadaljuje, etude (etüd) fr., vaja, vežba. cxecution (ekseküsjon) fr., izvedba.
fa = f (nota).
fäcile (fačile) | lahko,
facilino (fačilino) f lahkotno.
skladba v
fantaisie
(fantezi) fr. iantasia fantazija
fantazirati =
prosti obliki; tudi daljši izvleček iz oper in operet, improvizirati, preludirati, ekstemporirati; pomeni igrati ne priprav-ljaje se. fermata = corona, feröce,	)	.
ferocemente J
(feročemente) ( Sf * °” festosamente ) slavnostno, festoso	> veselo,
(festozo) J svečano, fieramente I ponosno, silno, fiero J živo, divje.
finale, konec, sklep, sklepni stavek, fine, konec, sklep, finesa	^	nežnost,
finezza (fineca)/ tenkočutnost. Fingersatz nem., prstni red. Finger liegen (ligen) lassen, pusti prst na struni (ležati), finis = fine. fioritura, okrasek, flageolet (flažolet) fr., flag. okr., flažoletni ton se proizvaja na ta način, da se položi prst na struno prav nalahno, ali en prst pritiska na struno, drugi se pa strune prav nalahno dotika. Flažoletni toni ne zvenijo tako močno kol. ostali, zato pa bolj mehko in čisto, flebile ^ žalostno, otožno, flebilmente/ tarnajoče, milo. flessibile, gibčno, voljno, mehko.
focoso (foközo),ognjevito, živo. folia, follia, star portugalski ples v počasnem s/4 taktu, fonetika, glasoslovje, nauk o glasu, fčrma, oblika, način, forsirati, prenapenjati, siliti, forte, f. okr., močno, glasno, fortepiano \ glasno in takoj fp, okr. / nato tiho. fortissimo | zelo močno, ff, fff okr. ) zelo glasno.
forzändo | j . sf0rzando, (forcando } s ’	,
fz okr I nr“orzan“°'
14
Fr. (Frosch), žaba pri loku. fragment, odlomek, del česa. frescamente ]
fresco	>	sveže,	veselo.
(fresko) ) frettolosamente, naglo, hitro, brzo.
fuga je posnemanje istega motiva v vseh glasovih, toda ne v tako ostri, trdi obliki kakor pri kanonu, temveč v bolj prosti in lepši obliki, fughetta (fugetta), mala fuga, fuga v lažji obliki, funebre, turobno, žalostno, fuocöso (fuoközo) = focoso. furiant, češki ples v hitrem s/4 taktu, furiosamente ) besno, divje, furioso	!-	viharno,
(furiözo)	j silovito,
futurist je tisti skladatelj, ki išče na glasbenem polju novih poti in odklanja po večini vse, kar je bilo doslej na tem polju ustvarjenega.
G
gaiamente	i	radostno,
gaiment (geman) i veselo, gaio	fr.	j živo.
galop, ples v hitrem in poskočnem 2/4 taktu, garbäto = con garbo. gavota, star francoski ples. generoso (dene.rözo), plemenito, mehko.
N
star francoski ples v zelo hitrem
s/8. 9/s. 12/e taktu.
generalna pavza, g. p. okr., splošna, obča payza, ki velja za vse instrumente in za vse glasove ene skladbe, gentile j prijazno,
(dentile) [ nežno, mehko, gentilmente ) ljubko, giga (diga), gigue (žig) fr. giocondamente )	,
giocöndo (doköndo)J vese °’ giocosamente j igraje, giocöso	! šaljivo,
(dokčzo) J živo, veselo, gioioso (dojčzo), radostno,
veselo.	__
giubiloso (dubilozo), veselo, giüsto (düsto), primerno, pravilno.
drsaje,naklav.
glissando
glissato
drsaje s prstom po tipkah.
glissicäto { Glej tudi stri-(glissikäto) | sciando in | portamento. godala gl. godalni orkester, godalni orkester tvorijo godala: I. in II. violine, viole, čeli in kontrabasi, gondoliera je pesem gondo-ljerjev. Gondoljeri so v Benetkah veslači, ki v gondolah ali čolnih (barkah) prevažajo občinstvo, gong glej tamtam. graces (greses) angl., okraski, gracieuse (grasjöz) fr., gl. gra
15
gradacij^ stopnjevanje, gradevote, prijetno, ljubko, dopadljivo, graduare, stopnjevati, grandiöso (grandjözo), veličastno, čudovito, mogočno.
. ,	1 težko, važno,
grave	,
*	, . / resno, zelo
gravemente I »	. , ,
b	J počasen takt.
gravissimo, zelo počasi, gräzia (gräcja), ljubkost, milina. '
graziosamente 1 nežno, grazioso	>	ljubko,
(gracjozo) ) prisrčno, grottesco (grottesko), smešno, čudno, spačeno, guajira (guahira) Špan., španski ples. gustöso (gustčzo), z okusom, fino.
H
Hammerklavier, nemški izraz za pianoforte, klavir, harfa, instrument na strune. Po strunah se brenka, z lokom se ne more igrati; spada med najstarejše ifl-strumente na strune, harmonija, soglasje, blago-glasje, skladnost.
H. B. (Halber Bogen) = pol loka.
himna, himnus, hymne, hvalna pesem, homofono imenujemo tisto skladbo, v kateri je en glas vodilen, drugi so mu pa kot spremljava podrejeni, humor, dobra volja, šaljivost.
impetuosamente
impetuoso
(impetuözo)
il basso [sempre] legato, v
basu,(ves čas) vezano,
il	ritmo ben marcäto, točno v taktu, imitacija, posnemanje, imitazione (imitacjöne) = imitacija.
silovito, burno, viharno, močno.
impressions (empressiön) fr., utisi, naslov krajših skladb, impromptü (empromptü) fr., glej improvizacija, improvisazione (improviza-cjöne) = impromptü. improvizacija, kar se napravi brez pripravljanja, zloženo na mestu, ne pripravljaje se. in tempo, v taktu; glej tudi tempo I. incalzando (inkalcändo), stop-njevaje takt, pospeševaje takt.
incalzare (inkalc^re), navaliti, pritiskati naprej, tiščati naprej, pospešiti takt. indeciso (indečizo),. neodločno, neodločen, indifferente, nebrižno, ravnodušno.
inquietamente 1
.	...	I	nemirno,
inquieto >	, •
(inkvjeto) J nepokojno.
instante, silno, živo, goreče, srčno (v smislu želje, prošnje).
16
interlüdium, medigra. Intermezzo imenujemo glasbo, ki se izvaja v odmoru med dvema dejanjema, interpret, izvajalec, tolmač. Godbenik ali pevec, ki izvaja (igra, poje) eno skladbo.
. .	)	izvajati,
interpretare
interpretirati (
tolmačiti,
| prednašati. intimo, iskreno, prisrčno, globoko občuteno, intonirati, uglasiti, povzeti, začeti.
. ,	..	, , ) neustrašeno,
intrepidamente
intrepido	P°Žun>n°.
) srčno.
introductiön (en-
trodüksjön) fr. uvad, introduzione	predigra,
(introducjöne)
invention	^ ,	...
.	.. , , domislek,
(envansion) ir. ,	,
.	' /naslov kra-
invenzione	...	.	,	,,
f.	v I siri skladbi
(invencjone) )
posebno pri J. S. Bachu in njegovih sodobnikih, iräto, srdito, razkačeno, besno, jezno, irresoluto, neodločen, neodločno.
istesso tempo glej 1'istesso tempo.
jota (hota) Špan., španski ples v hitrem s/8 taktu.
K
kadenca, kad. okr., je harmonični zaključek, n. pr. I IV
V	I. Kadenco imenujemo tudi vmesni dodatek pri nekaterih skladbah (konc., son. itd.), ki je sestavljen iz težkih pasaž, okraskov in dvojemk, kar nudi priliko solistu, da se še posebno izkaže, kakofonija, kar harmonično ne soglaša, disharmonija, kanon, skladba, v kateri se isti motiv noto za noto zaporedoma v vseh glasovih izvaja, kantata = cantata, kantilena, pevna melodija. Kapellmeister (kapelmajster) nem., dirigent, kapelnik. kavatina, spev, v operi solo-spev.
Kirchenkantate nem. = cantata da chiesa (kjeza). klasičen, dovršen, zgleden, vzoren.
klasik, zgleden, vzoren skladatelj ali pisatelj, klavichord = clavicordio. Klavicimbal gl. clavicembalo. koloratura, okras, način petja, koloraturna arija, arija z mnogimi okraski in pasažami, komedija, šaloigra, burka, veseloigra, komičen, smešen, norčav, šaljiv.
komika, šaljivost, norčavost.
17
komorna glasba, za komorno glasbo smatramo klav. sonate, sonate za violino, čelo itd. s klavirsko spremljavo, kvintete, kvartete, trio itd. H komorni glasbi spada vsa resna glasba, ki ni pisana za veliki orkester ali zbor. komponist, skladatelj, koncert, glasbena prireditev, na kateri nastopijo godbeniki ali pevci posamezno ali v skupini. Tudi skladba glej concerto, konservatorij, popolna šola za glasbo in petje, konsonänca, soglasje, sozvočje.
Konzertstück je koncert v enem stavku, čigar oblika je prosta, koral = choral. korepetitor je pianist v gledališču, ki uči pevce njihove pevske vloge, korona = corona, kritik, ocenjevalec, presojevalec.
kritika, ocena, presoja, kromatična skala je sestavljena iz samih pol tonov, 'kuiawjak, poljski ples, podoben mazurki, kuplet = couplet.
X
la — a (nota).
la melodia marc. ed espress.,
melodijo naznačiti in lepo izraziti.
žalujoče,
tarnajoče,
otožno.
la melodia pronunziata, melodijo poudariti, izraziti, la melodia sempre legato, melodija (vodilni glas) ves čas vezano, la prima parte senza replica [ripetizione] (ripeticjone), prvi del brez ponavljanja, la prima volta, prvič, la seconda [secunda] parte una volta, drugi del samo enkrat.
la seconda [secunda] volta,
drugič, lamentabile ' lamentevole lamentoso lament. okr., lamento, tožba, tarnja. Ländler (lendler) nem., alpski ples v zmernem 3/4 taktu, languentando | medlo, tiho, languente / slabo, otožno, largamente, široko, počasi, largando, larg. okr. = slar-gando, allargando. larghetto (largetto), nekoliko počasi, ne prepočasi, largo, široko, zelo počasi, largo ma non troppo, ne prepočasi.
largo un poco, nekoliko* počasi, largo assai | larghissimo ( zelo široko, larghiss. okr. ( zelo počasi.
(largissimo) ' legäbile, vezano, legändo, vezaje.
N
18
lahko,
mehko,
lahkotno.
legatissimo 1 zelo vezano,
legatiss. okr.J strogo vezano.
legato, vezano.
legatura, vezava.
leggermente
(ledermente)
leggero,
legg. okr.
leggieramentei
leggiermente ! ,
(ledermente) = le^ermente'
legg. okr. )
leggierissimo \ ,ah
(leaerissimo) J ,	,	t
, ' . . i I zelo mehko, leggieriss, okr.J
leggiero |
(ledero) j = leggero. legg. okr. )
Leitmotiv (lajtmotiv) nem., ponavljajoči se motiv. V Rieh. Wagner je vih operah naletimo na večkrat ponavljajoče se motive, tako-zvane Leitmotive. N. pr. v operi Siegfried: Siegfriedov motiv, motiv proklet-stva, mečev motiv, Walhall motiv itd. Vedno, kadar se dotični Leitmotivi pojavijo, obudijo spomin na osebo, situacijo ali besede, pri katerih so se prvič uporabili, lentando	)
lectement	J počasneje.
(lantmän) fr. J lentissimo, zelo počasi, zelo zateglo, lento, počasi, zateglo, les agrements de la meme sa-rabande (le agremän de la
mem saraband) fr., ista sa-rabanda z okraski (varji-rana). lesto, gibčno, živo.
1, H. (linke Hand) = leva roka. libretist, pisatelj opernega ali operetnega besedila, libretto, majhna knjižica, ki vsebuje besedilo ene opere ali operete, ligatura = legatura, lira = lyra.
1’istesso tempo, isti takt, v istem taktu kakor prej. loco (loko), če si igral oktavo višje, pomeni (loco), da se povrneš v normalno lego. loure [l'oure] (lur) fr., star francoski ples v zmernem, resnem 3/4, ®/4 taktu, podoben Sarabandi. lügubre, turobno, otožno, žalostno, lusingändo lusingante lusinghevole (luzingevole) lusing. okr. lyra, star instrument na strune, podoben harfi, a dosti manjši.
M
M. (Mitte) = sredina (loka), ma, a, toda.
ma iton tanto )	,
.	a	ne	preveč,
ma non troppo)
ma non troppo allegro, pa ne
prehitro.
laskajoče,
prikupljivo,
ljubko,
nežno.
19
madrigale, pastirska pesem, maestoso (maestözo), majeste-tično, veličastno, maestro, učitelj, mojster, maggiore (madore), dur.
N. pr. do magg. = c dur, fa magg. = f dur. main (men) fr., roka. main droite (droät) 1 desna m. d. okr. fr. ) roka. main gauche (goš) fr.\^ leva m. g. okr.	J	roka.
majeur (mažor) fr., dur. malinconia = melanconia. malincönico (malinköniko), otožno, žalostno, mancändo (mankändo), poje-maje, izgubljaje se, rit. in din. znamenje, manico (mäniko), vrat pri godalih.
mano destra |	,
j ,	>	desna roka.
m. d. okr. J
mano sinistra 1 ,	,
,	;	leva roka.
m. s. okr. J
zelo
marcatissimo marcatiss. okr.
poudarjeno, zelo
naznačeno, marcäto } poudarjeno, (markato) > naznačeno, marc. okr. j tudi izrazito, marcato ed espressivo, poudarjeno in izrazito, marche (marš) fr., marš, koračnica, marche funebre (marš fiinebr) fr., žalna koračnica.
marcia (marča), marš, koračnica.
marcia funebre, žalna koračnica.
marseillaise (marsejez), francoska himna, martele gl. martellato. martellando \ ostro, marteilato \ rezko igrano, marziäle (marcjäle), bojevito, mattinata, jutranja pesem, gl. aubade. mazurka, poljski narodni ples v 3/4 taktu. Tempo je nekoliko počasnejši od valčka, mecanisme (mekanism) fr., tehnika, medesimo (medezimo) tempo = 1'istesso tempo, meditacija, razmišljevanje, premišljevanje, meditatiön fr. )
(meditasjön) I ... meditazione j = meditacija.
(meditacjöne)J melanconia (melankonia), otožnost, žalost, potrtost, melancönico (melanköniko)
= malinconico. melismatične figure = okraski, melodija, napev, viža.
melodično,
melödico
(melodiko)
melodičso
(melodjözo)
ubrano, blagoglasno, prijötno doneče, melodramma, igrokaz s petjem; običajno imenujemo
20
melodramma deklamacijo z instrumentalno spremljavo, meme mouvement (mem muv-man) fr., v istem tempu kakor prej, isti tempo, meme positiön (mem pozis-jon) fr., ista lega, ostani v isti legi. meno, manj.
meno allegro« manj hitro, manj živo. meno andante, počasneje, meno forte, manj močno, manj glasno, meno mosso, manj razgibano, počasneje.
1 star francoski menuet	I ,	.. ,
.. ; ples v živahnem menuetto f ^ taktu.
mestamente | žalostno, otož-mesto	/	no, turobno,
metronom, taktomer, časo-mer. To je nihalo s premikajočo utežjo in lestvico, ki pokaže, kolikokrat zaniha nihalo v teku ene minute. Metronom služi za natančno določitev takta. M. M. je znak za metronom, izumil ga je Mälzl. mezzo, mezza, pol, polovica, mezzo lorte | srednje glasno, mf, okr. / srednje močno.
mezzo piano )	,	.
, r	/ srednje tiho.
mp, okr.	J
mezza voce |
m.v. okr. )PolŽlasno-
mfz, meno iorzando [forzato],
srednje poudarjeno.
mi = e (nota), mineure (minör) fr., minčre, mol'. N. pr. mi minore = e mol, la minore — a mol. minuetto - menuet. misteriöso (misteričzo), skrivnostno, tajnostno. misurato (mizuräto) glej a battuta. mit wenig B[ogen], malo loka. mobile, gibčno, moderare, brzdati, krotiti.
moderatamente )
.	;	zmerno,
moderato	f
moderator je naprava pri nekaterih klavirjih, ki se nahaja v levem kotu klaviature in ki nadomešča en pedal.
modulacija je prehod iz enega tonovskega načina v drugega.
molto, dosti, mnogo, zelo. molto cantando ) zelo molto cantänte j pevaje. molto legato, zelo [dobro] vezano, molto rigoröso, zelo strogo (nanaša se lahko na takt ali na druga znamenja), molto rit. riten., zelo zadrže-vaje.
molto vivace (vivače), zelo hitro.
morendo, ugašuje, vedno bolj tiho, umiraje, rit. in din. znamenje, mormorändo j mrmraje, mormoroso ! brenče, (mormorözo) J šumljaje.
• osnovni zamislek.
mosso, razgibano, gibko, motet, motetto, uglasben psalmov verz (svetopjmski rek) v a cappella stilu. Nima določene oblike, je daljši ali krajši, ravna se po vsebini, motiv l motivo j ' mouvement de valse (muv-män de vals) fr., v taktu valčka, movendo, hitreje, musette (miizett) fr., duda, meh.
muzikalni diktat = glasbeni diktat. Učitelj zapoje ali zaigra melodijo, katero mora učenec napisati.
N
nobile, plemenito, nocturne
(noktürn) fr. nocturno (noktürno) non legato, nevezano, non staccato (stakäto), ne ločeno, ne kratko, non tänto, ne toliko, non troppo, ne preveč, non troppo mosso* ne non troppo presto / prehitro, nottürno — nocturne, nouvelette | novost;
večerna
pesem.
(nuvlett) fr. > naslov krajših novellette | skladb.
O
obligat, glas, part kot spremljava, ki je obvezen, neob-hodno potreben, octuor, oktet.
oeuvre (övr) fr., opus, delo. oeuvre posthume (övr post-üm) fr., po skladateljevi smrti najdeno delo, okraski so:
* \
navaden, običajen predložek a 	—		■£=#		 1 daljši predložek ali prednota (prednotka)
	'i~	
dvojni	zanoti, zanotki
predložek	(zanotka)
—f. ß—	^ -
zalet	■ r Sj mordent
odskok (Pralltriller)
	'V * r	• • , *	•
	&r—			:z=
vozel ali zavitek
tr. ______
=jSL=fL*_?_*_p
■ r^-E—
trilček.
22
oktet, skupina 8 pevcev ali godbenikov, opera, uglasbena igra. V operi se vse besedilo poje, dočim se v opereti poje in govori, opera buifa, komična opera, opereta glej opera, opus (lat.) | delo op. okr, / (kompozicija), opus postumus = oeuvre posthume, orchestra (orkestra) = orkester.
orchestrion, aparat, ki zveni orkestru podobno. Za vsak komad se mora vložiti poseben trak v aparat, ordre (ordr) fr. = suita, organo, organum, orgle; orgle so najstarejši instrument na tipke (klaviaturo). Orgelpunkt je dolgo izdržana basova nota kot podlaga k celi vrsti različnih harmonij, orkester, zbor godbenikov. Orkester tvorijo običajno:
I.	in II. violine, viole, violončeli, basi, harfa, trombe ali trompete (3), pozavne ali tromboni (3), horni ali corni (4), tuba (1), klarineta (2), basklarinet (1), oboe (2), angleški rog (1), fagot (2), kontrafagot (1), flaute (2), piccolo (1), (ce-lesta) in sledeča tolkala: timpani ali pauke, veliki in mali boben, tamtam, triangel in cinelle.
ossia, ali; če je kakšno mesto težko izvedljivo, se poslužiš lažjega načina, ki je zgoraj ali spodaj natiskan pod značko ossia. ostinäto, trdovraten, je izraz za vedno ponavljajoči se tema.
ottava sopra [alta] 8VI1 ali 8 • • •,
pomeni, da igraš oktavo
višje.
ottavino = piccolo.
ottetto = oktet.
overtüra |	.
.	uvod,
ouverture > .
(uvertür) fr. ) Predl^a-
j ,	) star italijanski
padovana ,	'
„j > ples v počasnem paduana j ^ ^ tPaktu.
pantomima, igra, v kateri se izraža vse dejanje samo s kretnjami, parafraza, paraphrase (parafraz) fr., predelava dela ene skladbe ali skladbe same z olepšavami ali olepševalnimi dodatki, pariando ) parlante J ^ovoreč' parte, del, part (glas), partita = suita, partitura, pregledna sestava vseh glasov ene skladbe.
star, resen
passacäglia
(passakalja)
passecaille
(paskäi) fr.
ples v počasnem sji taktu, soroden s Ciacono.
23
passäggio	v
(passado) P,asaza' Prehod!
passage fr.	skupma;	°
,	,zaigranih not.
(passaz)
passepied (passpje) fr., star francoski ples v živahnem, veselem 3/8 taktu, passione, strast, trpljenje, pastorale, pastirska, pastirska pesem, patetično = patetico. patetico, živo, ognjevito, bolestno, razburjeno, strastno, pathetique (patetik) fr. = patetico. pauke, pauka, kotlu podoben in s kožo prevlečen instrument. Udarja se s paličicama, ki sta na koncu vati-rani.
pavane = padoväna.
ped. sempre simile, s pedalom ves čas na isti, prejšnji način.
ped. simile, rabi pedal na isti način kakor v prejšnjih taktih.
perdendosi, izgubljaje se, vedno bolj tiho.
star franc, perigodino	ples v ve-
perigourdine	selem, ži-
(perigurdin) fr. vahnem'1^, ®/8 taktu; podoben passepied. perpetuamente, neprenehoma, vedno.
perpetuo, neprenehen, neminljiv, večen, perpetuum mobile, naslov skladbe, ki se mora v zelo hitrem taktu odigrati brez oddiha, pesänte (pezänte), težko, važno, okorno, petit air varie (pti er varje) fr., pesmica z varjacijami. piacevole (pjačevole), prijetno, veselo, ljubeznivo, dopadljivo, piangendo (pjandendo), jokaje, pianissimo I , pp okr. J Zel° t,h0-
Pii7 i tiho. p okr. /
piano lorte | tiho in takoj p! okr. \ močno, glasno, piano possibile 1 kolikor ppp okr.	I	mogoče tiho.
piccolo (pikolo), mala flauta. pietosamente ) sočutno, pietöso	j pobožno,
(pietčzo) J milo. pihala lesena: flauta (je tudi srebrna), piccolo, oboe, angleški rog, klarinet, basklarinet, fagot, contrafagot, saksofon (je tudi iz medi), pihala iz medi glej trobila, piü, več, bolj.
piü andante, pomeni hitreje, ne pa počasneje, piü animäto, živahneje. piü forte, glasneje, močneje.
24
piü lento, bolj zateglo, bolj počasi, piü mosso, bolj razgibano, hitreje.
piü rallent., bolj zadržano, piü string., hitreje.
*
brenkanje, pizzicato	s prstom desne
(picikdto)	ali leve roke za-
pizz. okr.	brenkaš po
struni.
placidamente ) ,	,	,
,,	I brezskrbno,
placido	v
(plačido) j
mirno.
pochissimo (pokissimo), zelo malo, prav malo. poco (pöko), malo, nekoliko, pöco adagio, nekoliko počasi, poco agitato (aditato), nekoliko razburjeno, nekoliko nemirno, poco allegro, nekoliko hitro, nekoliko živo. pöco caländo, nekoliko poje-maje.
poco cresc. (kreš.), nekoliko naraščati, poco languentändo, nekoliko slabo, nekoliko medlo, nekoliko liho. poco marcato, nekoliko poudarjeno, nekoliko naznačeno.
pöco a poco (pöko a poko), polagoma, poco a pöco animato, polagoma živahneje. poco a poco cresc., polagoma naraščati.
poco piü (pöko piü), nekoliko bolj, nekoliko več. poco piü animato, nekoliko bolj živo. poco piü lento, nekoliko bolj počasi.
poco piü vivo, nekoliko bolj hitro, poi, potem, nato. poignet (poanje) fr. = polso. point d’orgue (poan d'org) fr.
= corona, polacca (poläka) = poloneza. polifono imenujemo večglasno skladbo, v kateri so vsi glasovi samostojni, nobeden ni drugemu podrejen, polka, češki narodni ples v živahnem 2/4 taktu, polonaise (polonez) fr. = poloneza.
poloneza, poljski narodni ples v zmernem 3/4 taktu, polso, zapestje, pomposo (pompözo), svečano, sijajno, veličastno, ponticello (pontičello), mostiček, kobilica pfi godalih, portamento, prenašanje tona, prehod iz ene lege v drugo (pri godalih kakor pri pevcih).
possibile, kolikor mogoče, potente, močno, mogočno, potenza (potenca), moč. potpourri (potpurri) fr., izvleček različnih melodij, pousse (pusse) fr., gor zlokom. praelüdium (prelüdium) lat., uvod, predigra.
25
precipitändo (prečipitando), drve, hite. precipitatamente (prečipita-tamente), naglo, z vso naglico, precipitäre (prečipitare), strmoglaviti, precipitčso (prečipitozo), zelo naglo, zelo hitro, drve, hite.
preghiera (pregjera), molitev.
uvod, pred-prelude	igra; tudi na-
(prelüd) fr.	slov krajših
prelüdio	samostojnih
skladb, preludirati = fantazirati, premiere (premier) fr., prva predstava, pressante, s taktom pohiteti, tišče, hite.
prestissimo I ,	...
..	,	; zelo hitro,
prestiss. okr. J
presto, hitro, naglo, priere (prier) fr., molitev, prima parte, prvi del, prvi stavek, prima volta h mn, prvič, primo tempo, prvoten takt, prvoten tempo. Glej tempo I.
quadrille (kadrij) fr., četvorka ples.
quartetto (kuartetto), kvartet, četverospev; skladba za štiri instrumente ali za štiri
glasove. Godalni kvartet tvorijo: I. in II. violina, viola, violončelo ali čelo. quasi (kudzi), skoro. quasi presto, skoro presto, quasi recitativo, recitativu podobno, quatuor = kvartet, quietamente | mirno, umir-quieto ) jeno, pokojno, quintetto = kvintet, quodlibet lat. == potpourri.
R .
jezno,
besno,
srdito.
rabbiosamente
(rabbiozamente) rabbičso
(rahbiözo)
«i i / j	)	zadrzevaie,
rallentando	I	i ^
rallcnt., rali. okr.l P° aSoma ) počasneje,
rapidamente naglo, brzo, rapido	{	hitro, urno.
rapsodija, fantazija, sestavljena običajno iz narodnih motivov, re = d (nota), recitando	I	pripovedujoče,
(rečitando) >	kakor
recit. okr.	|	recitativ.
recitativ = recitativo. recitativo | bolj govorjenju (rečitativo) j- podobno recit. okr. ) petje, refrain (refren) fr., ponovitev, tudi drugi del pri popevkah
26
(šlagerjih), ki se običajno ponavlja, religioso (relidözo), pobožno, replica (replika) J reprise	l	ponovitev.
(repriz) fr. J requiem, uglasbena zadušnica. rester	| ostani v isti legi,
restez	[ nadaljuj
(reste)fr.J v isti legi. reverie (revri) fr., sanjarjenje, revidirati, pregledati.
R. H. = desna roka. rhapsodie nem., glej rapsodija, rigaudön (rigodön) fr., star francoski ples v živahnem alia breve, 4/4 taktu, rigoroso (rigorözo), strogo, natančno, pazi strogo na takt in na vsa znamenja, rilasciando ) popuščaje, (rilašjando) ! polagoma rilasc. okr. J zadržaje.
pomeni oja-rinforzando čiti, pouda-(rinforcando) riti ton, tudi rf. rfz. okr.
crescen-
dirati.
ojačeno,
rinforzato
(rinforcato) ) '	,	.
rinf.rfz.ri. okr.) P™dar,eno.
ripetiziöne (ripetiejöne), ponovitev, ponavljanje, riprendendo il tempo, glej a
tempo.
ripresa (ripreza) = refrain, ponovitev, risoluto. odločno.
romanza
rondeau
fr.
rondo
risvegliäto (rizveljäto) sveže, čilo, poživljeno.
ritardändo | °bota^iaie rit. ritard. okr. [ SC' PolaŽoma J počasneje.
ritenente = ritard., rit.
ritenuto ) za?ržaje takt’
riten. rit. okr. P0lvag0ma j počasneje.
ritornell ^ refrain, ritornello j ponovitev.
romanca, romance-)
, ; pesem, romanca) J
običajno zadnji, sklepni stavek sonate ali koncerta; vesel, živ takt.
j. 4 majhen rondo, rondino	,	,	...
rondoletto j	v	laZ'1
rubäto = tempo rubato. rüstico (rustiko), kmečko, surovo, okorno.
Salonorchester (salonorhe-ster) nem., salonski orkester.
salonska glasba, lahka, zabavna glasba.
salonski orkester, majhen orkester, ki ga tvorijo običajno:	klavir, harmonij,
violine, čelo ali bas, flavta, trompeta, tolkala. Zasedba je različna, klavir je pa obligaten.
saltarello, romanski ples v hitrem, živem 3/s, °/s taktu.
■27
sarabända, star španski ples v počasnem s/4 taktu, scäla, skala, tonovska lestvica.
scemändo (šemando), poje-maje, izgubljaje se. scherzändo
burkasto,
šaljivo,
živo.
(skercändo) scherzöso
(skercözo) scherzino (skercino), majhen skerco, skerco v lažji obliki.
scherzo (skerco), skladba, tudi stavek ali del ene skladbe običajno v zelo hitrem taktu, scherzo d. c. e poi la coda, skerco od začetka in potem koda.
scherzo d. c. e poi la iine,
skerco od začetka in potem fine. scioltamente j nevezano, sciolto	>	neprisiljeno,
(šjolto) J prosto, gibčno.
scorrendo )	,,
i	gladko,
scorrevole J , ,	'
(skorrevole) j C i0ce'
scrupoloso (skrupolözo),
skrbno, natančno.
secco (seko), suho, ostro,
kratko.
seconda (sekonda), secunda volta h da , drugič, segue, sledi, se nadaljuje, igra se kakor v prejšnjih taktih, seguidilla (segidilja) Špan., španski ples.
pri-
prosto,
eno-
stavno.
sekstet, skladba za šest instrumentov ali za šest glasov, semplice (sempliče) semplicemente (sempličemente) sempre, vedno, ves čas. sempre cresc., ves čas naraščati.
sempre torte, ves čas glasno, ves čas močno, sempre legato, ves čas vezano/ sempre piano, ves čas tiho. sempre stacc., ves čas kratko, ločeno.
sempre piü animato, vedno živahneje. sempre piü f, vedno bolj glasno.
sempre piü p, vedno bolj tiho. sensibile, čustveno, nežno, sentimentale, sanjavo, čustveno, z občutkom, sentito, izrazito, z občutkom, senza (senca), brez. senza colore (kolöre), medlo, * brez izraza, senza ped., brez pedala, senza replica (replika), brez ponavljanja, senza rigöre, ne strogo, senza Sordino, brez sordine. senza tempo, prosto, septet, skladba za sedem instrumentov, serenada, serenade
večerna pesem,
serenata j
( podoknica.
28
serenamente
sereno
I radostno, veselo, vedro, dobre volje, serio	\	resno,
seriöso (seriözo) ( resnobno, sestetto, sekstet. sfp, poudarjeno in takoj nato tiho. sforzando
sforzato	močno
(sforcato) poudarjeno, sf, sfz okr.
siorzato assai, močno, zelo poudarjeno, si = ha (nota), siciliäno (sičiljano), star sici-ljanski ples v zmernem "/„j 12/g taktu, simfonija je sonata, napisana za veliki orkester. Glej sonata. Italijani imenujejo še danes tudi uverturo sinfo-nijo.
simile, similmente, enako, na isti način; igra se kakor v prejšnjih taktih.
S!n j al fine, do konca, smo J
skočna, češki narodni ples v zelo hitrem */4 taktu, slargändo (zlargändo), raz-širjaje, polagoma počasneje, slentändo 1	,	.
slentäto p0až°ma (zlentäto) J P°casne>e-smaniöso(zmanjözo), nemirno, smorzando, smorz. okr. (zmor-cando), ugašuje, polagoma pojemaje.
soäve	|	prijetno, milo,
soavemente f nežno, mehko.
soave e tutto legato, nežno in
vse vezano.
soffocäto (soffokäto), tiho.
sol = nota g.
,	» slavnostno,
solenne	I ,
.	,	.	\ slovesno,
solennemente (
) svečano.
solfege
(solfež) fr. solfeggio (solfedo)
vaja za vežba-nje posluha in za razdelitev takta.
Solf. se goji posebno pri romanskih narodih, solo, sam.
sonänte, zveneče, doneče, sonata je skladba za klavir ali za violino, čelo, flavto itd. s klav. spremljavo; sestavljena je iz3do4stavkov:
I. allegro,
II. adagio, andante ali largo,
III. menuet ali scherzo,
IV. allegro, finale ali rondo, socatina, majhna sonata ali
sonata v lažji obliki, sonoro, zvočen, zveneč, doneč, sons harmoniques (son armo-nik) fr. = flageolet. sontuosamente 1 sijajno, sontuöso (sontuozo) j krasno, sopra una corda, na isti, eni struni.
sortita, izstop, kratek solo.
.	\	vzdržano,
sostenuto .	.	,-i
,	/	tudi	nekoliko
sosten. okr. (	,	»
> zadrzano.
Kot takt sličen z andante.
29
sosten. il cänto, vzdržati, podpirati melodijo, lepo pevaje.
sotto voce (voče), polglasno. Soubrette (subrett) fr., operetna pevka, sourdine (surdin) fr. — sor-dina.
souvenir (suvnlr) fr., spominek, spomin, spartito = partitura, spinet glej clavicembalo. spiritöso ] duhovito, spirituoso > šegavo, (spirituozo) J veselo, staccato 1 lipčeno,
(stakato) J ostro, stacc. okr. ) kratko.
Tp '" ••• je znak za stacc. stacc. sempre, ves čas stacc.
staccatissimo >	,	,	,,
..	, zelo kratko,
staccatiss. okr. >	.
zelo ostro.
(stakatiss.) > stentändo | zadržaje, obotav-stentato J ljaje se, oklevaje. strascinando j zavlačevaje, strascinato J polagoma (strašinato) | počasneje. strepitoso + (strepit6zo), ropo-taje, burno, viharno, stretta, stretto, zaključek nekaterih skladb v hitrem tempu, stretto = stringendo, stringendo (strindendo), tišče, postopoma hitreje, strisciando (strišjando), drsaje s prstom po struni. Glej tudi portamento.
subito forte, takoj f. subito piano, takoj p.
1 kompozicija, sestav-SU! a J ljena iz več kratkih SU1 6 | skladb različ. značaja, suivez (süive) fr. = colla parte. sul sol [g], na g struni, sul re [d], na d struni, sul la [a], na a struni, sul mi [e], na e struni, sul ponticello (pontičello), tik ob kobilici (mostičku), suonata = sonata, svelto (zvelto), hitro, naglo. Symphonie (simfoni) nem. = simfonija.
täcet lat. \ molčite, tac. okr. / se ne igra. takt glej tempo, talon, fr., žaba pri loku. tamburo, tamburinom tambourin	1
(tamburen) fr. '	° en'
tamtam [gong], orientalsko tolkalo, kovinasta plošča, ki se rabi v orkestru, tarantella, napolitanski ples v zelo hitrem °/8 ali s/8 taktu, tardando I tard. okr. J = nt tema, osnovni stavek, tempestoso (tempestözo), viharno.
tempo, takt, časovna mera. tempo del primopezzo (pcco), v taktu prvega stavka.
ritardando.
30
tempo di marcia (marča), v taktu koračnice, marša, tempo di minuetto, v taktu menueta. tempo di valzer, v taktu valčka.
tempo giusto (diisto), zmeren takt, enakomeren takt. tempo ordinario = tempo giusto.
tempo rubäto, samovoljno glede takta, pohiteti, zdrveti, ukrasti, skrajšati tempo, tempo I. del' andante, v taktu prvotnega andante, tempo I. [primo], običajno se nahaja značka tempo I. ali 1° tempo za rit. ali r i -tar d.; to znači, dä! po rit. ali ritard. nadaljuješ s prejšnjo, začetno hitrostjo, teneramente, mehko, nežno, tenuto, ten. okr., znači, da se mora zdržati polna vrednost dotične note, akorda.
To ---- je znak za tenuto.
tenüto sempre, ves čas tenuto. tercet, skladba za tri glasove, terzetto (tercetto) = tercet, thčma = tema. tirez (tire) fr., dol z lokom, tirolienne ) » . T *• >1 tyrolienne / LandIer' toccäta (tokata), skladba za klavir ali orgle s hitrimi pasažami, razstavljenimi akordi in arpeggi. tösto, takoj, kmalu.
tranquillamente \ mirno, tranquillo / pokojno, trascinato (trašinato) = stra-scinato. tremoländo, tresoč, tremolo, tresenje; pri godalih se izvaja tremolo z lokom, in sicer z naglimi, gostimi in zelo kratkimi potegi, trio, skladba za tri enake ali različne instrumente; tudi sklepni stavek pri marših in plesnih komadih, tristamente | žalostno, triste	j	turobno,
trobila so pozavne ali tromboni, trompete ali trombe, tuba, horni ali corni (komi), troppo, preveč, troubadour (trubadur) fr., potujoči pevec in pesnik iz
11.	do 15. stoletja, tumultuoso (tumultuözo), burno*, hrupno, viharno, tutti, vsi.
tutto 1’arco, cel lok, s celim lokom.
u
una cörda (körda), ena struna; pomeni, da se poslužiš levega pedala (pri klav.). un peu plus mouvement (ön pö plü muvman) fr., nekoliko bolj živo, hitreje,
un pochetto	>	, ...
,	,	., ,	I	nekoliko,
(poketto)	'
un poco (poko)
J malo.
31
un poco agitato (aditato), nekoliko nemirno, nekoliko razburjeno, un pöco allegro, nekoliko hitro, nekoliko veselo, un pöco andante, nekoliko hitreje.
un pčco animato, nekoliko živahneje. un pčco (poko) di larghezza
(largeca), bolj široko, počasneje, un poco meno, nekoliko manj.
un poco piu, nekoliko več, bolj.
un poco ritenuto \ nekoliko un poco rit. ritard. ( zadržaje. un poco meno iorte, nekoliko manj glasno, nekoliko manj močno.
un poco meno mosso, nekoliko manj hitro, un pöco meno vivo, nekoliko manj živo, nekoliko manj hitro.
un pöco piu adagio, nekoliko bolj počasi, un poco piu allegro, nekoliko bolj hitro, un pöco piu Iorte [f], nekoliko bolj glasno, nekoliko bolj močno, un poco piu lento ehe il tema, nekoliko bolj počasi kakor tema.
unisono, enoglasno; vsi pojejo ali igrajo isti part (glas), ut = c (nota).
U. B, l okr., spodnja polovica U. H. I loka.
valček	1	novejši ples
valse (vals) fr. / v 3/i taktu. Variation
varjacija,
prenaredba,
sprememba.
(variasjön) fr. variaziöne (variacjone) veloce (veloče) l brzo, hitro, velocemente 1 naglo, (veločemente) J urno. velocissimo (velocissimo), zelo hitro, verismo, novejši italijanski operni stil; prva zastopnika Mascagni, Leoncavallo. Verschiebung (feršibung), nem., pedal, vibrato, treseivje, pri godalih tresenje z levo roko. vibrirati, tresti, glej vibrato, vi-de, glej; značka, ki se rabi pri črtanjih ali skokih, vigorosamente "J čilo, (vigorozamente) i močno, vigoroso	j	krepko,
villanella, popevka, violon fr., violina, virtuoz je umetnik, ki popolnoma obvlada svoj instrument.
vivace (vivače), živo, živahno, veselo, hitro.
. .	,	.	zelo
vivacissimamente	j	..
(vivačissimamente) l j 1
vivacissimo	j
32
vivamente 1 živahno, vivo j hitro, veselo, vocalise (vokaliz) fr., pevske vaje brez besedila, samo na vokale, vokalna glasba, glasba, pisana za petje, volta, volti subito, v. s. okr., obrni takoj.
w
Walzer, waltz, glej valček.
X
xylophon (ksilofon) je sestavljen iz kratkih, uglašenih, lesenih paličic, ki ležijo na slamnati podlogi; udarja se z lesenimi kladivci.
Z
zapateädo, španski ples, nekak »Schuhplattler«, zarzuela Špan., opereta, zingaresca (cingareska), ciganska, ciganska pesem.
Za goslače:
fl = dol z lokom.
V	= gor z lokom.
G. B. = s celim lokom.
O. H. = zgornjä polovica loka. O. B. = zgornja polovica loka. U. H. = spodnja polovica loka. U. B. = spodnja polovica loka. M. = sredina loka.
Fr. = na (pri) žabi.
Sp. = na špici.
O. V. = zgornja četrtina loka. U, V, = spodnja četrtina loka.
H. = polovica loka.
1/a B. = tretjina loka.
1/2 Lage = polovična lega.
To----------je znak za detache.
To je znak za staccato, martellato.
To "" je znak za balzato (balcato) = metaje, saltel-lato, sautille (sotije) - skak-Ijaje in za spiccäto (spikdto)
= ločeno.
To je znak za piccheltato
(piketäto) = vezan staccato.
To im je znak za picchettäto • volante = leteči staccato.
■ ,	v“:ISHfeis
. • ;■.-■■■' • ' .->.*;.>•• i> • ;y-• •' s,-	v? .V. ..V'*. V .
' ■■■■ ;■ / ■ .;.;
'
Ž-& AiVi