Zli. itevllka.
v ubmm, v sobeto. is. septembra 190B.
xxxu leto.
n: ■ -
^» veak dan zvečer, liimSi a«deije in premike, ter volje po poitl prejeiaan u avetro-ogratie donelo u m ifU 15 I, ea pel leta   aR, aa eetrt leta 8 K 60 h,  uta eaeeee t K SO h.   Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom u m lat« <4 K, sa pol lata 18 K, aa četrt lata 8 K, na en taeeee 8 K.   Kdor bedi tam panj, plača aa vm loto 22 K, ea pol lota lt K, aa eetrt leta 6 K 60 a, na en meeee 1 K ftO h. — Za tuje dežele tolika toč, kolikor znaša poštnina. — Na narečbe »* bitodobne vpešiljatre naročnine ie ne ozira. — Za oznanile ee plačale ed petereetepne pettt-vrete po 18 h, fie ie oananile tiaka enkrat, pe 10 h, ee ee dvakrat in po 8 h, čo te tieka trikrat ali večerat — Dopisi naj ■• tavole frankovati. — lakopUi to oo vragaje. - Uredništvo io upravnlitvo je v Knaflevih elieab It 6, in aleer eroontltve v I. nadatr., npravnlitve pa v pritličja. -   Upravaiitvn naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaeije, oznanila, t j. administrativne stvari
nredni&tra telefon it 34.
Mesečna priloga: m
Posamezne številke ee
Tehnik".
Upra-rnistva telefon it 85.
Rdzuoi noprednjDštufl.
Kdor le količkaj pozna slovenske razmere, tisti ve, da so bili še pred nekaj leti dani kakor nikjer drugje vsi pogoji neomejenemu gospostvu cerkve in duhovščine nad vsem narodom. Duhovščina bi lahko vladala, ne da bi ji kdo ugovarjal in lahko bi bila iz naše slovenske domovine napravila resnično trdnjavo rimskega klerikalizma, ko bi bila postopala le malo taktno, obzirno in prizanesljivo, pametno in preudarno. Toda — tega ni nikdar znala. Postopala je vedno in v vseh stvareh tako, da je izzvala odpor in nevoljo in si nakopavala sovraštvo in preziranje. In kakor rase povsod iz malega veliko, so se tudi pri nas razpori razvili v strankarstvo in so rodili načelna nasprotja, ki jih ne bo nikdar več odpraviti, kvečjemu potom kompromisov začasno premostiti in ublažiti.
Razmere izven Kranjske potrjujejo to najbolje. V tem, ko je na Kranjskem divjal že najhujši boj med narodnimi naprednjaki in med nena-ro&nimi nazadnjaki. je vladalo v drugih kronovinah še popolno soglasje med pripadniki obeh struj. Slovensko prebivalstvo izven Kranjske je že dolgo let prav tako kakor na Kranjskem razdeljeno na napredne in na klerikalne struje, a vendar ni ta razlika ovirala skupnega delovanja obeh taborov. Vse življenje ni drugega kakor vrsta kompromisov in zato ni pretežko skupno delovanje med ljudmi, ki so sicer v mnogih stvareh različnega naziranja, ki pa imajo tudi skupne smotre, pošteno voljo in takt.
Toda duhovščina ni znala ohraniti tega soglasja. Premalo je omikana, da bi se znala vesti med izobraženci, preveč je brutalna in preveč tiranska in samogoltna, in to je povsod prvi nagib in vzrok nasprot-stvom. Surova gospodstvaželjnost, breztaktnost in pohlepnost klerikalcev je napravila razdor na Goriškem, kjer je vladala še tedaj najtesnejša zveza
med naprednjaki in klerikalci, ko je bila ločitev na Kranjskem že davno izvršena. Surova gospodstvaželjnost, breztaktnost in pohlepnost klerikalcev je zdaj tudi na Štajerskem rodila tak odpor, daje postala ločitev neizogibna, in različna znamenja kažejo, da se v doglednem času zgodi nekaj takega tudi v slovenski Istri in v Trstu.
Če se bo kdaj pisala zgodovina političnega življenja slovenskega naroda, nam bo morala Driznati, da smo vedno postopali z veliko previdnostjo in, četudi smo branili napredne ideje in njih zastopnike in privržence, vendar vedno pazili na to, da nismo zanesli razpora iz Kranjske v druge slovenske krono vine. Stokrat se nam je ponujala prilika, ustvariti v posamičnih izvenkranjskih deželah neodvisne napredne stranke, sto in stokrat so nas klicali somišljeniki, naj to storimo, a vselej smo to opustili. Postopali smo tako v mnenju, da je bolje, izogniti se ločitvi, dokler se da izhajati še s kompromisi.
Kakor se je pokazalo, je postalo to nemogoče. Počila je zdaj struna celo na Štajerskem, kjer so bili napredni elementi vedno do skrajnosti prizanesljivi in potrpežljivi in se trudili na vse mogoče načine, da se ohrani soglasje med klerikalci. Na Štajerskem je ločitev že danes tako-rekoč gotova stvar in ustanovitev napredne stranke samo še vprašanje nekaterih mesecev. In tam ni stvar tako težavna kakor na Kranjskem, zakaj štajersko kmetsko slovensko ljudstvo stoji na višji stopnji omike kakor kranjsko, je imovitejše in vneto za napredek. Med takim ljudstvom je laglje delati, kakor na Kranjskem in rodi delo več in obilnejšega sadu kakor pri nas.
No, in razmere v Trstu in v Istri so tudi že tako napete, da vodilni krogi le Še z veliko težavo in skoro nadčloveško potrpežljivostjo zadržujejo ločitev in iz nje izvirajoči boj.
A kdo je tega kriv. Edino in izključno duhovščina sama. Kdor seje veter, žanje vihar!
Mogočno se dvi».a napredni duh po vseh deželah, koder prebivajo Slovenci. To je največja zasluga, kar jih ima slovenska duhovščina. Stranke in programi se ne porajajo hipoma, nego so konsekvence dolgih procesov. Jabolko pade z drevesa, kadar je zrelo.
Formuliranje naprednih in narodnih strank po vseh slovenskih deželah, izvzemši Koroško — kjer je enotna slovenska stranka, dasi je klerikalnega mišljenja, začela tako politiko, da se mora vsakdo ž njo ujemati, komur je narodna stvar pri srcu — je tako-rekoč gotovo dejstvo.
To je prva etapa v razvoju slovenskega narodno-političnega življenja; druga etapa bo združenje teh pokrajinskih strank na skupen program in na skupno taktično in organizacijsko delo v svrho, da se z združenimi močmi doseže uresničenje tega programa.
Vse to je sad duhovniškega dela, duhovniške brutalnosti, lakomnosti in gospodstvaželjnosti. Vsega boja je duhovščina sama kriva, a če danes ta boj obžaluje, ji lahko rečemo: Prepozno je — sami ste krivi ločitve, ki vas končno prej al; slej vendar pripelje v pogubo.
Govor dr. Brejca
na političnem shodu v Slovenski Bistrici, dne 9. t m.
Na neštetih shodih sem že govoril, pa še nobenega se nisem udeležil s takim veseljem kakor današnjega; kajti nujna potreba in Čas je že, da se Slovenci otresemo dosedanje provincijalne politike in da poderemo kitajske zidove, ki v našo skupno škodo ločijo slovenske pokrajine med seboj. Iz tega pogleda zna današnji dan postati znamenit za daljni razvoj slovenske narodne zgodovine in zato sem se vabilu Vašega političnega društva z veseljem odzval.
Krivice, ki jih hoče volilna reforma koroškim Slovencem donesti, Vam je obširno in temeljito obrazložil gospod predgovornik.   Naj njego-
vim izvajanjem dodam še nekaj opazk!
Koroški Slovenci imajo pravico do treh mandatov, zadovoljili bi se pa z dvema. Pa niti za ta dva mandata pravzaprav ne gre boj, ki ga sedaj z neomajno odločnostjo bojujemo, temveč gre se nam v prvi vrsti za ohranitev celokupnosti slovenskega ozemlja na Koroškem. Ni glavno, ali dobimo Slovenci 23 ali 24 ali pa morda samo 20 mandatov, ker med 516 poslanci ta razlika ne pomenja nič bistvenega ali odločljivega, glavno je, da nam volilna reforma ne vzame kaj od naše narodne posesti, da nam pusti nedotaknjeno integriteto našega narodnega telesa.
Tudi Nemcem ne gre toliko za tista dva slovenska mandata na Koroškem, kakor pa za raztrganje naših narodnih moči. Slovenskega mesa in slovenske krvi se jim ljubi, tega pa jim prostovoljno nikdar ne bomo dovolili in prava narodna politika dovoliti ne sme. Ta nakana se mora zabraniti z vsemi mogočimi sredstvi!
Krivda slovenskih poslancev obstoji prav v tem, da se v volilnem odseku niso vseh teh sredstev poslužili. Kjer se gre za življenje ali smrt, je dopusten in se sme tudi tirjati boj za življenje in smrt.
Odgovornost seveda zadene v prvi vrsti tiste, katere je usoda postavila v tako kritičnem položaju na krmilo slovenske politike. Za to naj se ne Čudijo, Če se kritika obrača na mjih naslov!
Ali naj morda mi obmejni Slovenci, ko vidimo, kako zadovoljno so se drugi vsedli k težko obloženi mizi, mi pa smo v stran potisnjeni ostali, še za „Tafelmusik" skrbimo (!) s krulječim želodcem in naj gospodo še hvalimo, ker je znala (!) sama zase tako izborno poskrbeti!?
Ljubljana je naše naravno središče in težišče in želeli bi bilo, da bi postala to tudi v političnem oziru. Toda to je mogoče le, Če si ljubljanska   politika   razširi obzorje
preko ozkih kranjskih mej, preko Karavank in Kamniških planin proti Koroški in Štajerski. Politiko, ki bi nas hotela samo voditi, nima pa smisla ali pa moči, nas tudi braniti in ščititi, odklanjamo. Od središča pričakujemo pomoči in smisla za naše razmere in potrebe, za brce in klofute že skrbijo naši obmejni nasprotniki. Če pa središče ne spozna svoje misije in svoje naloge, če ne spozna svojih dolžnosti napram mejam, potem bi bilo neumno in samomorno, metati se na njim. Če se Kranjska sama od nas izolira, naj se ne pritožuje, če bomo tudi mi začeli realno misliti za koncentracijo slovenskih sil ob mejah. Saj ni treba, da bi trpeli pri tem naši principi!
Naj bi se na Kranjskem spoznal naš položaj! Nam gre v meso tako živo, da Še nikoli ne tako. Zato tudi še „ Celovški intermezzo" nikakor ni končan, temveč bi znal postati zgodovinski dogodek prve vrste za na-daljni razvoj političnih odnošaje7 med Slovenci.
Čez tri dni se začne nadaljevanje komedije v volilnem odseku. Tik predno ura bije dvanajst, poživljamo slovenske poslance, da pokažejo dejanja! Naj bodo uverjeni, da bo naša hvaležnost resnična in prisrčna in se bomo z veseljem podrejali vodstvu, ki je skrbelo tudi za nas.
Vlada je sama po ministrskem predsedniku Gauču, ko je volilno reformo predložila, podala pravi komentar svojemu načrtu, komentar, ki ga slovenski politik ne sme zgubiti I izpred oči. Gauč je naravnost izjavil, da bode volilna reforma uzakonila narodno posestno stanje Nemcev, tako da se jim tega, kar bodo sedaj dobili, ne bode moglo nikdar več vzeti. Kar torej sedaj izgubimo, je izgubljeno za vselej, ker postane legalno posestno stanje Nemcev.
Opravičen je tedaj nas klic, da te volilne reforme slovenski poslanci ne smejo nikdar in na noben način sprejeti, da je marveč njih narodna dolžnost, da jo ali izpremene,  ali pa
LISTEK.
Lov no rote.
Napisal Odysseus. I.
„Damjan, jutri grem na race s čolnom po Ljubljanici," vzklikne Na-lim lanskega leta zadnjega julija proti prijatelju Damjanu, sreČavši ga na cesti.
Damjana itak že poznamo iz podlistka „Povodnji možu. . .
„A na race greš? Jej, jej, jej, pa bi Ti tudi lahko mene enkrat povabil! Tako lep čas imam!" odvrne Damjan.
„Kar jutri pojdi z mano, Damjan, Če hočeš," reče Nalim.
„A jutri, zakaj pa ne? Ali bomo kaj prigriznili in zaliti imeli seboj ? Saj Ti greš za cel dan, bo že kaj treba!"
„1 seveda, ljubi moj Damjanček," ga potolaži Nalim, „ vzamem seboj dosti provijanta. če greš Ti, moram pač vzeti veliko škatljo morskih postrvi, veliko škatljo tonine, malo šunko, prekajen goveji jezik, eno sa-am o, dva hlebca kruha, dve kili sira.
deset klobasic, ki jih bomo na prostem kuhali, pa kakih 25 portorik."
„A vina pa ne boš nič seboj vzel?" se začudi Damjan.
„Vidiš, na vino sem pa čisto pozabil, Tebi na ljubo ga vzamem dva demjona, skupaj 18 litrov."
rA 18 litrov ? Kdo pa poj de se z nami?"
„Prijatelj Bonifacij s svojim sinom Rafaelom in moja dva čolnarja Florijan pa Topličar."
„Ne vem, če ga bo dosti," za-mrmra Damjan, „no, pa saj ga Bonifacij evemu sinu Rafaelu ne bom dosti dal. Mislim, da bo gviralo! Šunka mora pa najmanje tri kile imeti!"
„Kaj pa Ti govoriš, da ga ne boš dal, saj je vino moje!"
„Res je to, ampak Če se peljem jaz s Tabo, sem jaz Tvoj „Kiichen-und Kellermeister", kakor sem bil svoje dni v Bosni, drugače pa ne grem s Tabo," se odreže Damjan.
„Pa bodi! — Kako je že bilo tisto v Bosni, ko si Turka ujel? Ti si menda vpil: „Gospod gautman, Turka sem ujel!" Stotnik Ti odvrnil: „Ze prav, doli ga pripelji." Ti si pa rjovel: „Kako, če me ta hudič ne spusti ? "
„Bodi no tiho! Jej, jej, jej, jaz ne vem, zakaj Ti zmeraj tako v nič devlješ moje zasluge in me hočeš vleči! Saj imam vendar medaljo!"
„Seveda, pro ecclesia et ponti-tice," ga zafrkne hudomušni Nalim. „Torej, Damjane, če greš z mano, jutri zjutraj točno ob šestih na „Jeku"! V dežju pa ne grem. Servus!"
„Servus, z Bogom."
Podavši si desnici sta se prijatelja ločila . . .
n.
Drugo jutro je šel dež. Nalim se vkljub   nalivu pripelje s svojim provijantom na „Jek".
Tam dobi ob mostu Gradaščice čakajočega Damjana zavitega v have-lok — prezebajočega in premočenega.
„Hudič, zebe," pravi čakaleo, „pa mokro je.u
„Damjan, v takem vremenu ne grem, saj vidiš, kako lije; po vrhu nas pa utegne ujeti popoldne še nevihta! Bonifacija pa tudi ni! Brea njega pa nikamor ne morem; on ima psa, jaz pa ne!"
„Kaj bo dež in nevihta! Ali imaš pr ovijan t seboj? — Imaš? Torej kar pojdimo, ko imaš že vse tako lepo
pripravljeno!" zavrne Damjan. nAli imaš veliko puško tudi seboj?"
„Imam, v čolnu mora biti; najbrž jo je prinesel Florijan, pri katerem jo imam spravljeno."
Nalim, se obotavlja, alibi Šel^ali ne, medtem pa pride Bonifacijev sinček Rafael vprašat Nalima: ^Papa vprašajo, če gremo ali ne?"
Nalim odvrne: „Pojdemo, Damjanu ni mogoče zdržati."
Par minut nato prijadra Bonifacij s sinom in psom Krimom in haj d po Ljubljanici. — —
ni.
Komaj pridemo v Široko mlako — četrt ure nad „Jekom*1, povpraša Damjan Nalima: „Ti, kje bomo pa fruštkali?" Jaz sem lačen in žejen!"
Predno mu more Nalim odgovoriti, že pove „ kapitan ladje" pristen Trnovec Florijan: „Gospod, niČ pred ne, ko v Kapševem grabnu, tam je naš ta prvi štacijon."
»Kdaj pa pridemo v Kapšov Graben?" zvedavo vpraša Damjan Nalima.
„če ne bomo lovili, v poldrugi uri, drugače pa okoli desetih."
„Ti, Nalim, pa nikar nič gor grede nejagajmo, bomo rajŠi nazaj."
„Borno videli," se je glasil lako-niČni odgovor Nalimov.
Damjanu se njegova želja ni izpolnila, ker sta Nalim in Bonifacij dvakrat izstopila iz čolna, zalezla in ubila sedem velikih rac.
Ena raca je padla od Kapševega grabna, kamor smo prispeli prilično ob desetih dopoldne, kakih 300 korakov proč v grmovje. Pobirat jo je šel prijatelj Bonifacij s svojim psom.
„Sedaj bomo pa fruštkali" določi Damjan, „meni se že pajčevine predejo po Črevih" ter z mogočno svojo roko seže po demijonu vina.
Natoči kozarec, ter ga zvrne sam, Češ „borno videli, Če ni zagiftanu, konštatuje, da je vino dobro, natoči zopet kozarec, ga poda Nalimu, ki vino popije in vrne kozarec Damjanu. Leta kot „Kiichen- und Kellermeister" zopet natoči kozarec, ga popije do dna, češ „borno videli, kaj bo rekel", zopet natočeni kozarec poda Rafaelu, ki mu prazni kozarec vrne. Damjan kozarec zopet napolni ter si ga vlije v grlo, rekoč „Bonus vinus". Zopet napolnjeni kozarec poda Florjanu, ki ga izpije, Damjan sina to privošči še eno čašo, nalito čašo poda TopliČarju in vrnjeno izpraznjeno čašo na novo
strmoglavijo. Stvar je resnobna do skrajnosti. Zato naj se ne odklanja naših prošenj in nasvetov po načinu jeruzalemskih farizejev, češ, kaj pa more pametnega priti iz Galileje — od meje!
če postane sedanji volilni načrt postava, je konec narodnega delovanja na Koroškem. Takoj odstopim dr. Šusteršiču ali komurkoli svojo pisarno, Če on misli, da bode mogoče potem na Koroškem še sploh narodno politično delovati.
Končam: Slovenski narod je živel do sedaj brez ministrov in se je razvijal in napredoval, poginil pa bo, če se razbije celokupnost slovenskega ozemlja, če tudi bi nas vladali sami slovenski ministri.
Pismo iz Hruatshe.
(Politični položaj. — Reški dogodki in frankovski rodoljubi. — Kako bo v saboru?)
V Zagrebu, 13. septembra.
V novem položaju, pod novo, zares parlamentarno vlado so naši frankovci zares postali največji radi-kalci. Pod Khuenom je bila to samo „načelna" opozicija, radikalizem je bil samo plašč, ker je režim in vlado lepo puščala v miru ter radikalno napadala samo ostalo opozicijo. Sedaj s padom khuenovšcine je končno prenehala s to komedijo, toda zato pa vrši kot opozicija v novih razmerah nič manj „častni" posel, kakor preje. Frankovci so postali skupno z ostanki Khuenove garde direktni slavitelji in branitelji starega despotskega režima. Nje vodijo sedaj povsem enaki interesi: novi vladi in koaliciji, ki hoče Hrvatsko reformirati na svobodomiselnem in demokratskem temelju, je treba delati čim največ neprilik in jo napadati naj-infamneje, četudi na škodo splošnih narodnih interesov. Zato se tudi toliko starih khuenovcev izjavlja zanje in vstopa v Frankovo stranko, zato ima sedaj v Franko vi stranki glavno besedo in piše vsak dan v „Hrv. Pravo" bivši Khuenov adlatus
77
dr. Krsnjavi, ki je svojedobno predlagal, naj se zakonitim potom uvede madjarski jezik na železnicah v Hrvatski in ki je celo „znanstveno" skušal dokazati, da se Hrvati morajo utopiti v madjarskem morju. Iz ultramadja-rona je preko noči postal ultraradi-kalec, ki hoče že takoj sedaj veliko Hrvatsko.
Kako se frankovci s svojimi priveski, klerikalci, ne brigajo, kadar gre za to, da napadajo novi kurz, niti za obče narodne interese, so najbolj dokazali pri reških dogodkih. Na Reki je napadla poulična sodrga naše Sokole, hotela jim je zabraniti prehod preko mesta pod hrvatsko zastavo. Sokoli so na te inzulte pošteno odgovorili, odbivši vse napade. V tem spopadu niso Sokoli, kar je povsem naravno, žalili z vzklici Ma-djarov, ker so imeli opraviti samo s talijanaši in z avtonomaško policijo, zlasti ker je sodrga navalila na ma-
napolni ter jo popije, rekoč: „En glašček ga bom, vsaj danes jaz ei-gentlich Še nič pil nisem und wir sprechen nur vom Eigentlichen!"
Kot „Kiichenchef" otvori nato veliko škatljo morskih »postrvi in razdeli njeno vsebino med Čolnarje, Nalima in Rafaela; tudi nam je privoščil drobtinico kruha.
Vsak izmed nas je dobil po eno ribo, ostalih šest izginilo je v brezdnu Damjanovega želodca. — Nalim se je spomnil takrat na onega „lint-verna", ki je šest devic za „fruštek" požrl misleč si pri tem: „ta lintvern je paglavec proti Damjanu in šele začetnik!"
Nato odpre Damjan objestno škatljo tonina, za kojo je prijatelj Nalim plačal cel goldinar ali dve kroni sedanje avstrijske veljave.
Damjan jo je jedel sam ter ni privoščil nobenemu soudeležniku ekspedicije niti grižljaja; kose je škatlja že hudo praznila, silil je v eno mer v Bonifacijevega sina Rafaela, Češ, „tole moramo pa za papa pustiti, da bode imel kaj jesti, ko pride z raco nazaj" — pri tem pa v enomer pridno segal v škatljo ter se mastil z oljnatim toninom, hkratu ga pridno zamakaj e z  vinom —  dokler   mu ni
\ djarski reški Ust, ki je na strani Hrvatov. Situvacija je bila povsem jasna in za Hrvate Častna in  bi nihče ne mogel iz resničnih dogodkov kovati proti nam političnega kapitala. No, lahoni so izvrstno operirali: javili so v  svet   preko   ogrskega korespon-denČnega urada,  da so  Sokoli streljali z revolverji na lahone in obenem demonstrirali   proti   Madjarom. To brzojavko je   priobčilo  brez vsake pripombe  z  debelimi črkami „Hrv. Pravo** kot „Fiasko novega kurza". In sedaj se še neprestano laže, da so Sokoli na  Reki res vzklikali proti Madjarom,    samo  da    čim najbolj oslabi pozicijo hrvatske manjšine na Reki, ki bi se v tem slučaju nahajala med dvema ognjema.
A vse to je storilo „najbolj rodoljubno" glasilo samo zbog tega, da bi lahko trdilo, da je doživel sporazum Hrvatov in Madjarov fiasko. Za „Hrv. Pravo" je torej najostud-nejše strankarstvo več vredno, nego občenarodni interesi.
Sedaj je ta list zopet pograbil izjavo madjarske vlade, da reška resolucija ni pakt, marveč da ima za vsebino samo želje gotovih strank v Hrvatski in Dalmaciji, ki pa niso obvezne za madjarsko vlado. Ta izjava je povsem razumljiva, ker v resnici še ni došlo do razprave med Hrvati in Madjari o reški resoluciji, marveč se je samo na podlagi onih idej doseglo neko zbližanje, ki pa Še ni rodilo nobene obvezne pogodbe. „Hrvatsko Pravo" ali bolje dr. Kršnjavi poživlja radi te izjave resolucijonaše, naj odlože mandate in se odstranijo iz političnega življenja.
Odnošaji med hrvatsko - srbsko koalicijo in Starčevićanci se vsled tega vedno bolj poostruje in „Hrvatsko Pravo" že grozi, da bo njegova stranka prekinila v saboru vsake zveze s koalicijo.
In res, lahko bi se prigodilo, da bi pri kakšni interpelaciji ali predlogu, naperjenem proti vladi, glasovalo s frankovci tudi onih 30 ostalih khuenovcev : nastala bi torej situvacija, ki bi morala povzročiti razpust sabora.
Toda te skrajne eventualnosti se boji baš ta skrajna levica, ker bi pri novih volitvah brez dvoma pridobila samo koalicija, docim bi s površine popolnoma izginili nenaravni ti khue-novski ostanki. Situvacija bo potemtakem vsekakor napeta in dokler ne bo na čistem vprašanje večine, se še lahko dogode kakšna neprijetna iznenađenja. Ta sabor je še izliv starega režima, polovičarski je, zato bi bilo najbolje, da bi se z novimi volitvami. Četudi po starem volilnem redu, podala čim najbolj verna slika javnega mnenja na Hrvatskem. A-
Jpremembn tiskovnega zakona v Jrtiji.
Bel grad, 13. septembra. Junijska   revolucija   je donesla Srbiji nov,   slobodoumen  režim, na-
Nalim tonina in vina konfisciral — seveda v nepopisno žalost Damjanovo, ki je trdil, da je v Alžiru več toninskih škatelj pojedel, kakor jih je Nalim videl.
Tega mu Nalim ni hotel verjeti, dobro vedoč, da Damjan vkljubu priznani in večkrat ad aculos demonstrirani svoji požrešnosti pločevine ne je — pač pa le vsebino takih pločevinastih škatelj.
IV.
V tem se vrne Bonifacij z raco.
„Jej, jej, al' si jo le dobil? kje je bila? Ali v grmu? No jaz bi jo bil tudi dobil, vsaj sem že v Bosni v grmu našel svojo flinto, ki sem jo proč vrgel, ko sem tekel pred Turki!"
Bonifacij reče Damjanu: „Kaj jesti mi daj, jaz sem lačen!"
„Ali jedel boš tudi? Jaz sem mislil, da boš samo jagal, jedli bomo pa mi. Saj imamo tako malo seboj! Torej jesti češ, glej ga no požeruha! Od kod si doma?"
Damjan načne tri kile težko gnjat; najlepši kos, ki ga je odrezal, privošči sebi, Bonifaciju in drugim pa kost, češ „saj to je najboljše pri šunki." —
rod je dobil svoje pravice, za katere se je pod zastavo radikalne stranke bojeval desetletja, a vladar je postal samo narodu ravnopraven fakt r, nikakor pz ni bil več ono, kar je bil nekdaj : absoluten gospodar življenja in imetka svojih podanikov, ki ni hotel odpraviti narodnega zastopstva samo vsled tega, da je mogel metati javnosti pesek v oči in da se je mogel skrivati za parlament, ki pa ni bil drugo kot slepo orožje za izvrševanje vladarjeve samovolje. Srbija je postala moderna ustavna država, v kateri uživajo državljani popolno politično slobodo in v kateri je kralj samo reprezentacijska figura, ki reševanje dnevnih političnih vprašanj prepušča narodu, oziroma njegovim zastopnikom v narodni skupštini, a on samo daje sankcijo narodni volji in reprezentira državo na zunaj.
Dalekosežne in nenadne so bile te spremembe v režimu in ni čuda, da se mnogi na nje niso mogli kar čez noč privaditi. Ljudje so se rodili in odrasli v temi in naravno je, da jim je svetla luč slobode, ki je nenadoma in nepričakovano razsvetila obzorje, jemala vid, navajen na temo. Zreli ljudje, posebno oni, ki so se desetletja borili za narodno slobodo in so radi tega bili preganjani kot divje zverine, nosili okove iu trohneli po ječah, so se hitro vživeli v novo dobo, ki je napočila Srbiji, ker ta nova doba je bil njihov ideal, za katerega so se borili in trpeli, ali drugače je bilo z ljudmi, ki so se tudi v starih časih tiranstva počutili dobro, ali so pa bili indiferentni, apatični in so si mislili, da drugače biti ne more. Ti ljudje se niso mogli vživeti v novo dobo — ker je niso razumeli.
Stari boritelji za svobodo so takoj po spremembi režima zavihali rokave in se podali na delo, da popravijo, kar se je v časih reakcije zgrešilo, a oni, ki so pomagali Milanu in Aleksandru pri zatiranju naroda, so se poskrili v mišje luknje, ker so se bali novega solnca, ki je Srbiji posijalo in še-le potem, ko so sprevideli, da je v novemu režimu vsakemu, tudi njim, zajamčena popolna svoboda, so se ti „junaki" pokazali na dan in začeli — kritikovati delo poštenih državnikom, ki so izvlačili državni voz iz blata, kamor sta ga zapeljala Milan in Aleksander ter s pomočjo zvestih svojih slug. Ponižno in strahopetno so v začetku kritiko-vali ti prijatelji teme, ali ko so videli, da je v novem režimu dovoljena tudi odločna in ostra kritika, postali so nesramni, vlegli so se na cesto in so začeli z obema rokama metati blato in kamenje na dogodek dne 11. junija in na narodne pridobitve, a Štedili niso niti vladarja, ki ne stori'ničesar kakor to, da ne reflektira na njihove usluge, nego stremi samo za tem, da si pridobi zaupanje in ljubezen svojega naroda, ksr je najmočnejša podpora kronanih glav.
Surovi so bili ti izbruhi onemogle jeze in izdajalsko je  bilo   delo teh
Plovemo po Ljubljanici navzgor proti Radni in Dolgemu grabnu.
Mi drugi smo bili hitro pri kraju z beraškimi grižljaji šunke, ki nam jih je bil Damjan privoščil — a on je cmokal še pri Radni, ko sije zadnji grižljaj porinil v usta — torej dve uri naprej od Kapšovega grabna.
Nalim določi: „Klobasic ne bomo kuhali, dež gre, na prostem jih ne moremo! Sicer smo pa itak že do grla siti jedi!"
„Zakaj pa ne," protestira Damjan. „Siti, siti? Kdo je sit? Saj jaz še nič jedel nisem!? To bi bila lepa, sit, sit, pa nič jesti! En grižljajček sem pojedel, pa en požirček sem popil !! Jaz sem žejen in lačen! Jutri bodo pa klobasice smrdele! Kar tukaj v tile bajti jih bom jaz skuhal, ti in pa Bonifacij pa pojdita malo za racami!"
Ugodilo se je požrešni želji še bolj požrešnega Damjana. Bonifacij in Nalim gresta zalezavat race ob strugi Ljubljanice noter do Dolgega grabna. Ubila sta jih deset, a glej smolo, ena zopet ni stala na strel, temveč par sto korakov od bajte, kjer je Damjan klobasice kuhal, jedel prekajen goveji jezik, sir, in kruh, padla v grmovje.
j moralnih propalic, ki so stopili v službo tuje, Srbiji vedno sovražne države, samo da \A ovirali sanacijo nezdravih razmer, ki so jih v Srbiji vse sami ustvarili. Ti nekdanji srbski državniki so izdajali s pomočjo tujih monet časopise, v katerih so direktno pozivali na meščansko vojno — —!
Dolgo se je to trpelo, ali končno je morala vlada energično poseči vmes, ker takega sistematičnega ro-varjenja ne bi dopustila vlada nobene države. Držanje tega reakcionarnega srbskega časopisja je dalo sedanji srbski vladi povoda, da razmišlja o spremembi tiskovnega 'zakona in minister notranjih zadev je že izdelal novelo iz tiskovnega zakona in jo predloži v kratkem narodni skupštini, ki naj jo sprejme.
Bilo je potrebno spremeniti tiskovni zakon, in sicer v toliko, da se prepove vsaka diskusija o dogodku od 11. junija 1903 1. in delitev Častnikov v zarotnike in nezarotnike. Spremembe tiskovnega zakona v tej smeri ne bi noben razsoden človek zameril vladi, ali g. Stojan Protić, minister notr. zadev je šel predaleč ker hoče spremeniti tudi druge neke določbe tiskovnega zakona, oziroma on hoče uvesti neke nove določbe, ki se smatrajo kot močan udarec slobodi tiska — brez vsake stvarne potrebe. V Protićevi noveli k tiskovnemu zakonu stoji med drugimi določbami tudi ta, da se normira način časopisnega poročanja o delovanju narodne skupštine. Ni mi sicer znano, na kak način namerava gospod minister notranjih zadev normirati časopisna poročanja o delovanju narodne reprezentance, ali že dejstvo, da se on v svoji novelli s tem vprašanjem peča, dokazuje dosti jasno, da se namerava omejiti sloboda poročanja iz sej narodne skupštine — in to ni prav! Delovanje narodne skupštine mora biti podvrženo kontroli javnosti. Ako so seje javne, zakaj bi se ne smelo pisati o tem, kaj seje delalo v teh sejah? Ako narodna skupština razpravlja o rečeh, ki se smatrajo za državne tajne, naj se to stori v tajni seji, a o tajnih sejah narodne skupštine niti po sedanjem tiskovnem zakonu ne sme časopisje poročati.
Ker je tudi drugače v noveli k tiskovnemu zakonu mnogo nepotrebnih določb, naperjenih proti slobodi tiska, smatra se splošno, da hoče g. Protić zadati z d j o težak udarec srbski žur-nalistiki in temu se vse čudi, ker je sedanji minister notranjih zadev sam Časnikar, ki je že večkrat imel priložnost občutiti neprijetnosti reakcionarnega tiskovnega zakona. Gospod Stojan Protić je bojevit človek in se rad vojskuje, ali s tem, da je napovedal boj celokupni srbski žurnali-stiki, je storil veliko pogreško, katere posledice bo Čutil najbolj on sam. Težko vladi, ki na svoji strani nima — razen svojega organa — nobenega časopisa več, a še težje vladi, ki ima vse  časopisje proti sebi!
Gospod Protić gotovo ve, da je žur. n al is tik a danes taka moč, da je mučna stvar stopiti z njo v konflikt, a ako tega še ne ve — imel bo priložnost to skusiti!
„Sloboda tiska!" — Ta klic 8e sliši danes povsod, kjer časopisje ni slobodno in ta klic postane tudi g. Protiću kmalu neprijeten, ako njegove spremembe tiskovega zakona postanejo zakon!
Sicer je pa malo upanja, da bi narodna skupština sprejela celo Pro-tićevo novelo, naperjeno proti slobodi tiska! Parlamentarna opozicija je dosti močna in ona vporabi vso svojo moč, da onemogoči sprejem tega zakona. Opozicija bo imela na svoji strani močno podporo v celokupni srbski žurnalistiki in g. Protić bo moral reterirati !
Naj se s posebnim zakonom prepove vsaka javna diskusija o 11. juniju — to je potrebno! Ali drugače naj se ne spreminja tiskovni zakon. Sloboda tiska označuje slobodoumno državo a Srbija mora biti država slobode, ako hoče uspešno vršiti ono misijo kije že na slovanskemu jugu odmerjena! —nušk n
Iz odseka za volilno reformo.
Dunaj, 14 septembra. V današnji seji so Poljaki proti volji ministrskega predsednika in Nemcev prodrli s svojim predlogom, naj se člen III volilne reforme odloži z dnevnega reda, izvoli pa se naj poseben odse*, ki naj revidira ustavo zozirom na razširjenje deželne avtonomij e. V poštev prideta pri reviziji § 11 in 12 državnih osnovnih zakonov iz leta 1867. Za poljski jpredlog bo glasovali vsi Slovani, Italijani, Romun Hormuzaki in zastopnik nemškega veleposestva S t ii rk g h in E h re n te 1 > Preden se je glasovalo, so razen ministrskega predsednika govorili zastopniki skoraj vseh strank. Poslanec dr. Kramar je želel, naj bi se meje med kompetenco državnega zbora iu deželnih zborov še bolj jasno začrtaK kakor to nasvetuje predlog poslan a Starzjnskega. V ta namen pa je treba da postanejo deželni zbori res zakonodajne korporacijez deželno upravo, ki je njim odgovorna. Proti predlogu so govorili poslanci G r o s s, Adler, Pergelt, Kienmann, Gessmann in Kaiser, ki so vsi naglasali, da hočejo Poljaki s svojim predlogom le zavleČi rešitev volilne reforme in da odsek niti nima pravice, sklepati o reviziji ustave. — Poslanec Ste in je Še zagrozil, ako se sestavi odsek za poljski predlog, predlagal bo znova v zbornici izločitev Galicije in uvedenje nemškega državnega jezika. Glasovalo se je po imenih ter je bilo oddanih za predlog 21, proti predlogu pa 19 glasov. Potem sta bila Člena HI. in IV. volilm reforme sprejeta brez debate.
£N?~ Dalje v prilogi. "M
Nalim in Bonifacij prideta nazaj in povesta Damjanu, da vkljub vsemu trudu izbornega psa „Krima" nista mogla race spraviti iz robido vj a ven.
„Če je raca moja, če jo vjamem, grem pa jaz ponjo" se bahato odzove Damjan.
„Tvoja je, Čejovjameš! Tu moja roka!" odvrne Nalim.
„Alstn gut!"
Damjan in Rafael gresta v najhujšem nalivu v robidovje raco lovit. Damjan lezel je od ene straui po vseh štirih v robidovje, od druge pa Rafael.
Nakrat pa zagrabi Damjan za nekaj gorkega in zavpije: „Jo že imam, moja je!" Rafael pa zastoka: „Pustite no, gospod Damjan, za mojo roko držite! Spustite me no!"
Damjan uvidevsi svojo zmoto — spusti roko Rafaelovo, dozdevno raco.
Raca bila je pa faktično v grmu. Izkušeni alžirski iu bosenski vojak izmislil si je pa nov bojni načrt: Rafael naj raco iz grma prižene meni v bližino, potem bomo pa naprej govorili!"
Rečeno, storjeno!
Nepopisna gonja na obstreljeno r«tco se je pričela!
Ko pride raca v neposredno bližino Damjanovo, se vstopi v vsej svoji dolžini — dolg je namreč kakor žrd in bi delal čast vsakemu pruskemu gardnemu polku kot desni „Flugelmann" — poleg grma in se z vso težo svojega dobro rejenega telesa — tehta namreč 164 kil — zvali na grm in pokoplje pod sabo tudi raco. Tako jo je tudi vjel in jo potegnil izpod svojega obilnega trebuha. Da je bil po obrazu in rokah popolnoma opraskan od robido vj a, ga ni prav nič ženiralo — saj je za to dobil raco — raca je bila njegova.
Prišedši nazaj Damjan s trium-fom in samozavestjo pokazuje raco, pripoveduje s primernimi okraski, kako jo je ujel, potem pa sne sedem in pol parov klobasic, tako da je na vsakega izmed nas ostalih petero odpadla samo polovica klobasice.
Bog mu jih blagoslovi! smo si mislili.
V.
Vračali smo se, plena smo imeli zadosti.
Kar zagleda bistrogledi prijatelj Bonifacij v bližini Farjevca celo tolpo rac na vodi,
Damjan vpraša: „A1' je kanon ladan?"
1. Prtiooa ,,Sioyp*sttftnm N*roil?v St. 211, dne 15. septembra 1906,
o
pa
V
prihodnja   odsekova   seja   bo v tnedeljek popoldne.
Bolgarija in Turčija.
p a r i z, 14. septembra. Tukajšnje irsko poslaništvo je pojasnilo, da so L vesti o  okrožnici  turške vlade [ede bolgarskega oboroževanja na-£Đe. Turška vlada je samo velesile okrožnici opozorila na nenavadno .•"eauje bolgarskih rezervistov in na »loe vaje   blizu   turške meje. .tam   vojaškem    proti gibanj u gfoinica nima niti besede.
Nemiri v Macedoniji.
Carigrad,   14. septembra. raS Nerefc pri  Bitolju je  vdr a bol-rska četa ter ubila grškega duhov-in tri  odlikaše.    Istega dne je leta tudi v Pisoveru umorila župnika in dva kmeta.
[\icvi komisar na Kreti.
Pariz.   14.   septembra. Kakor Liano, je turška vlada protestovala rernu,  da bi grški kralj,  ne da as al Turčijo, imenoval za Kreto r \r\ vrhovnega komisarja. Pri tem ta je turška vlada zanašala, da bodo huii velesile na njeni strani. Sedaj pa je sporočil minister zunanjih zadev ourgeois grškemu kralju, da kon-tli velesil  odobravajo  njegovo po-urje glede Krete.
Dogodki na Ruskem.
Carska rodbina na potovanju.
Petr ograd, 14. septembra. I ... in carica sta se za več dni od-(peljala na ladji „Standard" v finski Izaliv.
Po izgredih v Siedlcah.
Varšava, 14. septembra. Uradno Ise poroča, da je bilo v Siedlcah vseh mrtvih  40.  razstreljenih   hiš  pa 7. Židje pa trdijo,   da je  bilo mrtvih 14*2. ranjenih pa 430. V petih glavnih ulicah baje ni nobene cele hiše, ako niso razbite in izropane,  so  pa zažgane.   Včeraj je odšla iz Varšave v Siedlee posebna  preiskovalna komisija.   Oficijalni imenik v mestni hiši iašteva le 21 mrtvih, toda neki poročevalec je sam naštel 80 mrtvecev; i mnogo mrtvih pa še leži pod porušenimi in požganimi hišami.
Položaj v Varšavi. Varšava, 14. septembra. V židovskem delu mesta še vojaki vedno preiskujejo hiše in posamezne osebe na ulicah. Z mrakom morajo biti zaklenjena vsa hišna vrata. Na graščini Zaborovek pri Varšavi so okrinkani tolovaji ubili graščaka plem. Vodzin-skega, ko je sedel s svojo rodbino pri večerji. — Vrhovni gubernator je zapovedal razglasiti po vseh vojašnicah, da lahko vojaki prestopajo v policijsko službo, kjer dobe razun »opolne preskrbe še 10 rubljev me-
sečno.
Smrtne obsodbe.
Moskva, 14. septembra. Vojno :odišČe je obsodilo voditelja revolucij onarjev, Masarina, ki je umoril vec policijskih uradnikov, v smrt na vislicah.
Odesa, 14. septembra. V Kijevu sta bila na  smrt  obsojena ro-
parja, ki sta oropala diskontno banko v Bjelaji Cerkvi ter umorila čuvaja.
Štrajk postnih In brzojavnih uslutbencev?
Petrograd,    14. septembra.
Odbor poštne in brzojavne zveze je razposlal po celi deželi pozive, naj bodo vsi uslužbenci pripravljeni, da vstopijo na dano znamenje takoj v štrajk.
Anglija   zmanjšuje svojo armado.
London, 14. septembra. Kralj je odobril predlog vojnega ministra, da se pri vseh bataljonih zmanjša število vojakov na ta način, da se deset bataljonov sploh odpusti.
Vstaja na Kubi.
London, 14. septembra. Ze-dinjene države so poslale v Kubo še dve vojni ladji ,da krožijo okoli otoka. Kubanski kongres je pooblastil predsednika Palmo, naj ves preostali denar državne zakladnice porabi za udušenje vstaje. Nadalje je kongres odobril vse dosedanje predsednikove izdatke v ta namen. Sedaj ima kubanska vlada '25 milijonov dolarjev na razpolago proti revoluciji. Tudi nad mestom Havana je proglašeno vojno stanje. Brez posebnega dovoljenja ne sme noben voz iz mesta. — Mesto Santa Clara oblega 10.000 vstasev, ki so pozvali meščane, naj zapuste mesto. Tudi vsa mesta ob cestah iz Havane imajo vstaši v rokah, tako da se tudi Havana najbrž ne bo mogla dolgo držati. VstaŠi hočejo za vsako ceno izzvati vmešavanje Zedinjenih držav ter so v ta namen zažgali več ameriških poslopij in dva največja ameriška sladkorna nasada v pokrajini Santa Clara. Iz
ameriške  križarke   „Denver" se
le
pred Havano izkrcal oddelek ameriških vojakov, da straži v mestu ameriški konzulat.
Obrtni vestnih.
Obrtnopravne določbe v načrtu zakona proti pijančevanju. Na dnevnem redu prve seje poslanske zbornice, ki bo prihodnji torek, se nahaja kot tretja točka poročilo obrtnega odseka o načrtu zakona proti pijančevanju, ki ga je predložila vlada poslanski zbornici leta 1902. Zakon, ki se pripravlja, je v prvi vrsti profilaktičen: ta zakon bode eno onih sredstev, ki naj služijo v boju proti pogubnemu alkoho-holizmu, pripomore naj v zvezi z drugimi napravami k utesnitvi pijančevanja. Sicer o tem ne more biti dvoma, da so zakoni, kakor je ta, ki se priDravlja, v boju proti socijalnim zlom le podrejene važnosti, kajti v boju proti takim zlom, med katere šteje tudi alkoholizem, more uspešno delovati v prvi vrsti pouk iu vzgoja ljudstva v šoli, cerkvi, v društvih, predavanjih. Tega dejstva se je zavedala tako vlada kakor odsek ob sestavi zakona, ki nikakor ne prinaša v zakonu proti alkoholu dalekosežnih naredb, ki bi prevrgle obstoječe naprave, določila tega zakona merijo v prvi vrsti na to, da se preuredi promet z alkoholnimi pijačami, točenje in prodaja opojnih pijač. Zakon
meri na to, da se zmanjša število žganjetočev in s tem priložnost, dobivati in kupovati žgane opojne pijače. Osnutek zakona ima dokaj važna obrtnopravna določila, ki v marsikaterem pogledu izpremene obstoječi zadevni položaj bistveno; nekatera določila so toliko važna za prodajalce in izdelovalce žganja, pa tudi za gostilničarje in sploh one obrtne kroge, ki se pečajo s prodajo žganja, četudi le kot s postranskim opravilom, da se nam zdi potrebno izpregovoriti o njih.
Že od leta 1881 imamo v Avstriji poseben zakon, ki urejuje prodajo žganih opojnih pijač. Omenjeni zakon navaja tri vrste prodaje žganih opojnih pijač : žganjetoč, malo prodajo, trgovino. Kdor hoče žganje točiti ali na drobno prodajati, mora imeti koncesijo, katero je dandanes zlasti za žganj etoč prav težko dobiti. Imetnik koncesije za žganjetoč sme prodajati žgane opojne pijače v poljubnih množinah, pravico ima točiti žganje v svojem lokalu, pa tudi pravico oddajati ga čez ulico. Običajno se toči žganje v žganj etočih v kozarčke. Imetnik koncesije za prodajo žganja na drobno ima pravico, prodajati žganje v odprtih posodah, toda ne v manjših množinah kakor je osminka litra, vrhutega osebe, ki so žganje kupile, ne smejo kupljenega žganja zaužiti v prostorih prodajalca. Trgovina z žganjem v zaprtih steklenicah v kakršnikoli množini pa je svoboden obrt, ki ga sme izvrševati proti obrtni zglasitvi vsakdo. Zadevni zakon pa je hkratu uvedel za prodajo žganja nov davek, takozvano posebno davščino. Znana stvar je, da je plačevati od izdelovanja žganja državni davek, takozvano narejnino, oziroma potrošnino. Mimo tega osnovnega davka pa se je z zakonom iz leta 1881 uvedla takozvana posebna davščina, ki se plačuje v polletnih obrokih tako, da jo je vedno plačati pred 1. julijem in pred 1. januarjem Ta davščina se plačuje v različni izmeri, in sicer se ravna po številu prebival stva dotičnega kraja ter po tem, ali gre za žganjetoč, maloprodajo ali trgovino. V Ljubljani na primer znaša polletna posebna davščina za žganjetoč 90 kron, za malo prodajo - - in za trgovino z žganjem v zaprtih steklenicah 1 4 navedenega zneska. V primerih, kadar je promet z žganjem le postransko opravilo, kakor često pri gostilničarjih in trgovcih, je plačati dokaj manjši davek. Ta posebna davščina, ki donaša državi kaka 2 milijona kron na leto, se je uvedla tudi s tem namenom, dh. % pliva j9i !ijn zum opojnih pijač. Računalo se je s tem, da pade konzum žganja vsled podražitve, provzročene od občutnega novega davka. No, danes se more mirno reči, da se je to izjalovilo. Povišanje davka od žganja na kakršenkoli način, bodisi tako, da se dvigne osnovni državni davek, ali da se uvede poseben nov davek, bodisi tako, da poskočijo deželne ali občinske doklade, ima redno to posledico, da se poslabša kakovost žganja, da se poslej uživa še slabše žganje. Država, dežele in občine dobivajo vedno večje dohodke od žganja, alkoholizmu pa se s povišanjem davka ne pride do živega.
Načrt zakona proti pijančevanju izpreminja nekatere glavne določbe zakona o posebni davščini. Posebne davščine g'ede nje izmere se načrt novega zakona ne dotika. Pri tej ostane, dasi nastane spričo okolnosti, da se po določilih tega načrta koncesij za maloprodajo ne bo več izdajalo, bistveno drug položaj, ki vse-
kakor poda drugačno davčno podlago. Sicer pa tudi ne glede na to ne bi bilo odveč, da bi se plačevanje posebne davščine uredilo pravičnejše, kajti izmera posebne davščine je sedaj odvisna od zgolj formalnih okolnosti — od števila prebivalstva, ne vpošteva se pa prav nič velikost prometa, tako da zadene isti davek onega, ki razpela ogromne kvantitete, kakor onega, ki potoči  nekaj litrov.
Tudi ne bi bilo odveč, ako bi se preuredil način plačevanja posebne davščine, ki tako, kakor je določen sedaj, izpostavlja vsled strogega formalizma obrtne stranke vedni nevarnosti, da jih zadenejo občutne globe in redovne kazni. Tudi je prilike dovolj za vsakojake šikane strank, ki morajo vsak trenutek imeti pripravljene bolete, da se izkažejo ž njimi finančnim stražnikom. Polletje za polletjem se tudi pri nas predpiše znatne denarne kazni strankam, ker niso izpolnile vseh formalnosti. Noben izgovor, tudi izgovor z višjo silo ne pomaga pred finančno sodnijo stranki, ako ni vplačala najposlej 1. julija in 1. januarja posebne davščine.
NaČrt zakona proti pijanstvu pridrži v veljavnosti te reforme potrebne določbe, pač pa preureja obrtnopravna določila. Pred vsem navaja le sledeče načine prodaje žganja: žganjetoč, ki daje pravico, točiti žganje v poljubnih množinah v odprtih posodah vseh vrst ter tudi prodajati žganje v zaprtih posodah v poljubni množini. Žganjetoč je vezan na koncesijo. Prav tako je vezana po novem zakonu na koncesijo detajlna trgovina z žganjem v zaprtih steklenicah, ki pa ne smejo držati manj kakor osminko litra, mimotega se kupljenih opojnih pijač ne sme zauživati v prostorih prodajalca. Detajlna trgovina z žganjem stopi na mesto sedanje male prodaje, od katere se pa loči v tem, da malaprodaja po sedanjem zakonu opravičuje prodajo žganja v odprtih steklenicah. V ostalem se oba načina ujemata. Malaprodaja žganja mora polagoma izginiti, ker se nove koncesije ne bodo več izdajale. Malaprodaja se namerava odpraviti zategadelj, ker je zloraba prav lahko mogoča: od maleprodaje pa do žganjetoča je prav blizu. Iz istega razloga se hoče tudi detajlna trgovina z žganjem vezati na koncesijo, vrhutega pa določiti, da se ne dovoli detajlne prodaje V steklenicah, ki so manjše od */s litra. Tretji način prodaje žganja je trgovina z žganimi opojnimi pijačami v zaprtih steklenicah, ki drže vsaj pet litrov. Tak: o br tedanje je smatrati za svoboden obrt. Tej preureditvi ne bi bilo s stališča trgovine ugovarjati drugo, kakor omejevanje prodaje na debelo v tem pogledu, da se predpisuje zaprte nosode. To določilo je tem strožje, ker zadene vsled izrecnega poudarka tudi izdelovalce žganja, posledica tega pa bode prav neljuba zlasti za one posestnike malih žgalnih priprav, ki običajno prodajajo svoje žganje v manjših množinah po 1 ali po l1/-* litra naravnost konzumentom. Zadeti bodo torej prav tisti sloji, proti katerim ima zakonodajstvo najmanj vzroka obračati svojo strogost. Trpeli pa bodo tudi izdelovalci likerjev in greneic, ker svojih odjemalcev ne bodo smeli zalagati z običajnimi malimi steklenicami. V tem pogledu zakonski načrt ni srečen, in je vrlo potreben remedure.
Zakonski načrt določa, da se potom deželnih zakonov normira število koncesij za žganjetoč in detajlno trgovino v posameznih občinah. Glavna tendenca zakona, ki je, kakor pove-
dano, ta, da se zmanjša kolikor moč Število žganjetoČov, se jasno kaže tudi v tem, kar zakon zahteva glede lokalov, v katerih se izvršuje žganjetoč. V prostorih, kje se žganje toči, se namreč ne sme izvrševati še kak drugi obrt, izjema je dovoljena le pri gostilničarjih. To določilo zadene marsikaterega trgovca kaj neprijetno. Znano dejstvo je, da se sedaj v mnogih trgovinah hkratu tudi toči žganje. To bode, če obveljajo določila načrta, moralo nehati. Trgovec bode vsled tega prisiljen, preskrbeti si za žganjetoč ali posebno obrtovališče ali pa opustiti žganjetoč. Tudi v tem primeru se nam zdi, dt zadene zakouodajalec tiste, ki tega ne zaslužijo. Teško bode ugovarjati, če trdimo, da se tam, kjer se žganje toči v trgovinah poleg ostalih poslov, ne pijančuje čez mero, trgovcem jeza dober glas svojega lokala in gotovo zaradi nekaj kozarčkov žganja več ne bodo riskirali izgube drugih odjemalcev. Alkoholizem pospešujejo v prvi vrsti žganjetoči v ožjem pomenu besede, one beznice, kjer se redno in izključno toči žganje. Te določbe za detajlno trgovino z žganjem, za malo prodajo ne veljajo. Pripomniti je, da ima novi zakonski načrt stroge določbe za one prodajalce in toČilce žganja, ki se ne drže zakona; med temi odtegnitev obrtne pravice. Načrt navaja prehodne določbe za one izdelovalce in prodajalce žganja, ki obrtujejo že na podlagi starih obrtnih pravic ter postavlja kot odločilen rok 1. oktober 1902.
To so v glavnem obrtnopravna določila. Nacrtima vrhutega tudi privatno in ^kazenskopravne določbe. Privatnopravne določbe obstoje v tem, da proglašajo dolgove, ki so nastali vsled točenja žganja v gostilnah in žganje-točih, za neiztožljive. Kazenskopravne določbe navajajo kazni, ki zadenejo pijance iz navade ter krčmarje, ki dajejo žganje pijanim gostom.
Giasoui Iz Idrije.
Higijena v cerkvi. Ker je to velevažno vprašanje vsled hvalevredne inicijative III. katoliškega shoda postalo posebno akutno, naj bo tudi nam dovoljeno, podati malo sličico o „higijeni" v cerkvi. Minolo nedeljo je bil na Planinski gori velik romarsk shod. Zbralo se je že na predvečer na stotine pobožnega ljud«tva in ker niso dobili zunaj prenočišča, „loži-rali** so kar v cerkvi po tleh in klopeh. Kdor bi bil o polnoči hodil po cerkvi, bi se bil sprehajal po najdragocenejših pogrinjalih, po mladih in ^taiih, moških in ženskih telesih. Telo ob telesu, glava ob glavi. Da si ne bode kdo kaj pregrešnega mislil, bodi resnici na ljubo konstatirano, da je bila cerkev razsvitljena. Lahko si je predstavljati, kakšen strašanski smrad je moral vladati v tem hramu božjem, ko zjutraj niti menih, ki je vendar vajen takih shodov, ni hotel preje spovedovati, predno so izzračili cerkev. Evo ga polja za delovanje, Črni gospodje! V tem bi pač lahko poučili ljudi, da jim ni treba skrbeti samo za snažnost duše, ampak tudi za snaž-nost telesa. Potem bi ne bilo več toliko ljudi, ki niso bili več čisti, odkar jih je babica okopala. Pa je težko, ker baje niti lemenatarji niso dosti boljši!
Začetek šole se b'iža. Vsak dan vidiš vse polno tujcev v našem mestu, ki so pripeljali svoje sinove v realko. To pač dokazuje, da naš ljubljeni zavod napreduje. Zato opozarjamo rodoljube po vsem Slovenskem, da agitiraj o za edino   slovensko realko. Stanovanja
„Je, pa nikar ne streljaj brez stojala ž njim,a odvrne Nalim.
.Kanon" je namreč ona velika puška, o kateri smo že početkoma govorili. Enocevka je, sistema Lau-kaster kaliber 4, z dva metra dolgo risano cevjo, ki strelja tudi na razdaljo 400 korakov uspešno. Patroni zanjo imajo tri centimetre v premeru in so dolgi 12 centimetrov. Streljati se mora ž njo na ta način, da se cev položi na železno stojalo, nakar se puška naravna. Kopito se nasloni na sedež v čolnu in  nato  sproži puška.
To v pojasnilo.
Nalim in Bonifacij zalezeta race iu na 4 strele odbijeta tri. Ostala jata se dvigne in leti naravnost proti Čolnu, kije bil skrit v obrežnem grmovju in kjer se je nahajal Damjan.
Med tem ko pes race aportira, zagromi strel, tako močan, da sta Kalim in Bonifacij pogledala na Ljubljanski grad, misleč, jeli ni mogoče top odtod naznanjal ogenj — h kratu pa se sbšita dva krepka pljuska.
„Ta hudič je 8treljal,u zaupije Bonifacij in brž tečeta z Nalimom proti čolnu — spoznavši takoj situacijo.
Krasen  prizor  se jima je nudil
tam!
Damjan se je krčevito držal čolna, do vratu v Ljubljanici.
Nalim zavpije: „Kje je pa kanon ?u
„Na oni strani v vodi leži!"
rKaj si pa za vraga počel ?"
„Kaj sem pa hotel početi? Race so črez mene priletele, sem p« urezal po njih, me je pa ta frdamana flinta tako udarila, da sem na eno plat jaz padel v vodo, na drugo pagvir! Tristo jezer zlodjev naj jo vzame, pa vsak naj bo druge farbe !u
.Al' ti nisem rekel, da ne smeš streljati brez stojala? Sedaj pa si skupil, kar si iskal! Prav se ti godi!"
„Lepo Te prosim, bodi no tiho, pa iz vode me potegni!"
„Ne, prej se spravi na ono stran čolna, kamor je kanon padel. Voda je tam plitva! Kanon vun vzemi, potem bomo pa naprej govorili! Ali misliš, da se bom jaz radi Tebe hodil po nepotrebnem kopat v Ljubljanico? Zate je pa čisto dobro, da si se malo skopal, saj se itak drugače nikoli ne kopiješ, razen če v vodo padeš!  Ali si kaj ubil?u reče Nalim.
„Nič! Samo pol rame mi je skoraj odbilo in pa tako klofuto sem dobil, da je še ne pomnim iz svojih soldaških let, ko smo imeli še tiste velike puške Wiinzlovke.u
Damjan potegne kanon iz vode in se s trudom prikoplje v čoln s pomočjo Nalimovo.
„Sedaj bom pa kaj pil! Žejen sem, pa ustrašil sem se, misleč, da bo treba vodo piti! Vode pa ne pijem, nak, jaz žene; pravijo, da voda še v čevlju ni dobra! Pa lačen sem tudi! Kopel mi je napravila apetit!4*
„Le jej in pij Damjan, saj si zaslužil", reče Nalim. „Ce pa hočeš kdaj svoje življenje končati, svetujem Ti v vodo ne hodi! Utonil ne boš nikdar, ker vode sploh ne piješ!"
„Tako je za govor't", odvrne Damjan, slastno mašeč v usta polovico cele salame in zamakajo jo z vinom.
VI.
Prišli smo srečno zvečer z obilnim plenom v Ljubljano.
Ni mi treba praviti, da je Damjan oba demjona vina spraznil do dna in med dnevom pokadil cel zavitek portorik.
Zamruiral je samo: „Pol salame je ostalo, al' je ni škoda? Jaz pa ničesar veČ jesti ne morem!"
Dobrodušni Nalim mu je podaril ono polovico preostale salame.
Zlobni jeziki pa trdijo, da je Damjan še isti večer použil salamo in pa podarjeno mu raco, ki jo je bil ujel!
vn.
Prihodnji dan se srečata prijatelja Nalim in Damjan.
Prvi vpraša drugega: „No, Dam-janček, kako je kaj po včerajšnjem lovu?"
„Ti, žejen sem! Kako bi bil jaz šele žejen, Če bi ne bil včeraj nič pil! Saj pil sem pa bore malo! Sedaj grem pa na golaž k Rasbergerju, ker sem lačen, jej, jej, jej, tako lačen, da me kar trebuh boli! Kar pokonci se ne morem držati!" — In prijel se je pri tem za svoj dobro rej eni trebuh!
Tako se je končal prvi in zadnji lov Nalimov z Damjanom na race — — — zadnji radi tega, ker je Damjan povsem kategorično izjavil, da se kopat več ne poj de!
Tableau!!!
OsvetnfH.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
„Sramota tistemu, ki se drzne sumničiti Človeka po takih dejanjih, kakor smo jih doživeli danes," je zakričal Nikolaj in je s pestjo udaril ob mizo. „Ne bom ga čital tega pisma, in če bi obsegalo mojo smrtno obsodbo.44
Obrnil se je k svoji hčeri, ki je bila vzela pismo   Lavrenciju  iz rok.
„Ali morda ti kaj sumiš in hočeš iskati pojasnil v tem pismu?"
„Ne oče," je z jasnim usmevom rekla Marija Šaloma, „jaz ničesar ne sumim in nimam   nobenih dvomov."
Stopila je k mizi in počasi na goreči plamenici sežgala pismo. Seveda je to izvršila tako, da je mogla obenem citati zapisane besede :
„Marku Pirinu — Krištof Zlato-poljec."
Nasmehnila se je na tihem in toplo ji je postalo pri srcu, da jo je ljubil Marko Pirin, to je bilo zanjo že Častno in laskavo, a da se skriva za tem imenom Krištof Zlatopoljec in da jo ljubi ta vzlio vsemu, kar se je zgodilo njegovemu rodu, to je bil
80 V Idriji cenena, šola sama pa ima same mlade in delavne učne moči, da ne govorimo o najmodernejših uČilih. Šolnine nič! Kdor hoče svojega sina po ceni izštudirati, naj ga vpiše v idrijsko realko.
Štedimo dosledno! Pri predzadnji občinski seji se je grajalo, da se nekaterim realčnim učiteljem izplačujejo nadure in se je zlasti omenjalo kateneta g. Plečnika, Češ da uči samo 14 ur na teden in se mu izmed teh dve posebno nagradita. Kakor smo izvedeli, sta ti dve posebno nagrajeni uri posvečeni nedeljski pridigi. Ali bi ne bilo umestno, da se nedeljska maša s pridigo vred sploh odpravi in s tem prihranijo nagrade za te nadure?! Opozarjamo na to občinski svet, da to ukrene. Če n. pr. višja dekliška šola v Ljubljani prestane brez nedeljske maše, bo tudi idrijska realka. Kaj je morda idrijski občinski svet manj napreden kot ljubljanski?! Upamo, da tudi ravnateljstvo ne bo imelo ničesar proti temu, Če se odpravijo nepotrebne nedeljske maše za realce. Na delo torej ob priČetku šolskega leta!
Iveri iz zadnje občinske seje. G. Kavčič se še vedno ni legitimiral, koga da zastopa v občinskem svetu. Na „ljudstvo" se sedaj ne bode mogel opirati.
Dopisi.
Iz    Borovnice    Na    vse načine trudi se  „Siovenčevata stranka, da   bi   oprali   v  javnosti našega župnika.  Ali  kolikorkrat   zine, toli-krat  se  zlaže.  To je  zlasti sedaj znano,  ko   so   nam   razmere pred očmi, ter vsak   občan ve, koliko je resnice na stvari. Ako se ni nič zgodilo, čemu je bilo toliko prič deklic zaslišanih,   katere   so   se   od strani župnikovih ožjih prijateljev indirektno pripravljale,  da naj resnice ne izpo-vedo, ter naj rečejo, da ne vejo kaj povedati.  Vam je li to znano? Hočete, da vam jih z imenom naštejemo, ter odkrijemo, kako se je ob svojem času   delalo  z šolsko   deklico Fran-čiško   bkvarca,   katera  je   bila pri neki sorodnici župnikovi. ki je sedaj obtežilna priča proti župniku. Kako je govorila ta sladkcginjena babura njenim sosedam  in   drugim,  kaj se počenja z dekletom? Ali hočete, da se vam to prihodnjič v javnosti pove? Morali bi to storiti, dasi neradi, ker bi   jo   mogoče   spravili   od dobre sklede, h kateri so jo zadnji čas povabili,   Da  pa  nismo   imeli nikake gonje proti župniku, priča to. da se je v javnosti govorilo že pred leti, kako dobra pestunja je nas župnik, in   da  samo   bitja   ženskega spola ziblje na svojih blagoslovljenih kolenih, druge pa blagoslavlja okolu ušes. Ali smo kaj storili zaradi tega nismo li molčali, dokler niso zagnale hrupnega vpitja farške babure. Prizadetih je  mnogo,   ki   žele,   naj   se župnik odstrani. Največ teh ljudi je na klerikalni   strani.   Ti   so prvi   vzdignili | hrup,  ter  se  pritoževali  nad   csebo j župnikovo.  Sploh pa sedaj, Kakor rečeno, ne bodemo  pisali o tej stvari do  obravnave.  Če pa hoče -Slovencev B  dopisnik kaj več izvedeti, naj se obrne   do  g.  kaplana V. Kajdiša, ali Ribičeve Nane v Borovnici.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. septembra — Bahač — fehtač — berač.
Moralično kvaliteto ljubljanskega škofa je najlaglje spoznati iz njegovega po-stopanja v denarnih rečeh. Ko je An-
zanjo pravi triuinf, ki ji je napolnil srce in dušo z radostjo in s ponosom.
Veseleč se sedanjosti in trdno zaupajoč v še veselejšo prihodnjost se je bila to noč razkropila mengiška grajska družba. Samo en član te družbe je legel ta večer potrt in žalosten k počitku: to je bil Krištof Zlatopoljec.
„Tako se dostikrat zasucejo stvari, ki jih zasleduje človek z največjo vnemo in strastjo," je menil Krištof sam pri sebi. „Človek misli, da se spočije, ko se enkrat približa svojemu smotru, a mesto do počitka zaide v obup."
Ko je bil Krištof Zlatopoljec pod tujim imenom prestopil prag mengeškega gradu, so ga vsi grajski prebivalci sovražili in ga imeli na sumu, da jih hoče ugonobiti. Zbegal je vse s svojo drznostjo in s svojimi opom-njami o raznih tajnostih, in potem mirno počival, doČim so tisto noč vsi prizadeti grajski prebivalci trepetali strahu.
Zdaj je dosegel Krištof, kar je želelo njegovo srce in za kar se je toliko trudil in prestal toliko nevarnosti in nadčloveškega duševnega in
ton Bonaventura Jeglič postal ljubljanski škof, je bilo njegovo prvo dejanje, daje napravil velik „puf. Tista država, ki sicer nikomur ne posodi niti vinarja, pa Če bi mu a tem življenje rešila, je posodila škofu 20.000 kron.   Posodila jih je brez vseh težav. Saj pa je škof svojo prošnjo tudi dobro utemeljil. Tako seje škof bahal, da je bilo kaj. V svoji prošnji je povedal, da bo imel kot škof denarja kakor toče. Obširno je popisoval, da ima ljubljanski škof ogromne dohodke in da bo zanj prava igrača, odplačati posojilo v nekaterih letih tako po 4000 do 6000 kron na leto. Tedaj je nastopil Anton Bonaventura kot bahaČ, kot pravi kmetski bahaČ, ki se zdi  najbolj  imenitnega, kadar žvenklja s tolarji.   Potem se je škof posvetil dušobrižništvu, Čigar glavni del je po njegovi sodbi — pridobivanje denarja.   Lovu na denar se je posvetil škof z veliko vnemo in Čudovito spretnostjo.  Sam se je javno pohvalil,   da   izpreša  na  leto do 100.000 K iz ljudstva in to izpreše-vanje se neumorno nadaljuje. To je dokaz, da je Škof nedosežna kapaciteta kot fehtač. A sedaj je naenkrat postal — berač.   Tak revež je, da bi se ga Še kamen usmilil. Ministrstvo, ki se nikoii nobenemu škofu ni skrivilo lasu, je ljubljanskemu škofu naložilo 18.000 K letnega davka. Škof je  pa  tega   davka le nekaj malega plačal in tako je na zastankih od 1. januarja 1901 do  31. decembra 1906 dolžan državi že 75.000 K, kar smo vse pred kratkim natančno obrazložili. Škof je zdaj   nastopil kot berač. Vložil je prošnjo, naj se mu zastanek na davku v znesku  75.000 K daruje in odpiše sploh ves naloženi davek, češ,  da je tak revež,  da ničesar ne more plačati.   Tako milo je popisal škof svoje beraštvo, kakor da bi bil že zadnjo srebrno žlico poslal v zastavljalnico, tako ginljivo je naslikal svojo revščino, da se je grof Cho-rinskv na glas jokal, ko je pisal priporočilo  ministrstvu, naj se škofu ves davek odpiše in naj   se   mu   daruje zastanek 7 5 000 kron.   Radovedni smo, če bodo pri ministrstvu primerjali škofovo b ah arij o,  zapisano v svoje-časni prošnji za posojilo 20 000 kron s škofovo beračijo, popisano v sedanji prošnji za odpis 75.000 kron dolga in 18.000 kron letnega davka. Skof je napel vse strune, da bi dosegel ta odpi-. Razen prošnje na vlado, je pisal različnim visokim osebam na dvoru, naj se zanj zavzamejo in poskrbe,  da se mu daruje dolg in odpiše davek, tako da smo že res radovedni, kaj da bo.
— Pribita resnica. Dr. Šuster-šič je na katol. shodu govoril tudi sledeče: „Sicer ljubimo in spoštujemo svoje duhovnike zaradi njihovega preuzvišenega (!) zvanja, ali nikakor nečemo, da bi gospodovali v posvetnih stvareh, o katerih smo mi sami gospodarji. Tudi ne poznam nobenega duhovnika, ki bi hotel gospodovati nad menoj v posvetnih stvareh,
telesnega napora. Postal je zaupnik Nikolaja Kolovškega in njegov najboljši prijatelj ; užival je neomejeno zaupanje Nikolajeve rodovine in njenih prijateljev, ljubila ga je Marija Šaloma. Bil je gospodar Kolovškega rodu, imel je zdaj v rokah vse niti, da je mogel splesti iz njih tisto strašno osveto, ki jo je prisegel na razvalinah zlatopoljskega gradu in vendar je bila ta noč za njegove sovražnike noč brezskrbnega in zadovoljnega miru, zanj pa noč tuge in bolesti.
Prišedši v svoje stanovanje je našel Krištof v obednici skrivnostnega viteza, ki mu je prinesel na zmagoslavij e tajinstveni pergament. Tujec je bil odložil šljem.
„Oče," je vzkliknil Krištof Zlatopoljec in je hitel proti staremu možu, da bi ga objel in pritisnil na svoje srce, a starec je naglo vstal in tse umaknil, njegov pogled je bil tako resen in očitajoč, da je Krištof hipoma obstal in se ni upal stopiti k očetu. Krištof je poskusil uganiti, kaj da je očetu in zakaj se brani sinovega objema. Rad bi bil vprašal, a ni se upal, vedoč, da bi očeta le bolelo, Če bi ga sin spravil v zadrego
— ne vem ali kdo izmed vas kakšnega takega gospoda pozna (Klici : „Neu) Torej kako mi pridemo do tega, da smo klerikalci!" Oj Matiček, lagati je greh, so rekli oče lažnjivemu sinu. Tudi mi pravimo dr. Šusteršiču: Lagati je greh! Srečni ljudje katoliškega shoda, ki niso poznali nobenega „gospoda," ki bi hotel gospodovati nad njimi. Kdo pa je prignal te politične koštrunčke skupaj? „Gospodje." Kdo jim prepoveduje brati napredne liste? „Gospodje." Kdo jim prepoveduje pristopati v napredna društva? „Gospodje." Oj, koŠtrunČki, ki ste bili na katoliškem shodu, to so vas vlekli „gospodje," ko so si upali vprašati, če pozna kdo kakšnega takega gospoda! Dr. Šusteršič zna mojstersko farbati! Zasluži papežev red.
— Prezgodnje veselje. Meseca
februarja so klerikalci in njih zavezniki na Jesenicah upozorili na obč. seji velikanski škandal, tako da se seja ni  mogla  mirno  izvršiti.   Jurist g. Cham, ki si je pridobil velikih zaslug za prevrat na Jesenicah, je to stvar naznanil drž. pravdništvu. V tem naznanilu ni nikogar obdolžil ne kakega hudodelstva,   ne   kakega prestopka, nego je le navedel fakta, pre-pustivši drž. pravdništvu da odloči, je- li so ta dejanja kazniva ali ne. Drž. pravdništvo je  dalo  stvar preiskati in je potem ustavilo vsako postopanja,   kakor  je   pač   že praksa, kadar se gre   za  klerikalce   in njih zaveznike.   Tovarniški uradnik Pon-gratz, ki je bil takrat zaveznik klerikalcev, je vsled tega tožil Chama. Prva obravnava  se je vršila v Ljubljani, in je bil   Cham oproščen. Ta   razsodba  pa je  bila radi neke formalne   napake razveljavljena in  se je druga  obravnava  vršila v Kranjski gori  Pri ti obravnavi je bil Cham obsojen na 30 K globe, o b-sojen    v   nasprotju    z vso prakso     vseh avstrijskih sodišč.   Vsak   državljan   ima ne samo pravico, namreč celo dolžnost, da naznani, če mu se zdi kaj sumljivo, pristojni  oblasti.  Kar je Cham naznanil,   so   priče   do   p i-čice  potrdile kot resnično, in zato ni v njegovem naznanilu absolutno^ nobenega  žaljenja  na časti. Kakor rečeno, je razsodba kranjskogorskega   sodišča   v direktnem nasprotju z vso prakso, rSlo-venec- pa  se veseli prezgodaj, ker v  tej   stvari  še ni  izrečena  zadnja j beseda, nego ima govoriti še druga instanca.
— Na III. kat. Sbod je bilo izdanih baje nad SOOO vstopnic. Toda kako so se te vstopnice izdajale, nam piše prijatelj : Po Ljubljani so klerikalci kar po hišah nosili vstopnice (posebno k obrtnikom) ter zahtevali za nje po 2 K. Obrtniki boječ se teh vsiljencev so jih kar plačevali, da so imeli le mir, Četudi na shod niso mi-sldi iti. Po deželi so pa vzeli gg. župuiki po več vstopnic, ter so jih delili med svoje sorodnike in prijatelje. V Št. Vidu nad Ljubljano jim je pa vstopnic  celo  zmanjkalo, kar
s katerimkoli vprašanjem, saj ni mogel govoriti.
Stala sta drug pred drugim in si srepo gledala v oči. In zdaj so se odprle rane Krišt- fovega srca. Spomnil se je, kako so očeta ponižali, trpinčili in mu izrezali jezik; spomnil se je, kako so sestro onečaščali, dokler ni umrla in v duhu je videl razvaline zlatopoljskega gradu, pod katerimi je po dolgih letih videl očeta — pohabljenega in sestro — umorjeno.
Zdaj je tudi uganil, kaj da je očetu, zakaj ni pustil, da bi se mu sin približal, uganil je, da mu oče več ne zaupa, ker si ne zna tolmačiti sinovega postopanja, ker ima sina na sumu, da je pozabil na svojo sinov-sko dolžnost, na strašno zlo, ki je zadelo njegovo rodo vino, na zapriseženo osveto. Jasno je bral sedaj v očetovem pogledu očitanje, da je izdajalec svojega rodu in da se je prodal tistim, ki jim je obljubil osveto za njih vnebovpijoča hudodelstva.
Začel je begati po sobani, kakor bi bil iz uma, do čim se je starec stisnil v kot pri peči, in je s temnimi nezaupnimi pogledi sledil sinu.
„Ah, oče, oče; jaz vam ne morem ničesar povedati in ničesar raz-
pa prefriganih katoličanov ni nič ustrašilo. Pomagali so si na ta način, da so pritiskali na visitke štampilijo od „Kat. društva rokod. pomočnikov" (ktero niti več ne živi) in ondotni brivec jih je pa razdajal med ljudi, a ne v Št. Vidu nego — v Ljubljani. Zato je pa bilo toliko vstopnic raz-danih. Kdor zna, pa zna!
— „Veren katoličan". Piše se nam:  „Slovenec" od minolega petka poroča o klerikalnem shodu na Vevčah med drugim sledeče: „Gospod učitelj K. Hlebec pravi, ia nam shod na Fužinah lepo kaže, kako  se naši nasprotniki združujejo; združujmo se tudi mi, da bo tako naša moč silnejša v vojski z nasprotnikom.   Glede na mesečne shode pravi, da je pripravljen večkrat prevzeti poučna predavanja.   Jeriha se zahvaljuje predgo-vorniku in izraža  veselje  nad tem, da se upa nastopati kot veren katoličan, ki se ne  boji svojih kolegov. (Klici: Čast mu!)"   Kdo je ta famozni Jeriha, nas ne  zanima; pač pa nas zanima, kdo je veren katoličan, ki se ne boji svojih kolegov. To nam je povedal Jeriha.    Veren katoličan je tisti, ki nastopa na klerikalnih shodih. Veren katoličan je tudi roparski morilec Alojzij 2upevc, ker ta je bil na klerikalnih shodih zelo agi-len.   Učitelj  K. Hlebec bi bil veliko bolje storil, da je molčal, ne pa prodajal na shodu v Vevčah svojo „silno moč", o kateri vsakdo ve, da je bolj jetična.   Njegovo katoličanstvo pa je najbolje opisal vsakemu,  kdor  ga je hotel    poslušati    pokojni kopanjski župnik Avguštin.   Vsakemu je pripovedoval o onem Hiebčevem „idealu" iz ljubljanske tobačne tovarne in njegovih obiskih. — Župnik Avguštin je stal vedno pred vratmi  c. kr. okrajnega šolskega sveta in ondi moledoval, da naj Hlebca Čim preje premestijo s Kopanja in to radi njegovega „vzglednega",   „prevročega" katoličanstva. Ej, Hlebec, saj se poznamo ! V Devici Mariji v Polju bode  v do-glednem času izpraznjeno naduČitelj-sko mesto in — no,  učitelj  K. Hlebec je velik katolik in mučenik katoliške   misli.   Na    svidenje, gospod Hlebec!
— Čitalnica v Št. Vidu nad
Ljabljano praznuje v nedeljo svojo 401etnico. Ustanovila jo je za narod navdušena gdč. Lucinka Kralji 5eva, župnika Blaža Potočnika so pa komaj pripravili do tega, da je prevzel predsedstvo. To težko rojeno dete je tudi precej revno živelo, a vendar pričakalo 40. leto svojega rojstva. Posebno zadnjih 10 let ni imela ta čitalnica nič drugega opravila, kakor da je kolportirala 10—14 „Slovencev" med ljudi, ter s svojo zastavo paradirala na različnih shodih naših klerikalcev. Zato se pa ne moremo zanjo navdušiti, ker take klerikalne čitalnice za napredek naroda ne morejo in tudi ne smejo nič storiti, nego le pomagajo klerikalcem, da dalje drže ljudi v svoji oblasti.
— Hujskarija proti slovenskim trgovcem in obrtnikom. Iz
ložiti," je končno vzkliknil Krištof in se prijemal za glavo ter si pulil lase. Ko se starec ni zganil, je začel Krištof znova drveti brezpokojno po sobi in si mučil glavo, kako bi očeta pomiril in si zopet pridobil njegovo zaupanje.
Uvideval je, da mu zna očetova navzočnost postati nevarna pri njegovih prizadevanjih, da mu zna oče vsled svoje nezaupnosti ravno v najvažnejših trenotkih pokvariti vse načrte in bridko je obžaloval, da sta ga ponos in veselje nad zmago prevzela tako, da je Krvosrdu zaklical, da odpre očetu vrata Nikolajevih graščin. Zavedal se je, da bi očeta na noben način ne prepričal, tudi če bi mu še tako natančno pojasnil svoj zadnji smoter in še tako dobro utemeljeval nagibe svojemu nenavadnemu ravnanju.
„OČe, oče, jaz vam ne morem ničesar povedati in ničesar razložiti," je novic vzkliknil Krištof in vsa bolest* ki ga je pretresala in ga davila, je odmevala iz njegovega obupnost razodevajočega glasu. „Zaupajte mi, oče. Verujte mi, da izpolnim svojo prisego, strašneje, kakor si to more predstavljati najsmelejša domišljija.
Maribora se nam   piše: Nestrp, vsenemške stranke se je lani 2. oČividno pokazala pri občinski ( ko se je sklenilo,  da noben trg, in obrtnik ne sme imeti sloves napisov na  predmetih,  ki segajc mestno ozračje.   Takrat smo me da bo nestrpne   mestne očete postalo sram, ker  so  tako neum^ in krivico nasproti  Slovencem g1 nili. Pa do sedaj še niso prišli k vesti. V svoji zaslepljenosti so z ' kruto postopati in izvrševati kri?; sklep. Pred kratkim je policj, odstranila    slovenski nap; banke „Slavije". Sedaj pa je j bila tudi tiskarna sv. Cirila z poved, da mora tekom 24 r4 odstraniti    slovenski napj Kaj tako krivičnega in nespametne niti Abderiti ne bi storili.   Pa v Jfc riboruje vse mogoče.  Slovence s trajo za brezpravni narod nižje vrst Dasiravno tako plačujejo davke, \: kakor Nemci, jim odreka nemška q dutost vsako enakopravnost. Slove ska tiskarna pa tega terorizma ne mirno prenašala.   Pritožila se bo d najvišje instance  in  upa,  da bo' od tamkaj mariborskim nestrpnež pokazali, da se nimajo vtikati v n polno privatne reči in trgovcem n rekovati   besedila     njihovih tvr^ Mestnim  očetom pa še nasvetuj--da naj še več tako „modrih" sklepo naredijo, na pr., da se v mariborski ozračje ne sme prinesti nobena > venska  knjiga,   da  ne  smejo hlačr gumbi    imeti  slovenskih  črk  iu l pisov, itd.
— Prolesorska vest. Protez
na II. drž. gimnaziji v Ljubljani i M. SinkoviČ je imenovan za glavne* učitelja na tukajšnji ženski pripravni
— iiOsa". Štev.   45. Vsebina Mučne sanje. — Gospod Otrobar g; vori. — Gospe tercijalki. — Pehtra novi štruklji, kisla repa in libera1 zmaj. (črtica iz življenja presvetleg kneza in pastirja) — Od kosma;-,-dobička katoliškega shoda ... — Po< dobe: Novodobni Martin Krpau. -(Edini „paradni" jezdec na „ sijaj nem4 katoliškem shodu v Ljubljani.; — P( sliki, naročeni za  deželni  muzej. -Nekoliko „cvetov" vernega naroda.
— Visok gost. Včeraj dopoldne se je nastanil v hotelu pri „Slon ruski princ Abamelek Lazarov iz Pe trograda s spremstvom in se je danes popoldne odpeljal v Postojno, kjer si ogleda postojnsko jamo. Princ se zel j zanima za naše naravne krasote. Včeraj si je ogledal slap v Fužinah in Stud^: e: potem pa je šel na Posavje iu v Kleče. Ogledal si bode tudi podzem-sko jamo v Divači, potem pa se odpelje dalje.
— Operni pevec Stanislav Or* Želskij bivši član slov. opere v Ljubljani, je angažovan za stalnega člana srbskega narodnega gledališča v Bel-gradu. Tako poroča belgradski nJd Žurnal".
— Pod naslovom „Uspon na
Triglav" opisuje g. ravnatelj Ivan An cel v včerajšnjem „Pokretu" svojo pot na Triglav. Pisec ne more dovulj prehvaliti krasote triglavskega pogorja ter poživlja Hrvate, naj bi v večjem številu posečali Gorenjsko in divne njene gorske kraje.
SMF" Dalie v prilotri.
Ni mi mar, kaj govore Kamuićauj© in njihovi zavezniki. Služil sem j in* pošteno in dobro, a izdali so me in zato sem jih Kaznoval. Izpolnil l kar sem se namenil in kar sem obljubil in gorje vsakemu, kdor bi mi stopil na pot ali bi me hotel ovirati Preveč sem že žrtvoval in preveč sem že trpel, da bi se mogel zadovoljiti z navadno osveto. Smrt mojih sovražnikov, hitra smrt, ni nika. maščevanje za grozodejstva, ki so jih storili mojemu rodu. To je vse, kar vam morem povedati." In z mirnejšim glasom, kakor otrok proseče, j« dostavil Krištof: „Oče — zaupajte mi; ne bodete se varali."
Starec je stal še vedno nepremično v kotu. Njegov obraz je bil kakor izklesan iz kamna. Nobena najmanjša poteza ni razodevala njegovih misli in njegovih čuvstev. Nič ni več kazalo, da sinu Še kaj očita, a isto tako ni nič kazalo, da so sinove besede napravile nanj le najmanjši vtisk. Krištof je to dobro zapazil in duša se mu je krčila žalosti. Razburjenost ga je prevzela in je zaklical z neskončno bolestjo :
„Ah, oče, čemu ste prišli sem?a (Dalje prih.)
2. Priloga „Slovenskemn Naroda" St 211. dne 15.
septembra 1906
— Dober svet. Neka žena je Šla pred kratkim na božjo pot na Sv. Višarje in je tamkaj   opravila tudi
spoved. Pri spovedi je vprašala tudi za dober svet v delikatni 7adevi. „Koliko otrok pa že imaš," je vprašal spovednik. „Štiri — pa več bi jih ne marala. Že tako težko izhajamo. Prosim, ali se jih smem ubraniti ?a Tedaj pa je zagrmel spovednik: „Bog ne daj! Ubraniti se otrok, to je greh, ampak — purfeloe nucaj.a Komentarja ni treba.
— Odbor »Gospodinjske šole"
naznanja s tem, da se prične pouk v kuhanju, likanju in šivanju dne 15. septembra t. 1 Učenk se sprejme 10 do 12. Odbor bo gledal na to, da se dobe po možnosti dobre učne moči za ta zavod, da bo dosegel pri učenkah kar največje uspehe. Tudi bo skrbel za to, da bo vladala na zavodu disciplina in red. — Zaeno opozarja tem potom odbor „Gospodinjske Šola" slavno občinstvo, dame in gospode, ki se jim nudi tukaj prilika, da naročijo dobro in ceno obed ter večerjo. Tudi se bo dajalo jedi čez ulico. Prav tako se bodo sprejemala naročila za razne slovesne prilike, kakor krste, zenitov anja itd.
— Kmetijski shod se vrši jutri, v nedeljo dne 16. septembra, popoldne ob 3. uri v Dolskem v šolskih prostorih. Govoril bode deželni mlekarski nadzornik Radoslav Legvart iz Ljubljane „0 propadu kmetskega stanu in kako mu je odpomočiu in „0 mlekarstvu in živinoreji".
— Tovarno sezida na Vrhniki g. Ivan Tomšič za strojarstvo.
— 15kra( je udarila strela v Rovtah pri Logatcu v ponedeljek popoldne okoli 5. ure, a k sreči ni nikoli užgala. Zadela je le skale in drevesa.  Nato se je usula silna toča.
— Zgradba Šole. V Javorju pri Idriji začno zidati šolsko poslopje za enorazrednico, v Poljanah pri Škofji Loki' pa tako za trirazrednico.
— Talijo za rešitev življenja v znesku 105 K je dobil Anton Mil-harčič iz Žej pri Postojni, ker je z lastno smrtno nevarnostjo rešil iz vode otroka Jakoba Gorupa in Beto Fatur.
— Javna ljudska knjižnica se
je ravnokar ustanovila v Radovljici za sodni okraj radovljiški. Svoje prostore ima v občinski pisarni. Uraduje vsako soboto od 11.—12. ure in vsako nedeljo od 9.—10. ure. Da se knjižnica spopolni v vsakem oziru, se tem potom prosijo vsi oni p. n. rodoljubi, ki lahko utrpe kako boljšo knjigo, da jo pošljejo „javni ljudski knjižnici". Hvaležni jim bodo vse bralke in bralci te knjižnice.
— Veselica novomeške ženske podružnice Ciril-Metodove družbe,
prirejena 9. t. m. na vrtu gostilne pri Mullerju tik kol«>dvora, se je izborno obnesla, dasiravno je bila čistega popoldne vročina že kar neznosna, prah po cesti pa skoraj ped visok, in dasiravno se je koj po pričetku Veselice vsula velika ploha namešana s točo. Iz vseh slojev meščanstva je bila kaj velika udeležba; videti je bilo pa tudi veliko Topličank in TopliČanov, zato je bil vrt ves zaseden. Najbolj so ugajali pevci, ki so peli kaj lepo vkljub temu, da je bil zbor prej kot ne le inproviziran. Meščanske garde godba je prav pridno svirala, v sosedni gostilniški sobi se je pa mladi svet sukal, da je bilo veselje. Gostilničar g. Miiller je tudi svoje storil in postregel gostom z izborno kapljico. Skratka, vse je bilo narodno čutečemu srcu po godu, le nekaj je pa vendar marsikdo pogrešal. Nikdo se ni spomnil v primerni napitnici — katerih pa žal sploh ni bilo — naših vrlih časti tih narodnih dam, odbornic podružničnih, katere so veselico tako požrtvovalno priredile in redile. Zato naj jim bode na tem mestu izrečena prelepa hvala. Živele vse skupaj, osobito pa načelnica podružnice, gospa dr. Žitekova. Naj bi lepemu vzgledu ženske podružnice, v kratkem sledila moška podružnica.
— Obisk Marijinih devic v Metliki. Piše se nam : V sredo 12. t. m. smo bili MetliČani pač srečni ljudje! Naše „grešno", „liberalno" mesto so posetile brumne device iz Stopič pri Novem Mestu. Zjutraj okrog devete ure so prikorakale pevaje z mogočnimi šopki — znak čistosti? — in neobhodno potrebnimi cekarji po trgu v cerkev in odšle potem k Trem F aram. Seveda je prišel z njimi tudi njih pr edink-črno suknjež, a ni spremljal svoje garde, ampak se pripeljal k našim maziljencem. Saj „guspud" ne morejo hoditi peš tako daleč — okrog 6 ur hoda — kot „nedolžne deviČice." Okrog 3. ure pop. so prišle zopet pevaje v cerkev nazaj v Metliko. Videlo se jim je na obrazu, da se zavedajo svetosti, stopaječ po trgu — uh! tako liberalnega mesta! Po britkem slovesu z našimi „uglednimi" Mar. hčerkami so odkarakale. Njih voditelja ni bilo seveda nikjer. In čujte! Ob sobotah navadno zvoni za nedeljo tako tiho, žalostno, a sedaj so se oglasili zvonovi lepo, ubrano ! In na Čast nevednim devičicam! Saj so vendar Metličani krmili zrnnove. Ali ni škoda zvoniti
pri taki priliki. Da bi nas le še obiskovale od kje drugje „hčerke", da bi se jih zapet z zvonenjem počastilo. Saj za druge zvonove bodo Metličani kaj radi prispovali! Sploh pri nas cvete sveto življenje. Dasiravno je odšel „Jevan" še zmiraj imajo pevne vaje do desete ure vfarovžu in potem hodijo po noči z Mar. sinovi v oddaljene vasi domov. — Kdaj bo zopet katera devic romala v — Rim? Zdaj se pa bode gotovo molilo za hudobnega — „liberalca".
— VodOVOd na Raki se je izročil svojemu namenu, ko je. okrajno glavarstvo krško izdalo svoj konsens za njegovo uporabo.
— Obesil se je v CviŠljarjih pri Kočevju 721etni Pavel Weber v svoji sobi. Samomorilec je bil zelo vdan pijači in si je končal življenje najbrž v hipni blaznosti. Njegov brat je umrl v blaznici. Pred 10 leti je ubil s sekiro ženo brez vsakega vzroka.
— Ljudska veselica v Hrastniku se je nad vse sijajno obnesla. Na stotine tujcev in domačinov je prihitelo, da se porazvesele med seboj, pomorejo k častnemu gmotnemu uspehu in vzbudijo narodno zavest v zaspanem Hrastniku. Videli smo goste iz Ljubljane, Litije, Zagorja, Zidanega mosta, Rajhenburga, Razborja, Rimskih toplic i. dr. Zlasti pa nas je posetilo lepo število Trboveljcev. čast jim! Naši diletantje so vrlo pogodili in imenitno rešili svoje vloge. Po obeh igrah se je razvilo na lično okrašenem * slavnostnem prostoru šumno, razposajeno življenje. Godba si. rPazn. in del. podp. društva" v Trbovljah je z največjim uspehom marljivo zabavala stotere poslušalce; naše srČkane gospice so z vnemo prodajale razglednice, slaščice, jestvine i. dr., na plesišču pa je vladalo do poznega jutra burno veselje. Ta dan ostane Hrastničanom neizbrisljiv in dobili smo zavest, da, če stojite za nami vi sosedje, se razbijo ob Hrastniku vsi nemški navali.
— Iz Radeč pri Zidanem mostu. V našem naprednejšem trgu smo imeli 8. in 9. t. m. kar dve ljudski veselici na prostem. Prvo je priredilo naše prostovoljno požarno društvo pod novim načelnikom in podnačelnikom. Društvo se je po iz-bacnjenju bivšega intrigantnega pod-načelnika nanovo ukrepilo. Veselica se je obnesla nad vse pričakovanje dobro in je ljudstvo domače kakor tuje z mnogobrojnim obiskom pokazalo do društva posebne simpatije. — Drugo veselico je priredilo pevsko in tamburasko društvo „Kum". Vršiti bi se imela tisti večer kakor požarne brambe zgolj iz konkurenčne zavisti, najbrže nahujskano po bivšem pod-načelniku gasilnega društva. Tudi napram tej veselici zbobnani po bogatih reklamah je občinstvo pokazalo naklonjenost; a je bilo docela prevarano in ni imelo razen godbe nobenega užitka in se je po preteku par ur nejevoljno razšlo. Nad vse tragičen pa je bil zaključek te veselice. Neki društvenik „Kuma" pripadajoč učiteljskemu poklicu, menda ozlovo-ljen radi slabega uspeha, se je tako ialeč spozabil, da je okoli polnoči nekega 131etnega dečka, ki je bil kot donašalec ves večer društvu na razpolago, brez vsakega povoda tako surovo pretepel in osuval, da leži sedaj smrtno bolan pri svojih starših in ga je moral priti previdet duhovnik 13. t. m. Skušalo se je drugi dan vso stvar potlačiti — saj je presuvani deček samo otrok revnega vinogradnika — vendar pa se to ni posrečilo, ker je zvedela o tem žandarmerija in podala o tem junaškem učiteljevem činu ovadbo.
— Iz Maribora se nam piše: Pripravljalni odbor „Mariborskoga Sokola" in pevsko in bralno društvo „Maribor" priredita dne 16. t. m. na vrtu „Narodnega doma" oziroma ob slabem vremenu v notranjih prostorih „Narodnega doma" veselico. Na sporedu je petje društva „Maribor", telovadba — proste vaje in vaje na orodju — bodočih mariborskih Sokolov. Sodeluje narodna godba iz Slov. Bistrice. Ker nastopijo prvikrat bodoči mariborski Sokoli in je Čisti dobiček namenjen fondu „Maribor-skega Sokola", se pričakuje mnogoštevilne udeležbe.
— Slovenjebistriški „Narodni dom" za šulferajnsko slavnost. Na mali Šmaren so slovenjebistriški nemškutarji imeli šulferajnsko slavnost. Hajlalo se je in frankfurtarske cunje so visele po mestu. Da je bila slavnost popolna, poskrbel je „Nar. dom", ki je blagodušno posodil haj-lovcem mize in stole!
— Strela je udarila v nedeljo v gospodarsko poslopje pri vinogradih graščaka Pongratza v Prerodu v Slovenskih goricah. Škode je 3000 K, ker je poslopje popolnoma pogorelo.
— Nemčurska podivjanost Ko je prišlo 5. t. m. več narodnih Slovencev borovskih skozi Borovlje in pelo slovenske pesmi, so jih napadli izza neke meje nemškutarji s kamenjem, pest debelim. Ko so fantje nato preiskali prostor za mejo, so se napadalci že vsi poizgubili in poskrili.
Nemška kultura res prav imenitno cvete!
— Pevsko in glasbeno društvo V Oorlci naznanja, da se prične šolsko leto 1906/07. z dnem 1. oktobra 1906. Vpisovanje za učence vršilo se bo od 15. septembra do 1. oktobra vsak dan izven nedelj ob 11. do 121/2 dopoldne in od 4. do 5. popoldne v društvenih prostorih v „Trgovskem domu". Šola podaja pouk v petji, glasbeni teoriji, na gosli in klavir v štirih tečajih. Zborovo petje se uči v skupnih vajah šolskih zborov in koncertnih zborov. Društvo priredi, kakor vsako leto tekom 1906/? dva velika koncerta in en javen nastop učencev. Pristop v pevski zbor je priglasiti ali pismeno na odbor ali ustmeno pri vajah za ženski zbor vsak ponedeljek in četrtek od 6. do 7. zvečer, za moški zbor vsak torek in petek od 8. do 9. zvečer v društvenih prostorih. Šolski in koncertni vodja ter učitelj petja in gosli je g. Josip Michl, absolvent praškega kon-servatorija, učitelj na klavir g. Emil Komel, izprašan pred komisijo za pouk v petju in glasbi na srednjih šolah pri c. kt. namestništvu na Dunaju. Podrobne informacije v navadnih urah ali pismeno daje šolski vodja.
— Ogenj. Na Žagi pri Srpenici na Goriškem je pogorelo predvčerajšnjim 12 hiš.
— Iz Divače se nam piše: Slovesni sprejem nadvojvode Frana Ferdinanda v Divači je bil res le nemški, kakor se bere že v „Slov. Narodu" št. 208, toda omeniti se mora, da tega niso krivi DivaČani, ker niti eden ni imel časti govoriti z nadvojvodo. Krasno okrašena postaja s slovenskimi, deželnimi in cesarskimi zastavami ter lipovimi vejicami je napravila na ljudstvo velik vtisk, za kar gre v prvi vrsti hvala žel. mojstru Makorattiju in nekaterim domačinom. — Menda je to inženirju S . . . . grozno bodlo v oči, ker drugače ne bi vprašal, kdo da se je upal razobesiti na kurilnici drž. žel. slovensko trobojnico. Škoda, da ni bilo navzočega tudi glasovitega re-stavraterja Skalaka, ker bi se nam gotovo zopet nudil lep prizor, da bi ta gospod metal denarce ob zid z neprijetnim prepričanjem, da je Divača vendar-le slovenska.
— Vraže. V ponedeljek, 10. t. m. ob 3. uri zjutraj je treščilo v hišo nekega Sedmaka v Križu pri Trstu, kakor smo že poročali. Vsa hiša je bila hkratu v ognju, pridrlo je vse polno vaščanov na lice mesta in gledalo, kako gori, gasiti pa niso hoteli zato, ker je „božja strelica užgala" in baje tako gašenje nič ne pomaga; vrhu tega pa je v vasi še vraža, da v takih slučajih pogori samo tista hiša, v katero je udarilo in in se tak ogenj drugih stavbišč ne prime. Ker se tudi v tem slučaju res ni prijel ogenj drugih hiš, ker je ploha lila, kakor iz škafa in varovala sosedna poslopja, se je mnenje sedaj še bolj utrdilo. Do tu bi bilo računati samo s človeško neumnostjo, ali neumestno je, da jih v tej veri še podpira in utrjuje domači duhoven, ki je baje takoj izjavil, da ne bo pogorela nobena druga hiša, kar pa bi bil menda lahko tudi kdo drug povedal, ki je videl, kako je lilo, ne da bi pri tem puščal ljudi pri neumni vraži, da se ogenj, zaneten po streli, ne razširi na druge hiše. Taka vraža ima lahko grozne posledice in je najbrž tudi tamošnji duhoven prepričan, da bi se tak ogenj prijel cerkve in celo blagoslovljene farovške postelje.
— Umobolen. 44ietni Maksimilijan P ur g a v Trstu je dobil predvčerajšnjim delirium tremens na cesti. Začel je silno razgrajati, trgati s sebe obleko in kričal, kot bi bil obseden. Bil je že večkrat v blaznici.
— Brez blagoslova je bila vas
Padriče pri Trstu na mali Šmaren, ker so prišle tudi ženske pet Običajno slovesno mašo je imel bazovski župnik Warto, pri Čigar maši je pel mešani zbor domačega društva „Slovan". Župnik je zahteval od društva, da ženske ne smejo priti pet, sicer ne da blagoslova. Ker se je društvo izjavilo, da to ne gre, ker so pesmi za mešan zbor, je bila vas brez blagoslova. Vsak župnik ne sovraži tako ženskega spola!
— S sveta je hotel odplavati 441etni dninar Dominik Rigolo v Trstu, zato je skočil v morje v samomorilnem namenu. O pravem Času so ga še potegnili na suho. Vzrok poskuše-nemu samomoru domači prepiri.
— Ponarejen denar. V Trstu
so zasledili ponarejene srebrne goldinarje, dunajska vlada je pa naznanila na Reko, da krožijo v prometu tudi ponarejeni 50kronski bankovci.
— Kaplan Ivan Mezinec je
premeščen iz Devina v Bilje. Torej so vendar pomagale pritožbe zoper njega in bile na vsak način opravičene, ker brez vzroka se ne prestavlja nikogar.
— Morala v praksi. V Splitu je bil jezuit Piemonte te dni ar eto-van, ker je hotel na nekem dečku izvršiti nenravno   delo. Odvedli so ga
v zaderske zapore. Tako poroča „Pokret". Klerikalno „Hrvatstvo" priznava, da je bil Piemonte res areto-van zaradi takega čina, dostavlja pa, da ta čin še ni dokazan, zato da se jezuita še ne sme soditi in se lahko zgodi, da se izkaže nedolžnost posvečenega pohotneža. Prav po „Slovence vo" !
— Ubili SO pri Bordonih v Italiji v prepiru na plesu Antona Humarja iz Strmca pri Marijinem celju. V obmejni Idrijci so ubitega vrgli v vodo.
— Trebuh mu je razparal. V Jarmini pri Zagrebu je bila v neki gostilni veselica, na kateri so pogumno plesali. Ob 11. ponoči je pa godec zahteval od plesalcev groš. Kovač Adam Tomas se je temu uprl, vsled česar sta se z godcem sprla in začela pretepati. Godec je kovača udaril štirikrat čez glavo s pivskim vrčkom, da je bil ves krvav, kovač je pa vzel nož in razparal nasprotniku trebuh, da so mu Čreva izstopila.
— S sekiro je ubil v Zapolju na Hrvatskem Mijo Labič kovača Štefana Horvatiča. Vzrok je različno politično mišljenje.
— Izlet  ameriškega Sokola
V Evropo. Prihodnje leto napravi okoli 3000 uniformiranih ameriških Sokolov izlet v Evropo. V Pragi bodo pri tej priliki velike slavnosti. Sokoli pridejo tudi v Ljubljano. Vožnja sem in tja bo stala le 30 dolarjev, ker bodo imeli Sokoli dva posebna parnika.
— Continental Cagliostro gledališče Uferini prične danes, v soboto, 15. septembra, v grand hotelu „Union" osemdnevno gostovanje s svojimi čudežnimi proizvajanji. Ta proizvajanja so čudoviti poizkusi višje salonske magike, rizike, optike, spiri-tizma in znanstvena predavanja, prevar anj a itd. Gospod Uferini, ki ga je velik ilustrovan časopis imenoval Čarovnika z gumijevimi prsti, si je na potovanju po Avstriji v Lincu, Gmundnu, Solnogradu, Gradcu, Mariboru, pridobil svetovni sloves, njegova proizvajanja pa slone izveČine na porabi prirodnih sil in v praktični navedbi znanstvenih naukov, osobito mehanike in optike. Opozarjamo na oglas tega odličnega podjetja.
— The   Companv Theatre
Orient začne s svojim predstavami danes. Predstave bodo v „Mes tnem domu" vsak dan, v nedeljo pa bo-deta po dve predstavi. Podjetje je na jako dobrem glasu in vredno priporočila.
— Umetalni vodni skakač se
bo produciral jutri v nedeljo, v ponedeljek, sredo in četrtek vselej ob 8. uri zvečer po Ljubljanici in sicer na Bregu. Skakal bo trikrat v vodo in imel vselej pritrjen na glavi in rokah umetalni ogenj. Pristopni listek 10 kr., otroci in vojaki plačajo polovico.
— Smodke „havane" se po-
draže, in sicer vsled zadnje vstaje na Kubi. Sicer je bila pa že lani letina zelo slaba.
— Tatvina. Te dni so dosedaj še neznani tatovi otresli na vrtu g. inženirja Jaromira Hanuša na Kuhnovi cesti več jablan in mu pokradli za 8 K jabolk. Tudi po drugih vrtovih se pojavljajo sedaj enake tatvine.
— V Ameriko sta jo hotela včeraj dopoldne z južnega kolodvora pobrisati brata Filip in Ivan Nikšič iz Vukovara pri GospiČu, Še predno sta nosila vojaško suknjo, a jima je tam službujoči nadstražnik Kržan nakano preprečil in ju odvedel v zapor.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 5 Črnogorcev in 2 Slovenca. V Heb je šlo 25, v Line 15, v Beljak 70, na Prusko pa 25 Hrvatov in 10 Macedoncev. Na Dunaj se je odpeljalo 20 Kočevarjev.
— Izgubljene in najdene reči. Prevoznik Kocmur je izgubil črno denarnico, v kateri je imel 29 kron 80 vin. denarja. — Neka dama je iz-' gubila zlat prstan z briljantom, vreden 60 K. — Šolska učenca Leopold Demšar in Stanislav VerbiČ sta našla denarnico z večjo vsoto denarja in jo oddala na magistratu.
— Slovensko tamburasko društvo „Triglav" priredi dne 16. t. m. zabavni večer v gostilni „pri Fortuni" na Vodovodni cesti. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina prosta.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer koncert v hotelu „Južni kol o d v o r" (Seidl) Kolodvorske ulice. Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta. — Jutri, v nedeljo zvečer se vrši v hotelu „11 i r i j a" (Kolodvorskeulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur1*. V službo se sprejmejo: 1 poslovodja, 2 knjigovodja, 10 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 4 pomočniki železninske stroke, 2 pomočnika manufakturu, ctroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 6 učencev. — Službe iščejo: 2 knjigovodja,
2 kontorista, 11 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki galanterijske stroke, 2 prodajalki, 3 blagajničarke, 7 kontori-stinj.
— Jugoslovanske vesti. Ri-
cciottiGaribaldi o dogodkih na Reki. Ricciotti Garibaldi, sin glasovitega revolucijonarja Garibaldi j a, ki je bil med prvimi graditelji svobodne in ujedinjene Italije, je znan kot odkrit zagovornik sporazuma med Italijani in Slovani. Z ozirom na dogodke na Reki se je obrnilo društvo „Pro Patria" nanj s prošnjo, naj izrazi svoje mnenje o teh dogodkih. Garibaldi je na to poslal tajništvu imenovanega društva daljše pismo, iz katerega posnemamo ta-le veleznačilna mesta: „ . . . To, kar se je dogodilo v Zadru, na Reki in na Sušaku, ni toliko krivda Slovanov, kakor onih, ki jih hočejo porabiti za slepo orodje svoje politike. Mislim, da ni Italijana, ki bi ne vedel, kdo je ta „deus ex machina." Da udovoljimo požrešnemu apetitu naših najemnikov sob in povečamo dividende tujim hotelirjem, ki so skoro vedno N e m-c i, dovoljujemo mi Italijani tej rasi, k i j e m e d človeštvom t o, kar je svinjska rasa med živalmi, da se svobodno vozi na sever in na jug z vztoka in zapada in proučava, kako bi se naj Italijane vrglo v morje . . . Naj se organizira italijanska mladina in naj da razumeti tem predstavitelj em svinjske pasme, kadar si bodo zaželeli priti, da uživajo našo rojstno podnebje, da bi to njihovo uživanje lahko spremljala ona sladka melodija, ki se v italijanskem jeziku zove: suon di legnate (palice)! Barbarstvo ? Nasprotno! Šilo za ognjilo! Vaš Ricciotti Garibaldi!"
— Seja osrednjega kluba „Hrv. stranke prava". V četrtek je imel osrednji klub „Hrv. stranke prava" v Zagrebu sejo, katere so se poleg poslancev udeležili tudi Cezar Akačić, dr. Drag. Neuman, dr. Papratović, dr. VI. Kovačevič, Petrekovič in dr. E. Laksa. Na seji se je sklenilo, da se proglasite osječka „Narodna Obrana" in varaždinske „Naše Pravice" za organa „Hrv. stanke prava." Obenem se je tudi sklenilo, da se priredi meseca novembra glavna skupščina in da bo stranka pri bodočih volitvah podpirala samo one kandidate, ki so pristaši „Hrv. stranke prava," oziroma pristaše kake stranke v koaliciji.
— Načrt novega tiskovnega zakona. Srbski minister notranjih zedev Stojan Protić je izdelal nov tiskovni zakon, s katerim namerava znatno omejiti svobodo tiska v Srbiji. Po njegovem načrtu se mora po eden izvod vsakega lista, predno izide, izročiti državnemu pravniku, oziroma policijski oblasti. Odgovorni urednik sme biti samo tisti, ki dejansko urejuje list. Na vsakem Časopisu mora biti točno navedeno stanovanje odgovornega urednika. Časopis, ki s svojim pisanjem krši zakone, se lahko zapleni. Nobeden list ne sme pisati o državnem prevratu lt. junija 1903, kakor tudi ne o zarotnikih in protizarotnikih. Kdor se pregreši proti ti določbi, ga zadene huda kazen. Odgovorni urednik je odgovoren za vse spise v listu, ki niso podpisani, tudi za odgovore poslancev v skupščini, ako jih reproducira. — Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da je Protićev načrt zelo reakcionaren. Zato se je nadejati, da tudi nikdar ne postane zakon.
— Srbski profesorji v Sofiji. V kratkem prirede srbski, profesorji izlet v Sofijo, da vrnejo svojim bolgarskim kolegom obisk o Duhovom. Dosedaj se je javilo že okoli 100 izletnikov. Bolgarski profesorji se marljivo pripravljajo, da dostojno sprejmo svoje srbske tovariše.
— Turško pravo na bolgarskem vseučilišču. Prihodnje leto se uvede na bolgarskem vseučilišču na pravni fakulteti vseučilišča v Sofiji predavanje o turškem pravu; turško pravo ima namreč veliko vrednost za izvor bolgarskega materialnega prava. Obenem se namerava ustanoviti tudi stolica za turški jezik in literaturo.
* Najnovejše novice. Bivšim ogrskim velikim županom iz Fejervarvjeve dobe se vsled cesarjeve milosti vendar nakaže pokojnina v obliki miloščine. Nova ogrska vlada jih je bila namreč brez vsake odškodnine odslovila.
— Japonska je umaknila svoje Čete iz Mukdena.
— Velika nesreča na železnici se je pripetila blizu postaje Petropavlov. Vlak je padel po strmem bregu, pri čemer je bilo ubitih sed em oseb. Število ranjenih še ni znano.
— Madame Humbert še vedno trdi, da živita brata Crawfort in bo kmalu podedovala 111 milijonov. V ječi si je zaslužila 100 frankov, za katere si je kupila voznijU-
stek I. razreda v Pariz. Njen mož si je prihranil 300 frankov, a se je vozil v IU. razredu.
— Soproga grofa Tolstega je nevarno zbolela ter so jo morali operirati.
— Nadvojvoda Fran Ferdinand je bil v Trebinju navdušeno sprejet. Pozdravil ga je tudi mostarski škof B u c o j n i ć.
— Zaradi vohunstva so prijeli v pruski Šleziji bivšega avstrijskega Častnika H ar t m ann a ter dobili pri njem več vojaško važnih Črtežev in mnogo avstrijskega ter francoskega denarja.
— Zaprli so v Parizu avstrijskega vojaškega beguna Roberta Blau, ker je pri pariški tvrdki, kjer je služil, ukradel draguljev za 50.000 frankov.
* Spomenik železnici. Angleško mesto Canterberg je dobilo v dar 75 let staro lokomotivo, ki jo je sloveči Stephenson sam izdelal za železnico med Chanterbmyjem in Whitestablem. častitljivo starino so postavili na posebno mesto blizu mestnih vrat ter jo slovesno odkrili kot spomenik nne samo na čast njenemu stvarniku, temne tudi na Čast Angleški, ki je dala svetu železnice".
* Ali so vroče kopeli koristne ? Nazori o tem so med zdravniki še vedno različni. Sanitetni svetnik dr. Winkler se je odločno izrekel proti vročim kopelim ter svari zdrave in bolne pred njimi, češ, da je to srednjeveški običaj, ko so se kopali v tako vroči vodi, da je marsikoga zadela kap. Vroča voda zelo mnogo zahteva od krvne cirkulacije in regulacije toplote; za starejše ljudi so vsled tega ti naporni poskusi naravnost nevarni. Vroče kopeli pa še tudi upli-vajo po 4 do 6 mesecih ter provzro-čajo srčne slabosti, omedlevice in vrtoglavost. Nevarnost vročih kopeli pa se zmanjša, ako se vzame po vroči kopeli mrzla prsna kopel. Sloveči profesor dr. Rosin pa nasprotno zdravi gotove bolezni, posebno bledico, le z vročimi kopeli, ki imajo najmanj 40 stopinj.
* Zakaj   imajo   America ke
največ pravic? Neki Francoz je o tem napisal ravnokar celo knjigo. Pisatelj pravi, da fraza o ženskem raju v Ameriki ni izmišljena. Žena v Ameriki je res gospodar; svoji si vse moške pravice, pri tem pa ne pusti nobena svojih konvencionalnih pravic. Žene in dekleta delajo le, ako hočejo in kolikor hočejo. Zavarovana je v zakonu in izven zakona Nedovoljen poljub mora moški drago plačati, a za izpolnjeno obljubo poroke mora plačati z globo in s tako odškodnino dekletu, da znaša čestokrat celo doto. Tolike pravice si je žena v Ameriki pridobila vsled tega, ker je bilo nekdaj v Ameriki prav malo žensk. Priseljenci niso privajali seboj žensk, ki so bile vsled tega redke prikazni. In kdor si je enkrat priboril ženo, prizadeval si je na vse načine, da ji napravi prijetno življenje, samo da bi ga ne zapustila. In kakor posamezniki, tako je tudi država raz vadila ženstvo ter jim dajala celo več pravic kot moškim, samo da jih čimveč privabi iz Evrope. Še leta 1850. je bilo v Kaliforniji 800.000 moških in le 1500 žensk. Danes je razmerje seveda drugačno, vendar je še vedno mnogo več moških kot žensk. Zato se ameriški ženi ni bilo nikoli treba boriti za svoj socialni položaj in za pristop v družbo. Odprti so ji vsi poklici ter je gospodarsko popolnoma zasigurana in neodvisna od moža. Ona ima odločilno besedo v socialnem, društvenem in političnem življenju.
* Samomor zblaznelega. V
Budimpešti se je zmešalo odvetniškemu kandidatu dr. Hentkalerju. V tem stanju je zapalil omaro knjig in se zabodel z bodalom v prsi. Ko so prišli ljudje v sobo, našli so v umivalniku kose raztrganih sto in tisoč-kronskih bankovcev.
* Agenture za žensko obleko.
V Londonu so se ustanovile agenture za nabavo in prodajo ženskih oblek. Ta naprava je jako koristna za dame iz boljših slojev, ki pa vendar niso tako bogate, da bi mogle izdajati na leto tisočake za obleko. Zato se vpišejo v take agenture, kjer jim priskrbe za petino prvotno cene lepe moderne toalete, vrhu tega pa so v agenturi nameščene posebne strokovne svetovalke. Vpisane pa so v agenturo tudi tiste razvajene bogate dame, ki nosijo zelo drage obleke le po nekaj dni, potem pa jih odstopijo agenturi, dasi včasih ne dobe povrnjenega denarja, ki so ga dale samo za krojaško delo. Vendar jim je ljubo, da dobe za razne igre in sporte kakih 100 do 200 K, kakor da bi obleko darovale svojim služkinjam. Agenture pa so tudi v zvezi s slove-čimi krojačicami, ki jim prodajajo po zelo znižanih cenah obleke, katere se jim je preveč nakupičilo ter je ne morejo pravočasno oddati svojim odjemalkam, nadalje obleke, s katero naročnica ni bila zadovoljna. In tako se morejo manj bogate dame v agenturi popolnoma moderno in okusno obleči za 200 do 300 K, kar
bi jih sicer veljalo nad tisočak. V Londonu je mnogo bogatih in razvajenih dam, ki potrošijo za obleko do 125.000 K. Vsak teden morajo imeti nov klobuk, ki velja 250 do 3000 K. Poleg teh pa je še več takih dam, ki ne izdajo na leto več kot po 250 K, vendar so s pomočjo agentur vedno elegantno in po modi oblečene.
* Najmanjša železnica je na
Japonskem med Odavaro in A tami. Železnični tir je samo 60 cm. širok, vozovi pa so skoraj tako mali, kakršne kupujejo ameriški milijonarji svojim otrokom za igračo. Ta japonska železnica pa služi res prometu ter je 31 km. dolga. Za Evropejca seveda vozovi niso, ker že srednje velik mož lahko gleda prek streh. Najbolj čudno pri tej železnici pa je, da nima lokomotive, a tudi elektrika je ne goni, temuČ ljudje. Za vsakim vozom teče potrebno število kulijev, ki divje skačejo in suvajo predse. Na ta način pri tiraj o vlak vrh klanca, tam pa poskaČejo na stopnice voz ter prepuste vlak in potnike božjemu varstvu. In vlak divje drvi mimo nevarnih skalin, nad globokimi prepadi po slabotnih mosti Čih. Ni ravno prijetna taka vo-žnj a!
* Kitajska poŠta. S prihodnjim letom pristopi baje tudi Kitajska k svetovni poštni zvezi. Pošta se je v tej državi zadnjih osem let zelo lepo razvila. Leta 1897 so bile pošte večinoma le v glavnih pristaniščih, danes je 437 poštnih uradov in 1189 poštnih agentur. Leta 1901 je bilo vseh poštnih pošiljatev 10 milijonov, lani pa 76 milijonov. Dosedaj ni mogla Kitajska pristopiti k svetovni poštni zvezi, ker še niso odpravljene stare zasebne pošte.
* Spomenik Garibaldijevi ženi.
častilci slavnega bojevnika za svobodo Italije, Garibaldija, čigar stoletni rojstni dan se slavi prihodnje poletje, so sklenili, da proslave tudi njegovo soprogo, sobojevnico Anito s posebnim spomenikom, ki se postavi v Rimu. Anita je bila rodom Brazi-ljanka.
* Najsrečnejša država je bila
dosedaj pač republika San Marino v Italiu. Prebivalci so živeli mirno in zadovoljno, ni jim bilo treba plačati davkov in kdor je zbolel, je dobil brezplačno zdravniško pomoč. Za splošni blagor je skrbela zbornica 60 Članov, ki so bili voljeni dosmrtno. Tudi vojaških bremen jim ni bilo treba posebno teško prenašati, kajti imeli so nekoliko vojakov le bolj za parado, razun teh pa štiri staroveške topove. Sedaj pa bodo Tudi to republiko modernizirali. Razun iznajdb moderne tehnike, brzojava in telefona, dobi republika tudi parlamentarno vlado. In konec bo miru in zado-voljnosti, davkov pa ne bo nikoli dosti.
* Kje je klečeplastvo doma.
Povodom krsta nemškega prestolona-slednikovega sina se je nemško lojalno časopisje kar plazilo po tleh samega bizantinizma. Tako je opisoval časopis, ki se predloži vsak dan cesarju, na dolgo in široko o vseh ceremonijah ter ni mogel dovolj prehvaliti, kako „vzorno se je obnašal visoki (?) kr-ščenec med ceremonijo." — Poročevalec „Bernstadter Zeitung" pa je vprav norel prevelikega veselja, ker je mogel opazovati na skrivnem prestolonaslednika in njegovo ženo na lovskem gradiču Klein-Ellguth. Svoje vtiske je sledeče opisal: „Solncejasno sije, kakor da bi se veselilo, da sme končno vendar obsevati dolgo časa hrepeneče pričakovano prikazen naše prestolonaslednice na tem mičnem koščku zemlje. Ljubkost njenih potez ni mogoče popisati, niti prikazati v sliki; treba je videti njen prevzvišeni obraz, da ga nikoli ne pozabi." — Ako prestolonaslednikova dvojica ne povabi tega slave žejnega in lačnega poročevalca h kosilu, potem pa res na svetu ni več hvaležnosti. Pes, ki se zna tako prilizovati svojemu gospodarju, dobi vsaj kost.
* Podzemski vrt Colonel Posey je kupil v državi Indijana 260 oralov sveta, pod katerim so pred daljšim časom bili rudniki. Ko je nedavno od-pri rove, našel je v veliko začudenje rove še popolnoma ohranjene. Takoj mu je prišla misel, da napravi tukaj podzemske vrtove. Prepričal se je da je v rovih pozimi in poleti 55 stopinj toplote po Fahrenheitu, kar je za rast rastlin posebno ugodno. Nadalje je zrak prepojen z ogljikom, kar je tudi ugodno. ŠolnČno svetlobo bo nadomestil z acetilenovimi lučmi, tako da bodo vsi prostori razsvetljeni kakor na zemlji. Najprej je nasejal različne gobe, potem naseje in nasadi razno vrtno zelenjavo, končno pa zasadi tudi fige, pomoranČe in vrtnice.
* 1500 kilometrov v uri. Med
New-Yorkom in v^ikagom snujejo električno železnico, ki bi naj prevozila celo pot 1500 kilometrov v 10 urah. Mnogi strokovnjaki pravijo, da je kaj takega nemogoče, a ravno to zanikanje podžiga podjetnike, da čimpreje izvedejo svoje načrte.
Književnost
— Nagrobnico. Pod tem naslovom je izdal g. učitelj Fran Marolt zbirko nagrobni c, 26 priznano najlepših moških zborov te vrste. Med temi zbori jih je 14 slovenskih, 5 hrvatskih, 3 češki in po dva nemška (v slovenskem  prevodu) in latinska. Mnogo pesmi je popolnoma novih in še niso bile natisnene. Popolnoma nove so tele skladbe našega odličnega komponista Ant. Foersterja: „Ne plakajte !u, „Prošnja za mrtve", „Tolažba v smrti", „Glasi, milo zadonite", „V ozki jami", „0 Gospod" in „Ob smrti nedolžnega otroka". Zbori so tiskani v partituri. Knjiga  stane  okusno  vezana samo 1 K 40 vin. Namenjena je prvi vrsti pevskim  društvom,   ki  dosedaj niso imela take zbirke in so jo Često zelo pogrešala.   Izdajatelj je založil 500 izvodov,   meneč,   da   bo   le-te prav lahko razpečal med slovenskimi pevskimi društvi. Razposlal je okrožnico z vabilom na naroČbo  119 pevskim društvom  širom  Slovenije,   a izmed teh je „Nagrobnice" naroČilo 6 društev na Kranjskem,  2 na Koroškem, 1 na Štajerskem, na Primorskem pa nobeno!   To je naravnost   sramota! Nadejamo se, da bodo pevska društva v bodoče storila  svojo moralno dolžnost in v čim največjem številu na-ročevala njim namenjeno delo, da izdajatelj vsaj gmotne škode ne bo imel, da bi dobil odškodnino za svoj trud, tega itak ne pričakuje!
Telefonsko m uamm poročilu.
Dunaj 15. septembra. V ponedeljek se sestanejo zastopniki finančnega in pol jedel jskega ministrstva z ogrskimi delegati, da se posvetujejo o nagodbi med Avstrijo in Ogrsko.
Dunaj 15. septembra. Danes imajo poljski Člani odseka za volilno reformo sejo, na kateri se bode sklepalo o stališču, ki ga naj zavzamejo napram predlogu posl. Starszy n skega, in o nadalj-nem svojem postopanju v volilnem odseku.
Dunaj 15 septembra. V Maum pri Dunaju se je ustrelil odvetnik dr. Egon Ehrenzweig, ker ga je hotel oče dati pr d skrbstvo Ehrenzwe;g se je šele pred kratkim oženil; bil je velik zaprav-ljivec
Dunaj 15 septembra. Cesar je podelil predsedniku mednarodne zveze časnikarjev E Singerju, uredniku lista „Neues Wiener Tagblatt" komturni križec Fran Josipovega reda z zvezdo.
Dubrovnik 15. septembra. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je odpeljal z avtomobilom k manevrom.
Dubrovnik 15. septembra. Včeraj popoldne je dal nadvojvoda Fran Ferdinand dvorni diner, na katerega so bili povabljeni črnogorski prestolonaslednik Danilo, župan dr. C ing rij a in razni posvetni in cerkveni dostojanstveniki Zvečer ob da vetih se je nadvojvoda peljal skozi mesto, ki je bilo njemu v čast krasno razsvetljeno.
Dubrovnik 15. septembra. Črnogorski prestolonaslednik D a-n i 1 o je včeraj v avdijenci sprejel namestnika Nardellija in razne druge politične uradnike.
Dubrovnik 15. septembra. Nadvojvoda Fran Ferdinand je včeraj popoldne sprejel obisk princa Danila. Takoj na to mu je vrnil obisk.
Črnovice 14. septembra Policija je tu aretovala nekega Rusa Nikolajeva, ki je na sumu, da je hotel umoriti besarabskega pod-guvernerja.
Petrograd 15. septembra. V tovarni vagonov je izbruhnil požar, ki je uničil vse, 1 kvadratni kilometer obsegajoče poslopje.
Varšava 15. septembra. Policija je izvršila več hišnih preiskav in zaprla mnogo oseb, ki so na sumu, da so Člani revolucionarne organizacije.
Štokholm 15 septembra. Tu sem ste v spremstvu vojnih ladij pripluli ruski carski jahti „Ca-rovna" in „Standartu. Na krovu teh ladij se nahaja ruska carska rodbina. Carska rodbina je torej pobegnila iz Rusije.
Gospodarstvo.
Trino poročilo.
V nižavo kurzov koncem prejšnjega tedna nismo imeli pravega zaupanja, ker je bila v tistih številkah dobra letina že več nego eskomp-tirana. Vendar so še prvi dnevi tekočega tedna naznanjali ravno tako nizke cene, oziraje se ne na mlaČnost konzuma in rezerviranost producenta Bodisi pa, da so v zadnjih dneh prišli do spoznanja, da nižave res niso primerne letini, da je že prekoračena produkcijska cena, Če se upošteva dan za dnem dražje delo, vedni štrajki, utesnjen in zategadelj dražji vodni transport, pomanjkanje vagonov, ki je v tej dobi nekako obligatorično — bodisi, da zato ni nobenega resnega vzroka — v zadnjih treh dneh so se ojačili kurzi, dvignila tudi efektivna cena. Ti sicer ne obsežni poviški vz-dramili so konsumenta in producenta; prvi se je jel bati, da je zamudil najugodnejši trenutek, drugi se veseli, da mu prihodnji dnevi prineso boljše cene.
Pšenica je zastavila začetkom tedna končne predtedenske cene, ki pa se niso mogle nikamor več navzdol nagniti — nasprotno, zadnji dnevi so prinesli preobrat, z vseh strani za-željen preobrat, višje terminske, pa tudi boljše efektivne cene. Prvi poviški so oživili trg, prejšnje mrtvilo je zginilo, kupčije so postale obsež-neje.
Koruza tarna za slabim odjemom, vendar pa so cene raje vedno trdneje, predvsem, ker nekaterih vrst občutno primanjkuje. Majev kurz se zato ne meni mnogo, ker računi z novo letino, efektivni trg pa stoji pod vplivom razpoložljivega starega blaga, in mora cene temu primerno prilagoditi.
Oves si prisvaja njemu doslej ne lastne manije, da vara svet. Parkrat že so kontreminerji britko obžalovali nepokrite prodaje — sedaj že zopet preti kontreminerjem zguba. Cene so bile res visoke, čeprav je bila letina dobra — premalo pa so računali z dejstvom, da iz prejšnje kampanije ni prišlo niti zrno blaga v novo kam-panijo ter je šlo komaj s polja spravljeno blago naravnost v konzum, kar je dostikrat provzročilo hipno pomanjkanje.
Petrolej je 7. t. m. zopet dvignil ceno za pol krone.
Sladkor. Tržišča se gibi j ej o vsled nemirov na Kubi v dvigajočej se tendenci, rafinirani sladkor se je vsled tega tudi že znatno ojačil in se dviga nadalje višje. Danes se vrše pogajanja radi kartela v Pragi, v ponedeljek pa na Dunaju. Ako pride do kartela, kar je skoraj popolnoma gotovo, potem ima pričakovati po-višek od najmanj 6 kron pri 100 kg, če pa se pogajanja tudi razbij ej o, se nam nižjih cen od sedanjih ni nadejati za rafinado, ker je prvič surovina zelo draga, 90 odstotkov rafinerij ni pokfito s surovim sladkorjem, letina na Češkem in Moravskem pa v toliko nezadovoljiva, da vsebuje sladkorna pesa manj sladkorja nego lansko leto. Nova rafmada pride naj-preje šele konec oktobra na trg. Druge roke se je zalog že znebila ter mora svojo potrebo, ki je sedaj največja, pokrivati po visokih cenah.
Olje jedilno se je znova podražilo.
Sveče so vsled visokih cen za maščobo vse tovarne in ticer na podlagi 500 gr. I. za 6 K, 500 gr. II. za 5 K za 100 zavitkov podražile. Sklepe do konec februarja 1907 delajo kakor doslej le po vsakokratnih originalnih brutto-cenah.
Riž tendira zelo trdno.
Kava je v zadnjih dneh dvignila cene za 2 kroni.
Poslano.*)
Ravno ua dan obletnice mojega prihoda v Soro pisem te vrste, tedaj je nekaka bilanca vseh stvari tekom enega ieta.
Po petih tednih mojega prihoda v Soro se je vršila znana afera z župnikom g. Brcetom. Omenjam, da sem bil v Sori in okolici z ljudmi popolnoma nepoznan. Vendar so klerikalci vso krivdo v tej aferi naložili na moj hrbet Po osmih tednih učiteljevanja v Sori napravil je župan Svolšak Smovc ovadbo na okr sodišče, da sem pretepel več otrok do krvi. Pri sodišču so otroci izpovedali tako, da je bil sodnik pri morao me oprostiti. Ena ovadba žu paua Smovca je šla na deželni šolski svet. Dolžili so me, da sem učil pljuvati otroke na kaplana. Seveda preis kava pri otrocih, ni dokazala prav nič tega, če prav so eno učenko Ano Mihove naravnost naučili naj izpove tako, kakor je v ovadbi. Pozneje sem bil zopet ovaden sodišču, da sem streljal z revolverjem v zrak in to na vrtu. (imam namreč orožni list). Zopet potem sem bil ovaden oblastem, da sem nekemu posestniku (klerikalcu) splašil konja, ker sem se prehitro peljal s kolesom. V vseh ovadbah pa se je do-
*) Za vsebino tega spiaa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa z koii.
kazalo, da so bile neutemeljene zato niti najmanjše kazni ni moglo biti. Kaj vse so pisali v „Slovencu" o meni in mod soprogi, ki je tudi učiteljica, to je naravnost vnebovpijoče. Za vse te napade sem toiil nSlo-vencau in le želim, da bi prišel pred sodišče. To je bila javna gouja proti meni. Skrivoma pa so bodile deputacije k raznim oblastem tožit me iu dolžit stvari, ki jih nisem storil. V teh deputacijah pa so bili k a »lan Brajc, Smovc in nekateri taki ljudje. Š dskim oblastem so me hoddi tožit Ijndje, ki ne pošiljajo nobenih otrok v šolo, te daj so delali, oziroma delajo to samo iz političnega sovraštva. Iu za priče proti meni so vedno eni iu isti: Andrej Dolioar iz Sore, neki Mihove it Senice, kaplan Brajc, župan Smovc To so vsi ljudje, ki nimajo otrok v šoli. Kaj sem jim potem kot učitelj na poti? Nedavno so me zopet obdolžili v „Slovencu", da sera dne 26. avgusta vodil demon stracijo v Ljubljani proti katoliškemu shodu. Precej imenitna osebnost moram biti, da sem v Ljubljani več tisoč brojeco množico vod I in da ie ta množica na mojo komando delala strah klerikalcem, „^lovencu* povem na nh<>, da sem tudi v tajni zvezi z rusko revolucijo!! »Slovenec* pretečene srede me je obdolžil, da sem uahujskal nekega dečka v Dolu, da je metal kamenje na streho uekega klerikalca. Ko je potem ta klerikalec fanta prav nečloveško pretepel, sem pa jaz naredil tožbo, pr. ti dotiČuemu klerikalcu. Kakor vse v „Slovenca * je to z<»ptt debela katoliška laž. Za ves dogodek z dotičnim fantom sem zvedel šele čez st ri dni. Sel sem gledat dečka, ki je moj šolski učenec in ga videl, vsega pretepenega p«» obrazu iu vsej glavi Debela laž je, da je deček metal kameu|e na streho Debela laž je, da je dotični fant dečka zalotil pri tem. Res pa je, da je šel deček s svojo sestro na studenec po vode, in tam ga je pričakal napadalec. Debela laž je, da sem delal jaz tožbo, res pa je, da je ponoči prišel iz Škofje loke zdravnik in fanta pregledal 10 obvezal, ter kot zdravnik, moral vložiti ovadbo. To ve okr. zdravnik g. dr. Arko iz Škofje loke. Tako se gromadijo laži proti meni. Kakor sem cul je bila pretečem ponedeljek zopet neka depu tacija klerikalcev v Ljubljani. Bili so zopet neizogibni ljudje, ki sem jih na vedel. Kje so bili, in po kaj so šli lahko uganemo, ker se v ponedeljek prične šola, jaz sem pa se v Sori. Primoran sem bd napisati malo pojas niia, da vsaj v glavnem se napade pojasnim. Črv se zvija, Če stopiš nanj, tudi jaz nisem s kamna, da bi mogel vse molče pritrditi, posebno še, ker delaio proti meni ljudje s samimi lažmi. K t priče proti meni kličejo uedoletne otroke in jim sugerirajo izpovedbe. Boj proti meni je hnd, ker ga vodijo navadui lažniki, ljudje, ki so kradli in goljutali. Zato pa upam, da se pravica ne bode uklonila
V Sori, dne 14. septembra 1906. Anton Germek, učitelj.
Poslano.*)
Slavnemu c kr. gradbenemu vodstvu    za    Bohinjsko železnico, zlasti gg. inšpektorju Opitzu in referentu G run w al du
na Jesenicah. To sta dva zares famozna gospoda Če se enen.u reče v obraz, da je v svojemu referatu uradno lagal in če se drugemu tudi pred pričami pove v brk, da laže, pa ne reagirata nič! Pa pravijo, da m več geutlemanov na svetu! 0 še so, še, — taki s slonovo kožo !
Ce dela železnica proge, poti, objekte itd., mora za to potrebni svet razlastiti in plačati Če pa naš svet katerega ste se samovoljno polastili, zoper kar se je odločno protestiralo, še sedaj, ko že dolgo časa teče Železnica, ni postavno urejen še manj pa plačan, in Če ste nam mento komisijsko določene poti pustili dohod k parcelam skozi odprtino, določeno za odtok vode, potem je to nečuvena p roti po stav nosi
Vi, g. inspektor, pa ste v Četrtek meni in mojima spremljevalcema trdili, da se ni zgodila nikaka protipostavnost! Ali ue pravijo Ijadie tudi tam, kjer ste Vi doma, takemu postopanju „Schvviadel*4 ? Ali Vas ni prav nič sram, g. inspektor? Vidva s svoječas-nim voditeljem železniške ceuilue ko misije, kateri je tudi zakrivil uradno laž, ste zares lepa trojica.
Predlagam, da se daste skupno fotografirati, da si bodo Še vnuki udar jenih razlaščencev pravili „storije o treh vitezih44. Pošljite sliko razla čen-cem, da bodete vsi trije skupaj obešeni.
Razlaščenci smo žal preveč pohlevni ljudje in smo z Vami preveč potrpeli, samo tako nesramno se ne bode postopalo, vsaj z menoj ne, zatorej na svidenje! Toliko v vednost.
V Mostah, 14. septembra 1906.
3367 T- Ć2op_
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Narodovo zdravilo, 'laito se sme imeuu v4t eota«i uteftujoCe, miSice in živce krep-gnoda, kot maznu dobru znano „M«»Uovo ^r^iH«>^ko žjerunj« in sol", katero se splošno m aspeftno porablja pri trganja po ndih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*90. Po postnem povzetji razpotja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLI«, j, in kr. dvorni zalagaLelj na DUNAJI, Tuch-jaflbeu 9. V zalogah po deželi je izrecno zadevati MOUrOT preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom   2 31— 13
V ZDRAVSTVENEM OZIRU ji ROGAŠKI JEMPEUSKi VhELEC odločno NAJBOUŠA OSVEŽEVALNA PIJAČA.
Regulacija telesnega odvajanja je
glavni pogoj v zdravljenju nerednosti prebave. Premočna sredstva za odvajanje so kakor znano škodljiva. Zato se uporablja jako lahko odvajajoče sredstvo, ki nima nobenih stranskih učinkov in ki ne škoduje prebavi, temveč jo vzbuja in krepi, to je balzam dr. Rose za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. a
Babymira-creme je, kakor že kaže ime. za vzrejo otrok pripravljen neutrpljiv izdelek, ki prekaša vsak posipalni prah in ga zaradi uspešnosti po vseh družinah stalno kupujejo in porabljajo. Za odstranitev izpuščajev na koži in po glavi, lišajev, za celjenje predrgnene, razpokle ali odrte kože, za uglajenje kože, če je zaradi vetra in mokrote raskava, ni boljšega pomočka nego Babvmira-creme. Rabijo jo tudi odrastli za gojitev kože kot edino svoje vrste. Po pošti itane 5 škatelj 3 K 20 h, 10 škatelj 5 K 80 h, Poštnine prosto razpošilja edini izdelovalec H. Brodjovin, lekarnar v Zagrebu št. 95.
Najboltše in najfinejše čistilo obuval
^daujosti je Globin, ki napravi usnje voljno in trdno. Globin je tudi ceno čistilo, ker ga je treba le jako malo, da se obuvalo lepo^ in trajno blesti. Kdor bo enkrat poskusil Globin, ga bode vedno rabil. Izdeljujejo ga kemične tvornice Fritz Schulz jun., akcijska družba v Lipskem, Hebu na Češkem in Lincolnu pri New Yorku. Na svetovni razstavi v St. Louisu 1. 1904. Grand prix. Dobi se povsod, kjer to naznanjajo plakati. Paziti je na to, da je napisana na pokrovu besedica Globin.
Dobrotnik za miljone gospodinj, to je čistilni ekstrakt Globus, deln. družbe Fritz Schultz juri. v Lipskem, Neuburgu na D., Hebu na C, Lincolnu pri New Yorku. Odlične dobrote — samo najboljše sirovine sc porabljajo 2a izdelovanje — in vseskozi nizke cene, da ga more nabavljati tudi najrevnejša družina — pod tem geslom si je čjstilni ekstrakt Globus povsod priboril vstop. Cisnlni ekstrakt Globus je nedosežno najboljše kovinsko čistilo za vse zlate, srebrne, bakrene, nikljaste izdelke itd. Hitro in 3rez truda se zasveti v lepem, trajnem blesku raska in se no ma/e. kakor čistilna po-mada. Ne obsega škodljivih sestavin in ima nepogojno prednost pred tekočimi čistili, ker je vsaj takisto dober, pa mnogo, mnogo cenejši. 500 milijonov škatljic čistilnega ekstrakta Globus se je izza njegove iznajdbe razposlalo po vsem božjem svetu, taka števila morajo pričati za neprimerno priljubljenost tega vesoljnega kovinskega čistila. Pa ne samo to, tudi najvišje odlike ki jih je prejel — najzadnje na svetovni razstavi v St. Louisu 1904 1. grand prix — dokazujejo, da mora čistilni ekstrakt Globus snažiti bolje nego vsako drugo kovinskočistilo, o čemer se vsakdo s poizkušnjo lahko prepriča in bi zatorej tega čistila ne smelo manjkati v nobenem gospodinjstvu, Varujte se ničvrednih posnemkov in zahtevajte izrecno čistilni ekstrakt Globus, deln. družbe Fritz i>chu!tz jun. v škatijicah z varstveno znamko giobus v rdečem pasu.
Se dobi covsod f
neobhodno potrebna zobna C<eme 25]
zdržuje zobe Čiste, bele in zdrave
Postavno varovano. VmmI<o : oiuti-4' ttMJ«- in f>o-nat Jskoiaiije kaznivo.
Edino pristen je Tfiierryjev balzam
le z zeleno znamko „redovnica1*
Ntaranlavno, neprekonno
proti alubemu prebavljanju, krčem želodca, koliki, kataru, prsuim boleznim, influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic  »li i   velika specialna ■teklenica b   patent, zamalkom K 6'— franko.
Thierrvjevo centifolijsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra
roti vsem ee tako  starim ranam vnetjem, ranitvam, ab--ćBom iu oteklinam vBeta vrat. Gena:  2 lončka K 3 ttO se pošlje le proti povzetja ali deuar naprej.
Lekarnar A. Thierrv v Pregradi pri Rogaški Slatini.
«oaura a tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko ? »Jogi t akoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih ^•arijah. 4050—34
Skrb vsake gospodinje je posvečena družinski blaginji!
\
Kathreinerjeva
Kneippova sladna kava
je po Kathreinerjevem načinu svojega proizvajanja okusna, zdravju v proipeh in poceni, ima torej n ep rečen-In ve prednosti za vsako gospodinjstvo I
Poudarjajte pri nakupovanju izrecno fme Kathreiner in zahtevajte le izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Koetpp.
Proti zobobolu in gnilobi zod
Izborno d.luja dobro znana antiseptična
Melu8ine ustna in zobna voda
ki utv«ll «1Imm In orfatritnjaj« ■rprljrtno iap« Is u »t. 1 «trlal«*nlei* k navodom t H..
BI gorodnemu gospodu W. Levstiku,
lekarnarja v Ljubljani.
Vafia izborna Meluaine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa orosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite« ker je res hvale vredno.
Leopold Gangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna MiL Leustek*
? Ljubljani, Rsslim cista it. 1
leg novozgrajenega Fran Jozeloveg«
mbU. mostu 48—38
Darila.
Za „Učiteljski konvikt41: Gospa Mira Engelman v Trstu K Str , nabrane pri 401et-nici g. nadučitelja Engelmana v Domžalah med destiloi slarljenca.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 13. septembra: Rajko Pleško, livarjev sin, 1 mes. Velike čolnarske ulice 10. Enteritis acuta. — Magdalena Bezlaj, delavka, 59 let. Radeckega cesta 11. Paranoia Pneu-monia. — Valentin Ogrin, delavec, 35 let. Radeckega cesta 11. Neoplasma cerebri. — Ana Zaletel, delavka, 57 let. Florjanske ulice 28. Nephritis chron.
V deželni bolnici:
Dne 12. septembra: Fran Pindur, delavec, 35 let. Jetika. — Ivan Burger, posestnik, 22 let. Dilirium acutum. — Marija Mandić, delavčeva žena, 28 let. Jetika. — Fran Doles, gostač, 38 let. Jetika.
Dne 13. septembra: Neža Moglič, strežnica, 67 let. Pneumonia.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 15. aeptembr 1906.
MaJofb.ni papirj*
* TU majska renta. . . 4V^/0 »rebrna renta . . 4#/t avstr. kronska renta. 4»/.    w    zlata        , .
zlata
■       «      |»W«Vjl.V        — ~--------J----
4Vt0/0 posojilo mesta Spljei n . Zada
41/,0/« bos.-herc. Železnišk-posojilo 1902 . .
ž. e
10°   pr.   .   . . 4*,'j*/t zast.  pi*ma Innerst.
hranilnic j.  . .
4«/,7, zast. pisma ogr. centr dež. hranilnice .
41///« z. pis. ogr. hip. bin. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.
4Vi8/0 ©bi. češke ind. banke
4*/0 prior. lok. želez. Trst-Poreč .......
4% prior, dolenjskih žel.
S°/0 prior. juž. žel. kup. »/iVj
4f/t°U avstr. pos. za žel. p. •.
Srečke.
Srečke od 1. 1860%   .   . . m     od 1. 1864 ... .
m tizske......
m    zera. kred. I. emisije
•       » »!!•!» .    ogrske hip. bank* 9    srbske a frs. 100 — 9 turske......
Basilika        srečke .  . .
Kreditne ,     •  • .
Inomoške 9 ...
Krakovske 9 ...
Ljubljanske        „ ...
Avstr. rdeč. križa m ...
Ogr.     , .....
Rudolfove 9 ...
Salcburške 9 ...
Dunajske kom.   9 ...
fužne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     w „       . .
Zivnostenske „ Prernogokop v Mostu (Bnix; Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranv' .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. eruztie Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigng.......
Marke........
LaSki bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Denar	B'ago
9S 80    99 -	
100 05j 100 25	
99-06   99 25	
116 85  117 05	
94 60!   94 80	
112-401 112 60	
99-2C	) 10015
1005(	) 10150
99 3i	1 100 30
100 2t	)  100 75
99*251 9975	
100-35J 101 85	
100-1C	) 10M0
105 2C	) 10620
100 2r	1 10670
100 —	100 30
100--	100 30
100-	101 —
100 —	101 —
99 90	
	100 —
818 —	319 —
10020	101-20
215 —	221 —
216 —	222 —
15375	156 75
282 50	291 50
288 —	297-60
258 —	267 —
97 —	97-50
160 80	161 80
22 -	24 —
456--	464 —
78-	83-
85 —	92'—
56-	64 —
48 76	60 75
29*50	3160
57 —	62 —
70-	76
16 )Sb	161 85
169 —	170 —
672 50	673 50
1771 —	1781 —
668 50	669-60
809-—	810- —
242 —	243 —
724 —	728—
6< 3 25	604-25
•2823-	2832—
576 —	578 —
28650	279 —
574 —	580 —
157 —	159-—
11-35	11-39
19-09	19-12
23 46	23 64
23-92	24 —
117-37	117 67
95-25	9545
25J-bO	263 50
4-84	6-—
žitne cene v Budimpeiti.
Dne 15. septembra 1906. Termin.
Pšenica za oktober .  .  za  60 kg K 716
Rž       9 oktober . Koruza  „ maj 1907 .  . ~ Oves     ,  oktober . . B Efoktlv.
21/, vin. višje.
50 60 50
»
n
• a
50 . „
6 10 4-95 6 56
Meteorologi
porofflo.
Sradnil araunl tlak 7M.0
& <	Čae opaao-vanja	Stanje bare-metra v mm	& e H B	Vatro vi	Nebo
14.	9.	7344	119	si. j vzhod	del. jasno
15.	7. aj. 8. pep.	735 1 733 2	101 216	brezvetrno t*r. j j zahod	del. jasno pol. oblač.
Srednja vderajfinja temperatura: 121», nor-lale: 16 0°. — Padavina 00.
katera je kot zdravil ii vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protlnu, Želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. 94—4
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PHOSVETD
LETNIK XXVI. (1906).
Izhaja  po 4 pole  obsežen  v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter etoji -780 leto g K ao h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta 3 K 30 b.
Za vse Doavstrijske dežele n K ao b na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
Narodna Tiskarna" v L,jubliar?i
The Contponv Theoter „Orlent".
OtTrorltaTT
v soboto, dne 15. septembra 1906.
Vsak dan predstave
zvečer ob 814. uri.
Program obstoja Iz najnovejših pariških snovi lz 1. 1906.
Iz vsebine programa omenjamo sledeče:
Povest Tisoč in ena noč. La passion: Trpljenje našega Zveličarja. Botanik pred sodiščem „žuželk". Ognjegasec z zaprekami. IU Marocco. Maroška konferenca. Detektiv Sherlock Holmes. Pariški dijaki itd.
Spored je obilen in točen.
V nedeljo dve predstavi.
Popoldne ob 4. uri in zvečer ob 8V4- uri.
Med pasijotiskimi prizori koralna glasba harmonija.   Med predstavo »vira ljub ljanski sekstet. 3298—2 Bnffet in garderoba poleg dvorane.
Vstopnina: Prvi sedeži K 180. Drugi sedeži K 1. Stojišče 50 vin.
Blagajna se otvori ob 7. uri zvečer. The Companv Theater „0 ient".
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
*
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prenavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli Bkrhno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljenje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani ensne nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je tir. jiott* balzam »a ielod+c iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
nVARILO!-^PI
K ■ Vsi deli embalaže % imajo postavno de-
ponovano varstveno znamko.
(■lavna zaloarn
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
o. in kr. dvornegs. dobavitelja
=   ,,pi*l   črnem  orlu" =
Praga, Mala Strana, ogel Herodove ulice 201 Po poeti razpošilja  ee vsak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklenica 1 K.
Proti vposiljatvi K 1*60 se posije mala steklenica in za K 2 80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8 — 4 velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avatro-Ogerske.
V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Plccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b      detschlager, J. Mayr. 2678-26
odgovor.
dor lice službe ali m le 11 poročiti, naj se obrne na že 20 let obstoječi   list  v nemfikem   in češkem
jezika  „0esL-Unf. Central - An-
aelger na Dnnafa« Ezpedition III/4 Schlachthausgasse Nr. 48, I. Stock Tiir 18. 336CJ Dopisom (tudi v slovenskem jezika)   mora biti priložena znamka za
lite m lepa
meblirana soba
s   posebnim   vhodom  in   z uporabo
klaviri«. 3358
Ponudbe na upravni št vo „Slov. Naroda".
4 dijake
sprejme učiteljska obitelj na stanovanje in hrano- — Vpraša naj se:
Prečne ulice it. 2, H. nadstr.
Dva črevljapska pomočnika
sprejme takoj v stalno del<> Lovrenc Bizjak, črevljar v Postojni poleg
po6te.
3351—1
za    prodajalno   z   mešanim blagom
sprejme tvrdka 3361—i
Oton Homan v Radovljici.
Rad bi se hitro in praktično naučil
slovenščine.
Iščem učitelja ali učiteljico.
Ponudbe   pod   ,,Napredek'1 na
upravn. „Slov. Naroda-.
3355
Trpisti
vojaščine prost, Želi dobiti stalno službo s 15. oktobrom t. h
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3<59-l
99
SLOVENSKI NAROD
ee prodaja v posameznih izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana: Bizjak I.,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Blaznik L.f Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jer ca, Prešernove ul 52 Elsner M., Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H., Marije Terezije cesta
nasproti Koiizeja. Hinner Alojzija, hotel „Unionu. Kane A., sv. Petra cesta št. 14 Kleinstein J., Jurčičev trg št 3. Kos I-, Kolodvorske ulice št. 26 Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12 Kristan Iv,* Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52 Mrzlikar A.f Sodmjske ulice št. 4 Pichler I., Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12 Sušnik J., Rimska cesta št. 18 Svatek J.a Mestni trg št. 25. Šešark F.f Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št 36 Ušeničnik Fr. Židovske ul št. 1 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 VVeinert H., južni kolodvor. Šiška:
Franzot M.! Spodnja Šiška na
kolodvoru. Meden L, trgovec v Šiški.
Gllnce pri Ljubljani:
Traun Janko, trgovec.
Kamnik :
Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka:. Ž i gon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34. Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Tržič: Ahačič Jos, trgovec Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar. Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Knjigarna Fischer. Pretnar Ivan, trgovec,
Javornik (Gorenjsko): Zorč Leopold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko):
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J.,  pesest. in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
, Sodražica: Šešek Vekoslav, trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant.
Krško:
Stanzer Henrik! trgovec.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan. trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec:
Rus Jos., trgovec
Črni vrh nad Idrijo:
Lampe Ivan, trgovec Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Ka olina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknjci; Stergulec Ivan, hišna 6t 31. Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, trgovec.
Postojna :
I Marin še k Jakob, prodajalec. St. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Reza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika. Zidani most:
P eter man Mary, trafika na kolodvoru.
Cetje:
Miklauc Marija, trafika v »Narodnem d( muu
Celovec. Sovva Josip, časopisni biro. Gorica:
Bajt JIT ulica C^mpo Sar to št. 43. Gabršek A., knjigetržnica Hovanski Ivan, Via Cirno št. 22. Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1. Leban Tereza, Corso G Verdi št 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2) Nabrežina: Na kolodvoru.
Divača: Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo jAristide Pi-
azza Barnera vecehib (vogal ulica
Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-
serma št. 1. Može Karolina, ulica Miramare
št 1.
Stanič Št., ulica  Molin piecolo št. 8.
Grado:
Gabršček A., Kiosk „Miramar".
Opatija:
Henriette & Hugo Kadisch. To mašić Anton, trafikant. Pulj:
SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
Časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2 Si kič Gjuraj, trgovec, via An-
drassv št. 7. Trbojevič Gjuraj, Via del Molo. Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, VIII. Alserstrasse št. 9.
NVJ
D-^^
11878126
Dva dijaka
sprejme na stanovanje in hrano
učiteljska družina.
Naslov   pove   upravništvo „Slov. Naroda*. 3311—3
Dninarji
dobe dobrega, trajnega opravila.
Vpraša uaj se v LJubljani, na Franc Joielovi cesti št. 5, pritličje, desno. 3354—1
Motor dvoliolo
3 HP., dobro ohranjeno, se zelo poceni
proda.
Več se izie pri Karla Ćamer-niku, Dunajska cesta 9.      asis 2
Kuharico in hišna upraviteljica
srednje starosti, z dobrimi izpričevali išče slnžbe. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 3345
6 do 8 dobrih
pohištvenih mzarjev
sprejmem takoj za dobro plačo v trajao delo. — Sprejmem tudi 2 učenca. Franc Brecelnik, mizarski mojster v Lienzu na Tirolskem, Ro-sengasse 142. 3321—2
Samostojne
sprejme takoj proti dobremu plačilu L. M. ECKER v Ljubljani.
3330-2
starejša moč in dober prodajalec se sprejme pri tvrdki 3331—1
R. Strmecki, Celje.
se v boljši družini sprejmejo na hrano in stanovanje.
Več se izve Mestni trg št. 25
I. nadstr 2791—15
Li stili
j
v I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kopalnice in sobe za uslužbence se za novemherski termin odda v Gradišču št. 2.
Več se izve pri hišnih lastnicah i8totam II. nadstropje. 3347—1
Stranskega zaslužka 6O do IOO ltron
in več mesečno si more pridobiti vsak, ki ima zasebne znance, če
prevzame naroČila na nov in vsakemu gospodinjstvu koristen predmet. Zagotavlja se lahka prodaja in visoka provizija. Ponudbe pod šifro „ErtraglJche
Beschaftigung 4937" na anončni biro „Gregr"
.v Pragi, Hemrichsgasse. 3332—1
Hlod mož
ki ie verziran v fakturiranju in pošiljanju blaga, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se išče za neko tvornico pri Ljubljani, da nastopi 1. ali 15. oktobra. Tisti, ki so delali že v špecerijski ali barvarski stroki, imajo prednost.
Ponudbe pod „A 130" na uprav. „Slovenskega Naroda. 3344—1
Na prodaj
so v Šmartnem pri Litiji
tri hiše
z lepo lego, za vsako trgovino pri-pripravne z gospodarskimi poslopji vred pod jako ugodnimi pogoji.
Natančno se poizve pri dr. Franu Vok, c. kr. notarju v Ljubljani, Miklo-
I j TMeleJev razdebelllnl tal
^   •     znano uspešna specialiteta proti debeli'        loati,   zajamčeno   neš&odljiv. Zavitek J' '      K 2-   . — Prodaja ga lekarna „pri Angelu" v Celovcu. 3325-1
Seno in slama
vse v balah, se ceno prodaja na skla
disču, Martinova cesta itev. 10.
974 27
IH pik
želi vstopiti takoi ali pozneje kot kandidat v notarsko pisarno.
Ponudbe pod „notarski kan-
* idat A. B." na upravništvo »Slov.
Naroda^. 3356
Laščina
po izborni, popolnoma svoji metodi Be poučuje na Glavnem trgu št. 19, I. nadstropje
Oglasila se sprejemajo od 18. t. m. istotam. 3282 3
v Spodnji Šiški štev. 200 se takoj pod ugodnima pogoji proda. 3*32 3
Več pove lastnik.
Dobri
vinski sodi
so na prodaj na Bi ruski cesti številka 11. 3141—3
Izurjena
prodajalko
za manufakturno trgovino želi službo premeniti.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3275-3
Zanesljiva in pridna
ncia
ki bi bila zmožna event. samostojno voditi trgovino, se takoj sprejme.
A. Domlce-j 3339-2
Zagorje-St. Peter na Krasu.
Qaloma fine ogrske gld. 1-95; iz gnjati OdldlMC Zeio priljubljene gld. 130; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. 1 15 za kilo. f^flicit a la Praga 1 gld ; brez kosti gl. 120; V«7J IJdl pleče brez kosti 95 kr.; * uho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina ~>0 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel, <-na 20 kr ^llVOvlca »rtnJevM, gld. 1-20 liter wll V UVridj pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej 335—18
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o do-peslanem  blagu.   —   Kupujem   pa vedno
-   o olfe*
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih {asov Ra Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363  strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schwentnerju, fenj^rjn
v Ljubljani, Prešernove ulice.
I     BRZOJAVKA!! J
Prekrasna ura in verižica za samo 2 K 10 h.
20.000 komadov
nakupljenih zaradi opustitve neke švicarske tvornice za ure, zaradi tega razpošiljam prekr. pozi 36 urno precizijsko uro na sidro z lepo verižico, natančno Močo. za kar se tri leta jamči, za samo 2 K 10 h. Po povzetju razpošilja I. zaloga blaga
8. Kohane Krakov it 223
Za neugajajoče denar nazaj.    3324—1
arija Sever
učiteljica za klavir
je vsak dan od II.- 12. ure dobiti doma« na Jurčičevem trgu štev. 3. 3211-3
Glavnik za barvanje las!
Z navadnim česanjem izpremenimo sive ali rdeče lase v pristno svetlo plave, rjave ali pa črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi /%» lah k > leta in leta * ' wV« Na tisoče v rabi! Komad 5 K. Razpošilja
J. SchUler na Dunaju II/2
Kurzbauergasse št.  4..30.  2955 3
I i'
i
1
<Sa vsako rod*moo /ain linatrovano kutigo n premat gam blugosloru ?. otroci nv; p"oši\ja s pr©pw v*3 tM©6« gabvalnih dabciu tajno s. 0O * v »vat* anatnkaj zospa A. HAUPA Berlin  S. W 3*
Prodajo na drobno in debelo.
*___■ -
\.t : •; ij r: *:;<---A'
Marijin tr$ št. 1.
Iliistrovani ceniki zastonj in franko.
Največja zaloga najfinejših
= barv =====
za umetnike od dr. Scbonfelda & Co.
rine oljnate barve xa studile, akvarelu e barve, trde in tekoče, tempera-
barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronce. Pristno ln kovinsko zlato, srebro In al n mini um v Ustih. StampUliske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tnsL Slikarsko platno in papir. Palete, skatl o za Stadije. čopiči za umetnike, slikarje in pleskar ie.
Najnovejši
slikarski vzorci in papir za vzorce po najnižji ceni, najnovejše
in moderne suhe, kemične, pretene  in  rudninsko barve.
Aparati, barve ln predloge za
žgalno slikanje.
Velika izbira
lesenih izdelkov
za žgalno slikanje. Priznano najboljše in najizdatnejše
oljnate barve
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje in hišne posestnike itd.
priporoča 1277—24
Adolf Hauptmann
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, tirnezev, lakov ln steklar-
-skega kleja.-
Prodaja najboljšega mizarskega
===== lima =
po najnižji ceni,
mw karbolineja
samo boljše vrste,
gipsa
alabastra ln stukatnrnega za podobarje ln zidarje.
Ustanovljeno 1832. Zahtevajte etnikt!
l>i jčilizi
se sprejmejo na stanovanje in hrano v
Vegovih ulicah it 6» I.
Na razpolago je klavir in kopalna soba. 32 8-3
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, ku hinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo periln.ee in delom  vrta je h
s terminom november oddati na Dunajski cesti št. 60.    3318—1
Za 16 letnega realca se išče
stanovanje
z dobro hrano
pri pošteni slovenski rodbini.
Ponudbe s prijavo cene naj se pošljejo na upravništvo „Slov. Naroda" pod „realec". 3309 3
< Grubzi« lier)
sprejme takoj za stalno pod ugodnimi pogoji tvornica za železno žico na Sp. Avstrijskem. 3299—3 Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod „W. W. 6830" odpošilja Rudolf Mosse na Dunaju, I. Sei-lerstiitte 2.
Zidarje in
32C9-G
delavce
sprejme proti dobri plači
F. Trumler
arhitekt v Ljubljani, Pred škofijo štev. 3, I. nadstr.
Prodajalko
za   specerijo, zmožno slovenskemu iu nemškega jezika, izurjeno in v orno (prednost imajo tudi žele/ < .^ke stroke   vajene),   dalje    poštenega 9 čvrstega _ *
" v
3297 3
sprejmeta
LEBINRER & BERGMANN
trgovina z mešanim blagem v Litiji.
Florama International
Pogačarjev trg.
Razstavljeno od nedelje 16. septembra do vštete sobote 22. septembra 1906:
Zložno potovanje po Potsdamu in zanimivi cesarski gradovi.
Grand hotel „UNION".
Gledišče
agliostpo
0
Od danes, sobote, 15. septembra napr*] IC vsak dan
velikaliriljanina predstava
svetovnoznane čarodejniške rodovine
UFERINI.
Dve uri polni  Čudes   in presenečenj.
Elegantni večeri bajne, nepojmljive dovršenosti, čudoviti poizkusi iz fizike, in optike.
Sen luči in lepote.
Serpentinski, ognjeni, plamenasti plesi.
Znameniti kritiki pišejo  o Uferinijih: „Srečo imajo, da niso živeli 400 let prej; sežgali bi jih bili na grmadi, te čarodeje".
Vsaka točka le novoit prve vrste.
Vsaka predstava je docela nov, aktualen program.;
V nedeljo, dne 16. septembra 1906:
? 1 iris! ? Plamenefo uganka.
se sprejme na hrano in stauo vanje. 3235-0
Stari trg št. 20, III. nadst
r,
Dve gospodični
se sprejmeta na dobro hrano in stanovanje. m*,
Več se izve na Kariovskl cesti št. 22 v mezaninu na deano.
Pod ugodnimi pogoji se sprej&(
trgovski pomučfiik
železninske stroke, dobra in zaneg Ijiva moč. 3283-.»
Ponndbe pod „Železninar" u upravn. n81ov. Naroda-.
Manjša gostilna
se odda v Ljubljani na lepeoj kraju takoj ali za november.
Kje — pove upravništvo „Slov,
Naroda"
333+
Dobro idoča
trgovina
t* špeeerljttliieei blagom se takoj odda v najem.
Puszve se na Martinovi cesti st. 23
se 8 L novembrom t. 1. oddajo t
najem v živahnem tr^u na D><leurke: Kje  —  pove  upravništvo „ŠIot Naroda4*. 3-281
Na brano in stanovanje se sprejmi
it tli mit
s posebno sobo pri obitelji brc otrok,   na Emonski cesti it %
I. nadstr. (nova bisa). 33l8
HiU2
moškega spola si išče
poučevalca
ki bi večkrat v mesecu pnučevi nemščino. — Plača po dogovora.
Naslov  pove   upravništvo -> Naroda". 33C£i
Soba in kuhinja
za dve ali tri osebe se Odda na
avčevi cesti št. 12. Tamkaj 1
tudi takoj Odda 3300-
mesečna soba z opravi
HIŠA
s prodajalno, desetimi stanovanji in velita kletmi na Zaloški cesti (Vodmat) št. 1 -proste roke proda. Pri hiši je veliko dvorih skladišče, hlev za tri konje in velik zelesjiA in Badni vrt, na katerim je 70 raznih žiahtt dreves. 3130-Več se izve ravno tam v I. nadstropju.
s 3 sobami, kopalnico, sobo za kinje in vsemi drugimi pritiklinami * da za novembrov termin v najem.
Naslov  pove upravništvo »SW Naroda". |8ee
iiiiii
kg po 70 vin. ima v zalogi
Parna mlekarna
v Medvodah. 8*1
Citre
po dolgoletni izkušnji temeljito in lah' razumljivo
JOS. OMULETZ.
Prijave sprejema iz prijaznosti Kraczmer, trgovec z glasbili n* s Petra cesti. 3225
491491
9283
43
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z i, 2 ali 3 sobami,
kuhinjo m drugimi pripadki se takoj oddalo po zelo nizki ceni.
Več Me poizve v LJubljani, Ambrožev trg št. 7, priti.       33i& 2
50 Krajcarjeu
pobite, nakar dobite takoj poštnine prosto in diskretno 3 komade najfinej. pariških
gumijevih -j- specialitet
§ 6 komadov 8f» kr., 12 ko-TO  madov fl 150. Priloženo je lično daril«. Specialist Hugon Lovvin Du-aj. VI., Mollardg. 26—S
Dvorski trs 3
pod ..Narodno kavarno"
Od 16. septembra do 22. septembra 1906:
Zanimiv obisk
Jtfeaplja, pompcja in okolice.
Ljudevit Borovnik
puikar
Borovu«*
Koroaavt«
*e priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puisk za lovce in strelce po nainovejaib sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje 8tare sam o k resnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobre z vran je. Vse paske so na c. kr. presknPe valnici in od mene preskusene. — llustro 50 vanl csnlkl zastonj. 37
r    Izšla je knjiga
KORISTNA.
Povest iz gledaliških   krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisnje dogodke neke koristke izza časa Moedbeimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 80 v., po poŠti 1 K. Dobi se v knjigarni
L SCHUENTNER 0 LJubljani
Prešernove ulice.
ti.
Ma|več|l Ura
Senzacionalno sredstvo v dosego krasnih prsi, dosedaj neprekoseno po svojem presenetljivem učinkovanju. Kiithe voda za prst se rabi le zunaj, zaraditega se porabi pri vsaki konstituciji. Kiithe voda za prsi se izdeluje samo iz rastlin in je popolnoma neškodljiva. Cena steklenici 4 gld, steklenice za poskušajo 2 gld. 50 kr z navodilom o uporabi. Creme proti spušeajem, v sedanjosti najboljše čistilno sredstvo za polt. neškodljivo in brez živega srebra. Lončki a 1 gld. m 1 gld. 76 kr. Zraven spadajoče milo 50 kr, pnder 1 gld. Razpošilja di okretno proti povzetju gospa Katho Manzel, Dunaj, XVIII., Schulgasse 3f 1270— 24 1. nadstropje, m.
K    r;u;;-     FRAN CHRiSTOPHov    scm&. S
J       svetli lak za tla ffm §
jj[ Je Drez duha, se hitro suši in dolgo traja. Njj^f^g^
>i Anton St'cul S n Anton Haoc. «J
A Bt^d. VVoliling. Kcčevj«: Bartelme. K anj: Pr. Dolenz. Krško: -J A Aumann in sin. Postopa A. Ditrich. Radeče: Gschella. Škofja A JE Loka. M. Žigon. Trnovo: Brinšek. Tržč: Raitharek. V»pava:
*%' BratOVC. Vrhnika: JelOVŠek. 1069-8 V
iT:
Ker vkljub vsemu trudu ne Hobim za svojo trgovino kupca, popolen razpust pa blago preveč sj>ravi ob vrednost in bi to enačilo zame veliko i/.gubo, sem primoran, svojo zalogo zopet povečati
in spopolniti.
Od dane« naprej bom imel torej v zalogi zopet vse nOVOSti
uhanov, brošk, zapestnic, verižic, prstanov, srebrnino in kitajsko srebrnino, dalje jedilno opravo po najnižjih cenah.
Vsako delo na novo, vsako popraviK», vsako graviranje se izvrši hitro in ceno.
Proseč eenj. občinstvo, naj se me ob potrebščinah spominja, znamenjam z odličnim spoštovanjem 3353—1
A. VVagenpfeil
zapriseženi sodni in zapuščinski cenilec.
Velik požar
zamore se labko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
z 40    delavske sile pomanjšanim ravnotežem nove sestave,
koje od desne in leve strani vlečejo ln mečejo vodo.   —  V vsakem položaju delnjoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal
skladišče vseh gasilnih  predmetov,  brizgalnic, cevi, pasov, kiric, se kalk in gospodarskih strojev ter motor-mlinov
Odplačevanje na obroke.
129 odlikovanji ~M
496-16
gn.
Poljanski
nasip st 8
(flelehova hiša.)
Mimtn
sching-a vdova
i
Henrik Ma
v LJubljani Mestni trg »tov. 17.
Damski klobuki
za pomladansko sezono 1906.
Svoj bogato llustro-vanl cenovnik nakice-nih damskih klobukov za leto 1906 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše 37   hitro In kulantno.
i
Odlikovan z zlato kolajno v Parizu 1904 In z zlato kolajno In križcem v Londonu 1005.
1
I
i
ANTON PRESKER, krojač
Ljubljana, 8 v. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode In dečke, Jopic In piašćev za gospe, nepremočlji-vih havelokov itd. itd.
Obleke po men ae po najnovejših <izorcih in najnižjih cenah izvrftajejo.
•- MM m)
»ari
Vzorci
o o e«ee01
Preobiek^^^^^Popr'av'laV
na zet
Al   l^k I fl 1 I I 1^    W^L\   I     I priporoča I    I m m m m m M m         mmM V8em štitim
gospodinjam
■veje isvntoe nove iadelke, kakor kompote, marmelade, kUdlranO SSdjO
in poaebno po najnovejšem načinn izdeiovano 2815 19
cikorijno moko v lesenih zabojčkih.
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plakate.
Najkoristnejša
darila so S1NGERJEVI Šivalni stroji.
Naprodaj so v vseh
prodajalnicah s tem pol egs to ječi m
flfl
kazalom.
53-37
SINGER Co., delniška družba šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 4. Fiiijaike; Postojna, Kočevje i Kranj, Novo mesto, ^
St. 81. 3349 1
Razpis stavbe.
Podpisani zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu odda ponndbenim (ofertnim) potom zgradbo
ženske bolnice u Novem mestu
v preračun jeni skupni vsoti 202.535 K.
Pismene ponudbe, ki naj so kolkovane z 1 E, zapečatene in odzunaj kot take označene, morajo obsegati ime, priimek poklic in stanovanje ponudnika.
Ponudbi je priložiti 5% var&Čine od zneska onih del, na katera se ponudba glasi, ali pa za sknpno delo. Ponudbe se bodo sprejemale
do 12. ure opoldne dne 6. oktobra 1906.
Na kasneje došle se ne bode oziralo.
Načrte, stroškovnik in stavbne pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih uradnih urah pri mestnem uradu v Novem mestu.
Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu,
dne 14. septembra 1906.
Prostovoljna prodala.
Vsled sklepa upniškega odbora se iz konkurzne mase zapuščine Adolfa Gustina, trgovca v Novem mestu
p r o d d
ponudbenim (ofertnim) potom:
1. zaloga kovinskega in špecerijskega blaga f0°ci;vi
nekaterih predmetov sodno cenjena na 18.657 K 58 h.
2. prodajjalniška oprava HOdno ceDjena na 463 k 65 h,
Konkurzna masa ne prevzame nikakega jamstva niti za kakovost in količino prodajnih predmetov, niti za popolnost in in resničnost inventurnega za planika.
Pismene ponudbe, opremljene z 10° „ vadijem t. j. zneskom 1865 K 76 h za zalogo blaga iu z zneskom 46 K 37 h za prodajalniško opravo je vložiti pri podpisanem upravniku konkurzne mase
do vštetega 25. septembra t. I.
in ostanejo ponudniki v besedi a) glede zaloge do vštetega 29. septembra t. L,   b) iile-.ie prodaialniske oprave do vštega 18. oktobra t. 1.
Ponudbe pod sodno cenilno vrednostjo se ne sprejemajo.
Ponudniki, ki bi se potegovali za zalogo in opravu, se nai izjavijo da H reflektujejo le na oboje skupaj, ali pa eventualno tudi na zalogo ali opravo
samo.
Upniški odbor si pridržuje ponudbe presojati, sprejemati ali odklanjati.
Ponudnik za zalogo, katerega p< nndba se sprejme, ima takoj, ko mu dospe obvestilo o sprejemu ponudbe kupnina plačati na roke podpisanega upravnika konkurzne mase; po plačilu se mu izruči zaloga, katero mora najkasneje do 15. oktobra t. 1. iz prodalne in skladišč v hiši štev. 63 na glavnem trgu v Novem mestu odstraniti.
Ponudnik za prodajalniško opravo, katerega ponudba se sprejme, ima takoj po obvestitvi o sprejemu plačati kupnino upravniku konkurzne mase in po plačilu takoj prevzeti opravo in jo iz hiše odstraniti.
Inventurni zapisnik je razgrnjen na vpogled pri tukajšnjem okrožnem sodišču in pri podpisanem upravniku koukurzue mase.
Kdor si želi prodajne predmete ogledati, naj se javi pri
podpisanem Upravniku konkurzne mase, ki da|e tudi natančnejša pojasnila
V Novem mestu, dne 12. septembra 1906.
Dr. Vladimir Žitek,
advokat v Novem mestu
3350-1 kot upravitelj konkurzne mase zapuščina Adolfa Gustina.
Priporočam dobro napravljene modroce na peresih, =  zimnice, otomane I. t. d. -
(ML ? t' v B
i
velesolldno delo!
Nizke cene!
fodiifvi: «11«»n« Ponori t postelja.
Cena  €»«*  UOO MmZ  napref. 27
Izumitelj patenta: „Postelja, preminjajoča se v divan".1
Avstrijski patent št. 23.139. Ogrski patent štev. 33.004.
DRAGOTIN PUC
tapetniški in preproearski mojster
Jelenliurjoue ulice 6. LJUBLJANA klenbuftove ulice 6.
Prenovljeni tudi Jako solidno vse v to stroko sp>da>oče izdelke
5213
^/.3//9.^B
743909
58
Z majhnim knpitnlom
se lahko m napravo iganjsrnlske pnlacl|e ▼ u.njhneui obsega ali s majhnim žgalmm kotlom n distiliranje Egaujakth in likerskih specijalitet ustanovi dobra ekll-Navodilo in primerni ponk brezplačno. Dopisi pod „LultrKtls* «t. 19)** na anončno ekspedicijo Edvard Brana na Dunaju, I, Rotenturmstrasse 9. 3046 —4
1
Stanovanja s i. ttepieiu broni ka *S'\, znižana.
Kopališče Krapinske toplice
Zagorske železnice Zabok-Krapinske Toplice
so od rogaške postaje (Grobelno-Rogatec) oddaljene 2 uri. — Vsak dan omnibu8 z Zabokom-Krapinskimi Toplicami in z Rogatcem z vsakim popoldanskim vlakom. — Odprto vse leto. — Izvrstno urejeno zdravilišče (kopeli v hiši), prekrasno sadje, milo podnebje zagotavljajo uspešno zdravljenjenje tudi v pozni jeseni. 3156 4
dovozne ceste
na postalo Bohinjslta Bistrica in za zgradbo o tiru te ceste ležečega mostu u železu in betonu
na 10.300 K in 11.500 K proračnnjena dela in dobave se bodo oddale potoni
javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa zadevna dela obsegajoče ponudbe 1 oapovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene pnracuua naj se predlože
do 24. septembra 1906.
do 12. ure opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkcvane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe dovozne ceste v Bobi Bistrici ali mostn na dovozni cesti v Boh. Bistrici.*
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij Se 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati si ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu.
3320—2
Deželni odbor kranjski v Ljubljani
dne 12. septembra 1906.
Knjigarna
Kleinmayr & Bamberg
K«*:ngz»esii.t ts?g 2
? 1
v Xajublja:
priporoča bvojo
DDF   pop&taf* zalege
>Nfii na tukajšnjih in zu aniih učilisčih,  zlasti na tukajšni c. kr. I. in II. drž. gimnaziji,  c. kr   drž   višji realki in c kr. moškem in  ženskem učiteljišču na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
najnovejših izdaj v sešitkih it* stanovitnih šolskih vezbah po najnižjih cenah
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj — Ljubljanski šolski koledar 2 vin.      3286 4
W WWWW W Vi V V VI w vwvw ww
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzel od ,Narodne Tiskarne" v Ljnbljani v izključno razpredajo Jurčičeve brane spise, potem letnike ln posamezne številke „ljubljanskoga Zvona in vse one knjige, katere so lz&le v aložbi „Narodne Tiskarne11. —
Te knjige so:
Josipa Jurčiče, zbrani »plut. zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne številke »Ljubljanskega Zvona" po 40 kr.
Zbirka, sakenov. I Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka sakenov. II. Kaz. pravdni red; vezan a 2 gld. 80 kr.
Zamik ovi zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: „4000". Foveat. broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Zalet v Carigrad, brofi. a 90 kr.
Tur«etijev: Otol in sinovi. Roma!),
broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. a *JQ kr. Beneš-Tf ebizskv:   Biodn«. dnie.
Homan, broširan a 70 kr.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
60 kr.. sedaj m t vina o 30 kr.
9iS" Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan
a 50 kr.
Stat   u o min is  mu lira: Časnikarstvo  in naii   časniki, broširano
a 40 kr.
Jelinek: Ukrajinske dame. Povest,
broširana a 15 kr. H a 16 v y   Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Razne pripovedke,   broširane a
40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Thenriet:   Undina.  Povest,  broš. a
20 kr.
A. Trstenjak:   Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gld. Jurčič: Listki, bro6. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. a
SO kr.
Avstrijski p atrije t: „Farteiwesen der Slaven- broširano a 50 kr.
s
la postelje in puh
priporoi* p« nainiilih cenah
F. HITI
ZE^edL žteofijo ćt. 20.
Zunanja naroČila se točno izvršujejo. «3«b1b^bHbMHbHb1bTHI^
U«t*no% IJ«m< let« IH30.
Telefon Mtev. 79,
Hodna trgovina
Ljubljana, Prenernove olice
v novi zgradbi    Mestno hranilnice"
priporoča
lepe moške in ženske
klobuke
fino perilo, kravate, kakor tudi vee v modno trgovino spadajoče predmete.
nahuvi u za oo^me
puHfbeii rabat.
<*« i
Za reelno postrežbo in strogo solidno blago jamči že ===== nogo let obstoječa firma. =
i:
Cementna zarezna
strešna opeka
Iz portland oementa In peska.
Streha pribodnjosti. Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste stresnih opek Iz llovloe.
Odlikovan z diplomo, zlato medaljo in
častnim križcem v Pariza 1904. Bdim i7del ova: olj sa Kranjsko
JANKO TRAUN
19 IzdelovatelJ oementnln W
S-lince pri lajubllaul.
e
<*
mm mi
»
n
e
a
* e o
T o
m o
Najboljši kosmetiški predmeti so:
fiSa milo po 60 h crearn po I K
za olepaanje polti in telesa.
d
ustna voda zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ost.
lil* lasna voda iflftna pomada
po I K, sa ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovan.', so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v LJubljani.
Nadomestke sa r Aido- lavračajte.
Avg. Agnola
? Ljnbljani
Dunajska cesta št. 13.
Velika zaloga stsklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
Šolske knjige
nove in antikvarične
za vse šole v predpisanih natisih
priporoia
OTON FISCHER
knjigama
v Ljubljani« Kongresni trg št. 9
3 27-2
Om. u*, utvetrtjek*
C kar. iamsj<e#SSPS drž.
tfrlavtra železnice.
v BeHaka.
Izvod iz voznega reda.
Ve^aven ed
1. Jcsrifa 1906. leta.
Odhod Iz Lfattgaao jal. kol. Proga m Trfeii. Ob 12. nef 5£ m ponoči o
rtak v Trbiž, Be^ak, Oriovec, Pranzensfcste, toemost, Monakovo, Lhibno čez Selztal
Solnogra«, iv* JGeMt-ftetfttng v Steyr, v L*oc, na Dun«      Asistettea. — Ob 5 B na zjutraj osebm vUft v Trmž ed 3. Junija de 9. septembra et» nedc-l|ak is prazniki.
7. o/d WS ■ zjutraj o^ebiri vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fraaseesfcs>e; Lv^--•' --"»ai t**  SeSctM v iv^in^grad, htomost, čez   Kteua-Reifling v Servr, v Liec, Bedejsv ^zen, Marijine vare, rteb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten sa Dunaj. — Ob 11, r.* K) m dopoldne oseh** vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Floresco, Risi, Beljak, ktvec, Ljftibno, S«t*ul, Sotnograd, I no m ost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. ur? pe-poktec osebni viak v Trbiž, Beljak, Celovec, rranzcnsfeste, Ljubne, Čez Kiein - RriLi*r» 5ieyr, Line, Bodcjevvce, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Pravi {direktni voz I. ie M. rszr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten.  —  Ob S. url 56 m peea£ osebni vlak v Ttbti, Bel)nk, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni vos I. m H. sasi — Proga v novo mesto ta Kočevje. Ob 7. ari 17 m zjutraj osebni vlak v Novo m*v Stražo - Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebn* *iaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga b Trbiža. Ob 3 i & m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. m n. raz.\, k»esH>ot, Somo^rad, Franzensfeste, Line, Steyrp Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 06 ■ cfutraj osebni vlak te Trbiža.  —  Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja AJitsterten, Prage  (direktni voz I. m II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, PUt Budefevtce, Solnograd, Line, Steyr,  Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz,  Inomost, Zeli jezera, HfA Gastem, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popo o&cbni vtafc z Dunaja. L;ubna, Sclztala, Beljaka, Celovca, Monakovcga,  Inomosta, Fran-££f<5festa, Po«tabla, Be:i*tke, Milana, Florence, Rima. —   Ob 8.  uri  4ri m zvečer os< tflak z Dunaja, Ljuboa,  Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Sclnograda ir «w>sta, čez Kietn-fterfling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Franc vjftvov, Prage, Lipakega. — Ob IG. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. jup'jr* 4 d septembra satmi ob nedeljah ia praznikih. — Proga lz  ffovegs  mesta in  Hoč i Od 8. uri 44 m zjtrtraj osebni ylak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ur: 32 m popo ?/ Straže -TopHc, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 n /.večer istotako. — 0«ui9e le ^ablicne drž. kot. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri o m poe »>h 7 uri 10 m zvečer.  — Ob   10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznu-i* r-irtUuč v/ L]tiMtaj»o drž. kol. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 40 min. zfutral, t<0. uii 59 »3 dopoldne, ob 6. ah 10 m zvečer. Ot> 9. uri 55 nt ponoči samo on m de *fazw»feih. — Srednjeevropski čas ie ra 2 min. orec* kr2levr>--   časom v Linbltani
co
JS
>N
e
>c/>
o (0
immm
ca
ajmzie cene.
Resljeoa cesta 3 LjUblj'nna Su. Petra cesta 37
c. in kr. dvorni
Ustanovljeno I. 1846.
zavod za uniformiranje.
Ustanovljeno I. 1846.
(X=5oleg< norega mesta)
pri »Veliki
Usojam si slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznaniti,
da je ravnokar došla nova ogromna zaloga jesenskih in zimskih narejenih oblek
raznih vzorcev in kakovosti. 3131—3
Vsakovrstne jesenske
in zimske
suknje haveloki pelerine
obleke paletoti kostumi
jopice krila
za gospode in dečke
za dame in deklice
pelerine
Zagotovilom vam najnovejše vzorce, dobro kakovost lin delo po najnovejšem kroju.
Velikanska zaloga otročjih kostumov.
Naročilo po meri »zgotavljam točno, fino In trpežno v najkrajšem času.
Najnižje cene
mm
mš
0) O
mm*
& 3
S.
oŠ
O
(D
1
CD N< 0*
Mecesnove in borove prage
^seh. razsežnosti 3093-6
Žiga SiebeBschein, Dunaj IX|2f Borschkegasse 4
2E
tovarni*«
6327 32
Ma|bol|*e
čistiino sredstvo za vsako boljše obuvalo rumeno in črno.
Posebno priporočljivo sa čevlje lz boacalf s, oscarla-, cheureaiuc-
in lakovega usnja
DUNAJ XII.I1.
Štor
iiliofsla   št, i>
mtittfc, (krnskih h ot^tcHi za lawn-l8fiK$ in prbtath
škili gorriii ce lje \
E egantna
21 ili
jako skrbna izvršitev po vseh cenah
Vožnja iraja-"-
dni Q dni        ^v-    ■     v^m. Hulv"je «n ostane z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi veliKansr^mi psmikj
I Pojasnila daje zastopnic K* 6^1111 i Q "njjana ]£l0^rsKe-ulice štv.28
Odhod izjjjjbljane vsakj ponedeleK,torek«četrtekj' tednu.
Babymira-cr6me
je najprijetnejše  iz najfinejših sestavin  napravljeno sredstvo za
hitro in temeljito odstranitev izpuščajev, zlasti lišajev.
Ozdravi od potu ali od mokrote predrgneno ali razpokano kožo, prekaša vsak posipalni prah. Priporočljivo tudi odrastlim, ob odrti koži, za volka, za pre-jahdna mesta, prepotene noge
itd. Varuje kožo Škodljivih vplivov, jo dela gladko in nežno in je mnogo koristneje nego puder. Naravnost se naroča 5 škatelj za K 3'20, 10 škatelj za K 5*80 poštnine prosto pri edinem izdelovalcu     3314 1
lekarnarju H. BR0D JO VINU v Zagrebu št 95.
Pristno samo z oblastveno varovanim oznamenilom „Babymlra creme".
Tekoča
Somcrtose
slast pospešujoče živce ojačujooe
J 1255 11
krepilno sredstvo!
vence in trakove
priporoča
37
Benedikt, Ljubljana.
Odlikovan s častno diplomo In zlato kolajno na III, dunajski mdnl razstavi
i. ruaja 1904. pod p< krovit
h j. ces. kr. Y)tt-iofiT» pre- t bvt-th ^ospe n&dvcj cdmje v**
Mariji JttlplRt
krojaška obrt
?
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerno cene Prlatoo angleško blago je v največji izberi valilo v zalogi.
1 1
i
ti
r s
Najbogatejšo zalogo in naj-raznovrstnejso izbiro
klavirjev in harmonUeu
ima
1
Alojzi) Kraczmer
Izdelovalec klavirjev In sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno so v zalogi ^ prHcranl H? /  pa brezhibni ltla%lrjl. Pra%za-iuikni ubiranje In 1»o prav* 1 Janje v«eh   alatennio*. ^Glavno zastopstvo dvornih firm  l*. Bo«fa« dorfVr na Dunaju, Gebruder S»I™«1   r>a   Dnna|u,   A v zum! ForMfr v Loba»u, Th. Iflann-borc V  LI|iH<<rm.   Za vsak, pri meni kupljen klavir docela Jamčim. — Najnižja Iz^upojrvalnlna. — Delna nlaetla.
ttTTTTTT
Bfffff
r T T T T T
JOSIP STUPICA
jrrmrniir tal Medli ar
t Ljubljani, Kolodvorski ulico itn. 6.
Pnporofiam svojo zalogo najrazl<CriejSih
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
—    Cene nizke. ■ o ■
Veliko zalogo
fOk&ViC gospod«
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ičctic za zoba, glavnikov, dišav, mil Itd. Itd.
Iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
IJubljana
Pi*ed škofijo S*.
kupnje po najugodnejših cenah proti gotovini
parna žaga DEGHENGHI v Ljubljani
in sicer:
hrastove, dobele od 30 cm naprej, kubični čevelj K 120 smrekove,     „      „  30  „       „        m »     »0 64
jelkove, „ 30 , . a     . 057
bukove,        u       n 30 „      „        n -     n 0 56
borove, „       „  30  „       „        „ „„0 58
Prize hrastove, kvadrat meter.......„  2 20 3206—4
franko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški postavljeno.
Hlode pod mero ali škart eno tretjino manj.
= knjižna ncvc$t; .........
Ljudmila Poljanec Poezije.
V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti »Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. — Priporočamo jo posebno
slov. naobraženemu ženstvu. 54 88
Gena broi. K 2*—, po posti K 2-10, eleg. vez. K 3a—, po posti K 3-10.
Zdožntttn L SCHUENTNER g Uubllanl.
Daje se ¥ najem ali pod ugodnimi pogoji proda
I
t T
i 51.109.
Hiša je sezidana lansko leto v modernem švicarskem stila, ima prekrasno lego tik državne ceste, ki vodi z Reke čez Učfeogoro v Istro, krasen razgled na ves Kvarnerski zaliv in njegove otoke ter na roin ntično okolico.
Spredaj ima dvorišče, ob strani prostoren vrt, nasajen z mladimi kosta njevimi drevesi, lepo pokrito  kegljišče, prostor za balincanje, zadaj teraso in hrastov gozd. 3301—2
Oddaljena je 3 minute od postaje Matalje - Opatija.
Prikladna je za vsako trgovino kakor n. pr. za gostilno, sploh za trgovino z vinom, za trgovino z mešanim blagom, za lesno trgovino, i. t. d., i. t. d.
Lastnik jo daje v najem, ker ima euako obrt v V.-loškem, a ne more vsled svoje maloštevilne in mlade obitelje imeti obrti na dveh straneh.
Ponudbe in pisma naj se naslavljajo na:
Anton Puharić,
gostilničar in posestnik, Matulje h. št. 109.
Angleško skladišče oblek
0. BERNATOVIČ
v Cjubljani, na Glavnem trgu 5
Havelok zastonj
če se kupi za 18 fl. sledeče stvari:
S vršni k ali zimsko suknjo gorko podloženo za gospode suknjeno obleko, elegantno izvršeno posebne sukrjene hlače, karirane ali črtaste modni gllet najnovejšega kroja klobuk in čeploo
M
9 gld.
Za dečke od 11 do 15 let
Svršnik  ali zimsko   suknjo ali
havelok, suknjeno obleko, posebne hlače klobuk ali čepico.
4 gld. 50
Za otroke od 3 do 9 let:
Zimsko suknjo ali bavelok.
kostum,
Čepico.
Za dame
Dolg paletot ali jopa ali pelerina
iz kameline dlake, kostum, posebno krilo, collier.
Za deklice:
Jesenski ali zimski paletot ali jopa, suknjena obleka ali  pelerina iz
kameline dlake, collier in Čepica.
3340
4 gld. 50
Za otroke:
Zimski suknjič, oblekica,
Čepica.
Največja zaloga konfekcije za gospode in  dame zadnjih novosti po najnižjih cenah z najfinejšo opremo.
4023
Mnihovgraška
oga črevlj
Henrik Kenda v Ljubljani
prodaja nedvomno najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obuvala vseh vrst in oblik za gospode, dame in otroke po jako skromnih cenah.
Najcenejša vožnja v Ameriko!
Boulogne-New Yor k
najhitrejša vožnja
Nizozemsko-ameriške črte
Itezsl-Parlz-Boulogne-Ainorlka
9 Vozne liste preskrbi in daju brez-1787      plačna pojasnila 19
edina oblastveno potrjena   potovalna pisarna
Edvard Kristan
Kolodvorske ulice 41 na dvonšč'1 v vili med prvo in drugo hišo na desno
Za jesensko in zimsko sezono.
Ljubljana
Jnestnt trg it. 14.
Odlikovano z najvišjo odliko MGrarvd "na" na svetov, razstavi v St Loufsu
v tablicah po 10 h naprodaj povsod.
Pouk
v krojnem risanju in žensk, krojaštvu
3293 - 2
dale
A. SINGER,
Gosposke ulice št. 4.
Istotam se izdelujejo tudi
kroji po životni meri.
Poštne hranilnice štev. 49.086.
_ i
Telefon štev. 133
Glavna posojilnic
regis trovana zadruga z neomejeno zavezo
ij   i>lHist.rii*i.: |:
na Kongresnem triu it. 15, Souuanova hiša u Ljubljar!
sprejema in izplačuje hranilne vloge
obrestuje po i\ \ od dne Tiožitre do dne TZdii
brez odbitka rentnega davka. 282 n
Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.-6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgal
- ■
Šolske potrebščine
knjige, papir, peresa, šolske torbioe
©l©l®l®l©l®l®
©
©
©
®
©
©
©
©
©
©
©
©
©l©l©l©l©l©l®
priporoma
3329 - 2
3v. B°nač
LjuMjnnn, Šelenlrurgove ulice
nasproti glavne pošte.
®
(o>
(d
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno blago  — Cena solldue.
Točna postrežba.
m1\
©|®|®i©|©|©l©
■i
w
©l©l®l®l©l®
£ I H
©
© ©
©
©
©
© ©
©
©
FR. ŠEVČIK Lubn
Židovske ulice št, 1
p ii h k a r
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 62—37
pusk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk| za katere jamčim za dober strei. — Posebno priporočam lahke
trocevke in puške Bock
s Krnppovimi cevmi za brez-dimni smodnik.
Priporočam tudi veliko zalogo vseh
lovskih potrebščin
po   najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se izvršujejo točne in zanesljivo.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Očne knjige
m
w
m?**
zo vse srednje in ljudske šole 1
v najnovejših odobrenih izdajah,
pisalne in risalne ter druse šolske potrebščine
v najboljSi kakovosti in po zmernih cenah
priporoča
L. Schwentnerf
v Ljubljani «87-4
Prešernove ulice št. 3. $
Gričar & Ijffgigjj p Cjtibljana, Prešernove ulice štev. 9
priporočata svojo popolnoma na novo sortirano 3139—5
zalogo oblek za gospode, dečke in otroke
osobito zelo praktične obleke za Šolarje, trpežne in po ceni; kakor tudi
mične novosti v konfekciji za dame
Izdajatelj in odgovorni vodnik: Rasto Fustosleamiek.
Iiatliri-11 in tisk .Narodna tiskata*'