^ 'S	^ ^
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	/n 1 •
Abb. postale X gruppo	LCDfl Oll lir
Leto XXIV. Sl. 85 (6978)
TRST, torek, 9. aprile 1968
DANES V ATLANTI POGREB LUTHRA KINGA
Veličasten protirasističen pohod v Memphisu
Med neredi v zadnjih dneh je bilo 29 mrtvih
Polagoma se v posamezna mesta vrača mir - Mnogo ljudi brez strehe zaradi številnih požarov
ATLANTA, 8. — Mimo krste črnskega voditelja Lutra Kinga, ki je od sobote izpostavljena v kapeli črnske univerze v Atlanti, je do sedaj šlo mimo nad 50.000 ljudi. Pogreb bo Jutri.
Po dosedanjih informacijah
se bodo pogreba udeležili predsednik Johnson, senator Robert Kennedy, guverner države New York Rockefeller, newyorški župan Lyndsay ter številni demokratični in republikanski senatorji in poslanci. Navzoči bodo tudi pomočnik tajnika Združenih narodov Bunche, večina poslanikov afriških držav v OZN ter številni gledališki in filmski umetniki.
Danes se je začel v Memphisu napovedani pohod na poti, dolgi 2 kilometra in pol. Na čelu
pohoda je bila vdova dr. Kinga s svojima otrokoma. Pohod je potekel v popolnem redu in brez incidentov. Udeležili so se ga tudi številni belci. Udeleženci pohoda so nosili table z napisi, ki so spominjali delo pokojnega voditelja in obsojali rasizem. Za red so skrbeli črnski agenti mestne policije poleg številnih črnskih prostovoljcev. Poleg tega so bili v službi vojaki narodne straže in policijski agenti z oklepnimi vozili. Nad sprevodom pa so leteli helikopterji. Sprevoda se je udeležilo nad 20.000 ljudi.
2 kilometra in pol. Na
iiiutiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiuiimiuiuuiiniiimiiiiimuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHii
Včeraj sestavljena nova vlada C S SR
Predsednik Poljske Ochab podal ostavko - V Moskvi zborovanje svetovne sindikalne federacije za podporo vietnamskemu ljudstvu
PRAGA, 8. — Predsednik republike Svoboda je danes imenoval novo češkoslovaško vlado. Vladi predseduje Oldrich černik, podpredsedniki so Peter Colotka, František Hamouz, Gustav Husak, Ota Sik in Lubomir Stougal, minister za kmetijstvo je Jožef Boruvka, minister za narodno obrambo general Martin Dzur, minister za kulturo in informacije Miroslav Galuška, minister za zunanje zadeve Jiri Ha-jek, minister za sodstvo Bohuslav Kučera, minister za notranje zadeve Jožef Pavel, minister za finance Bohumil Sucharda, minister za zunanjo trgovino Vaclav Valeš.
VARŠAVA, 8. — Predsednik poljske republike Edvard Ochab je danes zaprosil, da ga razrešijo dolžnosti zaradi zdravstvenih razlogov. V pismu sejmu pravi, da se njegovo zdravstveno stanje slabša in da ne more več izvrševati svojih dolžnosti, zaradi česar prosi parlament, da ga razreši. Ochab ima 61 let in že dalj časa boleha na očeh. Njegovo zahtevo bodo verjetno obravnavali čez dva dni, ko se sestane Parlament.
MOSKVA, 8. — Danes je bilo feijno zasedanje generalnega sveta svetovne sindikalne federacije, ki je bilo posvečeno izključno podpori vietnamskemu ljudstvu in borbi proti imperializmu. Na predlog generalnega tajnika Saillanta so sklenili- da bo praznovanje 1. maja v ozračju borbe za Vietnam in da bodo na vseh zborovanjih gesla: *Amerikanci ven iz Vietnama, Vietnam Vietnamcem*. Saillant je v svojem govoru v celoti podprl zahteve tako hanojske vlade in vietnamske osvobodilne fronte.
Tito v Tokiu
TOKIO, 8. — Predsednika repub-like maršala Tita, ki je danes popoldne ob 3. po krajevnem času s soprogo in ostalimi člani delega-cije prispel na enotedenski obisk n? Japonsko, so na letališču v To-kiu pozdravili osebno cesar Hiro
Hito s princeso čičibu, ki je nado-
meščala zbolelo cesarico, predsednik vlade Sato s člani vlade, predsednika zgornje in spodnje zbornice. številni drugi zastopniki politič-
Hortn	• .1	. • _	:„
na študente. Kot je znano, sta bila dva študenta ubita, več študentov pa je bilo ranjenih.
Referendum o ustavi v Vzhodni Nemčiji
je
BERLIN, 8. — Po prvih vesteh 95 odstotkov volivcev potrdilo novo ustavo Nemške demokratične republike. V 181 volilnih sedežih od 216 je 8.839.878 ali 94,8 odstotka volivcev glasovalo za novo ustavo, medtem ko je proti glasovalo 293.333 volivcev.
Sovjetski voditelji so poslali vzhodnonemškim telegram s čestitkami za potrditev nove ustanove NDR. V telegramu je navedeno, da ljudski referendum predstavlja veliko zmago socializma v državi, kjer so nekoč vladali fašisti, junkerji in militaristi. Vzhodnonemški glas, zaključuje telegram, je pošten odgovor provokatorjem. Pravda pa trdi v članku dopisnika iz Berlina, da je bila ljudska potrditev nove socialistične ustave NDR najhujšd poraz za bonske vladne kroge.
Včeraj je bil po vsej državi dan žalovanja. V vseh cerkvah so se spomnili umorjenega črnskega voditelja.
Med neredi v zadnjih treh dneh v številnih mestih ZDA je bilo 29 mrtvih (11 v Chicagu, 8 v Wa-shingtonu, 4 v Baltimori, 2 v Detroitu, po eden v Mineapolisu, Mern-phisu, Tallabasseju in Daklandu). Ranjenih je bilo nad 2.000 oseb. Aretiranih je bilo 8.879 oseb. Škoda znaša več milijonov dolarjev (samo v Washingtonu 10 milijonov dolarjev in prav toliko v Chicagu). Skupno so neredi prizadeli okoli 85 mest od ene do druge o-bale Amerike. Med neredi je stopilo v akcijo 19.900 zveznih vojakov, 30.100 vojakov narodne straže in številni pripadniki policijskih sil.
V	ameriških mestih, kjer so bili te dni krvavi neredi, je bilo davi mimo, toda še vedno zelo napeto. Včeraj so bili neredi samo v Baltimori, kjer je nastopilo o-koli 2000 padalcev zvezne vojske po nalogu predsednika Johnsona. V Washingtonu, Chicagu, Pittsburghu, in v nekaterih drugih mestih so bili ponoči manjši incidenti. V Baltimori so bili med incidenti štirje mrtvi in 225 ranjenih. Povzročenih je bilo 380 požarov, razdejanih je bilo 350 trgovin. Aretirali so 550 demonstrantov.
V	Chicagu, kjer so bili neredi najbolj krvavi, in kjer je nastopilo 1200 zveznih vojakov ter 6.700 vojakov narodne straže poleg 10.500 policijskih agentov je pretekla noč bila precej mirna. Tudi v tem mestu so ustanovili posebne centre za pomoč številnim ljudem, ki so ostali brez strehe in brez dela.
V	Pittsburg je prišlo okoli 1500 vojakov narodne straže. Tudi tu so izbruhnili številni požari.
V	Washingtonu kroži po ulicah še na tisoče zveznih vojakov v popolni bojni opremi. Ponekod niso požari še pogaseni. Sinoči je predsednik Jojjpson letel nad mestom s helikopterjem. V mestu je 13.000 zveznih vojakov. Na tisoče prostovoljcev sodeluje pri organiziranju pomoči prebivalcem, ki so zaradi požarov ostali brez strehe. V VVashingtonu je bilo 8 mrtvih, 1023 ranjenih in 5363 aretiranih. Povzročenih je bilo 810 požarov. Škoda se ceni nad 10 milijonov dolarjev (približno 6 milijard lir).
V	Atlanti je Kingov naslednik Ralph Abemathy, ki je bil uradno imenovan, za naslednika, napovedal na tiskovni konferenci, da se bo nenasilna borba za osvoboditev vseh zatiranih ljudi nadaljevala še
odločneje kakor prej. V zvezi z neredi v zadnjih dneh je Aberna-thy poudaril, da je treba predvsem iskati vzroke teh neredov in jih odpraviti bolj kakor obsoditi nerede. Pozval je kongres, naj takoj odobri zakon, ki naj zagotovi delo vsem. Sporočil je, da se bo veliki «pohod revnih*, ki bi
ga moral King voditi 22. aprila v VVashingtonu,
začel okoli omenjenega datuma kljub neredom, ki so bili v prestolnici.
V Memphisu so javili, da bo soba v hotelu, v kateri je bil King ubit, ostala nespremenjena in je ne bodo nikoli več oddali gostom. Ostala bo pravo svetišče v spomin umorjenega črnskega voditelja. Na balkonu, kjer je krogla zadela Kinga, so šopi vrtnic in
drugega cvetja. Pred hotelom se zbirajo številni črnci s solzami v očeh.
V SZ izstrelili «Lunik 14»
MOSKVA, 8. — V nedeljo nekaj minut čez 13. uro so izstrelili *Lu-nik 14» z avtomatično postajo, ki .bo verjetno v 80 urah dosegla Luno. Uradno poročilo sicer pravi, da z izstrelitvijo nadaljujejo znanstveno raziskovanja prostora okoli satelita Zemlje. Nekateri menijo, da se je Sovjetska zveza ponovno lotila načrta za dosego Lune. Stiki s kontrolnim centrom na zemlji so redni, kar dokazuje da vse naprave na Luniku delujejo brezhibno.
j
4
V nedeljo je Slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo v Št. Lenartu v Beneški Sloveniji «Slovenskl pasijon*. Slika kaže del gledalcev. Poročilo o predstavi objavljamo med poročili na goriško-beneški strani
PRVI STIKI MED ZDA IN SEVERNIM VIETNAMOM
Hanojska vlada predlaga Pnom Penh kot sedež pripravljalnih pogovorov
Na teh razgovorih ne sme biti mešetarjenja, temveč je treba predvsem govoriti o brezpogojni ustavitvi bombardiranja in vseh vojnih dejanj proti Vietnamu
ZOPET KRŠITEV PREMIRJA JUŽNO 00 MRTVEGA MORJA
Z
Izraelci vdrli v Jordanijo oklepnimi silami in letali
WASHINGTON, 8. — Ameriški predsednik Johnson je sporočil, da je dobil iz Washingtona odgovor na svojo poslanico 3. aprila. Dodal je, da je napravil korake, da obvesti svoje zaveznike, in da bodo takoj proučili datum in sedež za razgovore.
Severnovietnamska tiskovna
agencija je potrdila, da je se-vernovietnamski zunanji minister predlagal, naj bi prvi stiki z ZDA bili v kamboški prestolnici Pnom Penhu. Minister
je dodal, da bi sestanek lahko
bil v najkrajšem času v Pnom Penhu ali pa v katererji koli drugem mestu, ki bi ga izbrali poslaniki obeh držav.
Tudi kamboški predsednik Silia-nuk je izjavil, da bi Kambodža rade volje dala na razpolago svojo prestolnico kot sedež pogajanj za mir v Vietnamu. Kakor je znano, pa nimajo ZDA v Kambodži svojega diplomatskega predstavnika, ker so bili diplomatski odnosi med obema državama prekinjeni zaradi ameriških udorov na kamboško ozemlje.
Hanojski radio je v svojem sporočilu poudaril, da pripravljalni razgovori ne bi smeli vsebovati
........m,.................................................. milili..............
VČERAJ SE JE PRIČELA V RIMU
Vsedržavna konferenca PSU o volilnem programu stranke
---...	™ po priho-
btt na letališče izkazali najvišje časti.
V svoji izjavi japonskemu tisku n® letališču je Tito, potem ko je Pozitivno ocenil dosedanji razvoj Joponsko - jugoslovanskih odnosov, izrekel priznanje japonskim napo-rom v borbi proti uporabi jedrske-|?a orožja, poudaril zavzemanje Jugoslavije za uveljavitev aktivne mi-r°ljubne koeksistence na svetu, iz razil prepričanje, da bodo njegovi razgovori z japonskimi državniki Prispevali k napredovanju enakopravnega sodelovanj in miru na
svetu.
Uradni jugoslovansko - japonski Razgovori se bodo pričeli jutri, ko Je na sporedu tudi obisk nekaterih znamenitosti mesta. Zvečer pa bo Japonski cesar priredil v _ cesarski Palači slovesen sprejem v čast Titu.
Demonstracije študentov pred brazilskim
veleposlaništvom
Rim, 8 — Veliko število študen-rimskega vseučilišča se je danes Popolne udeležilo protestne demonstracije, ki je bila na Trgu Na-
/PPa, pred poslopjem brazilskega Poslaništva. Rimski visokošolci so na oemonstraciji izrazili svojo solldar-ost z brazilskimi kolegi, ki se v eh dneh borijo za boljšo ureditev
^Uverzitetnega sistema, študentje
“P tudi protestirali proti brazilski Policiji, ki je pretekle dni streljala
RIM, 8. — Popoldne se je v Rimu pričela vsedržavna konferenca PSU, na kateri je prisotnih okrog osemsto oseb članov CK, parlamentarcev, tajnikov federacij in povabljencev. Uvodno poročilo je imel predsednik stranke Nenni, o programu pa je govoril posl. Giolitti.
Nenni je pričel svoj govor z orisom procesa socialističnega združevanja, pri čemer je dejal, da so zasledovali predvsem tri cilje: 1. upreti se silam desnice, 2. nuditi oporo silam v notranjosti KD, ki so se borile za likvidacijo zavezništev z desnico, 3. odstraniti z države pritisk različnih centrov oblasti izven parlamenta in predvsem pritisk neokapitalizma.
S tega zornega kota, je po Nenrn-jevih izvajanjih, bil levi center pozitiven, čeprav so obstajale pomanjkljivosti. Najtrša je bila bitka z desnico, ki ima še vedno v gospodarstvu, visoki birokraciji m v nekaterih vojaških sektorjih delno oblast v rokah in lahko vpliva na določene sektorje demokristjanov. V tej zvezi je Nenni omenil bitke leta 1964, ko se je hotelo izkoristiti težak gospodarski položaj za likvidacijo levega centra. Kasneje se je na procesu proti tedniku «Espres-so» izkazalo, da je obstajalo zadržanje določenih vojaških poveljstev, o katerem je sedaj v teku praska va in o kateri bo morala nova vla da obvestiti parlament.	.
Velik pomen je Nenni pripisal stabilnosti vlade, sai bi v stalnih izmenjavah vlad dejansko prišlo do krepitve avtoritarnih teženj, ki so vedno prisotne v italijanski družbi.
Vendar pa je Nenni priznal, da je prišlo do določenega «imobiliz-ma» in da s tega stališča levi center ni izpolnil vseh svojih obljub. V tej zvezi je izrecno omenil reformo šolstva kot obvezo, da se takoj po volitvah to vprašanje reši.
Glede zunanje politike je Nenni trdil, da so iskali pot k miru in to tudi glede vojne v Vietnamu. Glede Srednjega vzhoda niso pristali na tezo, da je Izrael agresor, so pa obžalovali vsako rešitev s silo in so za neposredna pogajanja s pokroviteljstvom OZN.
Z zanimanjem slede vsemu, kar se dogaja v vzhodni Evropi in to tako glede večje avtonomije Ro munije, kot podobnih teženj, ki so
prišle na dan v ČSSR. Stranka u-pošteva napore nemških socialdemokratov, da se prizna meja Odra-Nisa in da se ustvarijo boljši odnosi s komunističnimi državami vključno Poljsko in Vzhodno Nemčijo.
Oprezen je bil glede atlantskega pakta, češ da se o tem mnogo govori v svetu, kot tudi o varšavskem paktu, in da izdeluje socialistična internacionala posebno proučitev. Omenil je več možnosti, končno pa je zaključil, da je treba pakt obravnavati na osnovi obveznosti, ki jih predvideva in torej kot obrambni pakt, ki je ozemeljsko točno določen in omejen. V bistvu pa gre pri tem za potrditev italijanske vključitve v pakt
Zadnji del govora je posvečen
odnosom s strankami in perspektivami, ki jih vidi Nenni izključno v okviru nove vlade levega centra. V tej zvezi je dejal, da se v okviru KD pojavljajo nove naprednejše težnje, kot to velja tudi za Cerkev. Dokaj ostro pa je polemiziral s komunisti, češ da ne nudijo nobene alternative in da zaostajajo celo za stališči, ki prihajajo do izraza v državah, kjer so na oblasti.
Vsedržavne sindikalne organizacije so proglasile novo 24-urno stavko v vseh podjetjih FIAT, ki bo v četrtek, 11. aprila. V sporočilu pravijo sindikati, da so pripravljeni pričeti pogajanja glede delovnega urnika in akordnega dela, vendar pa istočasno obtožujejo podjetje, da do sedaj ni pokazalo najmanjše dobre volje za pogajanja.
«mešetarjanja», temveč bi morali razpravljati predvsem o popolni u-stavitvi bombardiranja in vseh drugih vojnih dejanj proti Vietnamu. Radio je poudaril, da je brezpogojna ustavitev bombardiranja prvi pogoj za začetek uradnih mirovnih pogajanj.
Ameriški predsednik Johnson je sporočil, da bo jutri sprejel v Čamp Davidu ameriškega poslanika v Sa.jgonu Bunkerja, državnega tajnika Deana Ruska in poslanika Clifforda. Poslanik Bunker bo prišel v VVashington jutri zjutraj. Johnson je danes naslovil poslanico na ameriške vojake v Vietnamu v zvezi s prenehanjem obleganja ameriškega oporišča Ke Sanha. Pri tem poudarja, da se vojna v Južnem Vietnamu še ni končdlči
Iz Tokia javljajo, da bo v VVashington odpotoval posebni japonski odposlanec, takoj ko se bo stanje v ZDA normaliziralo. V VVashingtonu se bo pogovarjal v zvezi z najnovejšimi pobudami za mir Vietnamu. Japonska vlada je sporočila, da je na razpolago za morebitna posredovanja zlasti med ZDA in Sajgonom, ker bodo nedvomno nastala trenja med morebitnimi pogajanji za mir.
SAJGON, 8. — V Sajgonu so objavili, da so ameriška letala včeraj opravila 134 akcij proti Severnemu Vietnamu, vendar pa niso bombardirala nobenega objekta — tako zatrjujejo v Sajgonu — severno od Vinha ali severno od 19. vzporednika, Gre za največje število napadov na Severni Vietnam v zadnjih treh mesecih. Neki vojaški predstavnik pa je zanikal vest, da je Johnson izdal ukaz za omejitev napadov do 19. vzporednika. Res pa je, da od sobote zjutraj ni bilo napadov severno od te črte.
Ameriška letala so metala bombe tudi v raznih krajih Južnega Vietnama, tako v dolini Shau blizu meje z Laosom, potem na neko mesto 82 km južnozahodno od Da Nanga in 6 km od oporišča Khe Sanha.
Severnovietnamska tiskovna a-gencija je objavila izjavo južnovlet-namske narodnoosvobodilne fronte, da so ZDA okrepile svoje napade na osvobojena ozemlja Laosa in da so med 17. in 22. marcem ameriška letala divjaško mitraljirala Sam Seua in Khang Khai, prestolnico pokrajine Zieng Khoang, pri čemer so povzročila hude človeške
žrtve.
čete FNO so z možnarji obstreljevale sovražno oporišču Truong Hoa približno 40 km severnozahod-no od Sajgona in napadle južnoviet-namske vladne oddelke komaj 8 km od letalskega oporišča Tan Son Nhut pri Sangonu. Danes zjutraj pa so vojaki FNO napadli bataljon južnovietnamskih vladnih padalcev 4 km zahodno od vasi oporišča Khe Sanh. Napad je bil tako silovit, da so morali padalci zahtevati pomoč artilerije. Kljub temu pa so Imeli v kratki bitki hude izgube
Severnovietnamska tiskovna a-gencija je objavila, da so čete FNO ob koncu neke operacije, ki je trajala 4 dni in se je zaključila 6. aprila na področju Khe Sanha. pobile 1443 sovražnikov in sestrelile 16 letal.
Ameriški veleposlanik v Sajgonu Ellsworth Bunker je nenadoma odločil, da odootuje v Washington že danes opolnoči in ne šele jutri, kot je bilo prvotno objavljeno. V Wa-shlngtonu se bo pogovarjal z Johnsonom. Pred odhodom bo imel še razgovor z južnovietnamskim predsednikom Nguyem Van Thieuom, Iti ga je Johnson povabil na uraden obisk v ZDA.
Iz Amana javljajo, da so napadalce odbili
AMAN, 8. — Predstavnik jordanske vojske je javil, da so izraelski oklepni oddelki prešli danes dopoldne črto premirja 50 km južno od Mrtvega morja in vdrli na jordansko ozemlje, kjer so naleteli na odpor. Pri napadu so sodelovali helikopterji, medtem ko so reakcijski lovci krili napadalce. Iz glavnega mesta Jordanije javljajo, da so bili izraelski napadalci prisiljeni umakniti se na izhodiščne položaje.
V Amanu so javili, da je prišlo v jutranjih urah do artilerijskega dvoboja med jordanskimi in izraelskimi četami. Napad so začeli Izraelci. Topovsko streljanje se je nadaljevalo tudi popoldne na področju Abou al Sousa in Kraymeha. Jordansko topništvo je pri Kray-fhehu prisililo nasprotnike k molku.
Iz Tel Aviva javljajo, da so izraelske čete vdrle na jordansko ozemlje, kjer so zasledovale skupino pripadnikov osvobodilnega gibanja «E1 Fatah». Iz istih virov so sporočili, da se je napada udeležilo nekaj desetin vojakov na helikopterjih, medtem ko niti najmanj ne omenjajo uporabe oklepnih vozil ne reakcijskih letal. Po izvršeni akciji, med katero so uničili hišo, v kateri so se baje zbirali pripadniki «E1 Fataha», in zaplenili nekaj orožja in dokumentov, so se izraelski napadalci vrnili v svoja oporišča.
Predsednik svetovne sionistične organizacije dr. Nahum Goldmann je danes javil, da ne bo več kandidiral za to mesto, ki mu zapade junija meseca. Baje je Goldmann zaprosil senatorja IVilliama Ful-brighta, naj ameriške oblasti prisilijo Izrael k boj umirjeni politiki na Srednjem vzhodu, čeprav sta obe strani to vest zanikali, so včeraj vseeno razpravljali o njej na izraelskem ministrskem svetu.
Predsednik iraške republike Abdel Rahman Aref je danes izjavil časniku «A1 Manam, da so vojaške sile Iraka razporejene ob bojni črti na Jordanu in da so pod poveljstvom jordanskega štaba. Aref je dodal, da je Irak materialno m vojaško soudeležen v borbi, vendar da se Jordanija do danes ni poslužlla iraških sil, ker sama popolnoma nadzoruje položaj.
Kralj Saudske Arabije Fejsal je danes prispel na štiridnevni obisk v Kuvajt. Fejsal bo skupno z emi-rom Sabah al Šalim al Sabahom proučil položaj na Srednjem vzhodu in še posebej o jordanski zahtevi po sklicanju konference arabskega vrha.
Posebni odposlanec OZN za Srednji vzhod Gunnar Jarring je danes prispel v Kairo, kjer se bo pogovarjal z zunanjim ministrom ZAR Mahmudom Riadom.
iiitiifiinniiriiiiiiii, ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiii,i, ,,,11111, m, 111(11,1111, iliii„,i„ii„ll„1iliilllllllll|lillll1|IIIIIIIIIIIIIIIMIallllllllllIlalllailMllllllllall)m[ll|lmillll„illila
SLOVESNOST V OGLEJU
Morov obisk v deželi ob izročitvi deželnega prapora
Govori nadškofa Cocolina, oglejskega župana, deželnega predsednika Berzantija in predsednika vlade Mora
Predsednik vlade Moro govori
v Ogleju na slovesnosti ob izročitvi Juljiske krajine
deželnega prapora Furlanije
V nedeljo dopoldne je goriški nadškof Cocolin blagoslovil v o-glejski baziliki deželni prapor, ki ga je kasneje predsednik vlade Moro izročil predsedniku deželnega odbora Berzantiju. Predsednik vlade je ob tej priložnosti obiskal tudi druge kraje v deželi, to je Videm, Tolmeč in Čedad.
Moro je prispel nekaj po deseti uri z letalom na ronško letališče, kjer so ga sprejeli najvišji predstavniki deželnih in pokrajinskih oblasti, ob pol enajstih pa je prišel v Oglej. Tu mu je četa vojakov izkazala vojaške časti, zatem pa je položil lovorov venec na vojaškem pokopališču. Po tej oe-
remoniji je bral goriški nadškof mašo in blagoslovil prapor.
Nadškof Cocolin je imel v baziliki tudi govor, v katerem je pozdravil navzoče oblasti s predsednikom Morom na čelu in med drugim orisal civilizacijsko in versko vlogo Ogleja. Dejal je, da je bil Oglej kraj, «kjer so se stikali in srečavali različni interesi našega prebivalstva in bližnjih ljudstev.« Rekel je nadalje, da je postala naša dežela že v zgodnjem srednjem veku področje na katerem so se srečavala in zbliževala razna ljudstva, ki so se ob medsebojnem stiku zavedla sama sebe in pridobila smisel za spoštovanje drugih.
Poudaril je, da ne sme biti orel, ki ga vidimo na grbu, kako se dviga nad Oglejem, simbol imperialistične volje, marveč nas mora vabiti, da vzletimo proti visokim, plemenitim in pravičnim smotrom. Slavna zgodovina tega mesta ne sme biti povod za bedno poveličevanje, marveč opomin, da je resnična zmaga le tista, ki ne ponižuje nikogar ter združuje vse v zavesti opravljene dolžnosti.
Zatem je nadškof izrekel željo, da bi odgovorne deželne oblasti s svojo dejavnostjo zagotovile razvoj dežele in nova delovna mesta, da ne bi morali ljudje zapuščati dežele; da bi skrbeli za razvoj šolstva in strokovnega usposabljanja za vse, zlasti pa za mladino; da bi Se oblasti zavzemale za ohranitev tradicij kulture, zgodovine in ljubezni do naše zemlje, pri čemer pa ne bi pozabile na obstoječe razlike na tem mejnem področju. Tr-
den in plemenit temelj teh tradicij je krščanska vera, ki iz davne davne zgodovine Ogleja prihaja do nas, kot najbolj učinkovit dejavnik napredka, enotnosti in bratstva našega prebivalstva, je zaključil svoj govor nadškof Cocolin.
Po maši so sledili govori na trgu pred baziliko. Prvi je spregovoril oglejski župan Gastone Andrian, ki je najprej izrekel dobrodošlico o-glejskega prebivalstva predsedniku vlade in drugim gostom, zatem pa je Izrekel kritične besede na račun vlade, češ da Je furlansko in oglejsko prebivalstvo dolgo časa zaman čakalo na razne ukrepe, ki naj bi izboljšali njegov položaj. Dejal je, da bi morali Izboljšati zakon za kulturno in zgodovinsko ovrednotenje Ogleja, kar bi pospeševalo tudi turizem. Pritožil se je nad vojaškimi služnosti, ki zavirajo razvoj v deželi in rekel, naj bi raje gradili v deželi več tovarn in ne novih vojašnic itd. Omenil je hude razmere kolonov in spolovinarjev, hude' posledice predlanskih poplav, stalno izseljevanje, zaradi katerega se je število oglejskih prebivalcev v zadnjih 15 letih znižalo za 14 odstotkov. Na koncu je poudaril potrebo po bratstvu vseh narodov in Po njihovem mirnem sožitju.
gati deželi s posebnimi posegi na podlagi člena 50 statuta.
Zadnji je spregovoril predsednik vlade Mo—'	—1—1
Za njim je spregovoril deželni predsednik Berzanti, ki je dejal, da pomeni ceremonija izročitve prapora tudi prazničen in primeren zaključek prve zakonodajne dobe avtonomne dežele. Rekel je, da je prebivalstvo že za časa odporniškega gibanja težilo po uresničenju deželne avtonomije, da bi se z njeno pomočjo dvignilo iz stoletne gospodarske in družbene zaostalosti. Zatem je orisal delo, ki ga je opravil deželni svet v prvih štirih letih, ko je med drugim odobril tudi 120 zakonov. Berzanti je med drugim poudaril, da je deželna uprava namenila 60 odst. celotnih izdatkov za gospodarski razvoj. Rekel je, da je dežela še vedno gospodarsko in socialno zaostala ter da jo močno bremenijo vojaške služnosti, ki zajemajo 109 občin in 30.000 ha površine, kar pomeni, da se mora žrtvovati za vso državo. Zato pa tudi upravičeno zahteva solidarnost in pomoč vse države. Pri tem je Berzanti dejal, da mora država poma-
oro, ki se je najprej zahvalil oglejskemu županu in predsedniku Berzantiju za topli sprejem in rekel, da si šteje v čast, da so ga povabili na to ceremonijo. Pozdravil je vse predstavnike oblasti in številne župane, ko so prišli v Oglej s prapori svojih občin Rekel je, da je s posebnim zanimanjem sledil besedam dr. Berzantija o dosežkih in potrebah dežele. Poudaril je, da je naša dežela dokazala, da je bila vredna zaupanja, ki so ga polagali vanjo ter da služi, kot zgled za vse, sedaj ko se pripravlja raztegnitev deželne ureditve na vso-državo, ki je in bo bistveno orodje za politiko gospodarskega in socialnega razvoja. Moro je rekel, da ima vlada vedno pred očmi potrebe naše dežele in da jim ho skušala ugoditi, kolikor bo to mogoče tudi v okviru številnih potreb po vsej državi. Razčlenitev države na dežele ne bo smela služiti drobljenju celote, marveč krepitvi države. Poudaril je, da ie svoboda bistvena in neodtujljiva dobrina ter da je možen razvoj e v svobodi in demokraciji. Na koncu je izrekel željo, da bi na-
lni razvo' v državi lahko nadaljevala v svobodi in miru.
Po govoru je Moro izročil Berzantiju deželni prapor. Berzanti oa mu je dal prvo zlato kolajno z znakom novega prapora.
V Grčiji 2.437 političnih jetnikov
ATENE, 8. — Podtajnik ministrstva za informacije Sideratos ja izjavil novinarjem, da je na otokih in po ječah zaprtih še 2.437 jetnikov, medtem ko so lani aretirali 6.848 oseb. Priznal je, da je v določenih primerih lahko prišlo do mučenja jetnikov, čeprav je istočasno tudi trdil, da z njimi zelo dobro postopajo.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
16, najnižja 11,1, ob IS, uri 13,6 stop., Vlaga 50 odst,, zračni tlak 1013,2 raste, veter 10 km severni, nebo pooblačeno, padavine 16,9 mm, morje rahlo razgL bano, temperatura morja 14 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 9. aprila
TOMAŽ
Sonce vzide ob 5,30 In zatone ob 18.43, — Dolžina dneva 13.13. — Luna vzide ob 14,07 in zatone ob 4.03. Jutri, SREDA, 10. aprila MARKO
V NEDEUO POPOLDNE V PRIREDBI ANPI IN DRUGIH ORGANIZACIJ
OB UDELEŽBI VELIKE MNOŽICE ITALIJANOV IN SLOVENCEV
Počastitev spomina 71 talcev na Opčinah
Govorniki Eugenio Laurenti, Dušan Lovriha in Licia Kersovani so spomin na zverinsko ustreljene rodoljube povezali z ameriško napadalno vojno v Vietnamu in z umorom črnskega voditelja Martina Luthra Kinga v ZDA - Počastili so tudi spomin antifašista in prijatelja Slovencev Bruna Pincherla ■ Sodelovala
sta godba iz Trebč in zbor «Vesna» iz Kriza
Protifašistični in demokratični Trst se je poslovil od dr. Bruna Pincherla
Predvčerajšnjim ob 15.30 je bila na Pikelcu pri Opčinah žalna slovesnost v spomin 71 talcev, ki so jih nacisti zverinsko ustrelili pred 24 leti. Slovesnosti, ki so jo priredile pokrajinske organizacije Zveze partizanov ANPI, FIAP, ANPPIA in ANEDP (bivši politični preganjanci), se je kljub slabemu vre-1 menu udeležilo veliko število ljudi. Med udeleženci je bila tudi skupi-! na dijakov iz Kopra, ki je malo prej obiskala spomenik v Bazovici, kjer se je poklonila spominu štirih bazoviških junakov.
Pri komemoraciji na Pikelcu sta sodelovala tudi godba na pihala iz Trebč pod vodstvom Franca Benčine in pevski zbor »Vesna* iz Križa pod vodstvom Frančka Žerjala.
Svečanost je začel domačin Danilo Štubelj, ki je po kratkem pozdravnem uvodu dal besedo Gio-vanniju Postogni, ki se je poklonil spominu pokojnega Bruna Pincherla. «Njegova smrt — je dejal govornik — predstavlja veliko izgubo za odporniško gibanje. Njegova osebnost pa bo za vedno ostala vklesana v našem spominu.*
Med Postognovim govorom so predstavniki položili vence na spo menik 71 žrtev. Na sredini je bil postavljen venec SKGZ, naokrog pa venci FLAP, skupni venec prirediteljev ter venca openskih partizanov in sekcije KPI »Zoro Kralj* iz Trebč.
Danilo Štubelj je nato pozval navzoče k enominutnemu molku v spomin padlih žrtev, nakar sta godba in pevski zbor izvajala žalostinko »Žrtvam*.
Nato je na kratko spregovoril ponovno Danilo Štubelj in predal besedo Evgeniu Laurentiju, ki je spregovoril v imenu Zveze partizanov — ANPI. »Mi bivši partizani — je dejal govornik — ki smo še vedno trdni borci in poborniki načela pra vice narodov do neodvisnosti in samoodločbe, se veselimo, da so v Vietnamu dozoreli pogoji, da se napravi kraj krvavi vojni in se odprejo perspektive za poravnavo spora. Vojni hujskači so morali vzeti na znanje želje po miru, ki prevevajo demokratične sile in sploh vse javno mnenje na svetu.
Ugodnejše perspektive za mir pa je potem govornik povezal z umorom ameriškega črnskega prvaka Martina L. Kinga. »Mi — je dejal Laurenti — smo njegovi tovariši, ker smo se borili za isto stvar, za
pridobitev socialne pravičnosti enaki
Oti pokojnika so sc na Trgu Ascanio Canal poslovili podžupan Lonza, dr. Weissova v imenu KPI, posl. Ceravolo, član vsedržavnega vodstva PSIUP in tajnik tržaške federacije PSIUP Martone
V nedeljo dopoldne se je demokratični in antifašistični Trst poslednjič poslovil od dr. Bruna Pincherla, občinskega svetovalca PSIUP, uglednega antifašističnega borca, zdravnika-humanista in človeka širokih kulturnih obzorij, ki je po daljšem bolehanju podlegel zahrbtni bolezni.
Pred njegovim domovanjem v Ul. Daurant na griču Sv. Vida se
Del množice med nedeljsko spominsko svečanostjo na Opčinah
je že mnogo pred 10. uro začela zbirati množica ljudi vseh slojev in različnih nazorov. Prihajali so preprosti delavci iz tovarn, meščani, intelektualci, pokojnikovi stanovski tovariši, prihajali so starejši ljudje, antifašisti izpred vojne, mladina, ki je v Brunu Pincherlu videla človeka mladih idej in mladostne borbene sile, prihajali so Italijani in prihajali so Slovenci, zelo številni Slovenci, ki so pokojnika spoznali že v konfinaci-
iiiiiiiiiiMiiiiiiniMiiiiiiiniiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimimiiimimimiiiiiiiiuii
za naše pravice smo šli v borbo, |
]r°t.t‘‘“TS'CIB4HlE CtN NA DROBNO V MARCU
tiče.*
Kot zadnja je govorila na proslavi Licia Kersovani, ki je bila očitno še pod vtisom smrti in pogreba Bruna Pincherla. «Zdi se mi, je dejala govornica, kot da ga slišim, ko se je na tem mestu klanjal spominu nedolžnih žrtev nacističnega terorja. S svojo besedo je pokojnik znal priklicati v stvarnost v dušah slušateljev zadnje ure živ-
so^nfi ho vi'' koraki' odmev aii^po hod Vsako kršitev bodo mestni stražniki prijavili oblastem - Cene se v marcu niso bistveno spremenile
Za praznike posebna nadzorna služba proti neupravičenemu dviganju cen
j ah in zaporih in ki so se morda šele tokrat z vso žalostno resničnostjo zavedli, da je z Brunom Pincherlom odšel za vedno njihov velik in najbolj iskreni prijatelj in zagovornik. Prihajali so tudi predstavniki političnih strank vseh nazorskih opredelitev, taki, ki so se strinjali s socialističnimi načeli, za katera se je pokojnik vedno m neustrašeno boril, in tudi taki z nasprotnih ideoloških bregov, ki pa so vsi enako spoštovali v dr. Brunu Pincherlu človeka izrednih moralnih kvalitet, človeka iskrene preprostosti in humanosti. Prihajali so predstavniki občinske uprave s podžupanom prof. Lonzo na čelu in odborniki ter svetovalci, prišel je tudi sen. Tol-loy kot zastopnik rimske vlade, vsedržavni tajnik zveze partizanskih združenj prof. Mercuri, ki je zastopal dosmrtnega senatorja in pokojnikovega velikega osebnega prijatelja Ferruccia Parrija, ter še dolga vrsta uglednih osebnosti italijanskega in slovenskega tržaške-
ga političnega in javnega življenja, 'i predsednik Slo-
nikih jetnišnice, kake so stopali v
tovornjake ter odhajali na streli- Poveljstvo mestnih redarjev ugo. i;£e „	tavlja v svojem mesečnem poroči-
Licia Kersovani je nato orisala lu o cenah na d^ielo in na drob-politični pokižaj »Evropi »dneh, ■**£>“*» SSii"^ ko so bili talci ustreljeni. Na kra- j sebnjh premikov cen, razen v red ju je govorila o vietnamskem vpra- wh Drimerih. ko ie šlo za povi-
ljavo, o ceni in o vrsti kruha. Tržaška prefektura je s posebno okrožnico obvestila peke o vsebini in važnosti omenjenega zakona.
Na trgu z mesom ni bilo v preteklem mesecu nobenih bistvenih kih primerih, ko je šlo za povi- ‘ sprememb. Čeprav se je uvoz red-
šauju. Če so se Amerikanci odlo-	ajj znižanja predvsem iž se-, no razvijal, predstavlja trg z me-
čili za pogajanja, so to storili pod zonakih razlogov. Kljub temu pa som, ki bo z 31. majem postal pritiskom ofenzive «Tet» ter jav-! je iz poročila razvidno, da se ce- enoten v okviru EGS, vendarle
nega mnenja Počastimo spomin, ne nekaterih najnujnejših življenj-padlih — je zaključila svoj govor skih potrebščin še niso ustalile, s tem, da okrepimo borbo proti
ameriškemu imperializmu.
Žalno svečanost sta zaključila pevski zbor s pesmijo XIV. divizije in godba.
kakor se tudi še ni ustalil trg z živili, katerih cene določajo v okvi. ru Evropske gospodarske skupnosti.
-topravnosti vseh ljudi, ne glede na barvo kože. Tudi King je umrl kot žrtev rasizma in fašizma, tako kot so umrli tovariši, ki se jih danes spominjamo. Umor Martina L. Kinga pa ni slučajen, ker sovpada z vestmi o začetku pogajanj za rešitev vietnamskega spora. Tisti, ki je ubil Kinga — je dejal Laurenti — je to storil z jasnim namenom: ribariti v kalnem.*
Eugenio Laurenti je zaključil svoj govor s pozivom na budnost in na neizprosno borbo proti vsem sovražnikom človeštva in njegovega napredka in za nadaljevanje borbe po poti, ki so jo začrtali junaški talci, ki so padli pod nacističnimi streli.
Nato je spregovori' v slovenščini dolinski župan Dušan Lovriha, ki je v uvodu prikazal stanje v naših krajih, »ko so nacist: skušali s terorjem premagati upor borcev za svobodo. .Svoboda je zlata, svoboda je vse’ — je pelo tedaj naše ljudstvo, toda ta svoboda je ogromno stala: milijoni in milijoni so zanjo izgubili življenje Zato se moramo danes vztrajno boriti, da jo utrdimo in ohranimo.* Dušan Lovriha je nato dejal, da moramo »utrjevati enotnost vseh Slovencev, utrjevati bratske odnose z italijanskimi demokratičnimi množicami in skupno nadaljevati borbo za popolno gospodarsko in socialno pravičnost, za demokracijo, za narodne pravice slovenske manjšine v Italiji.*
V	nadaljevanju svojega govora je Lovriha orisal lik pokojnega Bruna Pincherla. »Če bi ne umrl — je dejal — bi bil Pincherle danes tukaj z nami, kot je bil vedno, največkrat kot govornik.*
V	nadaljevanju svojega govora je tudi Lovriha počastil spomin Martina L. Kinga. V tej zvezi je ostro obsodil imperialistične težnje v ZDA ter izjavil, da je demokratično gibanje za Ameriko zatiranih črncev in miroljubnih ameriških množic.
Svoj govor je dolinski župan za-
V uradnem listu štev. 73 od 18.
marca je objavljen razpis natečaja za 37 mest svetnika v civilni upravi Notranjega ministrstva. Natečaja se lahko 'udeležijo"'italijanski državljani, ki imajo od 18 do 32 let, so diplomirani v pravnih, ah političnih Vedhh ter' iUhajd Vedno dobro moralfho “ih državljansko
Poveljstvo mestnih redarjev hkrati sporoča, da čeprav ne predvidevajo za velikonočne praznike izredne podražitve, je vendar poveljstvo že odredilo posebno nadzorno službo na tržnicah in po trgovinah, da se Vsako umetno in neupravičeno povišanje cen zatre že v kali. Poleg tega bodo mestni redarji prijavili pristojnim oblastem vsakogar, ki bo ‘liHietho višal cene. Med
vedenje. Prošnje na kolkovanem; nadzorstvom bodo mestni redarji papirju je treba priložiti prefektu- j tudi ugotavljali, če peki spoštujejo ri do 27. aprila.	I zakon, ki je nedavno stopil v ve-
OD 28. APRILA DO 5. MAJA V POMORSKI POSTAJI
Mednarodni salon turizma z močno udeležbo Jugoslavije
Med salonom bo tudi vsedržavni kongres italijanske zveze turističnih potovalnih uradov in «okrogla miza» o reklami in turizmu
ključi! z ugotovitvijo, da se glede
odr ' ”	--J-------1—
naših narodnostnih pravic ne izvajajo v popolnosti republiška ustava, mednarodni sporazumi, londonska
Ob koncu aprila in prve dni maja bodo v Trstu tri važne prireditve turistinega značaja: mednarodni salon turizma, 5. vsedržavni kon-
Zamisel je zelo posrečena. Ob tej priliki bodo namreč prišli na svoj kongres zastopniki raznih italijanskih potovalnih uradov, prišli bodo
greš italijanske' zveze turističnih1 zastopniki inozemskih uradov in tu-potovalnih uradov ter okrogla miza rističm operaterju To bo lepa pri-
potovalnih-------
o reklami in turizmu. Omeniti mo: ramo še, da bodo te prireditve, ki imajo tudi mednarodni značaj, v prvih dneh mednarodne cvetlične razstave. Otvoritev cvetlične raz
ložnost, da si izmenjajo misli, da
se pogovorijo, kaj razne države davek
nudijo turistom, kaj turiste najbolj privabi, kaj si želijo in kakšne so možnosti za medsebojno sodelova-
stave v Mirarnarskerti parku bo 25. nje. V okviru mednarodnega salo-swlvc v x .	. .	. i •_______ fi.r 'imu i™Hj. i/cuU Han nrpHva-
aprila, mednarodni salon turizma bo od 28. aprila do 5. maja. Omenjeni kongres od 1. do 5. maja, o-
krogla miza pa 30. aprila in 1. maja. Na kongres so kot gostje po-
vabljeni zastopniki inozemskih po tovalnih uradov v Italiji in predstavniki večjih potovalnih uradov
na turizma bodo vsak dan predva jali turistične filme iz raznih držav.
Prvi predmet razpravljanja za
i .i	/o/.____m
veliko vprašanje za splošno vsedržavno gospodarstvo. Kako bodo v Italiji uskladili cene domačega mesa s cenami v ostalih državah EGS še ni jasno, zlasti zaradi zaostale živinoreje, ki doslej ni šla po poti industrializacije in visoko pridobitne reje. Vsa ta vprašanja bo treba prej ali slej rešiti, ce se hoče, da bo tudi italijanska živinoreja konkurirala z ostalimi in dajala na trg meso po nižjih cenah kot doslej. Te pripombe veljajo talco za goveje kot za telečje meso, ki je v preteklem mesecu obdržalo cene na februarski ravni.
. Toda za velikonočne praznike 'pričakujejo podražitev Jagribtine zaradi večjega povpraševanja tudi v ostalih italijanskih pokrajinah. V Trstu pa pričakujejo, da bodo mesarji kljub vsemu obdržali cene v določenih mejah, če nočejo, da se bodo potrošniki zatekli še v večji meri za nakupe onstran meje. Perutnina se je v marcu precej podražila tako na debelo kot na drobno. Cena piščancev se je povišala povprečno od 40 do 100 lir za kg. Mestni redarji pravijo, da je bilo to povišanje posledica zmanjšane proizvodnje predvsem zaradi zapore nekaterih velikih pe. rutninarskih farm. Predvidevajo, da se bodo piščanci ponovno podražili za velikonočne praznike zaradi večjega povpraševanja.
Tudi cena olivnega olja, ki se je svoj čas znižala zaradi ukrepov v okviru evropske gospodarske skupnosti, se je pri proizvajalcu ponovno povišala od 30 do 50 lir za kg zaradi nagrad, ki jih proizvajalci dobijo, če izvažajo olivno olje v države izven EGS. V enaki meri pa se je povišal tudi davek na uvoz olivnega olja lz Španije in Grčije, da so s tem obdržali ravnotežje cen med domačim in uvoženim oljem.
Položaj na trgu z maslom je prav tako nestalen. Sedaj teče v okviru EGS razprava o zahtevah Italije po zaščiti italijanskih pridelovalcev mleka in mlečnih izdel-
le iz Andrie pri Bariju. Oba voznika sta avtomobila zavrla, tako da niso bile posledice sunka prehude. V splosni bolnišnici so pridržali na
med katerimi tudi prei venske kulturno gospodarske zveze Boris Race.
Nihče ni hotel in nihče ni mogel manjkati na tem žalostnem slovesu od Bruna Pincherla. Ulica Daurant je bila tako polna ljudi, da se je žalni sprevod po opravljenem krajšem obredu pred vilo komaj premikal skozi gosti špalir tihe in presunjene množice, v kateri so mnogi komaj zadrževali solze. Na čelu sprevoda sta občinska redarja nosila velik venec tržaške občinske uprave, sledile so zastave delavskih strokovnih in partijskih organizacij ter naprednih krožkov in nato zopet venci
Gledališča
Verdi
V sredo, 10. tm. bo v gledališču Verdi v okviru spomladanske simfonične sezone recital sovjetskega pianista Emila Ghilelsa. Odlični pianist bo v prvem delu svojega recitala izvajal skladbe Ludvviga van Beethovna, drugi del pa bo posvečen Prokofievu. Program: Beethoven — Sonata op. o3 (VValdstein), 12 variacij na ruske teme in 13 variacij v C-duru; Prokofjev — Sonata št. 8 op. 84.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
zdravljenju le malo Gabriello, ki se' ftrank^n^orgu^izac^^^ra^ni^ria lenu ter bo okrevala v enem ted
nu. Njena sestrica jc ostala nepoškodovana, rjunim staršem in Ba sileju pa si nudili prvo pomoč, nakar so se lahke vrnili domov.
Uspela predstava Thomasove igre «8 zensk» na Proseku
V nedeljo popoldne je bila v popolnoma zasedem dvorani p.d. Prosek - Kontovel uspela predstava Tho-
prednih skupnosti, pa še venci prijateljev in sorodnikov Za krsto so užaloščeni stopali pokojnikova brat in Sestra z nečakom in drugimi svojci, nato predstavniki občinskih in drugih oblasti, za njimi pa mogočna množica ljudi. Pogrebni sprevod se je usmeril proti Trgu Ascanio Canal, kjer se je ustavil in kjer so pokojniku v poslednje slovo spregovorili pod. župan prof. Lonza v imenu odsotnega župana in občinskege u-prave, dr. Laura Weiss v imenu KPI, predstavnik osrednjega vodstva PSIUP posl. Domenico Cera-
je prevzela vso stranko — v imenu katere je govoril — in vse njene vsedržavne voditelje, ko so zvedeli za smrt Bruna Pincherla. Prikazal je pokojnika kot brezkompromisnega borca za socialno pravičnost a obenem kot človeka, ki je s svojo humanostjo izstopal iz množice in se zopet vračal vanjo kot pomirjevalec s človečnostjo.
Zadnji je skrušeno spregovoril nekaj besed sekretar tržaške federacije PSIUP Martone, ki je med drugim dejal, da je stranka izgubila voditelja, človeka in borca, ki je zaradi svojih vsestranskih kvalitet nenadomestljiv. «V toliko letih političnih borb si nas učil kdo so prijatelji in kdo nasprotniki. Nikoli nisi tega delal z viška, temveč vedno z zgledom stalnega in nezlomljivega zavzemanja nasproti vsem nevšečnostim. Trst je brez tebe drugo mesto. Bil si med maloštevilnimi, ki so do kraja razumeli zgodovinsko vlogo, ki so jo narekovali svetovni dogodki, že iz let protifašistične borbe si razumel, kakšna je demokratična dolžnost nasproti nacionalističnim spopadom. S potrpežljivostjo ti je uspelo povezati niti sodelovanja med slovensko narodno skupnostjo in italijansko večino. Nakopal si si nasprotovanje tržaške nacionalistične bur-žoazije in zašil si rane med bo-jevntki tržaškega delavskega gibanja, ki so nastale na mednarodni politični ravni in ki so se težko občutile na našem ozemlju.* Martone je zaključil z besedami: «V tvojem imenu bomo nadaljevali bitko za demokracijo in svobodo, ki je — kot si vedno poudarjal — bitka za socializem.*
Množica se je kmalu nato začela tiho razhajati, žalni sprevod pa je v spremstvu svojcev in pokojnikovih najbližjih, prijateljev in sodelavcev krenil proti židovskemu pokopališču, kjer so krsto s pokojnikovimi posmrtnimi ostanki položili k zadnjemu počitku.
Razstave
V umetniški galeriji ENDAS v Ul. delle Zudecche l/c razstavlja milanski slikar Fabio Simon. Razstava je odprta do 18. aprila.
masove kriminalne komedije «8lvolo in sekretar^ tržaške federacije
£&i	•
je zrežiral Stane Raztresen so zeio|
prepričljivo nodale to-za amaterske go]j zavJtih, najbolj' resnih in ne igralce precej zahtevno delo, ki se i utrudljivih predstavnikov v občin je bistveno razlikovalo od običaj- | skem Jsvetu. Dsjai Je> da je pokoj nih iger, ki j ih po navadi izvajajo i ^ & SVojim širokim kulturnim naše amaterske skupine. S tem je | obzorjem in s svojimi načeli, ki so bilo po uprizoritvi «Kocke v kodri* i ga postavila na vodilno mesto tr-in «Ubogega Marata* še enkrat po- laškega in italijanskega antifašiz-trjeno, da si mladina želi novih, I ma, bil močna privlačna sila za zanimivješih predstav, ki bolj od- vse, tudi za njegove politične na-govarjajo duhu današnjega časa. sprotnike.
Tematika dela je precej zaplete- žaike federacJje KPI dejala med na in napeta saj doseže svoj vrh drui»im. «v imenu tržaških kota največji zaplet tik pred koncem; munističnih. tovarišev, ki si jih zato so vsi poslušalci z velikim za- jjubil in spoštoval, tudi če nisi nimanjem sledili izvajanju na odru, odobraval vseh njihovih političnih ker je uspelo igralkam vzpostaviti stališč, v imenu toliko komuni-stik z občinstvom že od vsega za- stov, ki si jih spoznal v zaporih četka.	in v ilegalnem boju, v tem tež-
Vseh osem igral.: je podalo svo- kem povojnem tržaškem času, Inh-je vloge s precejšnjo doživetostjo ko z vso iskrenostjo trdim, da so ter sproščenostjo, za kar jim gre komunistični voditelji in pristaši —
še večje priznanje, ker je bila to “^^^vedno^ čemi? Pin “rnbm za večino njih samP. krstna prire- nep0pUStijivega in borbenega an-
kov. Poleg tega je tudi govor o
okroglo mizo (30. aprila ob 10. uri) bo «Izkušnje in pobude javnih in zasebnih operaterjev na turističnem polju*. Poročal bo dr. Walter Pa-”iešr3ri.7‘™T'Um7"tudii Kicim, predsednik družbe »Comp«; iz Jugoslavije, na mednarodnem sa-1 8nla Itajiana Turismo*, vodil pa do Ionu turizma pa bo zastopanih 12; dr. Carlo Padoa, predsednik cen-
držav. Jugoslavija bo imela^velik j tratrgovec 'z mlekom'na debelo toVsodeiovalaatadrpomorski^ruJ ‘Sredstva in tehnika reklame v sluz-	Jn bp delalo J,Jconkuren-
preklicu visoke carine na uvoženo maslo, ki znaša kar 800 lir za kg. Mestni redarji sporočajo, da se bodo v prihodnjih dneh začela dela pri Devinu za gradnjo velikega sodobnega podjetja, v katerem bodo pridelovali mleko v razne mlečne izdelke. Podjetje bo zgradil trža-
ba	bijurističnega^razvo^^ročal
okrogla miza bodo v prostorih Pomorske postaje.
Kongres Združenja zveze turističnih potovalnih uradov je vsako leto v drugem mestu. Letos je padla izbira na naše mesto, obenem pa je prišla do izraza pobuda za mednarodni salon turizma in okroglo mizo v Trstu zaradi njegove zemljepisne lege in vloge, ki jo lahko ima pri razvoju mednarodnega turizma in sodelovanja turističnih o-
ci z ostalimi proizvajalci mlečnih izdelkov v naši deželi. Cene raznih vrst sira so ponovno padle
com. Dino Villani, predsednik zdru-
«Federaz'oae itaUana della zaradi manjšega povpraševanja in
zaradi nekaterih ukrepov, ki jih je
spomenica o soglasju in deželni, peraterjev. To bo prva tovrstna pri-statut. »Za svobodo, demokracijo, I reditev v Trstu in sploh v Italiji.
si. Zadnje poročilo o temi: »Načela in delovanje ustanov za turistično propagando v Italiji in v inozemstvu* bo 1. maja ob 10. uri imel prof. Augusto Premoli, glavni ravnatelj ustanove ENIT, vodil bo grof G. Carlo Di Maniago, predsednik trgovinske zbornice v Vidmu.
Svečana otvoritev kongresa bo v torek, 2. maja, z uvodnim poročilom, ki ga bo imel poslanec Dino del Bo, popoldne bo srečanje delegatov z zastopniki inozemskih potovalnih uradov v Italiji, v petek 3. maja bo kongresiste sprejel tržaški župan, v soboto si bodo ogledali Gradež in Oglej, v nedeljo Furlanijo in Sesljan v ponedeljek 6. maja pa bo izlet v Postojno in Opatijo, kjer bodo kongresisti gostje Turistične zveze Jugoslavije, potovalnih uradov Kompas in Kvarner Express ter hotela »Kvarner*.
Pešca je podrl
Ko je prečkal Ul. Ginnastica na križišču z Ul. Rossetti, je 76-letne-ga upokojenca Luigija Ficcherija povozila primula, ki jo je proti mestnemu središču vozil 32-letni Franco Agostini iz Siene. Sam A-gostini je ponesrečenca odpeljal v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desnega ramena ter rano na nosu. F ccherija so pridržali na
sprejela vlada glede prodaje zlasti sira parmezana.
Cene vina, kave, surogatov in sladkorja pa se niso spremenile v primerjavi s cenami v februarju. V glavni ribarnici se položaj v marcu ni izboljšal zaradi slabega ulova v zalivu. Zato so bili trgovci prisiljeni uvoziti ribe na tržaški trg iz Viareggia, srednjega Jadrana in Jugoslavije, od koder so pripeljali predvsem ribe boljših vrst, Te pa so dosegle izredno visoke cene, in sicer od 4.800 — 5.600 lir za kg.
Na zelenjadno tržnico na debelo so v preteklem mesecu pripeljali nekaj manj blaga kot v februarju (62.148 stotov). Kljub temu pa je bil trg dobro založen in cene so bile v glavnem zadovoljive.
Mestni redarji so v marcu tudi ugotovili, da so se jugoslovanski turisti posluževali pri nakupih v največji meri veletrgovin (UPIM, Standa in COIN), ter da vedno bolj opuščajo stojnice na Ponte-rošu in drugih malih tržnicah.
ditev.
' tifašista, človeka, ki ie bil vedno
E. s? nastopale: Stoka Vera, pripravl’jen dati svoj prispevek Cibic Marina, Versa konja, Lijak stvari svobode in socialne pravič-Reda, Guštin Zvonka Stoka Nadja, nosti, človeka visoke kulture, spo-Naberguj Maiija, Husu Vanda. Re- sobnega in dobrega zdravnika, ki žiser: Stane Raztresen. Sceno je je vedno pomagal tovarišem in
pripravil Marijan Pertot. Sepetal-ka pa je bila Starc Vesela Ob tej priložnosti je društvo izdalo tudi iklostiran društveni vestnik s programom in popisom prosvetnega dela na Proseku-Kontove-lu v letošnji sezoni.
Podrobnejše poročilo o uprizoritvi bomo objavili v naši nedeljski prosvetni prilogi.
K. V.
vsakomur, ki se ie zatekel k Tebi. S Tvojo dobrohotno in včasih o-stro ironijo si bil enak do vseh, mladih in najmlajših, Italijanov in Slovencev, delavcev in intelektualcev, enak z enakimi s skromnostjo in spoštljivostjo. Ljudi, tovariše in politične nasprotnike, si sodil kot človek globokega človeškega razumevanja in velike lojalnosti.«
Posl. Ceravolo je z občutenimi besedami govoril o veliki boli, ki
Slovensko gledališče v Trstu
Nazionale 16.00 ((Bersaglio mobltet. Ty Hardin. Micael Rennie. Eastmad-color. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Uno sconoecluto in casa». James Mason, Geraldin Chaplin. Eastmancolor
Fenice 16.00 «Oggi a me, domani a te«. Bud Spencer. W. Preston.
Eden 16.C0 »Ama-re per vivere«. Te-clinicolor.
Grattacielo 16.00 «11 verde prato del-Parnore«. Film znanega režiserja A. Varde. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Hitz (Ulica San Kraricesco štev. 10) 16.00 «11 sergente Kyker». Eksplozivni Techmcdlor, igra Lee Marvin.
Alabarda 16.30 «Le grandi vacanze«. Zabavni film, Louis de Funes.
Filodramraatico 16,30 »Domani non sia-mo piu qui». Ingrid Thulin, R. Hoff_ man. Prepovedano mladini pod 18" letom.
Moderno 16.30 «Silvestro e Gonzales in orbita«. Barvna risanka.
Cristallo 16.00 «In-trighl al Grand Hotel« Kod Taylor, Catherine Spaak. Techmcolor
Garibaldi 16.00 «OK Connery». Neal Connery, D. Bianchi. Technicolor.
Capitol 16,00 «11 marito e mio e l’a-mazzo quando mi pare«. C. Spaak. Technicolor.
Aurora 16.00 «11 magnifico Bobo«. P. Sellers, B. Ecklund. Technicolor.
lmpero 15.00 «Lo straniero«. M. Ma-stroiannl. Technicolor.
Astra — zaprto. Jutri znani film I. Bergmana «Lo specchio detla vita«.
Vittorio Veneto 16.30 «Milly». J. Gra-ce, M. Tivermore, Technicolor.
Ideale 15.45 »Agente 007, si vi-ve solo due volte« Sean Connery. Technico lor
Abbazia 16.00 «1 dragoni delParia«. J. Hodia-k, B, B reti on.
KULTURNI DOM
DANES, 9. aprila ob 16. uri
ltalo Svevo Tullio Kezich
«ZEN0VA IZP0VED»
(La coscienza di Ženo)
Drama v dveh delih
V četrtek, li aprila ob 16. ur: v nedeljo, 14. aprila ob 16. ari
Mirko Mahnič
«Stari ljudski triptih»
(Soldaški mizsrere, Kmečki rekvijem, Vinska žalostna z alelujo)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in priznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265
Slovenski klub
obvešča vse svoje člane in obiskovalce,
da danes, 9. aprila ne bo običajnega večera zaradi nujne zadržanosti predavatelja.

V NEDELJO V AKTA TEKME
Zaključeno deželno zasedanje o prehrani
Zadnji dan sta prišli na vrsto poročili o globokem zamrzovanju živil in o pomenu slaline za dietetiko
Prosvetno društvo Ivan Cankar
priredi jutri,
10. t. m. ob 20.30
v društveni dvorani kriminalno komedijo v treh dejanjih
OSEM ŽENSK
Gostuje dramska skupina prosvetnega društva Prosek-Kontovel.
Vljudno vabljeni!
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT
V četrtek, 11. t. m. ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predaval
SANDI BLAŽINA
o temi:
V SKALAH IN LEDU
Vabljeni!
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 7. In 8. aprila 1968 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 22 oseb.
V počastitev spomina pok. Marije Cok vd, Pertot daruje Mila Perko 3000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah.
Ob komemoraciji 71 talcev na Opčinah daruje Prosvetno društvo Tabor na Opčinah 5000 lir za spomenik pad lim partizanom na Opčinah.
Trčenje avtov na Trgu Giardini
Štiri osebe so bile laže ranjene pri trčenju med avtomobilom, do katerega je prišlo sinoči na Trgu Giardini 36-letni Pasguale Pellegri-
h renprna so Driorzan ni iz U1' Brandesia 39/A se je pe
ortonedskem oddelku k er se1^1 v svoji binachini, v kateri je ortopedskem oddelku, kjer se | jmel -e :jWetno ženo Marijo ter
bo zdravil 40 dni.
V nedeljo se je v kraju Arta Terme končalo drugo deželno zasedanje o prehrani, ki je trajalo tri dni. Zasedanje je priredilo odbor-nlštvo za zdravstvo ln higieno in je doživelo lep uspeh, saj so na njem podali številna poročila priznani strokovnjaki. Poleg tega so se vrstila tudi številna sporočila ter je bila plodna tudi razprava. Na podlagi zasedanja rezultatov bo lahko odborništvo za zdravstvo in higieno Imelo jasen pregled nad položajem na tem torišču in bo lahko v prihodnji zakonodajni dobi tudi predlagalo ustrezne ukrepe.
Sam odbornik Nardini, ki je dal pobudo za zasedanje, je izjavil, da je zadovoljen z doseženimi rezultati in se je zahvalil vsem poročevalcem. V svojem zaključnem govoru je rekel, da so bili ti dnevi zelo plodni ter da bo imelo to zasedanje ugoden vpliv na bodoče delovanje odborništva,, tako da bodo lahko sprejeli koristne ukrepe tudi v boju proti boleznim ožilja in arterioskleroze.
Prvo poročilo je na nedeljskem
Domačin Štubelj otvarja spominsko svečanost pred spomenikom. V ozadju govorniki Dušan Lovriha, Licia Kersovani in Eugenio Laurenti
Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 5. strani.
hčerki Elisetno in Gabriello, stari zasedanju podal občinski živino-dve in eno ieto, ko je na začetku zdravnik iz Gradiške dr. Luigi Vida, Ul. Colonga čelno trčil v fiat 850, ki je govoril o perspektivah globoki ga je vozil 23-letni Savino Basi- * kega zamrzovanja živil živalskega
izvora v naši deželi. Rekel je, da gre I za novo in sodobno metodo ohranitve živil, ki ne zgube na ta. način | svoje redilne vrednosti. Rekel je tudi. da je industrija živil v naši • deželi na tretjem mestu izmed in- I dustrijskih dejavnosti. Ta indu-1 strija omogoča tudi kmetom boljši zaslužek, saj ni prodaja raznih živil pod vplivom sezonskih dejavnikov. Dr. Vida je govoril tudi o možnosti zgraditve velikih naprav za globoko zamrzovanje raznih pridelkov.
Prof. Rodolfo Vertua pa je skupno z dr. Ariello Furlani (oba s tržaške univerze) v svojem poročilu obravnaval temo. «Pomen slatine v naši deželi za dietetiko.« Omenil je naraščanje uporabe slatine, ki jo pijejo ljudje tudi z raznimi hladilnimi pijačami, ki jo vsebujejo. Večina te vode pa prihaja v našo deželo iz drugih dežel. To ne pomeni, da prt nas ni vrelcev, pač pa, da ni v naši deželi to torišče še dovolj raziskano. Zaradi tega so začeli sedaj z bolj intenzivnim raziskovanjem, pri čemer uporabljajo tehniko radiolzotopov.
O obeh poročilih se je razvila zanimiva razprava. Na koncu so si kongresisti tudi ogledali toplice v Arta Terme.
♦
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga mama, tašča in nona
KATARINA PIPAN vd. FABJAN
Pogreb drage pokojnice bo danes, 9. t. hiše žalosti na domače pokopališče.
m. ob 16.30 iz
Žalujoči sin Mario z ženo Olgo, vnukinja Miranda z možem, vnuk Ivan, sestra, bratje ter drugo sorodstvo
Slivno, 9. aprila 1968

4
V nedeljo, 7. aprila nas je zapustila naša ljuba mama m babica
MARIJA PERTOT rojena ČOK
Po pogrebu sporočajo žalostno novico hči Ana, sinovi Milivoj, Stanko, Zvonko, Danilo in Zorko, neveste in zet, vnukinje in vnuki ter dru go sorodstvo.
Barkovlje, 9. aprila 1968
UMRLI SO: 44-letnl Mitter Mandolini, 78-letn. Oscar Premru, 60-letna Vittoria Cia?chi por Gregorin, 64-letna Maria Vodopivec por. Lippert, 84-letna P’rancesca Tavornik vd. Coz-zi 86-letna Amelia Mezetic vd. Mar-tingano, 68-letni Giuseppe Marino, 69 letna Ida Zanetti vd. Fabbro, 62-letni AlesSio Fo.s, 8C-letni Riccardo MUloch, 90-letna Aliče Gemperle, 71-Ietni An-drea Ivancich, 76-letna Giacomina Vt-dovich-Ban vd. Grasso, 58-letni Mario Succl, 69-letna Ltopolda Pausic vd. Zupančič, 60-letna Paulina Bremtz, 61-letm Pietro Sponza, 85-lctna Maria Anna Minutillo vd. Tripputi, 72-letna Antonia Pavsier vd. Lauro. 91-letna Vittoria Compare vd Peschier, 86-Iet-na Marija Cok vd. Pertot, 86-letna Luigia Fracarossi por Skočir.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure)
Alt Esculapio, i)l Roma 15. 1NAM. Al Cammello, Drevored XX. Settem-bre 4, Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43. Dr. Codermatz. Ul. lor S. Plero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od <9 30 do 8.30)
Busol mi. Ul, P, Kevoltella 41. Piz-zul-Cigriola, Korzo Italia 14. Prendini, Ul. T. Vecellio 34. Serravallo, Trg Ca-vana 1.
fl.rimianmn— .
0(1
bi
t
de
V OKVIRU LETOŠNJEGA TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Nove pobude za izpopolnitev mednarodne lesne razstave
Tudi program za «dan kave» na velesejmu dobiva svojo dokončno obliko
Spored prireditev v okviru lesne razstave na letošnjem jubilejnem mednarodnem velesejmu — ki bo 21. junija do 5. julija — se izpopolnjuje še z zadnjimi pobudami: kakor smo že pred časom omenili 7 našem listu, pripravlja vodstvo velesejma za letos 17. mednarodno msno razstavo, katere se bo udele-z'lo večje število proizvajalcev iz evropskega zaledja in iz nekaterih čezmorskih dežel, ter 3. mednarodno zasedanje o lesni trgovini, Ki
00	v dneh 1. in 2. julija.
Glavna vprašanja, okoli katerih ?e bodo sukale razprave strokovnjakov, zbranih na tem mednarodnem zasedanju, bodo: 1. specializacija v Prevozu lesa; 2. vprašanja, povezala z uvozom hlodovine in rezane-*a lesa iz azijskih dežel ter 3. možnost uporabe tropskega lesa pri proizvodnji vezanih plošč.
O prvem argumentu bodo spregovorili nekateri izmed najvidnejših operaterjev na mednarodni rav-!"• Med drugimi bo to temo razvil ‘uoi podravnatelj angleške organi-, olje «Timber Research and Deve-lopment Assoclation«, dr. O.P. Han-?0|h, ki bo govoril predvsem o izkušnjah, ki si jih je ta organiza-oiJa pridobila pri prevažanju mehkega rezanega lesa. O Aziji kot dobaviteljici lesa za evropsko tržišče, Pk bo govoril med drugimi tudi “irokovnjak Widmer, predstavnik “Oseka za les pri organizaciji za kmetijstvo in prahrano FAO, ki bo obravnaval zlasti dobave trdega eksotičnega lesa. O uporabi tropskega lesa za proizvodnjo vezanih Plošč bo na zasedanju govoril italijanski strokovnjak, čigar ime t® ni bilo sporočeno organizatorja1- Na pristojnih mestih pa so za-gotoviii (ja bo to vsekakor ena najtrdnejših osebnosti s tega področja. V zadnji temi bodo spregovorili tu-
01	predstavniki nekaterih dežel-oobaviteljic, ki imajo seveda inte-,es, da dobave tega lesa evropsKi je^hl industriji v prihodnje čim Jrjj stopnjujejo. Dejstvo je nam-1®C da, se v Evropi opaža čedalje ‘‘ujše pomanjkanje klasične suro-
‘ne za proizvodnjo vezanih plošč, ‘atnreč topolovine. V tem pogledu J« vprašanje še posebej pereče prav rta*iJi. kjer je topolovih nasadov premalo, da bi krili potrebe oomače lesne industrije, hkrati s sporedom za lesno spe-»Uzacijo, se polagoma konkreti-lj£a tudi program za drugo «specia-z*rano» področje tržaškega velesej-t‘“' namreč za področje kave. Le-usnjl 30. junij bo kot IV. dan kave ni^čen v glavnem dvema okvir-J* vprašanjema: vprašanju poe-j., enja zakonskih določb, ki ureju-iJ0 trg s kavo v Evropski gospodarji skupnosti, ter vprašanju spre-lernb, ki jih bo v to trgovino prijala zamenjava sedanjega davka n;f® z davkom na dodatno vred-°st «rVA». Tudi za IV. dan kave u;,ze priglasili svojo udeležbo ne-^“teri izmed najbolj reprezentativ-
nih
v> .operaterjev z vsega sveta: tako v‘|.ua že zdaj v poslovnih krogih roim zanimanje za obe glavni po-ul na sporedu, namreč za poro-io o najnovejšem razvoju na med-f^hkinem tržišču s kavo, ki ga bo j?.vl,l gospodarstvenik George Ka-zastopnik FAO v Rimu, ter za kavi 1° ° Povpraševanju po surovi jjvt na evropskem tržišču, o čemer q Sovorii predstavnik družbe «Jac-Ho, Louis-Delamare & Cie» iz Le ^yra, Francols Le Chevalier. diui Potrebi po čim prejšnji ure-, e«vropskega» tržišča s kavo govoril italijanski strokovnjak
""»■ni.
dr. Francesco Massa, ravnatelj italijanskega združenja industrijcev s področja prehrane. Vprašanje napovedane vpeljave davka na dodatno vrednost tudi v Italiji s posebnim ozirom na tržišče s kavo, bo predmet razprave, ki jo bosta načela dva tuja strokovnjaka, R. Merca-det, ki bo prikazal razvoj takega načina obdavčevanja v Franciji, ter Karl K. Kahlstorff, ki bo vzporedno prikazal tovrstne izkušnje na nemškem tržišču.
Kongresno dvorano na velesejmu bodo med tem časom opremili z napravami za sprotno prevajanje poročil in predavanj v italijanščino, francoščino, nemščino in angleščino. To je bilo vsekakor potrebno, in upravi velesejma gre vse priznanje, da je znala najti sredstva in voljo, da si priskrbi to opremo. Glede na to, pa, da bodo letos na sejmu prisotne tudi češkoslovaška, Jugoslavija, Poljska in Madžarska, in da se bo prisotnost teh dežel — upajmo — ponavljala tudi v prihodnjih letih, bi bilo dooro, če bi uprava velesejma poskrbela za sprotno prevajanje predavanj vsaj še v enega izmed slovanskih jezikov.
Mi speleolog padel v kraško jamo
V nedeljo se je v bližini Trebč ponesrečil mladi speleolog, 16-let-ni Marino Auteri, ki stanuje v Ul. Colautti 10. Okrog poldne se je s skupino tovarišev pripeljal v vas, nato pa se odpravil proti bližnji jami. Z vrvno lestvico se je spustil 120 metrov globoko in pristal na spolzki skali, kjer pa je zdrsnil in padel na dno jame, 8 metrov ni že, ter se pobil po vsem telesu. Po nekaj urah napornega dela je njegovim tovarišem uspelo, da so ga spravili na površje. Nato so ga pospremili v splošno bolnišnico,
kjer se bo ponesrečenec na nevrokirurškem oddelku zdravil dva tedna. --------------
Delovanje deželnih organov
Danes ob 17. uri se bo deželni odbornik za javna dela Masutto v imenu deželnega odbora udeležil rednega občnega zbora kolegija gradbenikov v Trstu, ki bo v sejni dvorani trgovinske zbornice.
Čeprav je deželni svet končal svoje delo, se nadaljuje delo deželnega odbora. Odbor se bo sestal danes ob 9.30 na običajnem tedenskem sestanku. Na dnevnem redu je med drugim razprava o raznih sklepih, ki se tičejo posegov deželne uprave na razna področja njene dejavnosti.
Avto ga je povozil
Sodnijski sluga pri tržaškem sodišču, 51-Ietnl Mario Silvestri iz Ul. Sinico 100, je bil v soboto zvečer žrtev prometne nezgode. V S. Lorenzu pri Mossi ga je, ko je preč-kal cesto, povozil fiat 500, ki ga je vozil 20-letni Gianfranco Mara-sco iz Lecce, ki služi vojaški rok v S. Lorenzo. Ponesrečenca so odpeljali v goriško bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil lobanjski pretres, rano na glavi, zlom leve noge ter živčni pretres. Mož se bo moral zdraviti dva meseca.
Nesreča peka v pekarni
V pekami Pieri v Ul. sv. Cilino 113 se je včeraj zgodaj zjutraj na delu ponesrečil 53-letni pek Luigi Persi, ki stanuje v Ul. Cadoma 3. Mož je polagal kruh v peč, ko se je spotaknil in padel v skoraj dva metra globok predpeček. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, so mu ugotovili zlom rebra ter udarec in opeklino prve stopnje na levem boku. Na oddelku za pljučno kirurgijo se bo ponesrečenec zdravil tri tedne.
Goriško-bcneški dnevnik
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA
NA ZBOROVANJU V GORICI SO UGOTOVILI
Nad tisoč gledalcev pri predstaviZM"^ 16,"”7” ^Slovenskega pasijona v Sv. Lenartu ""
Delo je gledališče prvič igralo v cerkvi - le drugi uspeh SG v Beneški Sloveniji v razmaku treh mesecev
Pogled na del tisočglave množice v sentlenarski cerkvi z nastopajočim ansamblom SG v ozadju
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui,iiiiiiiiiiiii1,,i,|,||,|l,|,iil||l|l|||llll|llll|ll|llll||ll|lll|ll|ll||llll|||l||ll||ll,llllllll|l|l|l|ll|ll|ia
GROZNA NOČ PRI KOMJANČEVIH NA VfllERIŠČU
Kmečki delavec izgubil razsodnost ter s sekiro grozil družini v hiši
Ker so imela zapirala rešetke, ni prišel v hišo - Sin Aleš je o nevarnosti obvestil karabinjerje - Gospodar si je pri skoku z okna zlomil nogo • Napadalec je šele nedavno
zapustil bolnišnico
Prejšnjo noč je kmečki delavec pri Komjančevih na Valerišču zaradi zaužite prevelike količine vina izgubil razsodnost ter s sekiro začel razbijati po oknih in vratih Komjančeve niše, pri tem pa je kot obseden kričal, da bo vse skupaj pobil. Komjančevemu sinu Alešu je uspelo neopazno zapustiti poslopje ter obvestiti karabinjerje, ki so potem moža razorožili ter ga skupno z bolničarji Zelenega križa odpeljali v umobolnico, kjer se je že pred časom zdravil.
Danilo Sgubin, stai 43 let, rojen
"■tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
SgTl Z ONSTRAN MEIE
Eden mrtev in pet ranjenih v trčenju avtov pri Bertokih
°ba avtomobila sta bila iz Trsta in tudi žrtve so vsi Tržačani - Koprsko učiteljišče proslavilo «dan učiteljišča»
žBnrHgicna Prometna nesreča se je v nedeljo zvečer na cesti poprom in Škofijami v bližini ga ,okov> kjer je prišlo do silovite-biu rcen-ia med tržaškima avtomo-nee a' ^r' sun^u Jc bil vozač e-tev oc* avtomobilov na mestu mr-rt Pet oseb pa je bilo ranjenih.
- nesreče je prišlo ob 19.30.
4j i .nesreče je prišlo od iu.ju. (ji ein* delavec Francesco Fois iz ti 'tv C8*0 Forti 62 se je vračal pro-M^ole -s kratkega izleta po Istri. g0v g njega je v avtu sedel nje-sDari s.ostanovalec Ferdinando Ga-! dein"11’ star 47 let, na zadnjem se-tonji P.a sta bili Foisova žena Anje* .*ugan, 41 let, ter Gasparini-zena Giustina Suseli, 45 let. tistem 0 •*e’ P°le8 teSa pa je na : dei! Pjnestu asfalt še posebno gla-j pov-,»„.r,av to dejstvo je verjetno w r°eilo nesrečo Fois je z av-
v nasproti pri-I PeijaT''u giunetto, v kateri sta se [ gov 5 "lessandro Gherselli in nje-bila Sln?ek Sergio Avtomobila sta
Pefc,giui,etto,
fiov 5 ^essandro bila 'ncek Sergio razbit sunku skoraj popolnoma
SičariiJT>Sl0V?nsk; mi[£W in
I «rai „ rP. ki so kmalu prihiteli na li nesreče, so iz razbitin povlek-I Cev, Mrtvega Foisr. ter pet ranjen-
I 0dpe|?0v° ženo so z rešilnim vozom \ nic0 Jir! v tržaško splošno bolniš-I KostnihJer so 1° zaradi verjetnih S ter r,!1 Poškodb po prsnem košu j f delef etresa lobanje sprejeli v od-Za pljučno kirurgijo s pro-1
gnozo ozdravljenja v 40 dneh. Ostale ranjence so odpeljali v bolnišnico v Izolo; Gasparini jeva se je lahko še *sti večer vrnila domov, medtem ko so njenega moža ter Ales-sandra in Sergia Ghersellija pridržali na zdravljenju, Antonijo Fois pa so na njeno željo prepeljali v tržaško bolnišnico
Eno uro po nesreči so v Izolo odpeljali tudi truplo nesrečnega Foisa, ki so ga položili v mrtvašnico izolske bolnišnice.
* * *
Kot vsako leto je tudi letos koprsko učiteljišče proslavilo tradicionalni dan učiteljišča Letos poteka že 21 let odkar so po sklepu Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje v Ajdovščini ustanovili v Kopru slovensko učiteljišče. V teh letih je učiteljišče dalo nad 500 prosvetnih delavcev, ki so se v pretežni večini zaposlili na primorskih šolah. Na slovesnosti so nagradili najzaslužnejše profesorje in učitelje, nato pa so učiteljiščriiki izvedli bogat kulturni program.
S ■ iw #i v i /	“‘jlP11 ......■
_ MARKET
Her - Sežana • Nova Gorica - Kranjska gora
Vam nudi za velikonočne praznike vse vrsle delikatesnega blagu predvsem

Jagnjetino Kraški pršut Budjolo
*
Šunko Purane na kose
v Dolenjah ter bivajoč na Trgu Municipio 14 v Goricj jg. pred kakim mesecem dni dobil zaposlitev pri posestniku 60-letnemu Josipu Komjancu na Valerišču. Prišel je zi umobolnice ter bi! docela normalen in bi takšen tudi ostal, če bi spoštoval zdravnikov nasvet, naj se izogiblje alkohola. V nedeljo je bil prost ter je najprej odšel na Jazbine, kjer je popival, potem pa se je ustavil še na Bukovju. Že na Jazbinah so se ga ljudje v gostilni skorajda nekoliko bali, tako grd pogled je imel. PrišeJ je domov ter legel v posteljo, ki jo je imel v gospodarskem poslopju blizu Komjančeve hiše. Okoli polnoči je vstal ter prebudil vse stanovalce Komjančeve hiše z vpitjem ter razbijanjem s sekiro po oknih in vratih. V hiši je bilo takrat šest ljudi, gospodar z ženo, njegov sin Aleš z ženo ter otročička Robert in Benjamin. Dogovorili so se, da Aleš pri stranskem vhodu zapusti hišo ter o dogodku obvesti karabinjerje. Hiša je namreč dokaj na samem ter ni bilo mogoče, da bi o Sgubi-novem početju karabinjerje obvestili sosedje. Medtem ko je Aleš tekel na karabinjersko postajo, ki je oddaljena 6 km od hiše, je tudi gospodar skuša! uteči iz hiše ter iskati pomoči, zakaj Sgubin je na vso moč razbija! po oknih in vratih, ki so so upirala samo zaradi tega, ker so bila zaščitena z železno mrežo. Pri skoku iz prvega nadstropja pa je Komjanc tako nesrečno pristal, da si je zlomil desno nogo.
Karabinjer |i so o dogodku takoj obvestili želeni križ, ki jih je od Bukovja pripeljal na Valerišče. Ma-rešalo Lebore in karabinjer Secchi s števerjanske postaje sta z dokajšnjim tveganjem lastnega življenja uspela Sgubina razorožiti ter sta
ga skupno z bolničarji Zelenega križa odpeljala v umobolnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju.
V civilno bolnišnico so odpeljali tudi Josipa Komjanca, ki se bo zaradi zloma noge moral zdraviti 40 dni.
Zaprli cesti
Mestna podjetja sporočajo, da bodo danes zaprla za promet Ul. Rossini med Ul. Mattioli in Korzom, jutri v sredo pa bodo zaprli Ul. Mattioli med Senenim trgom in Rossinijevo. Cesti bodo prekopali, da bi vanju položili napeljave vode in plina za novo poslopje, ki ga gradijo v Rossinijevi ulici.
Prometna nesreča na Tržaški cesti
Prejšnji večer okrog 20. ure sta na stičišču cest III. armata in Tržaška v Gorici trčila dva avtomobila, pri čemer so bile ranjene tri osebe,
Ob Usti uri se Je peljal 25-letnl'mi,
Rocco Bonguido, doma iz Trsta, Ul. Pola 6 z avtom fiat 600 po Ul. III. armata proU Tržaški cesti. Z njim je bila tudi njegova zaročenka, 18-letna Mariagrazia Orel Iz Trsta, Ul. Gambini 35. Na stičišču s Tržaško cesto pa je trčil z nekim drugim avtomobilom, ki je prihajal iz nasprotne smeri po tej cesU. Pri trčenju Je bila ranjena njegova zaročenka, ki so ji v civilni bolnišnici ugotovili zlom leve noge in druge poškodbe ter so Jo pridržali na opazovanju.
Manjše poškodbe s prognozo o-krevanja v 5 dneh sta dobila tudi potnika drugega avtomobila, 26-letna Maroela Pregelj iz Gorice, Tržaška oesta 151 in njen soprog Sergej Pregelj.
I Pravzaprav niU ne vem pri kom naj bi začel pisaU poročilo, ali pri beneški Slovencih ali pri Slovenskem gledališču, zakaj eni kot drugo so bili v nedeljo popoldne protagonisti v prvi osebi. Beneški Slovenci zato, ker so do zadnjega kotička napolnili cerkev Presvetega Srca piri Sv. Lenartu v Beneški Sloveniji, Slovensko gledališče iz Trsta pa zato, ker je sedaj že drugič - prvič Je to storilo z Anarhistom v Spetru Slovenov letošnjega januarja — odigralo pomembno pionirsko vlogo na področju mobilizacije slovenskega življa v Benečiji ter njegovega aktivnega vključevanja v kulturno slovensko dogajanje. In končno bi v isti sapi morali spregovoriti še o slovenskih duhovnikih po beneških župnijah, ki so poskrbeli za tako velik obisk . nad tisoč oseb - Slovenskega pasijona, ki ga Je SG igralo v cerkvi sv. Lenarta.
Tri mogočne komponente enega samega dogodka, ki bi bil prav gotovo edinstven v katerem koli kraju na Goriškem in Tržaškem, če bi se tega dogodka udeležilo tisoč slovenskih ljudi, ki pa Je poleg edinstvenosti tudi vsestransko pomemben zavoljo dejstva, da se je izvršil v Beneški Sloveniji, ki je vsem nam Slovencem v zamejstvu In v matici tako zelo pri srcu prav zaradi kalvarije, ki Jo ta sestavni del našega naroda doživlja že toliko let in ki je prav sedaj — v času prosvetljenstva in poudarjanja humanizma — v tako anahronističnem narodno brezpravnem položaju.
Slovensko gledališče je Slovenski pasijon igralo že v številnih ambientih, vendar si ni moglo zamisliti boljšega kot je šentienart-ska cerkev, ki so ji za to priliko | pokrili razpelo. S svojimi kolona-rozetami in obokanim stro-
Mladi Benečanki v stiliziranih narodnih nošah, ki sta pred vhodom V cerkev razdeljevali gledališke liste
pom, s čudovito akustiko, je bil ustvarjen skorajda naravni ambient za umetniško delo svojevrstne vsebine. Umetniki tržaške slovenske gledališke hiše, ki so prvič nastopili s Pasijonom v cerkvi, so se v dogajanje docela vživeli ter podali zares mojstrsko delo, ki Je navdušilo občinstvo. Le to je prišlo iz vseh krajev Beneške Slovenije, iz oddaljene Dreke, kakor tudi iz nižinskih vasi. Spremljali so jih vsi slovenski duhovniki iz Benečije, prišla sta župana od Sv. Lenarta i-n iz Klodiča, član pokrajinskega vodstva KD Spekonja lz Benečije, ljudje vseh političnih pripadnosti; vsi so hoteli biti prisotni na edinstveni kulturni manifestaciji, kakršne v Beneški Sloveniji še ni bilo. Med občdnstvom smo nadalje opazili najvišje predstavnike Slovenske - kulturno gospodarske zveze, uprave Slovenskega gledališča, javne delavce iz Trsta ter kulturne delavce iz Slovenije.
Občinstvo Je pozdravil župnik iz Gorenjega Tarbija Penčič, ki se je najprej zahvalil za tako veliko u-deležbo, potem pa se je vprašal, kako naj se zahvali »Gledališču za tako globoko ljubezen in zanimanje za našo revno Benečijo,» ki jih je letos že drugič obiskalo, ter si na zastavljeno vprašanje tako le odgovoril:
«To zanimanje Slovenskega gledališča iz Trsta za našo revno in zapuščeno Benečijo dokazuje, da smo s svojimi rojaki na Tržaškem in Goriškem bratje, sinovi istega slovenskega naroda, in ena sama kulturna skupnost. To zanimanje iskreno in toplo vabi tudi nas, Benečane, naj izpričamo svojo vero v življenje in napredovanje naše Benečije in izpričamo obenem dolžnost, da se takšnih kulturnih srečanj udeležujemo ter občutimo, da smo vst eno.»
Gospod župnik Je nato rekel, da tako, kot hoče cerkev zbrati sku paj vse ljudi, hoče tudi kultura povezovati ljudi istega naroda in pripadnike vseh narodov. Gospod župnik Lavrenčič iz Stoblanka pa je prisotnim obrazložil nastanek slovenskega «PasiJona» ter ob začetku vsakega dejanja opisal doga-
janje, ki se bo izvršilo na odru. Med odmorom je prof. Marijan Vodopivec igral na orgle. Pri vhodu so zala dekleta iz Dreke, oblečena v stilizirane narodne noše, pobi rala prostovoljne prispevke ter razdeljevala Gledališki Ust, ki so ga ob tej priliki tiskaH v tisoč izvodih ter je pošel, še preden se Je predstava začela.
Grdo vreme ni motilo plemenitega dogodka, kakor ga ni niti 7. januarja, ko je gledaUšče igralo «Anarhdsta» v Špetru.
Ugo Visintln je
podlegel poškodbam
Prejšnji večer ob 23.30 je v go-riški civilni bolnišnici umrl 59-let-ni Ugo Visintln, doma iz Ločnika, ki se je ponesrečil dne 17. februarja na cesti med Ločnikom -in Mo* šo. Od takrat ni več prišel k zavesti.	—
Pri padcu s kolesom
Enotna pokrajinska zveza • V naši pokrajini 18.500 glasov govedi - Kontrola krav mlekaric
Na občnem zboru pokrajinske zveze živinorejcev, ki je bil pred dnevi v sejni dvorani trgovinske zbornice v Gorici, so ugotovili, da se je vkljub težavam, ki so nastale pri živinoreji zaradi veUke škode po suši leta 1962, kar je imelo za posledico znaten padec števila goveje živine zaradi pomanjkanja krme, položaj v poznejših letih naglo popravil in izboljšal. Sedaj imajo živinorejci na Goriškem zopet 18.500 glav goveje živine in predstavlja ta panoga važno osnovo v goriškem kmetijstvu.
Pokrajinska zveza živinorejcev združuje skoro vse živinorejce z Goriškega ter je končno prejela tudi pravno priznanje z odlokom predsednika deželnega odbora. S tem je prenehala obstajati zveza rejcev furlanske šekaste pasme, ki je delovala že od leta 1960 ter se Je združila z rejci sive planinske pasme v enotno organizacijo.
Na občnem zboru je prof. Mar-sano, po pozdravu gostov, med katerimi naj omenimo pokrajinskega kmetijskega nadzornika dr. Marsi-ja ter ravnatelja veterinarskega zavoda iz Vidma dr. Fracassa, o delu, ki ga je opravila zveza v lanskem letu in o programu, ki ga bo treba izvesti letos. Predsednik je sporočil, da sta upravni svet zveze živinorejcev in konzorcij za biko-rejce sklenila pokloniti zlato spominsko kolajno pokrajinskemu ži-vinozdravniku dr. Germinettiju, ki po 14 letih delovanja v naši pokrajini zapušča Gorico zaradi premestitve.
Med važnejšimi problemi Je prot. Marsano omenil v svojem poročilu tudi kontrclo nad nroizvodnjo mleka. odnosno njegovo kakovostjo. V načrtu imajo kontrolo za okrog 4000 krav mlekaric. Zveza bo raz-deUla svoj delovni program na posamezne sekcije, med katerimi bodo tudi sekcije za prašlčerejce, pe-rutninarje in t.d.
V letošnjem letu bodo živinorejci deležni prispevkov za umetna krmila in nagrad za vzorno prirejo Pri nakupu umetne krme bo znašal prispevek do 50 od sto nabavne cene in je v deželnem okviru določenih v ta namen 15 milijonov lir. Na zdravstvenem področju bodo nadaljevali z borbo proti jetiki in brucelozi. Posebno pozornost po treba posvetiti tudi sekciji žl vine in poskrbeti za splošno izboljšanje pasme po vseh hlevih, pove-
lo ter bodoče naloge organizacije. Končno je spregovoril tudi dr. Fracasso iz Vidma in pohvalil delo zveze in njenega odbora.
Delegacija goriške PSIl? na obisku v Novi Goriei
Novo Gorico Je včeraj obiskala delegacija federacije Italijanske socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP) goriške pokrajine. Ob tej priložnosti so se člani delegacije pogovarjali z zastopniki občinske konference Socialistične zveze komunistov o razvoju medsebojnega sodelovanja.
Vesti iz Tržiča
Občinski svet bo danes zvečer ob 20.30 nadaljeval svojo sejo, s proučevanjem dnevnega reda od 22 maera, na katerem je ostalo še 53 točk. Predvsem je važen problem urbanizacije hriba nad Tržičem, kjer naj bi samo na dveh odsekih pripravili terenska dela, za katera predvidevajo nad 500 milijonov lir stroškov. Gre za 129.000 kv. metrov, kjer bodo deloma gradili ljudske hiše deloma pa zasebne gradnje. Občinska u-prava je za Izvedbo tega načrta zaprosila za deželni prispevek.
Zaradi padca so pridržali za 8 dni na zdravljenju v tržiški bolnišnici 14-letnega Maura Crosellija iz Sesljana. Pri padcu si Je deček povzročil poškodbe na obrazu.
Globe v Tržiču
Včeraj zjutraj kmalu po polno- Cati sklad za nagrade, za nakup
čl se je zatekel v goriško civilno bolnišnico 65-letnd Mihael Devetak iz Standreža, Mihaelova ulica 50. Mož se je peljal po Mihaelovi ulici s kolesom, ki je zdrsnilo na mokri cesti. Padel je in sd pri tem zlomil levo roko v ramenu. V bolnišnici so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju.
krmil in za splošno modernizacijo hlevov in drugih naprav.
Na občnem zboru so nato soglasno odobrili obračun za leto 1967 in tudi proračun za 1968 ter izvolili nov odbor sekcije za šekasto fur lansko pasmo. Pri debati se je oglasil grof Attems in dr. Marši, ki sta tudi omenila dosedanje de-
Mestni stražniki v Tržiču so v preteklem mesecu marcu predpisali 378 glob za razne prekrške. Največ jih Je bilo proti prekrškom cestnega pravilnika in sicer 366, deset za prekrške proti gradbenemu pravilniku in dva za prekrške mestnega pravilnika.
V istem mesecu so poslali u-pravnim organom štiri zapisnike o prekrških in zbrali podatke v treh primerih prometnih nesreč.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči Je od-prta lekarna S. GIUSTO; na Kor-zu Italija 244 — tel. 35-38.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «ALLA SALUTEn dr. Fabbris — Ul. Cosulich 177	—
tel. 72-973.
RONKE
Danes ves dan in Jutri Je odprta lekarna «ALL’ANGELO» S. Olivetti, Ul. Roma 22 — tel. 77019
V GOSTILNI «PRI MIRK0TU» V GR0JNI
Vlomilec je zagrozil s pištolo in nato izginil v temno noč
Gospodarjevo pištolo je naperil proti njegovemu bratu Iz spalnice je odnesel 62 tisoč lir v gotovini
Preteklo soboto je neki neznan vlomilec odnesel iz družinskega stanovanja gostilničarja Mirka Gravnerja v Grojni okrog 62 tisoč lir gotovine, potem ko je grozil gospodarjevemu bratu Lojzetu z er-volverjem, če bi ga skušal zadržati ali izdati. O vlomu so še isti večer obvestili goriško kvesturo, k’ si je takoj ogledala prizorišče vloma ter sedaj skuša odkriti neznanega vlomilca.
Podrobno se Je dejanje po Izjavah družinskih članov odvijalo približno takole: Nekaj po 21. uri tistega večera je odšel Lojze Grav-ner po stopnicah iz gostilne v prvo nadstropje, kjer Je družinsko stanovanje. Na zgornjem hodniku je opazil za vrati sumljivo senco Stopil je do stikala in odprl luč. Tedaj se je neznanec oglasil in zaklical «fora» in ker Je Lojze napravil še nekaj korakov proti nje-
mu, Je znova zaklical «via» ter mu zagrozil s pištolo.
Lojze se je nato obrnil in ves bled pritekel v gostilno. Ko je povedal za kaj gre, so takoj poklicali policijo in karahinjerje. Policija je po kratki preiskavi ugotovila, da jo je neznanec medtem že popihal preko terase za hišo Skočil je z nje in na tleh za teraso so našli pozneje odtise njegovih čevljev. Na terasi sami pa je pustil pištolo znamke Steyr z 8 naboji, ki Je bila last Mirka Gravnerja, kateri jo je zaradi čiščenja pustil kar na omari. Ugotovili so nadalje, da je vlomilec odnesel okrog 62 tisoč lir v gotovini.
Po opisu, ki ga je dal gospodarjev brat Lojze, naj bi bil vlomilec srednje postave, malce debel, imel Je športni klobuk poveznjen na oči ter je govoril po italijansko Gospodarjeva sestra Anica Je pove-
liiiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiit
SMRTNA NESREČA V 1TALCANTIERI
Delavec padeI v ladjedelnici s 60 metrov visokega žerjava
Zaposlen je bil pri podjetju iz Milana, ki gradi velike žerjave
Včeraj ob 14.10 se je smrtno po-1 zu ni bilo mogoče točno ugotoviti nesrečil v tržiški ladjedelnici 29-1 vzroka za nesrečo.
letni Giovanni Pierino, doma iz Campiglio Marittimo pri Livornu. Zaposlen je bil pri montiranju velikanskih novih žerjavov v ladjedelnici pri nekem podjetju iz Milana. Ko se je ob 13. uri vrnil na delo In splezal na visok žerjav, je padel z višine kakih 60 metrov na tla ter ostal na mestu mrtev. Pri padcu si je prebil lobanjo, zlomil zatilnik, desno in levo roko ter dobil še druge poškodbe. Ker ni bilo takrat nikogar drugega bil-
Šofer je padel s tovornjaka
Včeraj popoldne okrog 17. ure je padel s tovornjaka, ko je pomagal razkladati les pri Rdeči hiši, 55-letni šoler Gino Chiabudini iz Podbonesca v Beneški Sloveniji. V civilni bolnišnici so mu ugotovili udarec v glavo z rano na lobanji ter so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju.
dala, da so na hodniku našli tudi prstan, ki ga je vlomilec ukradel in potem mu je verjetno padel pri naglem umiku. Omenimo naj še, da je bilo ob času vloma v gostilni več klientov, ki niso slutili ničesar, dokler ni prišel Lojze ves bled nazaj v gostilno.
Ali se bo posrečilo policiji na osnovi zbranih podatkov najti vlomilca.
Gorica
VERDI. 17.15: Dalle Ardenne al-l’inferno», K. Jurgens in D. Bian. chi. Kinemaskope v barvah.
CORSO. 17.00: «Dio non paga U sabato«, Larry Ward in D. Ilioz-zi. Kinemaskope v barvah.
MODERNISSIMO. 17—22:	»Le
professioniste», Satoko Kasai in Jumiko Nogawa. Japonski kinemaskope v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00:	«La congiura
di spie», L. Jordan in S. Berger. Barvni film.
VITTORIA. 17.15-21.30: «Detective's story», P. Newman in L. Bacall. Ameriški kinemaskope v barvah: mladini pod 14. letom prepovedan.
/ ržič
AZZURRO. Ob 21. uri Clneforum: «Una storia milanese».
FXCKi SIOR. 16.00: «Piccadilly ora X». Detektivski film
PRINCIPE. 17.30:	«Dio perdo-
na, io... no», Terenz Hill in F. Wolf.
It on ke
EXCELSlOR. zaprto.
RIO. 19—2130: «Come svaliggiam-mo la banca dTtalia«, F. Fran-chi in C. Ingrassia.
PRAZNIK SLOVENSKEM ČASNIKARSTVA
¥Mariboru je bila lepa proslava iOO-ietaice Slovenskega naroda»
Prirejene so bile Iri razstave; na hiši, kjer je bilo prvo uredništvo, je bila odkrita spominska plošča - Zasedanje zveznega odbora Zveze novinarjev Jugoslavije
Dejstvo, da je 2. aprila mir.ilo sto let, odkar je v Mariboru prvič Izšel list ((Slovenski narod«, prvi slovenski dnevnik, je bilo pobuda za vrsto prireditev, s katerimi so slovenski časnikarji počastili to stoletnico. V zgolj časnikarskem obsegu je prireditev celo presegla slovenski okvir, saj je v petek in soboto zasedal v Mariboru plenum zveznega odbora zveze novinarjev Jugoslavije. V petek popoidne je plenum razpravljal o problemih informiranja v jugoslovanski družbi. Gre za snov, ki je že bila obravnavana na kongresu novinarjev in ki hoče določiti vlogo in položaj javnih občil (tiska, radio in televizije). Ker se pripravlja nov zakon o tisku, je plenum s podrobno obravnavo hotel izoblikovati sta-liSča in smernice zveze novinarjev Jugoslavije. Uvodne misli za razpravo je podal predsednik zveze Božidar Novak. Stališča, ki so jih razpravljavci izražali, so bila zelo kritična do napak, ki povzročajo razna zaostajanja tiska. Plenuma se je udeležil tudi zvezni sekretar za informacije Mirko Ostojič, njegov pomočnik ing. Lojze Skok, tajnik informacijske službe v zvezni skupščini Jovan Marinič ter politični predstavniki Maribora.
Zvečer so bile v rotovški dvorani odprte tri razstave: Slovenski narod in njegov čas, slovenski tisk in NOB ter razstava časnikarske fotografije. Prvo razstavo je pripravila mariborska študijska knjižnica in na otvoritvi je imel njen ravnatelj Bruno Hartman govor o porajanju Slovenskega naroda in njegovi nadaljnji rasti. O tisku v NOB je spregovoril Milan Zevart. Razstava se je zaradi omejenega prostora omejila predvsem na tisk s štajerskega področja. Potem ko je Milan Pogačnik odprl še fotografsko razstavo, je predsednik komisije za podeljevanje nagrad D'U-ro Srmcberger podelil nagrajenim fotografom Petkove nagrade ter plakete. (Nagrada se imenuje po padlem borcu, partizanskem fotografu Petku). Joco Žnidaršič, ki je fotoreporter pri TT, je prejel Petkovo nagrado. Žnidaršič je dob’ 1 še dve tretji nagradi. Tri nagrade — dve prvi in eno tretjo — je odnesel tudi Dragiša Modrinjak, fotoreporter mariborskega Večera, eno prvo in eno drugo je prejel Danilo Škofič, prav tako fotoreporter Večera in končno še eno drugo Edi šelhaus, fotoreporter Dela. Z večerjo v hotelu Orel, ki jo je delegacijam iz vseh republik priredil predsednik skupščine občine Maribor Mirko Žlender, se je prijetno zaključil prvi dan proslav.
Naslednje dopoldne je bilo na Slomškovem trgu odkritje plošče na hiši, kjer je imelo uredništvo Slovenskega naroda svoje prostore in kjer sta list urejala Anton Tom šič in Josip Jurčič, ki sta bila prva slovenska poklicna časnikarja. Slo vesnost je pričel predsednik Društva novinarjev Slovenije Milan Pogačnik, ki je pozdravil navzoče, med temi tudi predstavnike novinarjev iz Avstrije, Trsta in Madžarske. - Lepo zasnovan govor o dobi, v kateri se je pojavil prvi
slovenski dnevnik, je imel predsednik občinske skupščine M-rki Žlender, ki je po govoru odkril spominsko ploščo. Pevski zbor društva J. Hermanko je zapel tn pesmi, ki so bile nalašč tako izbrane, da so navzočim pomagale dojeti čas dogodkov, katerih se je spominjala proslava. Ob odkritju se je zbralo lepo število ljudi, profesorji pa so k odkritju pripeljali višje razrede srednjih šol.
Dve delegaciji časnikarjev pa sta ob istem času položili vence k spomenikoma Antona Tomšiča m Josipa Jurčiča v mestu ter na grob dr. Ferdinanda Dominkusa v Zgornji Polskavi.
Kmalu za tem je bila v Unionski dvorani slovesna akademija. Orkester mariborske Opere je pod vod stvom dirigenta Koblerja zaigral več skladb slovenskih avtorjev Predsednik DNS Milan Pogačnik se je v svojem govoru predvsem zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali in omogočili proslavo, nato pa je podal zgodovino vloge, ki jo je imel med Slovenci list Slovenski narod. Predsed. republiške konference SZDL Janez Vipotnik pa je imel daljši govor, v katerem je ocenil pomen ustanovitve Slo-
ob vlogi, ki jo imajo komunikacijska sredstva v današnjem svetu. Boj proti konservatižmu, ki ga je kot osnovno nevarnost za slovensko ljudstvo ob ustanovitvi lista Slovenski narod s svojo pronicljivo mislijo poudarjal Fran Levstik, ni danes prav nič izgubil na aktualnosti. Tako nas mora želja po napredku tudi danes hitreje povezovati z zahtevami modernega časa in sveta. Ko je ob koncu, potem ko je obravnaval še razne probleme, Vipotnik spregovoril še o slovenskem jeziku, je dejal. ((Slovenski jezik bo imel toliko večjo težo, več notranje moči, več zvena, kolikor bolj nas bo z drugimi narodi povezovala ista socialistična misel, isto delo, isti cilji, isti smotri, isti interesi.
Predsednik Pogačnik in Djuro Smicberger sta nato izročila Tomšičeve nagrade. Nagrajenih je bilo enajst časnikarjev pri časnikih,
radiu in televiziji: Stane Vilhar, France Forstnerič, Marijan Gram-povčstn, France Jeras, Otmar Klip šteter, Tone Krašovec, Mitja Kreft, Zvone Kržišnik, Marija Namorš, Miran Ogrin, France Vreg in Janez Voljč.
Na popoldanskem zasedanju odbora Zveze novinarjev so razprav ljali o nekaterih poklicnih problemih časnikarjev. Priporočili so delovnim organizacijam, naj do konca letošnjega leta ukrenejo vse potrebno za prehod na petdnevni delovni teden z dvema prostima vezanima dnevoma za vse novinarje Razprava je tudi pokazala, da je večina redakcij dnevnikov za šestkratno izhajanje dnevnikov na teden. V razpravi o nekaterih organizacijskih problemih je obveljalo mnenje, naj bi zveza novinarjev Jugoslavije postala sindikalna strokovna zveza.
Z novinarskim plesom v soboto zvečer in izletom v Radence v nedeljo se je proslava zaključila.
Faye Dunaway je novo ameriško filmsko ime, s katerim v Hol-lywoodu računajo. Faye je Američanka, pa čeprav na videz ne kaže. Posebno izrazit je njen obraz, zato računajo, da ji bodo lahko poverili zahtevne vloge
| I/, UMETNOSTNIH CALKH1J |
A. Depretis pri Russu in Dambrosi v Rossoni
V galeriji Russo se nam prvič z lastno razstavo predstavlja Ar-mando Depetris iz Tržiča, ki smo ga pa že pred osemnajstimi leti srečali kot nagrajenca prve razstave visokošolcev, nato pa večkrat na raznih skupnih razstavah. Njegovo udejstvovanje postaja ve dno uspešnejše, tako da je lani bil na ex tempore slikarskih tekmovanjih nagrajen kar petnajstkrat, kot to navaja katalog poleg dolge vrste sodelovanj na važnejših razstavah in naštevanja izvršenih fresk, mozaikov, Mafij, bronastih panelov ih celo sporne nikov. Vsekakor pa ogled razstave to potrjuje po zrelosti in resnosti prikazanih oljnatih podob.
Pri tem pa lahko dokončno ugotavljamo, kako se je njegovo slikanje postopoma reševalo lepotnih sestavin namenjenih le očesnemu uživanju ter jin nadomaščalo s poenostavljenostjo oblik in reduciranja uporabljenih barv. Zato so sedaj postali njegovi portreti, izrezi pročelij starih hiš z obokanimi vežami in celo slike cvetlic bolj izražanje duševnega stanja globokega notranjega miru, kot pa vizualnega presenečenja. Kljub skoro meniški skromnosti rjavo-črnih in umazanomodrih odtenkov
z zamorjenimi svetlobami, pa izražajo upodobljeni predmeti in ljudje vso bistvenost njih snovne resničnosti. Manj pasivno in z večjim življenjskim pritrjevanjem pa Depretis doživlja svoje pokrajine. Slikarsko odlično izvedene v plemenito pridušeni barvni lestvici, se ostalim slikam pridružujejo le po nekakšnem nočnem siju, ki je razlit preko hiš, drevja in travnikov.
Povsem drugače, brez očiščevalne problematike, pod neposrednim vtisom motiva, pa slika Lido Dambrosi akvarele, ki vise v Ros-sonijevi galeriji. So to, kot običajno, kraške in obalne pokrajine, cvetje in od zoba časa načete, pod težo let šibeče se strehe in hiše starega mesta. Poslednji motivi so mu zlasti pri srcu. Pa tudi nam, ker so v nekaterih listih ohranjeni že spomini na stavbe, ki so postale žrtev gradbene mrzlice. Zanimivo je pri Dambrosiju ugotavljanje raznolikosti ozračja pokrajin. Vernost opazovanja, za mnoge postranskega pomena, je pri njem izredna, tako spoznamo letni čas tudi v skupku hiš, krajev, kjer ni rastlinstva, le po barvi in prozornosti ozračja.
MILKO BAMBIČ

LETNI OBRAČUN TRŽAŠKEGA SPD
Ljubezen do narave vcepiti vsej mladini
V minulem letu je bilo veliko izletov in tur - Potreba po družabnem življenju - Predlogi za bodočnost
Iz poročil, ki so bila podana na rednem občnem zboru tržaškega Slovenskega planinskega društva, smo ugotovili razveseljivo dejstvo, da je planinska misel med našimi ljudmi in tudi med mladino še vedno močna in da je treba prav njej pripisat' obnavljanje društvenega življenja in vključevanje novih, mladih moči v vrste SPD. Ta proces sicer ni lahek, ne teče po utrtih kolesnicah, večkrat se tu pa tam kaj zatakne, toda dobra volja, zavestno delo in požrtvovalnost posameznikov pomagajo pri premagovanju težav.
Predsednica SPD dr. Sonja Mašera je v svojem govoru prikazala predvsem negativne plati društvenega, delovanja.	>
»Nalog — je dejala dr. Mašera — ki smo si jih postavili lani za povečanje naše dejavnosti med mladino in na podeželju, nismo izvršili kot smo želeli, našli pa smo nove smernice, katere nam bodo pomagale pri reševanju teh problemov.*
Vprašanje planinske vzgoje mladine je eno izmed najbolj aktualnih vprašanj SPD. Prav okoli njega se je v petek na občnem zboru SPD zopet in zopet sukala diskusija. O tem bomo spregovorili še pozneje, a tu naj navedemo samo nekaj misli, ki jih je podala predsednica. Če hočemo, da bi mladina zahajala v gore, ji je treba vcepiti ljubezen do narave že v predšolski in šolski dobi. Zato bo SPD priredilo vrsto predavanj za starš:- v mestu in na podeželju. Društvo bo nabavilo prenosno žičnico, ki se bo lahko uporabljala ne samo ob nedeljah, temveč tudj med tednom.
SPD bo podvojile svoje napore za razmah skupinskih izletov. Posebno mladino bi bilo treba pritegniti poleti na večdnevne izlete v gore. Treba bo posvetiti tudi več pozornosti našemu Krasu, kjer bo treba razviti izletništvo.
Na koncu svojega poročila je predsednica poudarila še ^potrebo po večji razgibanosti družabnega življenja v društvu Zato bi bilo treba imeti po en stalen večer v tednu, da bi se članstvo sestajalo in seznanjalo z delom posameznikov in skupnosti.
Iz coročila tajništva, ki ga je podala Silvana Valoppi, je razvidno, da je imel odbor lani 46 sej ter da število članstva stalno narašča. Lani se je vpisalo v društvo 35 novih članov, predvsem iz vrst mladine. Skupnih izletov se je udeležilo 450 oseb. Naj omenimo nekaj izletov: v Dolomite, v Vilenico (za šolsko mladino). Vipavsko dolino in na Čaven, na Platak in Risnjak. Bili so še izleti v Dolino Trente in na Triglav ter Mangart, na Jezersko in Blegaš. V novembru je bil izlet v Dalmacijo.
Silvana Valoppi je nato omenila
venskega naroda nato pa se ustavil
..................................
Hill II MIH
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Samo ob dobri telesni kondiciji vam ne bo težko izpolniti poverjeno vam nalogo. Ponižali boste svojega tekmeca. 'BIK (od 21.4. do 20.5.) Ustvarili si boste odlične pogoje za izpolmtev bodočih nalog. Zadovoljstvo nad u-spehom neke mlade osebe.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Odločili se boste za drzen korak, storite ga čimprej. Danes boste zelo srečni v uružbi neke ženske osebe.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Zanimajte se samo za stvari, od katerih imate kako korist Spoznali boste zelo zanimivega možaka.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Ničesar ne boste dosegli, če se ne boste znali bolj sprostiti. Prijatelj vam bo napravil dragoceno uslugo.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Skušajte prodreti v krog oseb, ki imajo vse možnosti, da vam koristijo. Kratkotrajna potrtosi
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Danes vas bo kar razganjalo, da bi čimveč napravili. Ne zamenjujte telesne moči z moralno	....
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Skladnost med delom in počitkom je nujen pogoj za harmonično življenje. Vaše pustolovščine niso všeč nikomur.
STRELEC (od 2211. do 21.12.) Ne ukvarjajte se z več vprašanji hkrati. Zahtevajte, da vas prijatelji in znanci bolj spoštujejo.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Vsoto denarja ki jo potrebujete, boste prejeli od osebe, ki jo komaj poznate. Ne zavrnite nekega dobrega nasveta.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Do-slejšnje metode dela niso bile najbolj učinkovite, menjajte jih. Tesnobne občutke skušajte pregnati veselo družbo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Čimprej se rešite dolgov, ki vam onemogočajo nadaljnji razvoj. Sklenili boste lepo prijateljstvo s svojim sosedom.
udeležbo na raznih izletih in taborih, ki so jih priredila druga društva. Omenila je tudi prijateljsko srečanje planincev Italije, Avstrije in Jugoslavije v Ljubljani.
V diskusijo so posegli številni člani.
Kot smo že omenili, se je ta sukala posebno okoli vprašanja mladine. Med prvimi sta ga sprožila Igo Legiša in dr. Kukanja. Legiša je obžaloval, da je med učitelji premalo zanimanja za planinsko vzgojo otrok. Dr. Kukanja pa je hotel zvedeti, kakšno je razmerje v članstvu med srednješolsko in visokošolsko mladino ter delavci Iz odgovora odbornika se je zvedelo, da je v društvu včlanjenih^ od 200 do 230 mladincev (mnogi se /pišejo, potem pa se zgubijo). Od teh je okoli 150 dijakov jp, .študentov, od 60 do 70 pa so delavci.
Jože Cesar je pripomnil, da društvo posveča premalo pozornosti delavski mladini, kljub temu, da so bili med ustanovitelji SPD mnogi delavci, posebno mizarji. Kako pa bi društvo prodrlo med delavske sloje? Na to vprašanje je Cesar dejal da je treba veliko kapilarnega dela, propagande in predvajati je filmov.
Pomembne misli je posredoval zboru prof. Pavletič, ki je predlagal naslednje pobude: 1. obnova mladinskega odbora; 2. navezovanje živahneišiii stikov s planinstvom v matični domovini (v Glinščici na' bi bil plezalni center, kjer bi se srečavali alpinisti s Tržaškega, iz Kopra, Sežane, Nove Gorice itd.), 3. planinska transverzala, in sicer ena krajša na Tržaškem in druga daljša od Trbiža do morja; 4. ustanovitev rekreacijskega centra. Zamisel se lahko izvede sporazumno z društvom »Zarja* v Bazovici, ki je prejelo od občine veliko zemljišče; 5. postavitev spominske plošče padlim planincem — partizanom v Glinščici.
Zares bogata
«Vicentinska
pomlad»
VICENZA, 8. — Tukajšnja občinska uprava in pokrajinska turistična ustanova sta letos ponovno — že šestič — pripravili zelo bogat spored, ki nosi naslov «Vi-centinska pomlad». Gre za obsežen kulturni spored, ki predvideva nastope uveljavljenih domačih in tujih ansamblov. Pri izbiri teh se kaže zelo široko gledanje ljudi, ki jim je ta dejavnost na skrbi.
Od srede tega meseca pa vse do srede junija se bo zvrstila v Vicenci cela vrsta prireditev: 16. in 17. aprila bo v Teatra Olimpi co nastopil Spanec Luisiello svojim gledališčem španskega ba leta. Štiri dni kasneje bo na spo redu nastop Artura Benedettija Michelangela. Naslednjo nedeljo 28.	t.m., pa nastopi Zagrebška
jilharmonija pod vodstvom Mila na Horvata. ,9. maja je na progra mu koncert, ki ga pripravlja holandski komorni orkester pod Vodstvom S. Goldbsrga.' ,
Vsi gornji koncerti bodo, kot smo že rekli, v Teatro Olimpico V neki dvorani ob vicentinski baziliki pa bosta 25. in 26. maja na sporedu dve predstavi praškega lutkovnega gledališča, medtem ko 8. in 9. junija pridejo v goste r Vicenzo Bolgari in sicer njihov folklorni ansambel «Pirine», ki bo prikazal skoraj izključno bolgarske narodne plese.
Se prej, in sicer 29. in 30. ma ja, bo prireditev na prostem. Na Piazza dei Signori bo bolgarsko stalno gledališče uprizorilo Shakespearovega «Henrika V» v predelavi in režiji Virginia Puechera. Na predvečer praznika republike, 1. junija, je na sporedu nastop Poljakov. Orkester, zbor m solisti Opere iz Poznanja bodo izvedli koncert, ki bo obsegal dela Bacha, Haendla in Szymanov-skega.
Ob tem že sicer zelo bogatem sporedu prireditev pa bo še vrsta drugih, predvsem več umetnostnih razstav.
NOVE KNJIGE
Jug. kuharska enciklopedija
Poleg veliko kuharskih receptov tudi obilica strokovnih člankov o prehrani - Nasveti o postrežbi in še marsikaj
Naše stare mame so pri svoji kuharski umetnosti uporabljale kuharske knjižice, ki so bile navadno skromni, drobni priročniki. Naše matere so uporabljale že kar zajetnejše knjige. F,na takih med našimi ljudmi najbolj znanih kuharskih knjig je bila kuharska knjiga Kalinškove, ki se nam je v času pred petindvajsetimi leti zdela neznansko zajetna in popolna izdaja. Danes smo, seveda, že spet za korak naprej: tisto, kar je bilo dobro nekoč, danes ni več, kajti današnji čas zahteva tudi pri kuhanju ne samo čim večjo popolnost, temveč tudi vse večjo pestrost in izbranost. Zato za današnji čas ne more več zadoščati preprosta kuharska knjiga, temveč že knjiga, ki. naj mladim in starim kuharicam kaj več pove o kuharski veščini. Za današnji čas je potrebna že kuharska enciklopedija.
In tako nosi tudi knjiga, ki smo jo sedaj dobili na knjižni trg, knjiga, ki govori o jedeh, kuhanju in pripravljanju jedi naslov KUHARSKA ENCIKLOPEDIJA.
To je zares enciklopedična izdaja, saj zajema vse, kar naj bi v današnjem času vedeli o hrani in pripravljanju iedi. Obsežna, čez tisoč strani obsegajoča knjiga velikega, leksikalnega formata, vezana v platno, s fotografijami, številnimi podobami in celostranskimi barvnimi prilogami je v resnici enciklopedija, saj nam posreduje ne samo 2200 najrazličnejših kuharskih receptov, temveč nam pove marsikaj tudi o prehrani, o vrednosti posameznih jedi, o sodobni kuhinji, serviranju, o pripravljanju mize, o vinih in drugih pijačah, poleg seveda o samem pripravljanju jedi.
Knjigo je izdala v slovenščini Državna založba Slovenije, sicer
TOREK, 9. APRILA 1968
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi -12.00 L. Rehar; «Manderjerji» -12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Tržaški mandoiinski ansambel - 17.20 Slovenščina - 17.30 Calvi in njegov ansambel 17.40 Radijska univerza - 17.55 Ženski vokalni kvartet -18.15 Umetnost - 18.30 Tenorist S. Rosolen - 18.50 Orkester Melachri-no - 19.10 Plošče za vas - 19,40 Znane melodije - 20.00 Šport -20.35 L. Dallapiccoia: «Job» oratorij - 21.30 Motivi, ki vam ugajajo - 22.00 G. Radole: Pet preludijev - 22.20 Ansambel in zbor «Cambridge» - 22.45 Črni cvet.
Trst
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 Svevove zgodbe - 14.40 Nabožna glasba.
ročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.05 Zvočni trak - 10.05 sola - 10.35 Ura glasbe 11.39 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Poje Dalida 14.45 Ital. popevke
-	15.30 Nove pesmi 16.00 Spored za mladino - 17.05 Stare in nove plošče - 18.20 Glasba za mladino
-	19.11 Radijska priredba - 20.15 Lahka glasba 21.15 Opereta -
22.00	Politična tribuna.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila - 8.45 Nove pesmi - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.15 Jazz - 11.00 Filmske novosti - 11.45 Pesmi de setletja 13.35 Brez naslova - 14.00 Juke box - 15.35 Dokumentarec -
16.00	Popoldanski spored - 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna en ciklopedija 20.06 Ferma la mušica - 21.15 Jazz 22.00 Zbori z vsega sveta.
Koper
III. program
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Plošče - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Orkester Farnon - 11.30 Današnji pevci -11.45 Melodije - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Začela se je kurirčkova pošta - 15.30 Iz operetnega sveta - 16.30 Tretja stran - 16.45 Popoldanska glasba - 17.40 Ital. narodne - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Pattv Pravo - 22.10 Pariške melodije - 22.35' Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-
10.00 Skladbe za klavičembalo 10.50 Rousselova 3 simfonija -11.20 L. van Beethoven in Schumann - 13.35 Violončelist A. Ja-nigro in pianist J. Demus - 14.30 Iz Mozartovega «Don Juana* 15.30 Resna glasba - 16.05 Ital. skladatelji - 17.20 Angleščina -17.40 Beethovnova sonata opus 102 18.45 Formiranje značaja v mla dih letih - 19.15 Koncert 20.30 Enotnost Evrazije - 21.00 Koncert.
Slovenija
6.00, 7.00 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6.30 in 7.25 Informativna oddaja 8.08 Operna matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Na-
rodne zdiavice - 9.40 «Cicibanov svet* - 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki - 11.15 V ritmu današnjih dni - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Praški umetniki - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam...
14.05	J. Kuhar; Na polju - 14.25 Lahka glasba - 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas
17.05	Simforični orkester - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Slov. narodne
18.45 Narava in človek - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Poje I. Kohont - 20.00 I. Svevo; «Zenova vest* - 21.00 Pesem godal - 21.15 Deset pevcev 22.15 Jug. glasba
23.05	Leander: Stari kovček.
Ital. televiiija
12.30	Poljudna znanost 13.00 Risanke - 13.30 Dnevnik - 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mla dino - 18.45 Nabožna oddaja -
19.15	Kino v ital. družbi - 19.45 Šport in ital kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 A. Gianetti: «La fami-glia Benvenuti* - 22.00 Politična tribuna - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.30	Nikoii ni prepozno - 21.00 Dnevnik 21.15 Včeraj in danes -
22.15	Zlata mrzlica
Jug. televizija
17.40, 23.15 Poročila • 9.40 TV v šoli - 10.30 Angleščina 11.00 Splošna izobrazba 17.45 Risanka 18.0(1 Obrežje 16 25 Slovaški folk. ansambel Urpin - 18.55 Jože Kampič in pevci 19.20 Sredozem lje Sredozemcem 20.00 Obzornik - 20.40 Ključ, angleški film ■ 22.45 Kulturna panorama.
pa je to skupna jugoslovanska izdaja (založniško podjetje Jugoslavija iz Beograda), ki je istočasno izšla v srbohrvaščini, slovenščini in makedonščini. Zato je prirejena za potrebe vseh jugoslovanskih narodov s posebnim poudarkom na jugoslovanski kuhinji, ki si je s svojimi specialitetami utrla pot tudi v druge dežele. Tako torej govorimo ne samo o kar se da popolni knjigi in o zanimivi izdaji, temveč tudi o koristni knjigi jugoslovanske kuhinje.
Če malce pobrskamo po knjigi, bomo našli v njej najprej strokovni seštavek dr Aleksandra Djaje, znanstvenega sodelavca Inštituta za prehrano SANU, pod naslovom. Prehrana je življenje O hranljivost’ in kalorični vrednosti posameznih živil bo tu vsakdo našel dovoij po 'alkov in predvsem napotil. Naslednji razdelek knjige nosi naslov Osnove kulinar-stva. Tu je govor o začinjenju in o hladnih omakah o maslu in marinadah. Potem je obsežno poglavje o malih začetnih jedeh, pa o juhah in nato ooglavje o začetnih jedeh. In tako naprej si slede poglavja o solatah zelenjavi, o desertih, o glavn!h jedeh, o močnatih jedeh, vse do sadja in p;;-č, pri čemer so seveda poleg uvodnih razlag in splošnih pojmov bistveni sestavni deK posameznih poglavij — recepti Na koncu knjige mamo poglavje o vinih, o brezalkoholnih pijačah. čaju in kavi pri čemer ne manjka niti kopica najmodernejših receptov za razne coctaile, sladice, fizze, bovle sladolede in podobne pijoče Bralci bodo našli na koncu še podatke o serviranju, o kuhinji, podatke o uporabi posameznih vrst kozarcev in še sto drugih nasvetov za mizo in -:.u-hinjo. V resnici torej res lahko govorimo o enciklor.ediji.
Ocena knjige je stvar strokovnjakov. Slovenskim gosnodinjam bo knjiga toliko bolj dobrodošla, ker govori o pripravah raznih jedi drugih jugoslovanskih narodov, ki si pri Slovencih vse bolj utirajo pot, pa jih doma vendarle ne zna mo prav pripraviti Morda bodo uporabniki knjige imeli kaj pripomniti, ker gre knjiga nekoliko čez okvire domači• možnosti in so avtorji vanjo uvi stili tudi precej receptov za pripravljanje specialnih jedi, ki nis. na sporedu vsak dan O 'em pa govore avtorji že v uvodu in na to opozarjajo. Pripominjajo pa, do se kulinar-stvo neprestano razvija in bogati, ne samo z vse bolj dovršenim načinom pripravljanja znanih jedi, temveč tudi recepti, v katerih so obdelane tiste jedi, ki v standardnem kulinarstvu niso še dovolj znane.
Poleg tega bodo recepti izjemnih jedi koristili pr sestavljanju jedilnikov za posebne priložnosti, za postrežbo tujim gostom. Zato ne smemo ostati samo pri starem in izključiti tudi v kulinarstvu procesa evolucije in napredka. Sicer pa če govorimo o kuharski enciklopediji, nam mora taka knjiga odgovoriti na vsa vprašanja in povedati vse, kar si pač kdo želi.
Še to. Knjiga je rezultat dela vrste sooelavcev. Med njimi so Milica Simeunovič. Zorica Kuzma-novič in Ljubica Makiedo, urednica pa je Julijana Vučo. Pri tem najdemo med sodelavci vrsto avtorjev strokovnih člankov, docentov, profesorjev kmetijskih fakultet in inštruktorje centra za gostinstvo n Opatiji pa fotografe in avtorje nsb Gre torej za veliko delo. ki bo zaiudi svojega obsega, zanimivi sti in poudarka na jugoslovansKi kuhinji in zaradi vsestranskosti vzbudilo dovolj pozornosti.	Sl. Ru.
IVAN REGENT:
SPOMINI
Ob taki priložnosti se je nabrala na ulici kaj precejšnji skupina otrok, ki je glasno in hrupno ponavljala imena ((reklamiranih« žganih pijač.
Morebiti kakih petdeset metrov nižje od naše žganj arij« je bila javna hiša. Imenovali so jo De zia Pepa (Pri teti Pepi). Iz te javne hiše so vsak teden nekajkrat prišla k nari mlada dekleta, vedno po dve ali tri skupaj. Spile so navadno kozarec maršale ali vermutha in odšle. Moram priznati, d« so bile naši najsolidnejši gostje. Moškim v žganjariji niso nikdar dovolile, da bi jih kakor koli nadlegovali. Vsaj enkrat na teden pa je prišla tudi lastnica javne hiše zia Pepa (teti Pepa), petdeset do petinpetdesetletna, grda, kozava ženska ki pa je v nasprotju z dekleti vedno prisedla k moškim it pokvantala z niimi.
V žganjarijo sta prihajala tudi dva moška, ki sta ml ostala še posebej v spominu. To sta bila lepa fanta Vittorio in Jezua O Jezui sem že napisal in objavil krajšo povest Jezua, v kateri' je opisana njegova tragedija. Bil je okroj štiridesetleten moški, lep, lepe postave, razmeroma izobražen Preživljal se je s tem. da je po tržaških smetiščih pobira1 kosti, stare krpe, papir in kar je sploh našel uporabnega Jezua ni hodil samo v našo žganjarijo, marveč tudi v druge Zaradi nesreče, ki ga je doletela in zaradi katere je delom* ohromel, je postal anarhistično razpoložen Vsak dan bi b>' najraje pobil polovico ljudi na svetu, če bi se jih dal« pobiti z besedo, seveda. V resnici pa je bil dobričina; ime* je dobro srce, in če je le mogel, je vsakomur rad pomagal*
Vittorio je bil mož okrog tridesetih let, ki je zelo skrbel, za svojo mater. Izučil se je bil za črkostavca. Menda J* zapustil to delo zaradi zdravja in postal pleskar Bil je zel°l dober, izobražen in od vseh, kar jih je prihajalo v naš* žganjarijo, se je edini na tihem imel za socialista. Cital j( Marxa in Engelsa — znal je namreč dobro nemški — * predvsem je rad pel. Vittorio m: je posredoval prvi nauk c; socializmu, govoril mi je tudi o Marxu in Engelsu in drugi*1 znamenitih možeh. Natanko razumeti vsebine njegovih n* ukov pa sem mogel šele nekaj let kasneje, ko so mi prišle v roke knjige omenjenih mož, knjige, katere mi je od čas* do časa Vittorio že tedaj po malem prinašal. Z Ernesto«1 Brumjem sta rada diskutirala. Spočetka nisem mogel r* zumeti, o čem se pogovarjata. Toliko sem pa le spoznal, d* se Vittorio nikdar ni strinjal z Ernestom. Razpravljala P* sta o zelo težkih vprašanjih, ki sta jih poleg Jezue samo s* onadva razumela.
Ko sem bil že drugo leto v žganjariji, je prišlo do n* slednjega prizora, ki mi je ostal v spominu: Arrigoni P čepel v kotu, si dolgo časa zvijal cigareto in molčal. Vittori-' in Ernesto sta sedela pri edini mizi in ognjevito diskutiral* Zraven njiju je sedel Nando (čistilec parketov in tapetn1* Kar naenkrat slišim Vittoria, ki pravi Ernestu • «Ja. če P* tako misliš, pomeni, da si čisto navaden solipsist!« Nande ki je poslušal, se je nenadoma zravnal, glasno pljunil na tl* grobo zaklel in rekel: ((Svinja! Jaz sem pa mislil, da ima« opraviti s poštenim človekom!«
Kc ga je Arrigoni slišal, je vstal, preplašeno pogled* Nanda in vprašal: «Kaj pa se je zgodilo?« Nando: «Kaj n* si slišal? Vittorio je rekel Ernestu, da je solipsist!« Arrig« ni: «In Ernesto, kako je reagiral?« je vprašal. Najedo: ((Nikar molčal je!«
Ko sem slišal ta hrup, sem vprašal Nandota, — Vittori* in Ernesto sta medtem odšla — kaj pomeni beseda solipsiS* Odgovoril mi je, da bom to že zvedel, ko bom starejši. zgodilo se je, da Vittoria in Ernesta nekaj dni potem ni bil* v žganjarijo. Mene pa je vsa reč tako zanimala, da sem nek* tere naše goste, ki so se mi zdeli dovolj dostopni, prosil, n* mi razložijo, kaj pomeni beseda solipsist. Od prvega do za£* njega so mi odgovorili, da sem še premlad, da bi lahko ved«1 take stvari/sami - pa-so se pri tem držali, kakor ds bi vs* vedeli. Ko je priše! Vittorio — bilo je nekega popoldne ' sem mu povedal, kaj se je zgodilo po njegovi zadnji diskusij z Ernestom, in ga naprosil, naj mi vendar razloži, kaj i( solipsist. Vittorio se je dolgo časa smejal tako, da so ga v** navzoči gledali, in mi po krajšem predahu rekel. «Veš, tak*11 stvari ne smeš spraševati pijancev, ki hodijo semkaj!« F0 tem mi je razložil filozofsko teorijo solipsizma, glede kate« pa sem si bil dodobra na jasnem šele kakšnih deset lc! kasneje.
Bilo bi preveč, če bi hotel pripovedovati, kaj vse se J* v tej žganjariji dogajalo in govorilo. Bilo je zanimivo posH1 šatj ljudi, ki so prihajali vanjo in ki so pravzaprav vS': sovražili, a so drug pred drugim na glas opravičevali svoj1! pijančevanje Razume se, da med njimi ni bil nihče kf|' svojega početja Večinoma so bile tega krive žene, ker M niso razumele, ker bi bile rade živele, ker so prerade im«*; svoje otroke in so zahtevale doma potrebno snago, ali pa *' bile njihovega pijančevanja krive matere, ker so bile plf( stroge s svojimi sinovi, a tudi otroci so bili krivi, in predvsem zato, ker nso marali pijanih očetov m Kei ni ¥ bili radi igrali s treznimi očeti Z izjemo Vittoria ir mori11 še Jezue si niso naši obiskovalci izpraševali vesti, niso ** vpraševali, ali je to, kar delajo, prav ali ne. Večkrat se t zgodilo, da je mož plačal za dolg, ki ga je v enem ted*’1 naredil v žganjariji, več kot polovico tedenskega zasluži Uognjalo pa se je tudi, da so prihajale v žganjarijo žene vlekle domov že pijane može, da bi jim tako preprečile * naprej zapravljati zaslužek.
Fr Vi dve leti in pol je bilo v žganjariji relativno lepo po svoje morebiti zame tudi poučno, vsaj skoraj vsak ve#, po osmi uri. Običajnih gostov takrat ni oilo več. Zato pa JI prihajala skupinica petih ali šestih mladih Tržačanov, * sem jih kasneje imenoval tržaška boem < seveda sem r. tako imenoval šele potem, ko sem prebral italijanski OT, vod knjige Henrija Murgerja Le Bohčme). ker -o kljub različnosti imeli nekaj skupnega s pariško bohemo. Navadi11 so prihajali kmalu po osmi uri drug za drugim, zase« klopi ob stenah in potem začeli med seboj zbirati drobiž ' bi poslali v ljudsko kuhinjo po mešane ocvrte ribe in n lento. Za dvajset ali trideset krajcarjev ocvrtih rib in 1)£
do deset krajcarjev polente je vedno bilo dovolj za večeri1 h kateri se je zmerom rad prištulil večno lačni Erne*'1 Ostankov navadno ni bilo, pojedli so vse, tudi ritje gl*' in kosti Bili pa so tako vljudni, da so papir, v katerem f bile zavite ribe in polenta, vrgli na ulico in ne v žganja^ na tla. O raznih vprašanjih so začeli razpravljati že jedlo, po «večerji», katero so zalili z mnogimi Šilci zg** pijače, pa so se še bolj sprostili Tem tržaškim boemom * imam zahvaliti, da sem prvič slišal o italijanski literaturi, starogrški zgodovini, o raznih umetnikih, pesnikih, predvs^ italijanskih in nemških, o filozofiji sploh itd To mi je W-‘ neje prišlo zelo prav. Skupinica tržaške boeme je bila ■“ stavljena večinoma iz sinov srednje situiranih slojev ki v jetno zaradi svojih italijansko-nacionalističnih ali drug* ekstremističnih idej ali pa morda iz gospodarskih razlo?1 niso mogli nadaljevati svojega šolanja, živeli so zelo bed* intelektualno pa zelo bogate življenje. To so bili zame oepj zabni večeri. Včasih sem poslušal cela predavanja, vča-; recitacije pesmi najrazličnejših italijanskih pesnikov od P*f leja naprej. Zgodilo se je, da je kak večer govoril en s*11 drugi so ga pa poslušali. Poslušali so ga tudi redki gosti ki so pozno prihajali v žganjarijo, pa so v njej ostali, da ; poslušali pogovor ali recitacijo do kraja. Vmes so p ah* krepke anekdote. Zanimivo je, da so prihajali boemi v žganj1 rijo slabo oblečeni in se pri tem niso plašili ne burje f dežja. Vittorio in ta boemska skupinica sta obilo prispeva' da se mi je vrnila nekdanja želja po učenju.
Prej sem že povedal, da je moj pokojni gospodar os*1, Slovenec in da je bil celo slovenski narodnjak, njeg0'’ otroka pa sta bila že Italijana. Tržaško okolje je omogoča' da sta kasneje postala morda celo italijanska nacionali* . Ce se je to zgodilo, je dobil italijanski nacionalizem še «*'! nova pripadnika s čistim slovenskim priimkom. In kako * bilo z menoj?
(Nadaljevanje sledi)

PRIMORSKI 'jNEVNIK
- 5 -
9. aprile 19(8
IX TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Obsojena dva avtomobilista kriva dveh smrtnih nesreč
Prva seje pripetila pred dvema letoma v Ul. Flavia, dru-Sa pa pred dobrim letom dni v Ul. S. Cilino na Vrdelci
I' gf
1 FU
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Ballarini, zapisnikar Loi) so vča-rai obravnavali dva primera nenamernega umora pri dveh promet, nih nesrečah.
Prva smrtna nesreča se je pribila 16. februarja predlani v Ul. Plavia. Bilo je okoli 10.45, ko se Jfi 40-letni Vittio Mandorini pe-‘lal z avtom «fiat 600» v smeri Proti središču mesta. Kakih 150 metrov pred zaščitnim mostičkom očnice Italcementi Je trčil v te-JaJ 78-letnega Maria Bordona iz Ul. Costalunga 346, ki je prečkal cesto izven prehoda za pešce. Bordon ni bil pri priči mrtev. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda nekaj časa pozneje so ga odpustili. Ponovno so ga sprejeli 24. aprila, a dva dni pozneje je izdihnil.
Spričo tega je obtoženčev zagovornik skušal dokazati, da ni bilo Prave vzročne zveze med incidentom in smrtjo. Včeraj je javni tožilec zahteval za obtoženca 1 leto zapora. Sodniki so ga obsodili na t leto zapora ter so mu odvzeli »ofersko izkaznico za isto dobo.
Drugi primer pa je zadeval 26-letnega Albina Pipana iz Ul. Vir-ftilio 10, ki je 22. januarja lani nenamerno ubil tedaj 44-letnega občinskega zdravstvenega funkcionarja Giovannija Tommasinija iz Ul. S. Cilino na Vrdelci 1838. Nesreča se je pripetila ob 21. uri v bližini Tommasinijevega doma na cesti št. 58. Tommasini se je bil pravkar pripeljal z nekimi znanci z Opčin. Prijatelj je bil Parkiral avto nekoliko nižje ter sel za Tommasdnijem proti njegovemu domu. Se preden pa ga je dohitel, je Pipan podrl Tommasinija na tla. Pipana so dolžili, da J? zakrivil nesrečo, ker je upravljal avto z zasenčenimi žarometi, žo bi moral zaradi pomanjkanja razsvetljave uporabljati dolge.
Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval eno leto zaporne kazni, a sodniki so obsodili Pipana na 8 mesecev zapora in na odvzem šoferske izkaznice za 1 leto. Naložili so mu tudi 5.000 lir denarne kazni ter bo moral plačati Pokojnikovim svojcem 1 milijon * Pol predujma.
Mednarodni center za teoretsko fiziko se seli v Miramar
Novi sedež mednarodnega centra *a teoretsko fiziko pri Miramaru, "i so ga začeli graditi leta 1965, je dograjen. Zaradi tega se je te dni žačela preselitev iz začasnega ' sedeža na Trgu Oberdan. Del pohištva in pisarniške opreme so že ddpeljali, upravno osebje in znanstveniki pa se bodo preselili do konca meseca. Predvidevajo namreč, da bodo 30. aprila izročili stavbo da Trgu Oberdan deželni upravi, *l bo tam imela nekatere urade ter novo sejno dvorano deželnega
sveta.
, Nova zgradba pri Miramaru, za katero je izdelal načrt arhitekta Montesi, ima pritličje in dve b.adstropji, v podzemeljskih prosto-r'd je obsežna konferenčna dvora-na s 300 sedeži. V tej dvorani bo svetovni kongres za teoretsko fi-?*ko, ki se bo začel 7. junija in kakega se bo udeležilo približno 200 strokovnjakov in znanstvenikov Mednarodnega slovesa, med kate-r,mi bo kar 12 Nobelovih nagrajen-Cav- Ob tej priliki bo tudi svečana otvoritev novega sedeža. Nova stavba ja zgrajena po najsodobnejših načelih m tako opremljena, da “odo znanstveniki imeli najlepše Pogoje za svoje delo
V Vidmu otvoritev
ni simpozij o sodobni fiziki, kateri bo v Trstu 7. junija. Drugi zakon pa bo omogočil večji obisk zavodov, za šolanje bolničark. Dežela bo prispevala vsako leto do leta 1970 po 70 milijonov lir. Denar dobe ustanove, pri katerih delujejo šole za bolničarke. Na ta način bodo oprostili gojenke plačevanja vzdrževalnine in drugih stroškov.
Nenaden mraz
Po lepem pomladanskem marcu se je včeraj popoldne vreme nenadoma poslabšalo. Kisalo se je že v nedeljo in je nekoliko deževalo, tako da je zmočilo «oljko». Včeraj dopoldne je bilo spet jasno in lepo, nato pa se je polagoma pokvarilo. Temperatura je znatno padla, začelo je deževati in se je pojavila burja. Podnevi je bila v Trstu najvišja temperatura 16 stopinj, sinoči pa že 6 stopinj. Na Krasu je bilo nekaj stopinj manj in je še bolj pihala burja.
Stari izrek pravi, da bodo pirhi suhi, če je bila «oljka» mokra, če bo držalo, bomo torej imeli lepo vreme za velikonočne praznike, toda ne smemo pozabiti, da je aprilsko vreme najbolj muhasto. Meščani, ki gredo radi na izlete, si seveda želijo lepega vremena, kmetje pa si želijo dežja, ki je zdaj zelo potreben, da bo seme sklilo in travniki ozeleneli, ker je zemlja suha.
Delegacija CGIt iz Trsta zaključila razgovore na Reki
Delegacija trža ke Nove delavske zbornice CGIL pod vodstvom Artura Calabrie in voditelji občinskega sindikalnega sveta Beke so med tridnevnimi stiki, ki so se končali včeraj na Reki, ugotovili podobnost pogledov na najvažnejša mednarodna vprašanja. Med o-biskom na Reki so si gostje iz Trsta ogledali med drugim pristaniške naprave, rafinerijo nafte in ladjedelnico «3 Maj». Dogovorili so se o nadaljevanju sodelovanja med sindikalnima organizacijama obeh mest in poudarili potreba skupnega nastopa na mednarodnih sestankih. Delegacija občinskega sindikata Reke bo v kratkem vrnila obisk Novi zbornici konfedera cije dela.
moderne tiskarne «Messaggera Veneta
»
\,y nedeljo je predsednik vlade Jc.°ro otvoril v Vidmu novo tiskar-u? dnevnika «Messaggero Veneto«, ri Je najbolj moderna v Italiji, tvoritve so se udeležili predstav-
it 'H iiV	f.	, i	.
Izboljšanje prejemkov mestnih redarjev
Sindikat občinskih uslužbencev Fidel-CISL sporoča, da je pokrajinski nadzorni odbor na svoji zadnji seji odobril sklep tržaškega občinskega sveta, s katerim se s 1. januarjem 1967 priznavajo mestnim redarjem mezdne ugodnosti. Prizadetim redarjem bodo izplačali, kar jim pritiče, kakor hitro bo osrednja komisija za krajevne finance odobrila tržaški proračun za leto 1967. Sindikat občinskih uslužbencev Fidel-CISL se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k u-godni rešitvi tega vprašanja.
Zborovanja KPI
biki
- najvišjih oblasti skupno z »ar°g 500 povabljenci. Predsedni-ta goste so sprejeli odgovorni “vnateij lista Vittorino Meloni, jT“usedruk založniške družbe Sve Bruseschi in predsednik dižbe Vita, ki je zgradila napra-„.1 inž. Carlo Melzi. Moro in dru-* gostje so si ogledali najprej raz-n- °ddelke in naprave, na koncu Je predsednik vlade pritisnil j* gumb, ki je spravil v pogon tj3°ij° za offset tisk, ki lahko tkt tudi v barvah istočasno. V svin11* ne bodo uporabljali več 1q ca, ampak bodo stavili besedijo^ stroji Ibm na elektronski
st?*5, tej priliki so spregovorili v Ioni ci ravnatelj lista Vittorino Me-inžu. Predsednik vlade Moro in rili Carlo Melzi, ki so vsi pouda-q0j. Pomen te nove tehnične prl-
itve.
U. številka deželnega Uradnega vestnika
Ve!?la Je 11. Številka Uradnega itj Tjjka Furlanije-Julijske krajine, ne„ubjavlja poleg deželnega volilni]?® zahona tudi zakon o izred-Prispevkih za manifestacije in čitv!a dela ob 50-letnici priklju-Javi? Trsta k Italiji. Vestnik obhodi5. tudl zakon o ukrepih za bQ Snovanj e obiska tečajev za t^bačarice in otroške negovalke ^ 28 posebne šole za babice, ločin °hviru prvega zakona so do-lOo za letošnje proslave za Trst krai/dlUJonov lir. za goriško poza „ ,ko upravo 30 milijonov in Nartoi, Jsh° občino 5 milijonov. *a so določili 20 milijonov lir v®rze ualni inštitut tržaške uni-ki bo organiziral mednarod-
KPI bo Imela danes naslednja predvolilna zborovanja: ob 11. uri bo na Borznem trgu govoril tajnik FGCI Dario Supancich o temi: «Mladi glasujmo za komuniste, da se stvari spremenijo«; ob 18 uri bo na Trgu Goldoni govoril Clau-dio Tonel, kandidat za deželne volitve, o vprašanju najemnin in stanovanjskih izgonov; ob 18.30 bo v Podlonjerjem pred gostilno Pert.ot govoril tajnik federacije Paolo Šema, kandidat za senat, o temi ((Glasujmo za KPI, da se stvari spremenijo«.
Jutri oh 18.30 bosta v Miljah na Trgu Marconi govorila poslanka Marija Bemet.ič in Paolo Šema, predsedoval pa bo miljski župan in kandidat za poslansko zbornico Gastone Millo. Jutri bodo še naslednja zborovanja: ob 11. uri na Trgu Giuliani (Jole Burlo); ob 18. uri pred bivšim kinom Mas-simo in ob 18.30 na Trgu Cavana.
V nedeljo popoldne ob 17.30 Je bilo zborovanje KPI na trgu v Bo ljuncu, kjer sta govorila tajnik fe deracije prof. Šema in bivši na-brežinski župan Albin Škrk, kandidat KPI za poslansko zbornico Zborovanje je vodil dolinski župan in kandidat KPI za deželni svet. Dušan Lovriha.
Tržačan vodja drzne odprave
Z jadrnico na poti iz Sydneya v Italijo
V nedeljo, 7. t. m. se je iz Syd-neya v Avstraliji podala na tvegano plovbo proti Italiji skupina štirih Italijanov. Iz avstralskega pristanišča so odpluli na komaj 12,5 metrov dolgi jadrnici in računajo, da bodo pot tja in nazaj opravili v največ dveh letih.
Vodja te drzne odprave je 33-let-ni Tržačan Bruno Vatta, po pokli cu elektrotehnični inženir, v skupini pa Je še 34-letni Tržačan Gio vanni Jugovac.
Smer plovbe jih bo vodila proti Novi Kaledoniji, Havajskim otokom, San Franciscu, Acapulcu, Pa. namskemu prekopu in Gibraltarju. Ladjico, imenovano «Camria», so gradili dve leti in ima jekleno kobilico. Načrt zanjo je naredil znani načrtovalec regatnih čolnov Alan Payne.
Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice je v nedeljo zjutraj pon legla poškodbam 90-letna Aliče Gemperle iz Ul. Ginnastica 31. Ko smo svoj čas poročali, Je priletnr žena 28. marca padla v svojerr stanovanju ter si zlomila desn stegnenico.
nTiiilffi
III. DILETANTSKA KATEGORIJA
Breg še nadalje vztraja v zasledovanju prvega mesta
Srečanje z Zarjo je bilo zelo napeto, a tehnično ni zadovoljilo
ZARJA — BREG 1:2 (0:0)
STRELCI: Valentič v 12’ d. p„ v 40’ Zonta (B) ter v 44’ Pasqua-lis (Z).
BREG: Favento; Kozina, Lovriha; Bertesina, Maver, Švara; Raiča, Mikuš, Zonta, Grahonja, Valentič.
ZARJA: Babuder; Bernetič, Frezza; Metlika, Baldassin S., Križ mančič; Giordano, Roggi, Scocco, Baldassin G., Pasqualis.
KOTI: 5:1 za Breg.
SODNIK: Di Torre iz Trsta.
Bregu sta bili preveč potrebni | obe točki v srečanju z Zarjo, da
bi ju prepustil Bazovcem, zato se je takoj po sodnikovem žvižgu podal v napad, stisnil Zarjo v o-brambo, a je zaman skušal prodreti v trdno obrambo rdečih. Zarja pa je nasprotno sprožila celo vrsto protinapadov v katerih sta se hitri Scocco in Pasgualis večkrat nevarno približala Faven-tovim vratom. Obramba Brega je bila stalno na mestu in je dobro opravila svojo nalogo; tudi sredina igrišča je bila precej povezana, kljub temu, da je bil Mikuš stalno preveč v ozadju. Napadalci so bili zelo aktivni in so brez oklevanja streljali v vrata, kar je v bistvu ponoven napredek brežan-ske ekipe.
Zarja je zaigrala precej gotovo v obrambi, vseeno pa je bil Baldassin nekoliko netočen; Metlika je tesno nadzoroval Zonto, spustil je
neusmiljeno realiziral. Sredina i-grišča je z Baldassinom G. vred odpovedala, medtem ko so bili napadalci precej nevarni.
Tekma je bila dokaj napeta, tehnično pa ne na posebni višini. Odlično je sodil Di Torre.
Breg se je takoj v začetku podal v napad, 'oda napadalci so bili precej netočni, in prvi nevarnejši strel je izvedla Zarja z Giordanom, ki pa je poslal žogo v out. V 35’ lep strel Baldassina, ki ga je Favento v plovnem skoku ubranil 3’ kasneje še ena akcija Zarje, toda Scocco je streljal ven. V 43’ krasen volej Grahonje. ki ga je Babuder odbil v kot. V drugem polčasu se je igra razživela in v 12’ je Breg prišel v vodstvo: na sredini kazenskega prostora sta skočila na žogo Valentič in Babuder, toda Valentič je bil nekoliko hitrejši in žoga je ob-
akcij je v kazenskem prostoru Brega Pasqualis podrl Bertesino. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki pa Jo je Križmančič zastreljal Napadi so se menjavali in igra je bila precej uravnovešena. V 27' je Babuder ubranil strel Švare V 40’ je dobil žogo ob robu kazenskega prostora Zonta, ki je bil popolnoma sam in je brez oklevanja streljal v desni spodnji kot Babu-drovih vrat in vratar Zarje, (ki je bil delno pokrit) je bil drugič premagan. Rdeči so se pognali v napad za dosego častnega gola in v 43’ je odbil Favento v kot Scoc-cov strel z glavo 1’ kasneje pa je Zarja znižala razliko z golom
II. AMATERSKA KATEGORIJA
Vesna tudi proti zadnjemu z lestvice ni uspela osvojiti dveh rešilnih točk
S. LORENZA) - VESNA 2:0	(0:0)
S. LORENZO: Tonut; Feliciano, Carniel; Mazzolini, Grion, Me-deot C.; Medeot P., Beltramini, Polezello, Silvestri, Godeas.
VESNA: Tence R.; Sulčič D., Raimondo; Sulčič S., Finotto, Sed mak; Košuta Z., Milič, Švab, Tence B., De Michele.
STRELEC: v 28’ in 30’ d.p. Poležello.
SODNIK: Peloi (Pordenone).
KOTI: 6:7 za Vesno.
PRIPOMBE: mrzlo, oblačno vreme z rahlim dežjem, slabo trav nato igrišče. Gledalcev: 200, pretežno iz Križa. V 31’ d.p. se je poškodoval v glavo Raimondo in je za 5’ zapustil igrišče.
Nedeljski nasprotnik Vesne, S. Lo renzo, ki je na zadnjem mestu lestvice, je bil poslednje upanje Križanov, da bi mu odvzeli obe točki in se rešili nevarnih voda v
katere je zašla Vesna. Toda mo-štv j je moralo zapustiti igrišče s pekočim porazom in kar je še huje: s prikazano igro ni zadovoljilo prav nikogar. Po izključitvi Mi cheiinija za 5 tekem je Vesna
Pasqualisa, ki je z roba kazenske- nastopila z nekoliko spremenjeno ga prostora lahno podal pred vrata: Favento je skočil, a spolzko usnje se mu je izmuznilo iz rok, ter skončalo v mreži. Med igro so se laže poškodovali Raiča, Scocco in Roggi.
K. V.
OBVESTILO
ATLETSKI ODSEK SZ BOR
Atletski odsek SZ BOR obvešča tekmovalke in tekmovalce, da je
občinski stadion Valmaura v Trstu tičala v mreži. Zarja je nemudo-' odprt za treninge vsak dan razen
ga Je samo enkrat in Zonta Je! ma odgovorila in v eni izmed teh I sobote od 16. ure dalje
postavo. Njegovo mesto režiserja je prevzel Milič, ki je v prvem delu igre zadovoljil, v drugem pa je zaradi utrujenosti precej popustil. Z vključitvijo Košute Z. in De Micheleja je napad zaigral ži-vahneje, vendar si je zaradi neizkušenosti naivno zapravil številne priložnosti Tence Boris je na levem poikrilu razočaral: preveč se je zadrževal v napadu in je premalo pomagal Miliču na sredini i-grišča pri gradnji igre. V zaključnih akcijah se mu je poznalo pomanjkanje kondicije in njegovi streli so bili slabotni ter netočni. Obramba je bila negotova in v kritičnih trenutkih premalo odloč-
............................................................................................................................„„„
Pomlajeno Primorje premagalo Druga zaporedna zmaga Juventine
V Zadlljlh sekundah CrettO Neodločen izid srečanja mladincev Juventina-Sovodn je 1:1
PRIMORJE - GRETTA 3:2	(1:1)
GRETTA: Butkovic, Maschietto, Radovič, Fasano A., Fasano U Tron, Primosi, Mamilo, Papini, Verani, Ciarot.
PRIMORJE: Stoka, Babuder, Paolettl, Delise, Hervatič, Rebula,
Danev, Sardoč, Bolco, Verginella, Germani.
STRELCI: 15’ p.p. Verginella, 33’ Papini, 7. d.p. Germani, 24’ Ma-tnillo, 32’ Verginella.
KOTI 5:4 za Gretto. — cODNIK: Riva (Trst).
Opombe: Deževno vreme. Igrišče v dobrem stanju. V 35’ je Hrva-:ič (P) zapustil Igrišče zaradi poškodb. V 15’ d.p. je sodnik Izključil Ciarota (G).
Kot je bilo pričakovati, so Pro------------
sečani v srečanju -zaGretto zaigrali
mirno ter brez zapletljajev. Prav jato so v prvih tridesetih minutah gre, dokler pl . Hervatič zapustil igrišča, Igrali dobro. Vsaka akcija Je je začela pri obrambi, se nadaljevala do sredine igrišča in sledil e točen predložek napadalnim vrstam. Skratka, Primorje je prav v -em delu srečanja pokazalo lep sistem skupne igre. Računati pa je vsekakor treba na šibkost Grette, ki ,e v p.p. morda le trikrat zaposlila sroseškega vratarja Štoko. Potem co je Hervatič zapustil igrišče, pa le je stanje nekoliko menjalo. Delise se je moral pomakniti bolj nazaj. S tem je seveda nastala praznina na sredini igrišča, ki pa je predstavniki Grette niso znali izkoristiti. Pod vodstvom Deliseja se sam je zdela obramba bolj gotova n mirna ter vedno na mestu Napadalna vrsta pa kljub temu, da je trikrat potresla mrežo gostiteljev, .li prepričala. Morda je danes Ver-,'lnella edini, ki ima jasne zamisli / napadu, Germani ima svoj poseben sistem igre, ki se ne ujema z ostalimi. Boico, po dobrem začetku .ega prvenstva, postopoma popušča Prav v nedeljo je bila pozornost gledalcev obrnjena nanj. Boicu viola srednjega napadalca verjetno ne odgovarja, medtem ko bi lahko odlično igral kot desno krilo, kjer danes igra Danev. Temu pa bi, kljub njegovi dobri tehniki, bolje odgovarjala vloga desne ali leve zveze Največja hiba Primorja pa je še vedno vratar. Kljub temu, da je Gretta dokaj šibka enajsterica je dvakrat prišla do gola. Morda ima res pri prvem golu nekoliko krivde tudi Hervatič, za drugi gol, ki ga (e Gretta dosegla naravnost iz kota, pa bi lahko vso krivdo pripisali negotovemu Štoki. V nedeljo smo torej videli vrline in hibe Primorja. Pozitivno je, da so Proseča-ni v nedeljo stopili na igrišče kar s šestimi igralci mladinskega moštva, kar pomeni za proseški nogomet lep napredek in lahko zato optimistično gledajo v bodočnost.
Kronika. Primorje je prišlo v vodstvo že v 15’ igre z akcijo Germani-Boico-Verginella, ki je neubranljivo poslal usnje v mrežo: 0:1. Primor-e je vztrajalo v napadu, a ni imelo sreče. V 33’ je Gretta izenačila iz protinapada. V kazenskem prostoru Primorja Je Hervatič kratko in visoko odbil do Papinija, ki Je imel dovolj časa. da je žogo ustavil in nemoteno silovito streljal: 1:1. V 15’ lepa kombinacija Germani-Ver-ginella, vendar je Boico preveč okleval. Kmalu nato je Hervatič sapustil igrišče.
V d.p. Je Primorje ostreje pritiskalo in sodnik je zaporedoma spregledal dve očitni enajstmetrov-ri. Premoč Primorja je rodila sadove v 7’, ko je Verginella poslužil Germanija, ta pa je povedel Pro-sečane v vodstvo. V 15’ izključitev Jlarota zaradi prekrška in fizične-;a napada na Boica, kar pa so na rečo igralci Grette preprečili. V 4’ izenačenje za Gretto. Strel Mandla je šel čez glavo Germanija Jo rok Stoke in naravnost v mre-:o: 2:2. V 32’ prosti strel za Pri-norje, Delise je podal Verginelli. ;i je tretjič premagal Butkovica iacinje minute so pripadale Prl-norju, ki je iskalo pot do gola, ter ia je tudi doseglo v 45’ iz kota po
zaslugi Germanija, a preden je žoga šla čez belo črto je solidni sodnik zažvižgal konec tekme. Končni rezultat torej 3:2 za Primorje.
B. R.
R1SANESE — JUVENTINA U:1	(0:0)
RISANESE: Gubaro; Pezzarim, Cosatto; Fantin, Scussofino, Pie-trobon; Leonardi, Pittilini, Savarola, Romano, Tosoratti.
JUVENTINA: Marušič; Brisco, Pavlin; Ferfolja, Nanut, Tomažič; Makuc, Milocco, Collini, Marson, Tabaj E.
STRELEC; v 44’ d.p. Makuc.
KOTI: 6:6 .	___________
Juventina je žela svojo drugo zaporedno zmago v nedeljo na igri
šču Risanese. Končno se ji je enkrat sreča nasmehnila, da je zmagala proti nekoliko boljšemu nasprotniku na tujem. Med igro smo imeli vtis, da je bila domača ekipa tokrat nekoliko boljša saj je bila vsaj dve tretjini tekme v napadu. Štandrežci so igrali mir-
Aurisina- Union 3:2
Podlonjerci so v zadnji minuti zastreljali enajstmetrovko
Cociani, Bartole,
AURISINA — UNION 3:2 (2:1)
AURISINA: Penso, Olenik, Ferra, Di Mauro Rudes, Bravin, Bortolotti, Farina. Doglia.
UNION: Černigoj Truant, Kramersteter, Gombač, Fortezza, Bi-sulli, Morabito, Frančeškin, Negrini, Poropat, Dazzara SODNIK: Parisiano.
STRELCI: p.p. v 20’ Morabito (U), v 30’ Doglia (A), v 35’ Farina (A); d.p. v 2’ Doglia, v 15’ Dazzara (U).
Zadnja minuta:	Aurisina je v
vodstvu s 3:2, Ferra se dotakne žoge z roko v kazenskem prostoru,
sodnik brez obotavljanja prisodi Unionu enajstmetrovko. Tolče specialist Fortezza, žoga gre daleč izven vrat in Unionu se izmakne izenačenje, ki bi Aurisini odneslo dragoceno točko v korist Brega. Na žalost so živci popustili igralcu, ki	noseči" žalnim"
je bil dotlej eden najboljših na moral prel posecl za zogo’ igrišču.
ni videl. V 32’ močan strel Rudesa, žoga je zadela prečko, se odbila, znova jo je prejel Rudes, ki pa je tokrat tolkel ven. V 35’ je prišla Aurisina v vodstvo Di Mauro je tolkel kazenski strel, Farina se je dvignil rad Unionove branilce in z glavo poslal v mrežo. Za ta gol nosi očitno krivdo Černigoj, ker bi
Tekmo je začela Aurisina, toda že v 1’ je streljal na podajo Frančeškina Negrini v vrata. Gostitelji so odgovorili z Bravino in Doglio, vratar Černigoj pa je nevtraliziral oba strela. V 10’ silovit strel Di Maura, Fortezza je prestregel in odbil prav pred vratarjem. Domačini so skusali vsiliti svoj sistem igre Unionu, ki pa se je dobro branil in celo spravljal v škripce nasprotnikovo obrambo Nato akcija Rudes-Doglia, slednji je streljal, Fortezza je prestregel z glavo in rešil položaj. V 17’ sta bila znova oba Nabreiinca v akciji, le da je tokrat šla žoga za las ob drogu ven. V 20’ je bil v napadu Union, žogo je dobil Dazzara, vratar Penso je najprej žogo ujel vendar mu je nato ušla in postala plen Mora-bita, ki jo je neubranljivo poslal v mrežo in povedel Podlonjerce v vodstvo. V 30’ izenačenje za Auri-sino. Realiziral je Doglia, Unionova obramba ni reagirala, ker je bila žoga že v outu, a sodnik tega
Drugi polčas se je pričel s silovitim napadom Uniona. Negrini in Morabito sta s odlično izmenjavala žogo, na koncu pa sta vedno zgrešila. V 5’ je bil sam pred vrati Dazzara, a se je preveč obiral, prihitel je Olenik. ki je tolkel ven. V 15’ je bil ves Union v napadu, žogo je prejel Dazzara ki jo je z glavo neubranljivo poslal v vrata. Veselje v vrstah Uniona zaradi izenačenja, toda le za kratek čas. V 25’ prosti strel za Nabrežince z roba kazensKega prostora Streljal je Doglia in je poslal mimo zidu v gol. Res čuden gol, saj bi bilo dovolj, da bi Truant, ki je bil na skrajni desni zidu, stegnil nogo, ali pa da bi vratar malo bolj pohitel. Domačini so še nadalje pritiskali, ker so se bali izenačenja V 30’ je sodnik izključil Poropata Tedaj pa se je Union razživel in žoga je ostala do konca srečanja stalne v njegovi posesti. Podlonjerci so v teh zadnjih 15’ minutah prikazal' res izreden nogomet in bi si popolnoma zaslužili izenačenje. Žal pa je v 45’ Fortezza zapravil tudi zadnjo priložnost.
no in se niso pustili zmesti od po gostih nasprotnin protinapadov, ki so jih vsakokrat odbili, dobro iz koriščajoč napake Risanese. Napad te je večkrat,,,,zgrešij. quj, ker je prehitro streljal. Igralci so se prepustili nervozni igri, ker jim žoga nikakor ni hotela ' v j ruta. Popolnoma nasjJriifno'1 je bilo zadržanje enajsterice iz štandreža. Vsi so igrali mirno in korektno vseh 90 igre in se niso predajali brezplodnim protestom in jezi. Zavedali so se končno, da traja tekma ves čas igre in ne le v začetku ali na koncu srečanja Namesto da bi se utrujali s prepogostimi napadi, kakor so prej večarat delali, so raje štedili svoje sile in bili vedno budni. In res bi se srečanje zaključilo z izenačenjem, če ne bi Juvenuna v zadnji minuti tekme izkoristila male napake vratarja Gubara, kateremu se je žoga odbila od rok Nastala je gneča in Collini ie z izredno hladnokrvnostjo preigral dva igralca obrambe in žogo po dal Makucu, ki je dal gol. Risa nese je imel precejšnje število «skoraj golov« toda igralcem žoga nikakor ni hotela v vrata in pri vseh strelih se jih je držala izredna smola, ako je v p.p. v 32' levo krilo Tosoratti oddal lep strel, ki ga je ustavila prečka, v* 36 je prav tako za las zgrešil zaradi odboja od vratnice lep strel, oddan z giavo. V 42’ je levo po.krilo Romano ponovno zadel prečko. V drugem poičasu je Savarola, srednji n. ; ,b : e, ze v 4' minuti na redil isto, tudi po strelu z glavo Kronika ponesrečemn strelov Ri sanese se je zaključila v 15’,' ko je Marson streljal ostro v vrata in je vratarju uspelo obraniti vra ti le z dvakratnim posegom, ker sta se bližala tudi Collini in Ma kuc. Juventina je med igro 'mela še nekaj lepih prilik, toda zapravila si jih je ali zaradi počasnosti ali še pogosteje, zaradi izredno neugodnih tal. Deževalo je namreč ves čas srečanja in ilovnata tla so bila spolzka, kar je precej otež-kočilo igro. Domačini so bili dobri v napadu, obramba pa ni bila na višku razen vratarja. Juventina je povsem zadovoljila, ne le z rezultatom, ampak tudi z ob našanjem. Želeti bi bilo le, da bi Collini in Marson malo manj stre mela za individualno realizacijo.
Derbi naraščajnikov Juventina -Sovodnje se je v Sovodnjah zaklju čil z neodoločenim izidom 1:1.
D. R.
tlllll(IIIIMIIIimiimilllllllllllllMIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIHIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||,|,,||,m||mm|M,,,„||,||,|,|,|,|||ln|||||„,||,|,„m|||m)||||||||m|||ni||M|||n|M|||
Poraz Brega v srečanju z AGI
BREG — AGI	0:3
(12:15, 5:15, 4:15)
BREG: Cuk, Foraus, Barut, Slavec D„ Slavec N., Rapotec, Corra-dinl, Kofol.
AGI: Leopardi, Furlan, Tamassa, Barbierl, Ribi, Mikulus, Boemo, No-varra, Traversa.
Sodnik: Ziani; stranski: Catta-ruzza; zapisnikar: Torre.
Čeprav končni rezultat govori odločno v korist goriške ekipe, je bilo stanje na igrišču precej drugačno. Takšno igro, kot so jo Brežanke predvajale v nedeljo že dolgo nismo bili vajeni videti. Igrale so predvsem borbeno in umirjeno, ter so s hitrimi protinapadi večkrat zmedle na-
sprotnice. Glavno besedo je imela tokrat obramba, ki je precej lepo delovala, napad pa bi se mnogo bolje odrezal, ako bi bile podaje točnejše. Kljub temu pa Je ekipa zadovoljila in upajmo, da je to začetek konca dolge krize v katero je ekipa že pred časom zašla.
Kronika: Uvodni udarci so bili v korist gostov, a «plave» so si kmalu izbojevale servis ter prešle v vodstvo. V nadaljevanju so bile stalno enakovredne nasprotnicam in so se mirno branile ter odgovarjale z u-činkovltlmi protinapadi. Ko so že vodile z 12:8 sl je AGI priboril servis ter v zaključnem forclngu končal niz v svojo korist.
Tudi v drugem setu so Brežanke lepo zaigrale v obrambi, a so bile v napadu pomanjkljive, tako da so nasprotnice uspešno izkoriščale njihove visoke tretje žoge. Set je bil vseskozi živahen in borben, čeprav so plave ostale na 5. točki.
V zadnjem nizu pa so se plave nekoliko zmedle in nekatere neprave menjave so še bolj neugodno vplivale nanje Kljub temu oa so izvedle nekaj res lepih akcij; a kvalitetnejše nasprotnice so vseeno zmagale in si še bolj utrdile svoj položaj na lestvici Tekmo so zaradi slabega vremena odigral na Stadionu I. maj in ne v Dolini.
-Luki-
na, posebno po drugem golu. Pro ti koncu tekme se je tudi njej poznala utrujenost in je zaigrala zelo statično. Sploh je celotno moštvo igralo, tako, kot bi se že sprijaznilo z izpadom. Pri mladi, na obrambo uglašeni ekipi domači nov je bil glavni steber Grion, ki je nevaren posebno pri igri z glavo ima pa tudi dober pregled nad igro. Na sredini igrišča se je izkazal režiser Medeot C., ki je dobi o zalagal svoje napadalce, vendar pa se ti niso posebno izkazali, razen Polezella, ki je hi ter in iznajdljiv strelec. Vsekakor pa niso bili domačini nobena velesila, le izkoristili so to, kar Vesna ni znala in si ni upala, saj 1
timiitiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiia
je imela vrsto prilik, s katerimi bi lahko povsem spremenila potek srečanja, če bi jih spremenila v zadetek. Zato Vesna tokrat nima opravičila za ta poraz, ki bo verjetno usoden za njen obstoj v 2. amaterski ligi.
Kronika:	prvo resno akcijo je
izvedela Vesna v 10 , toda Tence je po akciji Fulčič S. - Švab, streljal vratarju v roke. Deset minut kasneje je Tence zopet zapravil priložnost. Ob pol uri je močan strel Miliča prisilil Tonuta k plovnemu skoku. Domačini niso imeli i ! prvega polčasa skoraj nič. V drugem 'X)'času je Vesna pritisnila, a Švab na dve podaji Miliča v 20’ in 25' ni izkoristil svojega dobrega položaja. V 28’ je Medeot C. podal Polezelli, ki je preigral kriško obr .. jo in je streljal nizko v vrata. Nist" še potekli J.e minuti, ko so domačini izsilili kot, Godeas je v pe-~’ ’ podal prostemu Polezellu, ki ni čakal in je zapečatil -odo gostov. Tik pred koncem je Milič zapravil še priložnost za častni zadetek: zastreljal je celo enajstmetrovko.
K. K.
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
Nesrečen nastop Krasa
Poraz zakrivila predvsem slaba obramba
CSI FRIULI — KRAS 3:1 (15:7, 8:15, 15:12, 15:10)
POSTAVI: KRAS- M. Budin (k.), Z. Simoneta, B Milič, L. Milič, Škrk, L. Budin, Kobal, Wilhelm in B. Simoneta.
CSI FRIULI' Tarnold (k.) Bazzaro, Picein, Bassi, Nadalutti, AI-letto, Ninino in Bernes.
GLAVNI SODNIK: A. Cassani.
STRANSKI- La Manna.
ZAPISNIKAR: Moreale
Kras iz zgoniške občine je otvo-ril letošnje prvenstvo odbojkarske D lige z gostovanjem v Vidmu in je po štirih napetih setih ostal praznih rok. Nasprotnik CSI Friuli je namreč na svojih tleh pokazal vse svoje vrline: sistem igre furlanske ga moštva sloni na izredni elastičnosti celotne sesterke, ki rešuje z dobro razporeditvijo na igrišču tu di nemogoče žoge Novost v vrstah Videmčanov je bil soliden blok in v primerjavi z lanskoletnimi nastopi je CSI razvijal nevarne na padalne akcije.
Proti taki ekipi, ki je pokazala odlično povezavo meči vsemi oddel ki, se je zgoniški Kras vrgel v bor bo z res železno volji in bi si mor da zasluzil za svojo prizadevnost večjo nagrado Zgonicani so servise lovili z gnt< vestjo, podajača sta so iidno zalagala tolkač' z uporabnimi žogami ir le malokdaj je nasprotni obrambi uspelo ubraniti ostro tolče ne žoge. Oddelek, ki pa pri Krasu ni deloval, je bila obramba Bila je zelo krhka in nezanesljiva Krasov ci se niso skoraj r.ikoli postavili nasprotnikovemu napadu v bran z blokom v pravem smislu besede, pa tudi na 'grišču je bila v sredini zmeraj venka luknja, kar so seve da domačini skrbno izkoristili Drugi dejavnik, ki je negativno vpli val, oa |e oila pomanjkljiva kon dicija Krasovih odbojkarjev, tako da so popustili prav v odločilnih trenutkih.
Kronika štirih setov je zelo pestra. V začetku sta se ekipi dolgo proučevali in stanje je bilo uravnovešeno kljub mnogim menjavam servisa. Ob stanju 5:5 pa so furlanski odbojkarji silovito pritisnili in si zagotovili prv’ set z veliko prednostjo. To je krasov ce spodbudilo, da so se v naslednjem setu zbudili in dobesedno eksplodirali: takoj so povedli na 6:0 in to prednost obdržali do konca seta
Odločilen je bil tako tretji set, ki je bil ‘udi najbolj razburljiv in dramatičen. CSI Friuii je nanizal šest zaporednih točk in bali smo se katastrofe, a Zgouičam so tedaj dali res vse od sete in i blestečo igro ne le izenačili, temveč celo povedli na 8:6 To pa je bilo zanje usodno, ker jim je zmanjkalo sape in po izredno živčni igri je Videmčanora uspelo os oiiti niz.
Zadnji set, cepru so se krasovci potrudili in naredili vse mogoče, je bil le ’ormalnos. in ne potrebuje komentarjev. Kras je bil preveč utrujen in zmeden, da bi lahko vsilil nasprotniku svoj' igro in tako se je tudi celrti se. zaključil v korist domačega moštva.
Začetna dobra igr . dopušča upanje na holjšr bodoče nastope. Kras bo moral v prihodnjih tednih okrepiti svoje treninge, da izboljša kondicijo. v ob amili pa bo potreben večji zanos Kot nalašč ima prihodnjo nedeljo Kras dan počitka in v tem času se bo dalo odpraviti marsikatero oa mko
— hs —
.....................................■Hlinili..................mu
ŽIMA II LICA
Sokol-Casagrande 3:2
Po zadovoljivi igri obeh ekip prva zmaga Nabrežink
CASA,rL^ANnvAG^N!,Ef S\CIU' (5:15’ 15:lu’ *15' 15:8 1S:10) CASAGRANDE Mtssmato, Camerin, Ds Savi, Camillotti, Maso
Dal Santo, Presotto G., Benedet, Bottecchia, Presotto M	'
. Si2KOL:. ,FiUpi'lt’ Gabrovec, Caharija, Batagelj, Zidarič, Magap nja Nives, Maganja Nadja, Knez, Zavadlav Zidarič SODNIK: Bonan (PD)
STRANSKA: Daffara, Barazzutti
OPOMBE: Igrišče blatno, med zadnjmi setom Je za kratek čas lahno deževalo. • Gledalcev pribl 60 Zaradi dežja je tekma začela s- polurno zamudo	«tceia
V nedeljo je ženska odbojkarska ekipa gostovala v Sacilu, kjsr je nastopila proti tamkajšnji eki-
pi Casagranae Ko je nabrežinska ekipa prispela na tamkajšnje igrišče, je deževalo. Peščeni pravokotnik je bil premočen in pokrit z debelo plastjo blata Kljub temu pa vodstvo ekipe Casagrande ni poskrbelo za telovadnico, v kateri bi bilo moč odigrati tekmo in ni pokazalo nobenega zanimanja, da bi jo poiskali Zato se je sod nik po daljšem obotavljanju od ločil, da bosta ekipi kljub slabe mu vremenu — dež Je takrat ponehal — odigrali tekmo na prostem
Nabrežinska ekipa se na igrišču ni takoj znašla. Nastopiti je mo rala proti ekipi, ki je sestavljena iz zelo dobrih igralk, ni pa homogena Poleg tega pa je morala igrati na spolzkem terenu in s premočeno žogo, ki skoraj ni dopuščala igre s prsti skoraj nobeni igralki razen Gabrovčevi in to v celi tekmi.
Kronika. V prvem setu je domača ekipa takoj prešla v vodstvo in s precejšnjo lahkoto zmagala v kratkem času Bolj napet je bil drugi del igre. Ekipi sta bili u-ravnovešeni do stanja 10:8 v ko-
rist domačink, ko je Sokol osvojil servis in realiziral sedem zaporednih točk.
Tretji set je bil v celoti ponovitev prvega Sokol se je zmedel in Casagrande je to izkoristil Isto se )e ponovilo v začetku četnega seta. Domača ekipa je vodila s 6:1 in pri takem izidu )e ostalo Sokolu le malo upanja na zmago. Vendar Nahretinkc niso popustile in so po zelo razburljivi borbi prisilile nasprotnice k predaji
Zadnji set se je začel kot monolog Sokoia, k: je takoj povedel s 7-1. Tu pa se je nekaj zataknile in nasprotnicam ie uspelo, da so izenačile Ob takem stanju pa pride vedno na površje živčnost: običajno zmaga tista ekipa, ki o-hrani mirnejšo kri Domačinke, ki st bile pred tekmo prepričane v lahko zmago, so v tem trenutku odpovedale; Sokolu je usjjelo, da je diktiral tempo igre in tako pre-motuU bolj kvotirane nasprotnice.
Na koncu naj še pripomnimo, da se je vodstvo Casagrandeja obnašalo skrajno nekorektno, tako do igralk Sokola kot do sodnika, ki je tokrat dobro opravil svojo nalogo.
Tekme 14.4.1968
Juventus - Brescia, Vicenza -Cagliari. Atalanta - Fiorentina, Sampdoria - Inter. Bologna -Roma, Mantova - Spal, Milan -Torino, Napoll - Varese.
B
IZIDI
Reggiana — “(.'atama ‘Foggia — Venezia ‘Lazio — Reggina •Lecco — Catanzaro Genoa — ‘Livorno ‘Messina — Potenza •Modena — Perugia ‘Novara — Padova ‘Palermo — Monza Piša — ‘Verona
4:1
1:1
2:2
1:1
3:0
1:0
2:1
0:0
3:3
1:0
PRVENSTVO C LIGE
Palermo	LESTVICA 3« 15 13 2				34	17	42
Piša	30	14	10	6	40 23		38
Verona	30	12	II	7	27	19	35
Foggia Reggiana Livorno	29	11	12	6	31	23	34
	29	n	12	6	31	23	34
	29	n	8	9	24	22	32
Bari	29	n	9	9	39	33	31
Genoa	30	8	14	8	30	21	30
Catanzaro	30	7	Hi	7	22	22	30
Monza	29	7	16	6	31	31	30
Reggina	30	11	8	11	33	35	30
Catania	29	10	9	10	29	26	29
Padova	29	10	8	11	35	24	28 i
Lazio	29	6	15	8	19	25	27
Novara	30	6	11	10	23	32	26
Modena	30	5	15	10	26	32	25
Lecco	30	4	17	9	24	31	25
Perugia Venezia	30	7	11	12	30	38	25
	:>!»	7	10	12	16	24	24
Messina	-9	6	11	12	17	33	23
Potenza	30	4	13	13	18	33	21
Prihodnje tekme (14. t.m.)
Bari - Lecco, Catania - Foggia, Catanzaro - Messina, Lazlo -Palermo, Monza - Livorno, Padova - Perugia, Piša - Reggiana, Potenza - Modena. Reggina -Novara, Venezia - Verona.
A SKUPINA
C
lir
IZIDI
Biellese — Treviso	3:1
‘Bolzano — Solbiatese	0:0
‘Como — Rapallo	4:0
‘Entella — Marzotto	1:0
‘Legnano — Trevigliese	1:1
•Mestrina — Piacenza	2:1
•Monfaleone —1 Savona	1:1
Triestina — ‘Pavia	1:0
•Udinese — Pro Patria	2:0
‘Verbania — Alessandria	2:0
Como	LESTVICA 29 18 7 4				39 12	43
Piacenza	29	14	10	5	30 16	38
Udinese	29	11.	5	8	44 26	37
Savona	29	13	9	7	33 18	35
Verbania	29	10	14	5	27 20	34
P. Patria	29	13	7	9	37 26	33
Marzotto	29	11	8	III	30 27	30
Mcnfal.	M	8	13	8	22 22	29
Solbiatese	29	8	12	0	28 21	78
Legnano	29	9	10	Ul	23 25	28
Triestina	29	8	12	9	21 24	28
Biellese	29	7	II	8	31 35	28
Trevigl.	29	9	10	10	20 23	28
Alessand.	29	8	HI	11	27 38	26
Treviso	79	8	10	11	30 32	26
Rapallo	29	lil	6	13	29 38	26
Entella	79	9	7	13	18 29	25
Bolzano	29	4	12	13	25 40	20
Pavia	29	4	12	13	18 39	20
Mestrina	29	4	10	IS	37 19	18
Prihodnje		tekme (14. t.m.)				
Alessandria -		Entella, Marzotto -				
Udinese, Piacenza - Monfalco ne, Pro Patria - Mestrina. Rapallo - Solbiatese, Savona - Biellese, Trevigliese - Pavia, Treviso - Legnano, Triestina - Como, Verbania - Bolzano.
Catania — Reggiana	2
Foggia — Venezia	X
Lecco — Catanzaro	X
Livorno —	Genoa	2
Messina —	Potenza	1
Modena —	Perugia	1
Novara — Padova	X
Palermo — Monza	X
Verona — Piša	2
Biellese — Treviso	1
Empoli — Prato	2
Siena — Anconitana	1
Cosenza —	Lecce	2
KVOTE
13 — 29.191.900 lir 12 —	1.527.400 »
Tretja zunanja zmaga Triestlne
Pedroni zopet strelec zmagonosnega zadetka
PAVIA — TRIESTINA 0:1	(0:0)
PAVIA: Ravazzi, Villa, Donzelli; Radaeli, Ghisoni, Sangalli; Bru-mana, Migliaccio, Zucchinali, Bernini, Regali.
TRIESTINA: Chendi, Da Rold, Kuk; Del Piccolo, Sadar, Pestrin; Canzian, Brusadelli, Pedroni, Scala, Ive.
STRELEC: v 47’ Pedroni.
SODNIK: Leardi (Messina).
KOTI 6:1 v korist Pavle.
Približno 1500 gledalcev. Sodnik je opomnil Pedronija in Don-
zellija.
Potem ko smo šestnajst tekem za-
man čakali na zmago Triestlne, se je moštvo končno le prebudilo in je po zmagi nad Legnanom osvojilo obe točki tudi na tujem Igrišču, žrtev prerojenih Tržačanov je bila Pavia, ki je s tem porazom praktično zgubila vsako upanje, da bi se rešila izpada. Izid na vsak način n! realen. Domačini so v glavnem napadali, čeprav jih je odlična o-bramba gostov hladnokrvno odbijala. 10’ pred koncem tekme pa so celo izenačili. Sodnik je tedaj presenetil vse in je razveljavil zadetek zaradi prekrška, ki ga ni nihče (niti Tržačani) ni videl, kljub temu so se po njegovi odločitvi vsi strnili okoli njega in branili njegovo odločitev pred razburjenimi domačini.
Kljub temu je Triestina zaigrala odlično. Moštvo je znova dobilo zaupanje vase, napadalcem se je le «odprlo», še enkrat pa je med njimi zablestel požrtvovalni Pedroni, ki je že drugič zaporedoma dosegel odločilni zadetek. Tudi Ive je zadovoljil in je le za las ostal brez zadetka, saj je branilec Sangalli ustavil na črti njegov strel, ko je bil vratar že premagan. Dobro je zaigrala tudi obramba, ki ni nikoli dopustila, da bi domačini izkoristili nenehni pritisk in je z organizirano igro omogočala hitre preobrate, ki so spravljali v nevarnost mrežo gostov.
Domačini so torej dali od sebe
II llllllllillil IIII llllllllll II Hill llll1IIHimi*l Hi 9*111111111
MOŠKA
22.
A LIGA
71:58
85:67
80:76
75:71
90:75
76:74
in zadnje kolo
IZIDI
Oransoda — Simmenthal Noalex — Boario Becchi — Eldorado AlTOnesta — Ignis Sud Candy — Fargas Ignis Varese — Butangas
KONČNA LESTVICA Oransoda Cantu 36: Ignis Sud in Candy Bologna 32; Simmenthal 30; Ignis Varese 26; Noalex Venezia 24; Butangas Fesaro in AlPOnesta Milano lSfElfldt-ado Bologna in Boario Padova 14; Becchi Forli 12; Fargas Livorno- 8.
Oransoda je državni prvak. Becchi in Fargas izpadeta v B ligo.
ŽENSKA A LIGA
IZIDI
‘Lamborghini	—	GEAS			35:30
Recoaro — ‘FIAT					80:43
*SG Triestina	—	Lanco			60:38
Standa Fe —	Fiamma				48:34
‘Standa Mi —	Ultravox				74:44
LESTVICA					
Recoaro	18	18	0	1250	670 36
Standa Mi	18	15	3	1030	746 30
GEAS	18	12	6	841	679 24
Lamborghini	18	11	7	775	693 22
FIAT	18	9	9	817	876	18
Lanco	18	8	10	748	898	16
SG Triestina	18	5	13	825	893 10
Fiamma	18	5	13	732	982 10
Standa Fe	18	4	14	786	883	8
Ultravox	18	5	15	636	993	6
Recoaro je državni prvak. Standa Ferrara in Ultravox izpadeta v B ligo.
MOŠKA B LIGA IZIDI
•Snaidero —	Italsider Ge				88:66
‘Biella — Biancosarti					69:68
‘Italsider Ts -	- Spliigen Brau 60:55				
Gamma — 1	Imola				63:59
‘Faema — Siemens					77:60
Lloyd Adriatico			‘Gira		53:43
LESTVICA					
Snaidero	21	19	21462		1243 38
Biancosarti	21	16	5	1407	1153 32
Spliigen Brau	21	12	9	1458	1327 24
Gamma	21	12	9	1438	1453 24
Lib. Biella	21	12	9	1353	1285 24
Gira Bologna	21	10	11	1234	1277 20
Faema	21	16	11	1379	1393 20
Italsider Ts	21	9	12	1202	1268 18
Siemens	21	7	14	1260	1360 14
Lloyd Adrd.	21	7	H	1298	1406 14
Italsider Ge	21	6	18	1243	1318 12
Virtus Imola	21	6	15	1162	1324 12
vse, kar so zmogli. Napadali so stalno, čeprav z zaletavostjo, kar je sicer pomagalo gostom, imeli pa so tudi precej smole, ko je prečka rešila Chendija in predvsem ko je sodnik razveljavil gol, ki je bil verjetno povsem veljaven. Kljub vsemu pa je igra ostala zelo mirna, in ni prišlo do obračunavanj in grdih prekrškov. Le proti koncu, to je po razveljavljenem golu so se duhovi razgreli, tedaj pa je sodnik odločno nastopil in preprečil ostro igro.
Domačini so se takoj pognali v napad, toda prva nevarnost je nastala prav pred njihovimi vrati. Obramba je- v 15’ kratko odbila,
žogo je prestregel Ive, ki je z ostrim strelom presenetil vratarja. Na črti je rešil Sangalli. V 21’ so domačini izvedli najlepši prodor dneva, Bernini in Sangalli sta presenetila celotno obrambo toda strel je bil netočen. Do gola bi skoraj prišlo v 43’ ko sta Chendi in Da Rold oklevala pri navidezno' nenevarni žogi, katero je prestregel Brumana, ki pa je zgrešil prazna vrata. V 47’ je prišlo do odločilnega zadetka. Brusadelli je prodrl na desni, podal na sredo, kjer je Pedroni iz pol-obrata potresel mrežo z ostrim in točnim strelom. V 66’ je Pavia znova presenetila rdeče, toda Berni-nijev strel z glavo, ki je ukanil Chendija, je zadel prečko. Dve možnosti za Triestino s Pedronijem in Canzianom, toda tudi njuna strela sta bila netočna, nato pa gol Zuc-chinalija, ki je od daleč presenetil Chendija: veselje je splahnelo zaradi sodnika, ki je zadetek razveljavil in dal prosti strel v korist gostov.
uk
Nogometne z onstran
vesti
meje
Presenetljiv poraz Kopra in zaslužena zmaga Nove Gorice
Glavna senzacija 14. kola nogometnega prvenstva Slovenije je bil poraz Kopra s Slavijo na domačem igrišču. Vsi so sicer vedeli, da je Koper v krizi, toda nihče ni računal, da bo doživel prvi poraz na domačem igrišču.
Koper je imel skoraj vso tekmo rahlo premoč, zlasti pa so domačini pritiskali v zadnjem delu igre. Domačini so imeli vrsto zrelih priložnosti in so dvakrat iz neposredne bližine zadeli vratnico. Nekaj skoraj brezupnih položajev pa je rešil vratar Mozetič, ki je bil najboljši mož na igrišču.
Kje so vzroki poraza Kopra?
Predvsem je treba povedati, da so domačini začeli srečanje neborbeno, niso startali na prvo žogo, pa tudi mnogo manj so se gibali po igrišču kakor gostje. Zato lahko rečemo, da je Slavija popolnoma zasluženo dosegla vodstvo z 1:0. Šele zatem so se domači «prebudili», toda ker prve akcije niso uspele so igrali vedno bolj nervozno. V tre-
ii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiu>iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiniMiiiiiiiiiiiiniiiiii
PRVENSTVO D LIGE
Grenak poraz moštva Ponziane
Trije igralci izključeni, trije poškodovani, izrečenih pet opominov
Covacich,
skoraj nihče: pohvalimo lahko le poškodovanega Frontalija, ki je trmasto vzdržal do konca tekme in izvajal vse oute, ker drugega res ni mogel storiti. Gostje čeprav so bili preostri, so si pravzaprav zaslužili zmago. V enajstih ves prvi pol-
PONZIANA — BELLUNO (0:1)	0:1
PONZIANA: Prinčič; Framalico, Baudaz; Norbedo,
Kirkmayr; Fonda, Frontah, Furlani, Curci, Barnaba.
BELLUNO: Magris; Matiello; Zampieri; Brtoldin, Fiorin, Boito; Olivotto, Bui, Zamperetti, Colazzuol, Mazzotti.
SODNIK: Labanca iz Milana.
STRELEC: v 33’ Colazzuol.
KOTI 8:2 (5:1) v korist Ponziane.
Približno 1000-1500 gledalcev. Sodnik je opomnil Norbeda, Fon-do, Bula, Baudaza, Covacicha in curcija. Izključil pa je Zampleretti-ja, Covacicha in Bertoldinija. V 5’ se je poškodoval Frontah, v 18’ pa Framalico. Oba sta ostala na igrišču, čeprav sta bila neuporabna. V 45’ se je poškodoval Fiorin, v 56 pa Olivotto, ki je nadaljeval igro z obvezano roko.	i
Take tekme so k sreči bolj redke. O igri pravzaprav sploh ni mogoče govoriti, saj se je takoj začelo obračunavanje med igralci in je Ponziana kaj kmalu ostala najprej v desetih, nato pa celo v devetih.
Logično je torej, da bo ta poraz po vsej verjetnosti pomenil izpad domačega tadštva iz te konkurence.
Tekma je sicer obetala mnogo.
Ponziana je pred tednom remizirala na tujem in zlasti prikazala odlično igro. Tekma z Bellunom, to je z direktnim tekmecem za obstoj je bila torej izredna priložnost, da se prične nov prodor moštva proti varnemu delu lestvice. Na žalost pa se je ta tekma začela slabo in se tako tudi nadaljevala, že v prvih minutah je bilo jasno, da imata moštvi slab dan, kar je v glavnem povzročila trema. Ko pa so poškodbe razredčile domače vrste, so gostje prevzeli pobudo in kljub obupni igri enkrat le streljali na vrata in to neubranljivo Z dvema igralcema manj se Tržačani pravzaprav niti niso mogli prebuditi in preiti v napad. Vratarja sta samevala, medtem ko je igra potekala, če je že mogoče govoriti o igri, na sredini igrišča. V taki «revščini» se je še enkrat nad vsemi dvignil sodnik, ki je s svojimi posegi onemogočil kakršen koli prodor, žoga je lahko pretekla le par metrov, ko je že sodnik žvižgal, večkrat narobe, nekajkrat po nepo-trebi, predvsem pa je začel takoj polniti svojo beležko z imeni igralcev, ki so zgubili živce zaradi njegovih napak.
Kot sem že omenil, ni mogoče govoriti o tekmi, ker igre sploh ni bilo. Nenadni poškodbi sta popolnoma sprevrgli taktiko domačinov, ki se nikakor niso znašli, igralci so igrali brez idej, brez povezave, pa tudi gostje niso bili boljši. Izvzet ni
čas in del drugega, so lahko vsaj skušah pripraviti kakšen prodor, čeprav so pri tem pokazali vse svoje slabosti. V prvem delu so za nekaj minut pritisnili moralno zlomljene domačine v kazenski prostor in v 33’ so prišli do odločilnega zadetka: Olivotto je podal z desne pred vrata, Mazzotti, najnevarnejši med gosti, je potisnil žogo do Colazzuo-la, ki jo je z glavo spravil v mrežo.
Ponziana je imela nekaj priložnosti, predvsem dva prosta strela v kazenskem prostoru, toda oba sta se ustavila pri živem zidu gostov. Vratar Magris sploh ni imel dela, saj se ni niti en strel približal njegovim vratom. V tem lahko iščemo razlog za ta hud poraz Ponziane.
uk
nutku največje premoči je prišla še hladna prha. Obramba se je namreč preveč pomaknila naprej in gostje so v hitrem prodoru povišali na 2:0. S tako igro, kot jo je prikazal v nedeljo,, bo Koper še doživljal poraze. Čepra\ je to moštvo, ki je po tehničnem znanju najbrž najboljše v republiški ligi, pa je zapravilo možnost za osvojitev prvega mesta prav zaradi premajhne borbenosti in pomanjkanja kondicije. Štiri točke prednosti Mure in Ljubljane so skoraj nedosegljive, oziroma predstavljajo za Koper samo še teoretično možnost, če ti dve ekipi doživita nepričakovane spodrsljaje.
Nova Gorica je doma zasluženo premagala mariborskega Kovinarja in si utrdila položaj v sredini lestvice. Domačini so bili vso tekmo v premoči in so tudi dosegli vodstvo 3:0. Zaradi nepazljive o-brambe pa je gostom uspelo v nekaj minutah pred koncem doseči častni zadetek.
V	zahodni skupini druge republiške lige je bilo glavno srečanje v Sežani, kjer sta se pomerila najresnejša kandidata za osvojitev prvega mesta: Tabor in Zagorje. Tekma je bila dokaj razburljiva in ostra in je sem pa tja prešla mejo dovoljenega. Domačini so bili dvakrat v vodstvu, gostje pa so o-bakrat izenačili. Zgubljena točka ne pomeni nič tragičnega za Tabor, ki ima še zmeraj tri točke prednosti pred Zagorjem ter štiri točke pred Ilirijo in Slovanom.
V	Tolminu sta si domače moštvo in Izola razdelili točki. Tekmo so igrali na dokaj težkem terenu in je bila nekoliko živahnejša šele v drugem polčasu. Rezultat v glavnem ustreza dogodkom na igrišču.
Piran je po dveh zaporednih zmagah razočaral V Litiji so bili domačini v dokajšnji premoči, kar dokazuje tudi dejstvo, da so 15 minut pred koncem vodili s 4:1. V zadnjem delu tekme so Pirančani prevzeli pobudo, vendar jim je uspelo le ublažiti poraz.
Najbolj je razočara) svoje pristaše Nanos, ki je v prvih dveh tekmah spomladanskega dela prvenstva pokazal dobro igro, tokrat pa je v srečanju v ljubljanskim Slovanom povsem odpovedal.
2. diletantska kategorija
SKUPINA D
IZIDI
‘S. Lorenzo — Vesna ‘Rosandra — Itala »Mariano — S. P. d’Is.
•P. Monfal. — S. Canzian ‘Edera — Turriaco ‘Sagrado — CRDA ‘Torriana — Farra Libertas — ‘Romans
2:0
1:0
1:1
0:0
2:1
1:0
1:1
1:0
	LESTVICA						
Mariano	23 14		6	3	37	15	34
Edera	24	13	4	7	30	19	30
Libertas	23	10	9	4	24	15	29
S. Canz.	23	10	8	5	29	18	28
Sagrado	23	10	7	6	27	17	27
Rosandra	23	9	7	7	28	20	25
Farra	23	6	13	4	23	24	25
S. P. d’Is.	23	10	5	8	23	29	25
Itala	23	9	5	9	26	26	23
Turriaco	24	6	10	8	23	28	22
P. Monf.	23	7	5	11	24	33	19
Torriana	23	8	3	12	21	28	18
CRDA	23	S	8	10	16	28	18
Vesna	23	3	10	10	18	27	16
Romans	23	4	7	12	22	28	15
S. Lorenzo	23	4	7	12	13	31	15
Prihodnje tekme (14. t.m.) Vesna - Mariano, Turriaco - Sa-grado, S. Canzian - Itala, Torriana - Rosandra, Libertas - S. Pier dTsonzo, Farra - Pro Mon-falcone, San Lorenzo - Edera, CRDA - Romans.
SKUPINA C IZIDI
•Dolegnano — Sevegliano	1:0
Terzo — ‘Porpetto	1:0
Juventina — ‘Risanese	1:0
‘Castionese — Percoto	0:0
Rivignano — ‘Pocenia	2:1
‘Pozzuolo — Lucinico	1:0
‘Fiumicello — Ruda	2:2
Audax — ‘Maranese	1:0
	LESTVICA						
Dolegn.	23	14	7	2	36	13	35
Audax	23	11	11	1	44	25	33
Maranese	23	13	6	4	38	18	32
Sevegl.	22	11	5	6	31	22	27
Fiumic.	23	9	8	6	32	24	26
Rivign.	23	7	10	6	26	26	24
Porcoto	23	4	14	5	28	26	22
Castion.	23	7	8	8	24	25	22
Pozzuolo	23	8	6	9	23	27	22
Risanese	23	6	9	8	24	32	21
Juvent.	23	9	3	11	29	36	21
Terzo	23	6	6	11	20	30	17
Lucinico	21	3	10	8	21	27	16
Porpetto	23	5	5	13	21	34	15
Ruda	22	2	9	11	18	37	13
Prihodnje tekme (14. t.m.)
Sevegliano - Risanese, Rivignano - Pozzuolo, Percoto - Terzo, Fiumicello - Porpetto, Juventina - Audax, Ruda - Castionese, Pocenia - Dolegnano, Lucinico -Maranese.

Leteči Škot Jim Ciark mrtev
Dvakratni svetovni prvak (1963 in 1985) se Je smrtno ponesrečil med dirko v Hockenheimu v Zahodni Nemčiji
Ljudje si ogledujejo
ostanke avtomobila, peljal v smrt
ki je Jima Clarka po-
V nedeljo se je med tekmovanjem v Hockenheimu v Nemčiji smrtno ponesrečil dvakratni svetovni avtomobilski prvak Jim Clark. Do tragedije, v kateri je zgubil življenje verjetno najboljši pilot vseh časov, je prišlo v petem krogu, ko je prva skupina vozil tekmovala za evropski pokal avtov formule ena. Iz doslej uradno še neugotovljenih vzrokov je Clarkovo vozilo na delu ravne ceste zaneslo s proge, predrlo je zaščitno ograjo, se trikrat prevrnilo in s hitrostjo 280 km na uro treščilo v neko drevo. Vozilo se je povsem razbilo Clark sam pa je bil na mestu mrtev. Zlomil si je vrat in le dobil — poleg drugih težkih poškodb — dvojni utor lobanje. Razbitine vozila so ležale 300 metrov okrog kraja nesreče, kljub temu pa ni nihče od 200 tisoč gledalcev, ki so v bližini sledili poteku tekmovanja videl nesrečo. Zvočniki so šele čez eno uro objavili žalostno vest. Po neuradnih vesteh naj bi bil vzrok za nesrečo moker asfalt, na katerem je Clarku zdrsnilo.
32-letni Clark je bil po rodu s škotske. Z avtomobilizmom se je začel ukvarjati razmeroma kasno. Kmalu pa se je izkazal kot nadpovprečno nadarjen vozač, ki je s svojimi uspehi zasenčil vse ostale. V svoji 12-letni športni karjeri je bil dvakrat svetovni prvak, 25-krat pa je zmagal na dirkah za veliko nagrado in je vedno vozil avto
znamke Lotus. Ciark je zmagal na teh dirkah za veliko nagrado vozil formule 1:
Belgija: 1962, 1983, 1964, 1965.
Nizozemska: 1963, 1964, 1965, 1967 V. Britanija: 1982, 1963, 1964, 1965 1967.
Francija: 1963, 1965.
Italija: 1963.
Nemčija: 1965.
ZDA: 1962, 1966, 1967.
Mehika: 1963, 1967.
J. Afrika: 1963, 1965, 1968.
Jugoslovanska prvenska
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Zaradi meddržavnega srečanja Francija - Jugoslavija v Marseillu, so zvezni prvoligaši včeraj počivali.
LESTVICA
Partizan	19	11	5	3	30 16	27
C. zvezda	19	9	7	3	36 19	25
željezničar	19	8	7	4	31 20	23
Dinamo	19	7	8	4	26 19	22
Vardar	19	8	6	5	22 23	22
Zagreb	19	7	5	7	37 24	19
Velež	19	7	5	7	20 19	19
Hajduk	19	6	6	7	26 25	18
Rijeka	19	7	4	8	28 29	18
Proleter	19	7	4	8	23 32	18
Vojvodina	19	5	7	7	20 20	17
Olimpija	19	5	6	8	21 28	16
Maribor	19	4	8	7	24 32	16
Sarajevo	19	7	1	11	28 31	15
Radnički	19	7	1	11	19 33	15
Beograd	19	6	2	11	23 34	H
Pari prihodnjega kola
Dinamo - Olimpija (0:0), Hajduk -željezničar (2:2), Crvena zvezda -Velež (0:0), Vojvodina - Vardar (1:2), Rijeka - Proleter (0:3), Rad-nički - Zagreb (1:3), Sarajevo -Partizan (0:1), Maribor - Beograd (0:2). V oklepaju so rezultat! jesenskih tekem.
II. ZVEZNA LIGA -	(Zahod)
IZIDI
Bratstvo — Belišče	0:1	(0:0)
Aluminij — Famos	2:0	(1:0)
Sloboda — Rudar (K)	1:0	(0:0)
Trešnjevka — Borovo	0:0
Šibenik — Borac	2:3	(0:2)
Rudar (L) — Lokomotiva	2:1	(0:0)
Varteks — BSK	3:1	(2:0)
Čelik — Leotar	3:0	(1:0)
Osijek — Split	2:1	(1:1)
LESTVICA
1. —
2. — 3. —
4. —
5.	—
6.	—
KVOTE 12 — 570.329 lir 11 —	47.527 »
10 —	6.476 »
Čelik
Sloboda
Rudar (L)
Split
Famos
Osijek
Lokomotiva
Borovo
Varteks
Borac
Leotar
Rudar (K)
Belišče
Bratstvo
BSK
Trešnjevka Šibenik Aluminij
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
3:1
3:0
2:1
48
34
43
30
30 29 23 29 20 28 23
31 28 26 29 27
6 12 28 34 16 19 23 26
29
30 29 46 34 37 32 39
21	39
22	52
Pari prihodnjega kola
Osijek - Bratstvo (3:1), Split - Čelik (1:3), Leotar - Varteks (1:1) BSK - Rudar (L) (0:2), Lokomotiva - Šibenik (0:2), Borac - TreS-njevka (1:0), Borovo-Sloboda (0:2) Rudar (K) - Aluminij (0:3), Famos - Belišče (2:1).
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Koper — Slavija Rudar — Ljubljana N. Gorica — Kovinar železničar — Mura Svoboda — Hrastnik Celje-KIad. — Triglav
0:2 (0:1 1:2 (1:0 3:1	(0:0
2:5	(1:2;
(0:1
2:1
0:0
Mura	14	9	3	2
Ljubljana	14	9	3	2
Celje-KIad.	14	6	6	2
Koper	14	6	5	3
Slavija	14	6	5	3
Triglav	14	4	6	4
N. Gorica	14	4	5	5
Svoboda	14	4	3	7
Kovinar	14	3	5	6
Hrastnik	14	3	3	8
železničar	14	2	4	8
Rudar	14	3	2	9
44 20 39 16 25 14 24 17 17 13 21 18 17 17 23 32 20 30
Pari prihodnjega kola
Celje-Kladivar - lioner (0:0), Tri glav - Svoboda (0:2), Hrastnik železničar (5:2), Mura - N, Gori ca (1:0), Kovinar - Rudar (2:3) Ljubljana - Slavija (2:1).
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Tabor — Zagorje	2:2
N. mesto — B. krajina 0:1 Kamnik — Ilirija	i:o
Tolmin — Izola	i:i
Litija — Piran	4:2
Nanos — Slovan	1:3
			LESTVICA			
Po	1	Tabor	14	9	4	1
Short Stop	X	Zagorje	14	7	5	2
Be Sweet	X	Ilirija	14	9	0	5
Roquepine	1	Slovan	14	8	2	4
Eileen Eden	I	Piran	14	7	2	5
Some Fire	2	Izola	14	6	3	5
Gilbert	X 2	B krajina	14	6	1	7
Eelio	2 X	Litija	14	5	2	7
Minosse	X	Tolmin	14	4	4	6
Insonne	1	Kamnik	14	5	1	8
Padenghe	X	Nanos	14	2	3	9
Moise	2	Novo mesto	14	0	5	9
27
31
33
34 29 26 18
32 21 20 18 12
ISIS
ISIS
(0:2)
21 1 1< 1« 1 11 li
I
‘I
f
Pari prihodnjega kola
Litija - Nanos (3:1), Piran - To*" min (3:3), Izola - Kamnik (2:u Ilirija - N. mesto (3:0), B. krajina' Tabor (1:3), Zagorje - Slovan (3:2)-
STEFAN OLIVIER
Nekdo j;e potrkal.
«Da», se je oglasil Feldhusen.
«Q, oprostite,« je rekla gospodična Rieck med vrati. ((Glavna sestra bi rada pozdravila šefa zdravnika.«
«Prosim, povabite jo,» je odvrnil Feldhusen, «samo trenutek — suknjič si moram zapeti.«
Glavna sestra je vstopila. Imela je petdeset let, vsi njeni ženski upi so bili že za njo. Njen cilj je bil pokoj v samostanu; njeno veselje — oblast; njena slabost močna črna kava. Poklicna prijaznost, ki jo je morala kazati dan za dnem, je vrezala v njen obraz globoke črte, in zdaj so, kot kaže, postale njegov sestavni del. Toda trde oče pod njenim pokrivalom so govorile zgovorneje.
Feldhusen ji je stopil nasproti Prijel jo je za roko in jo popeljal do naslonjača, da bi sedla. Ni bilo priložnosti, da bi spregovorila. Le gledala je, njene ustnice so se komaj vidno premikale. Jo je že omehčal, si je mislil Neugebauer.
«Upam, da vam tobačni dim ni zoprn,« jo je nagovoril Feldhusen, «morda pa celo kadite?«
«Ne, doktor.«
Je že popolnoma mehka, si je mislil Neugebauer.
«No, kavo pa pijete?«
«Da,» sramežljivo je povesila oči, «da, kavo imam rada.«
«Ah, ujeli smo jo. Ce ni greha tu, je pa tam! Ali bi bilo
NOVI ŠEF
preveč, če bi vas prosil, da mi vsak dan pripravite skodelico kave?«
Zamaknjeno je strmela. ((Seveda, doktor, tega bom samo vesela.«
((Odlično. Saj gotovo veste, Neugebauer, da nihče na svetu ne zna skuhati boljše kave kot izkušene glavne sestre.«
«0 tem ne vem mnogo,« je suho odgovoril Neugebauer.
Sestra Louise ga je bliskovito pogledala. Feldhusen je to opazil in razumel. Nimata se rada, si je mislil. To je lahko samo v moj prid. Deli in zmaguj! Nikoli se ne bosta združila, da bi me napadla. (»Kako dolgo ste že tu, sestra?«
((Šestnajst let,« je tiho odgovorila.
Predolgo, si je mislil Neugebauer.
«To je pa kar precej. In koliko časa ste že redovnica?«
((Enaintrideset let.«
Feidhusen je vstal. «Vesel sem, da sem dobil tako izkušenega pomočnika,« je toplo dejal, «kmalu se bova spet srečala!« Sestra se je vljudno priklonila. Feldhusen je stopil k vratom in ji jih odprl. Sestra Louise je odšla, Neugebauerja je pozabila pogledati.
Tako je treba streči stvarem, si je mislil Neugebauer. Sam sem vedno ravnal narobe. Mnogih nevšečnosti bi se lahko rešil.
Feldhusen je spet sedel. ((Steber ustanove,« je rekel, ((čeprav diši nekoliko po baldrianu. Ste opazili?«
«Tega sem že navajen,« je odvrnil Neugebauer.
Potem sta govorila o osebju, bolnikih, o raznih primerih in delovnih navadah v bolnišnici. Neugebauer je odgovarjal in razlagal. Komaj je še kaj ostalo za razgovor — morda samo dve stravi, na kateri sta oba mislila. Toda Feldhusen ju ni načel. Zadnja pavza pa je bila kar predolga.
«še neka stvar je,» je začel Neugebauer, (»privatni pacienti. Kako boste uredili glede njih?«
«Saj res, nanje sem čisto pozabil,« je negotovo rekel Feldhusen. ((Seveda.. Osnova naše blaginje. Poglejva, kako
je bilo to doslej urejeno? Pod mojim prednikom, mislim.«
((Profesor Weinreich jih je nekaj prepustil meni. Za vse ob svojih nalogah ni mogel skrbeti. Po njegovi smrti sem odgovarjal za vse.«
«Tako torej.« Feldhusen je razmišljal, ne da bi spremenil svoj obraz. «Hm,» je zamrmral, (»strašno dosti časa vzame ta posel. Toda ni si mogoče pomagati. Glas o novem zdravniku gre hitro okrog in vse ženske želijo, da bi videle, kakšen je in mu odkrile svoje težave. Predlagam tole: še naprej boste skrbeli za stare pacientke, jaz pa bom prevzel nove. Kasneje se bova o tem podrobneje domenila. V redu?«
To pomeni, da bom s svojimi opravil v treh mesecih, si je mislil Neugebauer. Manj mi ni mogel ponuditi. Toda tudi to bo pokrilo račune za pohištvo. «Da», je odvrnil.
»(Dobro. Kdaj pa so ure za privatne pacientfte?«
(»Jutri popoldne.«
«V redu, bom prišel. Imava še kaj?«
Za konec je Neugebauer prihranil nekaj, kar ga je najbolj trlo. Iz žepa je potegnil kos papirja: «Tu je seznam jutrišnjih operacij, doktor,« je dejal. (»Ali bi povedali, katere boste opravili vi?«
(»Odlično,« je vzkliknil Feldhusen. (»Pokažite!« Ko je bral, je premikal ustnice. Ponavljal je imena bolnic in predvidene operacijske posege.
Ničesar ne bo ostalo zame, si je mislil Neugebauer. Na vse, kar je mogoče, bo položil svoje roke. Najbolje je. da grem.
Feldhusen mu je vrnil papir. »(Precejšen seznam, zelo obširen. Toda to so še vaši primeri Neugebauer. Jaz bi rad najprej spoznal paciente, razen tega pa moram v prvih dneh videti še zelo mnogo stvari, tudi administracijo, napraviti formalne obiske, segati v roke. Saj veste, kako je to. Jutri operirajte kot običajno. V sredo bova šla skupaj po bolnišnici, potem bova pa videla. Ne bova hodila drug drugemu
v zelje, o tem sem prepričan.«
Odloženo, si je mislil Neugebauer. Ne želi z menoj slab11 voziti. »»Kakor želite«, je rekel skoraj srečno.
Feldhusen je vstal. (»Potem je tudi to rešeno.«
Neugebauerja je spremil do vrat prav tako prijateljsK® kot glavno sestro. Ko je bil na hodniku, je slišal pretek glas gospodične Rieck in smeh novega zdravnika. Zares sel? počel vse narobe, mu je prišlo še enkrat na misel.
* * *
Ko se je tisti večer vrnil domov, je bilo v stanovanj11 vse tiho. Niti šuma ni bilo slišati. Nasmehnil se je. Liselot** je morala biti zelo stroga. Vrata mu je odprla, ko je še zvoni* Prijel jo je za ramena in poljubil. Potem je odšel v otrO ško sobo.
Ko se je vrnil, ga je čaj že čakal. Ni počakala, da ^ spregovoril. »»Kakšen je?« je vprašala.
(»Zelo dober kolega. Lepše postave kot tvoj stari moi'
»(Neumnež! Kako izgleda?«
«Kot igralec po premieri. Tudi govori tako. Posel D0 napredoval.«
(»Koliko je star?«
»»Sredi štiridesetih, bi rekel.«
«In odkod je?«
»»Nimam pojma, tega ga nisem vprašal.« Srknil je nek*! čaja. (»Lahko boš plačala pohištvo, pustil mi je stare privadi* paciente.«
(»Misliš, da bo to dovolj?«
»(Moralo bo biti. Navijal bom, kolikor bo mogoče.«
Dolila mu je čaja. «In kakšen je sicer?«
«Sicer? Očarljiv. Vedno najde pravo besedo. Zdi se, nima rad težav.«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO- TRST — UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečno 800 lir ' vnanrei četrtletna 2 250 lir polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 lir SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega ti*** Trst 115374 — Za SFRJ- ADIT DŽS Ljubljena Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 1*( beseda _ 'oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »(Societš Pubblicitš Italiana« — Odgovorni urednik: Siam -	- r-^oia In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst