Stav- 291 ? Trsta, * petek 24. ofcfobn 1919 letnik KlL'8 JUfcal' v jk dan, ođl cb nedeljah in praznika*, zjutraj- — Uredništvo: nBca m. Fi»£ttka AsHkega i3ez. 24 L nzdstropje. — Dopisi naj se poCIjajo ured-cOvn. — Nefnsnkžrzna pisma se ne sprejemaj** rokopisi se ne VTalsJa — Izdajale'j to odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kansordj Mi tčinosa. — Tisk tnkarne EAlsosL — Narcafcs znaša na mesec L »—v pol kta L 19-— in celo Ml* L 3fr—% — Teiefoa artdaišhrs in vtpu m Ser. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stottnk. — Oglasi se rmc-nafo v BiukuaU ene kolone (72 Btm\ — Oglasi trgovcev in obrtnikov jrh po 30 stoL; osmrtnice, zairraie, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mm po a> stot Mati oglasi po 10 stat beseda, najmanj pa L % Oglase sprejemi tasenlai oddelek Edinosti. Naročnina is reklamacije se pošiljajo izključno npravi Rtom A Uprava in i iniihil oddckfc se nahaja v Tisti* uL sv. RaaČ*ifca As, Po rešitui ministrske Krize SHL Prneram In đelcunnje nove vlade. — Cr. TrarnUU Pašićeo zastcpnIR. BELGRAD, 19. »Beogradski Dnevnik« pišeš Pokua <šest in trideset dne (od 12. sepLembra, đ&o je Davidovičeva vlada odstopila, do včeraj, 18. uktcibra, ko je bila končno zopet vzpo-L^vijena Davidovičeva vlada, in kriza končno rešena) se je nahajala dežela v krizi. Po silnih pretresljajih v državi; po zastanku vseh del več ikot mesec dni, del. ki so sedaj najpotrebnejša, po dokončani težki in grczni vojni, vsled katere so se izvršili veliki dogodki, pc tem zastanku, ki se ne more popraviti, — smo zcpet pričakali vla-do, ki bo enkrat vodila državo in narod po pravi pc.ti razvoja. Pa je bilo izdano včeraj, na šest in trideseti dan krize, tole uradno poročilo: ».Ministrska kri1"* je dokončana. Kabinet g. Ljub. M. Davidovića ostane v svoji dosedanji sestavi. Samo narodni poslanec, g. Biankir!, vstopa v kabinet kot minister brez listnicu 4n ministrski podpredsednik«. Vkda g. Davidovića. Pr-te«nte2eem je ses-tavlien sedanji kabinet te?-Me: M'mistrsM predse6n:k, Davidovi«; podprete:1"*'-k, Biartkiro: minister za zunanje stvari, Trum^ić; manister za notranje stvari, *">ri'W-čv:n3 že prve dni. V prvi vrsti bo vlada nadaljevala moftoče in smo pole« drugega od-pv-rill sodem milijonov kron za begunce v Bosni. Ptfez tega bo viada nada*:evala ćelo glede pro--rizomih stavb za one. ki so brez stanovan'a. Sedaj je »aivažneHe, s&rbeti za to, da more dežela (prestati zimo. Kar se notranje politike, je iz-Javfl ministrski predsednik Davidovič, -da .o b\ Wo trebs, se proglasi prek! saJ. Vlada bo skrbeia za to, da ee kar uajprei skliče narodno pre^ami^no in bo si«x!e toga obravnavala v rvib se: a h. Vlada ttpa, da ji opozicija ne bo de- pr-eveltkih ovir. Kakšno slaiiSče da bo ira^-zemal opozicionalnl 4stok, o tem viada začasno ni prejela še nobeuih te»av naiolnikov. Prt Črnogorcih našla vlada ^obro razpo>oženje. Na vprašanje, aH se bo podpisala mirovna po-nodba z Avstr!)o. }« odgovoril ministrski predsod-aiit Davkiov^č, da le to glavna stvar, o kateri se ko obraba vato v ministrskih seiah. Preds&inik g}el««jaclje Pašič le v soboto z vsem osobjem odpotoval v Pariz; dr. Trambič je ostal v Belgradu, f)a orekne instirukciio za mirovno konferenco. Izpremesfce v kabinetu. fiCLORAD, 19. Vteda namerava izvesti r4eka-c*r gotovo ne izdam, niti kdo drugi izmed lit, ali 'če & 4e čuJ kak gospodski sin, kako lrf»ulira« o stari pravdi, mogel bi ti občutiti« temu je komopl+a dobra in huda... >Kai to?« ie odsekaj Gusetič, .^bolje je človeku, da uim-re, oego da živi kakor živina. Rekel sern ti že, da mi ni nič za to, če me na^ odxese. lai soda) z Bogom, ljudjel« Fo teh besedah je stkočil Mato ovaje — proti selu. Družbi je bilo tesno pri duši. Vince ni ho-telo prav edeozi grlo. »Pojdetno tudi mif« je rekel sodnik, »dal da bi >»« dobro fcilof Z Bogom, kum podal domačinu roko in kre- •svoje delovanje, prekinjeno »po dolgi krizi. Ako bi opozicija onemogoč-ila njeno delo, bo vlada odločila, ali na.7 razpusti narodno predstavništvo. Tnmrhićevo poročilo o zunanjepolitičnem položaja. BELGRAD, 20. Včeraj zjutraj se je na dvoru pričela seja kronskega sveta pod predsedstvom prestolonaslednika regenta; trajala je vse dopciarjih parlamenta s« govori, da bo «ar<*ino predstavništvo sklicano približno sr««H novensbra. BELGRAD, 21. »Epoca« poroča, da se nemara še ta teden začnejo seje narodnega predstavništva. Dnevni red obsega med drugim proračunske dvanajstine in volilni zakon. Tmmblčev odhod v Pariz. BELGRAD, 19. V torek se odpelje delegat dr. Trumbič v Pariz. V političnih krogih menijo, da bo dr. Trumbič pre el instrukcijo za jugoslovansko ce^egacijo v ttm zmislu, da naj se podpiše mirovna r"<5gedba z Avstrijo. 2 Pašić dob! tritedenski dopust. * '-> / BELGRAD, 21. »Pravda* javlja: Pri zoinjS seji miiiistnske^a sveta se je eldeOllo, da sc g. Pašaču kot prvemu članu naše mirovne delegacije dovoli 3tedenski .dopust, za katerega je prosil, toda s pogojem, da g. Pašić, ako-ravno na čepustu, prisostvuje vsem akte m podpisovanja, ki .bodo v tem času na dnevnem redu pri mirovmi ^konferenci. V predsedstvu naše mirovne delegacije bo g. Pašiča zastopal dr. Trurnibić. Prošnjo poslanika Vesriča za daljši dopust je vlada odložila na pozaej&l čas. BELGRAD, 21. »Pravda« in »Epoha« napadata g. PaSiča zaradi njegove prošnje *a tritedenski dopust, ki jo je vložil sedaj tik pred .podpisom mirovne pogodbe s Nemško Avstrijo, oziroma zaradi njegove zahteve, naj ga sicer edvežejo od njegovih dolžnosti prvega delegata na mirovni konferenci. Vprašanje podpisa mirovne pogodbe. BELGRAD, 21. Pod naslovom »Vlada pred delom« objavlja "današnja »Demokratija« informacijo, da je vlada sklenila, da more naša delegacija v Parizu podpisati s t. gemainsko pogon da ima popolnoma presto roko. V reškem vprašanju se je pokazala potreba odločnosti, ki -jo zahtevajo naši življenjski interesi. Glede Bolgarske bo mirovna delegacija pedvzela vse potrebne korake, da dekaže, kako malo se spoštujejo naše pravice, zlasti glede vojne odškodnkie in zavarovanja •bodočnosti. — »Pravda« javlja nadalje, da je j vlada Imela snoči sejo, na kateri so ministri nil z Androm v selo, a kmalo na to je Jana pevajoč spi-ovela ob palici svojega slepega očeta k počitku. * Otroci so odšli v hišo, mačka se je zavlekla v kuhinjo, a pes je legel pod stopnice. Vse se je umirilo, in ko je večerno rdečilo za-drhtelo po belem cvetju sadnjaka, je zapri Ilija hišna vrata. ' IV. Lepa noč, majmikova noč, tiha kot sen. Ne čuješ v travici ščurka« ne Čutiš na licu ve-triča, zvezde migljajo na čistem nebu; na kraju obzorja vidiš črne gomile, mračne t>r-dine, a izza drevja pogleduje polagoma in plaho žolti mesec, kakor da je tudi njemu žal, da moti s svojo svetlobo tajinstveni nočni mir, ki se razpenja kot orjaška črna pajče-vina nad goro in dolino, nad gradom in kočo, in če ne bi tu pa tam zablestela na trnu svetla kresnica, menil bi: glejte, umrl je sveti Po cesti od Zagreba proti Susjedu se pomika kmečki voz. Konja goni kmet, na vosu sedi močan, v črno oblečen človek pod širokim klobukom. Zdelo se je, da potnik dremlje, seljak pa sedaj zapeva, sedaj tleskne z jezikom in vspodhuia konja, a za tem obznoi- podali poročila o delovanju tvojih resortov. Ministrski svet je sklenil, začeti najenetgič-nejše delovanje t vseh strokah. Zedfajenie jugoslovanskega naroda. CURIM, 22. Jugoslovanski tiskovni urad sporoča švicarskim listom naslednjo brzojavko: Hrvatska narodna stranka (Starčević) je sMenila x ra-dikaici dogovor aa naslednjih podlagah: 1. Dinastija: Kera-georgevič; 2. stolica: Bel grad; 3. enotna vlada; 4. enotni pariament; 5. upravna decentralizacija občin, okrožij, okrai'ev in drugih skup-in; 6. splošna in obvezna vojaška shižba. Brzojavka nadaljuje: »Kar se tiče hrvatskega federalizma, je zadnji sled dvoma izginil. Napram zu-nevarnosti se je naš narod združil v vrste, da se stavi v bran ežkočam. Edini pristaši federativne Jugoslavije ostanejo Bolgarji, Madžarji in drugi nasprotniki našese zedlnjenja in napredka. Regeotovo potovanje. ZAGREB, 20. Kakor poročajo tukajšnji listi iz belgrajskega vira, ne bo mogel prestolonaslednik regent zaradi zap*efceneva zunanjepolitičnega položaja koncem t m. obiskati nit! Zaigreba, niti Ljubljane. Romunski poslanik pri predsedniku Da vidov i ču. BELGRAD, 22. Službeno se poroča, da je danes dopoldne ministrski predsednik Davidovič sprejel rom-unskes> poslanika g. Rackano in konieriral z njhn o vprašanjih, ki so v teka. Tičejo se prometa med našimi kraji in Romunijo. Razgovor je ataša vrednost do danes tamkaj iz gotov ljesnih novih naših bankovcev 1 milijardo, 362 anilijonov in 500 tisoč dinarjev. Do-seda£ se je poslalo v Belgrad in shranilo v zakladnici Narodne banke za 449 miHjooonr in 630 tisoč dinarjev novih bankovcev. Ako se k temu štarifa prsite je jo Še oni novi bankovci, ki so se kupna svota de s eda j dogo-terjan & oovah bankovcev na več kot 2 milijardi dinarjev. Izvažanja v inozemstvo. 1 BELGRAD, 28. Ministrstvo za prehrano je odredilo, da se sme izvoziti največ 50 tisoč svinj v inozemstvo. Od te količine dobi polovico Francija. Razun tega se bo izvozilo v Francijo nekoliko vagonov masti ki večja količina Žita. Toda žito samo tedaj, ako bo mo-čk> vzdriata izvozno carino z ozirom na dejstvo, da so cene za žito v Franciji oblastveno določene. V zaaneno za to blago se bo uvozila primerna količina uvoznega blaga; verjetno je ttsdi, da bo naša kraljevina v zameno za ta izvetz dobila nekatere gospodarske ugodnosti pri likvidaciji avstroogrske monarhije. Francoski glasovi za jugoslovansko-italijaask) sporazum. PARIZ, 22. »Edair« je proučeval danes reško vprašanje in smatra, da bi se moral med Jugoslavijo in Italijo skleniti sporazum, ki bi mogel dovesti do končn o veljavne rešitve. »Pred nekaj tedni — piše list — je neki italijanski časnikar z vso pravico opomnil, da se pri re^nravah o vesteh glede angleških m a-meri»5k:ih načrtih govori o vsem drugem samo o dveh glavnćk prizadetih strani ne: o Jugoslaviji m Italiji. V tem c*ziru je položaj Fran. cije zek> kočljiv, ker je francoska vlada zaveznica obafo goriomenjenih vlad, dočim ne more pozabiti dobrot, katere jih je izkazala Italija tekom vojne, in se mora brigati za važno ulogo, ki .jo bo igrala v bodoče v Evropi s tem, da postane protiutež genmanstvu. Ta protiutež bo še bolj potreben, če ne odobri Amerika 'konferenčnega in WUsonovega delovanja. Vsled razpravljanja v zadnjem času in negotovosti, katero provzroča sedanji evropski položaj, je italijansko-$u£oslova«ski soo-rezum neobhodno potreben- Italija je z Nit-tijem in Tittonijem .pokazala v zadevi dalmatinske Obali zelo spravHen duh; tudi bel-graiska vlada mora uvideti potrebo sporaztu ma z Italijo, da boste mogli naši zaveznici živeti v ^najboljših prijateljskih odnošajih. Tiskarska stavka v Sloveniji. T"*" > Hrvatski Tipograi«, glasiio tiskarnaškega osebja. pa dokazuje, da so iia tej stavki krivi pod.et-itki tiskaren, ker so odklonHi praviloma ponuđena pogajanja celav^ke organizacije ter s tem izzvali stavko celokupnega organiziranega delavstva grafične industrije v Sloveniji. S »takim postopanjem da so podjetniki pokazali, da jim je malo mari, je-li ostane vsa pokrajina brez lavnega tiska, da kuge in prisktšdcuje, 'kako žubori Sava pod mrrikcm. Dcili ao na mesto, kjer se pod Susjedom vspenia cesta m prišli so tudi na breg. Seljak je stopil z voza, da zavori kolo. Človek aa voz« se je zganil in zaklical: »Kaj j« Bifa? Kje smo?« »Tu na bregu pod Susjedom, goapod župnik, budo gre navzdol. Treba paski, da aas kanja ne odnese ta v Savo. Mlada sta, plafca sia. bojita se vsakega grma.« »Dobro, a ti« ittja, aavori is pazi!« Dija Gre-gorič je storil kakor n je velel brdovaški župnik: sedel f» »a voz, pritegnil k sebi vajeti in tako so sa počasi oa škripajočih kolesih spu&čali nia bodo. t«ynilni ni bilo več do dremanja in ko jc vos zopet brže hitel pod gričem, se |a tpMtil ihduwiiili v razgovor s kmetom. »Hvala ti, Ili^a, da ssni dai priliko,« je rekel župnik kmatn prijarao; »imel sem tudi nekaj svojega opravila ▼ Kaptolu, a največ mi je bik> na tem, da kupim medicine v mestu. 'Vse sem bil ie porabil, a po vasi imam dovolj bolezni. Po večeraicah minula nedelje sera bil daaat fekUj. Bodi ti za dušo U (Dalje.) ne infsIOo na fo, da je Itnfeotfsfcarsfca fndnstrfta dolžna, da služI državi In narodu! Podjetniki da so krivo informirali javnost, da bi zvaKH vso krivdo na delavstvo, in to z umazanih sebičnih namenov. Organizacija da je bila pripravljena za pogajto moremo »gojiti le eno želio: da bi ta stavka nehala ČiiTfTrej in da bi ee spor rešil po razboriti in rodoljubni odjentlHvosti na obeh straneh. Naj le pomislijo obonni: če b! začeia pešati grafična industrija, se bo sušila veja, na kateri sede eni In drugI. To govorimo sine tra et studio — brez zavzemanja za nikogar in brez nasprotstva proti nikomur — ki le v želU, da bi stvar naroda ne trpela škod*. < . - _ - ■ • CAnsunzllEM slraa bledi... MILAN, 22. »Corriere della Sera« je priobčil ko poveljništvo je prepovedalo razširjanje naseda lista, ker je hotelo zadušiti glas tre2« nesti in resnice. Toda malo veljajo take merw proti duševnemu stanju, ki se razširja čez vs% dav?oe meje in mimo vsake intelektualne blokade. Veliki spori med D'Annunzifem in nekaterima režkkm prvaki ter stroge naredbe, ki jih ja .pred kratkim tedai reSki poveljnik za mesto io ki so v velikem navzkrižju z načrtom reSke svdbode, vse to jasno dokazuje, da niso bile naše skrbi brez podlage. Toda tri nam žal radi te prepovedi. Žal nam je, da je o6tal naš opomin brez usoeha. Besede, ki so bile pred kratkim prenagljene, so postale v zadnjih dneh naravnost neslane. V proglasu na Pugliance čitamo nerazumljiv stavek? »Sedaj začenja vojna. Potem je Še dru* proglas, ki nam ga cenzura ne dovoli priobčiti. Končno je D'Annunzijev pomenek a nekim angleškim časnikarjem, ki nam ga cenzura tudi ne dovoli priobčiti, v kateri se navajajo tako bedasti nameni, ki jih bo čital v sik izven Italije v sramoto prostovoljcem in v škodo naši državi. Nočemo povećavati neprimernega položaja in sm"tramo rajši, da so ti nameni »flatus vo-oIitično pogorišče, kjer je nevaren vsem pametnim ljudem, a aajveč svoji lastni domovini — Italiji. Iz iehoslovaSke. Avstrija in češkoslovaški vrednostni papirji' PRAGA, 22. »Bohemia.< objavlja poročilo od informirane strani, glasom katere je dobila avstrijska vlada s privatne strani ponudbo za nakup češkoslovaških vrednostnih papirjev*' ki se nahajajo v avstrijski posesti. Prevzemnil ] kurz, da bi bil precej višji kakor dunajske beležke. Kupna cena naj bi bila podlaga za pogodbo glede dobave premoga. Pri tem so se baje češkoslovaški vrednostni papirji, ki s» nahjajo v avstrijski posesti, nastopno cenili: Rustok 63.000, praško železo 40.000, Poldi-hiitte 62.500, Skoda 112.000, Živnostenska 100.000. »Bohemia« izjavlja, da se ne more ugotoviti v koliko je ta vest resnična. Položaj na Slovaškem' PRAGA, 22. Iz ministrstva za notrarje stvari se javlja: Razburjajoče vesti nekateri« listov o situaciji na Slovaškem so zelo pretirane. Civilna in vojaška uprava sta o weh razmerah natančno poučeni in popolnoma zadostne varnostne odredbe izključujejo vsako presenečenje. Uvedba novega denarja. PRAGA, 22. Iz avtentičnega vira se poroča, da se bodo potem, ko bodo eno in dve kronske note vzete iz prometa, zamenjavali žigosani bankovci brez odbitka. Začetkom novembra pridejo na vrsto stokronski, potem pa ti-sočkronski bankovci. Tudi novi bankovci 50 kron bodo prišli v promet v prvi polovici meseca novembra. t Višja šola za poljedelstvo. PRAGA, 21. Dne 1. novembra i. 1. se otvori v Pragi višja šola za poljedelstvo. IZ pred Petrogradom. STOCKHOLM, 22. (S.) Iz Moskve poročajo*. Trockij je razdal Siporočilo, ki pravi, da je bil daa za rdeče čete jako kritičen, ker so se moralsl uroekniti z Kulkova bneda, skrajno mejo petrograj-j skega predmestja. Nadaljno umikanje bi dovedlo do pouličnih bojev v mestu samem. Treba bi bilo torej začeti z notranjo obrambo. Trockij naznanja, da so stopili v bojno črto tudi rdeči »tanksi«, in Izjavlja, da so ndeče č&fce zopet navdušene; zaključuje, da se sovražnik nahaja eno samo etapo pred Petrogradom in da se mora zato nadaljevati-a gradbo utrdeb za notranjo obrsno mesta. REVAL, 21. (S.) Neko sporočilo JudeniSevejra glavnega stana pravi: Ofenziva proti Petrr.izradu se nadaljuje. Naše čete se nahajajo 12 km pred Petrogradom; rdeče čete se sicer stavijo v bran, ne morejo pa ustaviti našega prediranja. Gcnerai Shop, vrhovni poveljnik estonske vojske, sporoča, da so v nedeljo boliševiki poskusili izvršiti napad na Krasno Gorko v Finskem salivu; napad ca je bil odbit. Judenlčevo uradno poročilo o mpemcliah proti Petrogradu. PARIZ, 22. General Judenič je izdal naslednja uradno sporočilo o svoji-h operacijah: Njciiove čete so cosegle Pul hov o, 10 km od Ptv trograda, in nadaljujejo svoje .prodira-ne; ujele so mnogo mož in zaplenile več ZTakoolovov. 19. t m. se je sestal nihiistrski svet severozapai-j« ruske vlade, da prouči položaj, ki »a ustvari ^ko-ralšnji padec Petrograda. General Vladimirov Je bH imenovan za gubematerja glavnega mesta. Rdeča voi&ka se zaman skitfa tposrfavi-ti v brca podlo:'«. Med bolJševi&kinTi vrstami so tudi sveže čete, ki so bile odpoklicane iz finske fronte. Biil fe mphmjen neka Trockijev «ha«, ki priporoča veliko šiedenje s strelivom, k dr postaja njihovo izdelovanje vedno težie; število dezertacij v sovjetski vofski doseže včasih 10 odstotkov. V Petrogradu je prišlo minulo soboto do težkih izgrodov rsJ4 pooHUikanja živil. Druge vesti pravijo, da ni general K denič Kroostadta, vsled česar ni btio treba, da bi bila angleška mornarica sodetovela. Zdi da pripravljalo bdjševiki neko .protlofenzrvno gihan!« proti desnemu krilu Ji»Jemčevfh čet in da koncentrirajo v ta namen čete prt Pskovu. BolJševtM imajo sedaj na razpolago 10.006 mož v Petro-igradu. ki ga bodo braniH do zadnjega. Tovarna so se zaprle in delavce so poslali v fronto. Stavka v Varšavi. BEROLIN, 21. »B. Z. am Mrttag« javlja Iz VVik tisi a ve: Po poročilih iz Varšave Je tamkaj bruhnila splošna stavka. Mirovna konferenca. Upravna organizacija komisij za ljudska glasovanja. PARIZ, 23. {S.) Vrhovni svet j« odobril po-. iilo odbora za izvršitev mirovne po£ociS«j glede spravne organizacije komisij za ijodsk« glasovanja. Pooblaščenci so izjavili, da lahkv navedejo svoje zastopnike v teh kovnisijak. Maršal Foch je poročal svetu o pogojih, pod katerimi se pripravlja izvršitev glasovanj « stališča. Smatra se, da se dokouča koncentracija in transport čet, ki roorajo zasesti ozemlja, kjer se imajo vršiti glasovanja, prve dot novembra. Mirovna pogodba bi sa uveljavit* v tem momentu. Turška komisija v Pariza. PARIZ, 22. »Echo de Pariš« poroda, da is nava, turško ministrstvo sklenilo poslat* v Parta fcoo*-sijo, ki bo zastopala turške interese pred artrovaa konferenco. Za predsednika tega odpoaiaastva bu _ imenovali bivši veliki vezir Tevftk Bolgarsko utasje prod pogodbe. SOFIJA, 23. (S.) Sobranje ie odobrilo predlo* ki protestira proti mirovni pogodbi, v kotiker *r« za izpraznitev Tracije in strumiSkeca kraja Na vsak način se pa vrši izipraznjevanje TVaoMa brsa izgredov. __ Otvoritev jesenskega zasedanja dotafe zbornico. LONDON, 22. (S.) Dolnja zbornica. Jesenski zasedanje se je otvorilo danes; v polni dvorani vlada zelo živahno gibanje. Na dnevnem redu N mnogo vprašani glede raznih finančnih za^ev, kar dokazuje, kako veliko pozornost vzbuja ta predmet med poslanci. Ob otvoritvi seje so prisotni vsi ministri razun Lloyda Georgea. Na vprašanje glade kazenskega postopanja proti bivšemu nemškemu cesarju, je odgovoril Bonar Law a izjavo, df * ■ - . ■ i . . ft ae more oStneva za izročitev gsc^oBU smo-Jteinslrf vfadf preden se ne tdkerns pogodba fer« f^Jobrt; za seda.! se vr£e 7« jp«. ___ ihuti f»o5Ctil bivšega črnogorskega kralja. PA»Rf2T 22. (5.) španski kralj je posetil črno-sor^kegd kralja. Krali Alfonz je priredil v španskem poslaništvu obe2 v čast predsednika repu-ptike. Prteotni so bili predsednika senata in zbornice. mkr&ter 7a zunanje zadeve, drugi ministri ter nekateri čfani diplomatskega zbora. Angleške čete odbile turški napad. f ARIZ, 22. Neka vest iz Soluna rpravi, da £0 angleške čete zasedle železniško progo od Pa»derme do Akalisarja, da s tem onemogočijo napade turških komitašev. Močan odde 34. Aoni izveze skih 4chra?» v Stuttgartu je oneister pred' tednik Zveze, ScUlcke izv ajal takole i :4Wu>r favlja 'Freiheit «, j« izvajal zastopnik Ogrska. Miakits, l VVASfflNGTGN, 22. tS.> Senatova komisija za ^nanje zadeve je odobrila 4 pridržke k mirovni pogodbi s predlogom, ki zahteva, naj ne stopi pogodba v veljavo, preden ne sprejmejo tri zavezniške io pridružen« vlasti pridržkov ameriškega senata. ' VVilsonova bolezen. * \VASHII*jTON, 22. (S.)Od začetka svoje bo-Jezni je imel \Vilson nocoj najboljšo noć; bolnik *aže prebavJja. Pogreb italijanskega poslanika v \VashIngtonu Macchija di Cellera. RLM. 21. (S.) Predsednik konfederacije ie potom $vo;'ega prvega adjutanta izrazil pooblaščencu za italijanske posle v \Vishingtonu svoje iskreno so-ealje ob priliki žalostnega udarca, ki je zadel italijansko poslaništvo. Istotako so izrazili svoje so-jtelje za smrt grofa Macchija di Cellera načelniki zveznih držav, visoki civilni tunkcijonarjl, diplomatski zbor, člani parlamenta, italijanske kolonije b italijanske družbe v Washingtonu. Časopisje Zedinienih držav enoglasno hvali umrlega poslanika kot dobrega diplomata in popolnega gentle-mena. Državni pogreb se bo vršil v ponedeljek 24. t. m.; pokojniku se izkažejo svečane časti. Lansing proti zasedbi Turčije. AMSTERDAM, 22. Washingtonski dopisnik lista »Deily Neus« javlja: Kakor se govori se je državni tajnik Lansing, ki je prevzel vodstvo zunanjih poslov,-izrazil proti zasedbi Turčije, kakor tudi proti vmešavanju Zedinjenih držav v evropske zadeve. Kočljiv gospodarski položaj v Amerikk AMSTERDAM. 22. Kakor javiia *>Daily News« Iz VVasfringtona je gospodarski položaj, ki ga je kakor jih je izvajal Bela Kun na Ogrskem. 75letm borec socijalizma v Nemčiji, Karel Kautsky, pri s pod abi j a v svojem na jn o vejem delu pod naslovom »Terorizem in 'karauni-zcm* zgodovino strahot v času velike francoske revolucije (1793) z zgodovino pariške komune v letu 1871. Odločno obsoja nasilja iz leta 1793., ki jim je bila ta posledica, da s*» se mase končno obrnile proti tem izvajalcem nasilja in slepile s svojimi simpatijami riu. stran žrtev nasilja. In revoluciji je sledil — kakor vemo — povratek monarhije! Komuno iz leta 1871. pa označa Kautsky kot vzor »diktature proletarijata*. Ali ta diktatura ni bila gospodstvo kakega terorističnega odbora, temveč popolna demokracija, temelječa na enakopravnosti vseh, na snlo-šni in enaki volilni pravici. Načelno je odkla-cfcla vsako nasilje. Tudi v boju je ohranjala n*-jvišo umerjenost in izprevidnost. Ni hotela z enim udarcem preobraziti načinov kapitalistične produkcije, marveč se ie zadovoljevala s socijalnimi reformami., S temi dvemi zgodovinskimi ipojavami pri-sroodablja Kauisky — ruski boljševizem. Pravi, da je ta podobnejši terorju iz leta 1793., nego pa komuni iz 1. 1871. Bil da to breznaden poizkus, ki naj bi z nasiljem omogočil nekaj, kar »e gospodarski nemogoče. Ta poizkus kaže, kako malo odgovarjajo metode boljševizma »diktaturi proletarijata«, kakor jo je uresničila pariška komuna. Tudi Kautsky je uverjen, da je svetovna vojna uvedla dobo, ki bo videla konec ka$ri-talističnega in začetek socialističnega razvoja. Meni pa, da to, kar se dogaja sedaj, je le »osvobojevanje elementov*, ki naj začno s socialističnim razvojem. To je svetovna revolucija. ker se vrši v vsem svetu. Ali ne iz-VTŠi se s topovi In strojnicami, ae z zrušitvijo fcočljveisi, kar jih dosedaj pozna zgodovina Ze-, — «r - . » , , -- dri V p««k Je stavkalo 750.000 de- j pridemo»***> ^ fovcev. Revolucionarno gibanje v Švici. _ 1 ŽENEVA, 22. Vlada behrecijske republike je sporočila potom vladnega organa »BundaJa se prične 7. novembra, na dan obletnice ruske revolucije, novo revolucijonarno gibanje s strani Švicarskih ekstremistov. :>Bund« je tudi objavil načrt revolucije: Ustanovitev delavskih svetov, razorožitev meščanstva, razpustitev meščanskih parlamentarnih skupščin in polastitev oblasti s strani organiziranih delavcev, zrušitev meščanske vlade in vzpostavitev nroletarske diktature. V raznih krajih v Švici }e prišlo pred kratkim do težkih izgredov, katere pripisuje meščansko časopls-'e hujskanju boljševiških agentov, ki so prišli iz Rusije in celo iz Nemčije; ni verjetno, da bi moral bili ravno 7. novembra tragični dan za švicarsko vlado Sn meščanstvo. Mogoče namiguje vladni list s svojo objavo na kak-šne reakcionarne in oiločne ukrepe proti delavcem in tujini socijalistom, ki so pribežali v Švico. _ ^ Število ljudi v Berohnu BERO LIN, 22. Po dosedanjem ljuaskem štetju šteje mesto Berclin brez predmestij 1.897..86-1 duš. Po ljudskem Štetju dne I. decembra 1910. je šte! Berolln 2,071.?57 prebivalcev. oblike življenja; in nje dosega je zgodovinska naloga proletarijata. Tako uči veliki borec, apostol in učitelj socijalizma. Hrabro ie pobijal vero v silo imperijalizma. Istotako pa pobija krivo vero, da more priti osvoboditev človeštva od usužnju-jočega nasilja. Mari ne zadošča beseda take klasične priče, take avtoritete?! Zveza med Poljsko, Avstrijo. Madžarsko in Italijo. Domače ves2i. Spomeniki Iz habsburške dobe v Ljubljani. Neki primorski rodoljub toži iz Ljubljane: Se je iu v Ljubljani spominov iz našega avstrijsko-nem-škega suženjstva, ki žalijo narodni čut onih, ki prihajajo v središče Slovenije na oddih in v pričakovanju, da dobe tu duševnega okrepila. Na Oradu čaka menda na povratek Karliča iz Švice spomenik, na katerem so — seveda v švab-ščini! — reproducirane z zlatimi črkami bc-i-ede Iz manifesta dd. 27. 7. 1914, s katerimi je pokojni Fran Josip hotel zakriti svoje sovraštvo do Slovanov potem, ko je že od Krimske vojne sem neprenehoma izzival Rusijo m naše ruske krvne so-brate. — Na -Narodnem domu« in na bližnjih hišah ble^te se vedno zelene tablice z belimi napisi krilne Jcžefova cevta*. — Na vhodnih vratih de- želne vlade Slovenije se lahko še vedno čita na steklu pozlačeni napis: *Aufsang zum k. k. Lan- BELGRAD. 20. Iz Berna se poroča z dne 18. 1.1 desprjsidium - I. Stock.* - Na hiši vel^rrovine Fran Devenda na vogalu Cojzove ulice z Cmonsko cesto se smeh-ra še vedno zelena ulična tabla z napisom: ^Nadvojvode Evgena (!!!) cesta.« — V »deželnem dvorcu« je citati še vedno II. Stock; istotako pri orožniškem poveljstvu na Bleivveisovi slenkosti — morda za alj dela na -to, da ! cesti. — Vse to so same malenkosti — morda za „ca di Genova ki Ljubljano! Kako vse drugače so pomecli Italijani ■nmnncVPt^ ■kralia z vsddri takimi habsburškimi spomeniki po pri- tovala s .princezinjo Elizabeto v Lausanue. m.: kalijanska vlada je dala inicijativo za osnovanje nekake zveze med Poljsko, Avstrijo, Mad-žars-o in Italijo. Kar lh dobi v toba-karni v Narodnem domu v Barkovijah. Kmetijska in vrtnarska zadrtua v Trstu priredi v nedeljo, 26. t. m., ob 16 javen shod na dvorišču «. Hmšmm «ft ffavjah Uifl ŠkaW. Mpsi« iti vrtnaraka modrasa v Trstu vabi odbor za v ne* deUo, tm. t bi. ofe 9 zMraj v #vo» »rovnoričnt sedež uUca Chiozaa ši. 31 HL nad. »Giasfceaa Malica«. Danes ob 19 je pevska vaja &a ženski zoor. Pevsxe vaje za ženski zbor se bodo vršile redno ob ponedeljkih m petkih ob 19. Sladkor se bo razdeljeval še do srede. — V Bazovici Padričah In Trebčab bo to nedeljo predavanje za gospodinje »Kako vkuhamo sadie brez sladkorja« in sicer v Bazovici ob 15 pri cerkvi, v Padričah ob IT30 pr: cerkvici in v Trebčah ob l£'30 pri cerk\ i. Predavanja prof. dr. Giorgia Ravasiulja. »Unio-ue operaia della Venezia Giulia* nas naproša, da priobčimo: Snočj se ie oprostil biolog prof. dr. Giorgio Ravasini od svojih številnih rednih poslušalcev s predavanjem »II trionfo del despota«. Opisal je od autokatalističnega pojava dalje j>o-stop?io vse biološke oblike in ie prišel na človeka. Opisal >e važnost prilagojevanja. selekcije, križanja in variacije ter ^arasitizma kot prvega stadija skupnega socijalnesa življenja, v katerem vlada um, despot, ki ima premoč nad vsemi drugimi življenjskimi organi. Žei je velikansko odobravanje. — Prihodnje predavanje v soboto. Predava g. Schmidichen. Mestna zastavljalnica. Danes zjutraj se bodo razprodajah razni, že zapadli dragocem* predmeti serije 144 od št. 2201—2700, popoldne pa razni drugi predmeti, perilo in obleke. Tatvina aa vlaku. V restavrantu vlaka Orrent-Express so vdrii med vožnjo Benetke-Trst neznani tatovi. Iz predata neke omare so odnesli zaboj-ček, last nadkuharia Josipa Guarnicerija. V zaboju le bi!o 11.100 Hr v bankovcih po 1000, 500 lir, 100 francoakft frankov in 4 bankovci po 100 švicarskih frankov. Požar. Radi napake v dimniku se je vnela včeraj s-treha hiše šk 123 na Skorklji. Lastnik Peter Grion „le iakoj poklical gasilce, ki so kmalu iprišli na lice mesta. Ogenj so pogasili. Skoda zr.aša. 1000 Hr, ki je pa krita z zavarovalnino. Razno. Marian Nflcolaj ie dospel včeraj iz Amerike. Na izhodu južne postaje je mož kar obstal. Presenetilo g?a je, ko je ugledal tržaško vrvenje. Se bolj se je presenetil, ko je potipal po Kstnici, ka-tero pa ni več našel. Vljuden človek ga Je odajšal za 100 dolarjev. — Tudi na postaji pri Sv. Andreju je zmankate listnica Juriiu Novaku, v kateri je imel 25 tir. Tatu to ni bilo zadosti. Cez nekaj časa mu je ukradel še daljnogled, vreden 1000 kron. Novak je iavM tatvino orožnikom. — Brez nadzorstva je pustil včeraj Josip Fink dvokolesni voz na ul. Geppa. Neki neznanec je voz rabiL Hotel ie prositi Finka, da bi mu ga posodil. A videl ga ni nikjer, zato je voz kratko-malo odpeljal ne da bi pusnl sledi za seboj. — Mogoče, da Je ta tatvina v zvezi z onim vozičkom, katerega le peljal Jordan Giaschi iz Vrdele št. 209 po ixl. Solitario. Orožniki so Giaschija aretira« in voziček odpeljaL« na bližnjo s-tražnico. Voziček je zelene barve. — Nekoliko nočnih gostov ie ukradlo v gostilni Tusiiija Seporinija v prosti luki pri Sv. Andreju za 75 tir raznih reči Odnesli so tudi nekaj tsmodek in ipar stefclenlc vtna. — 35 kg mesa- }e zmankalo preteklo noč iz mesnice PasKjnalija Godine v Skednju. — V Miejevo garažo v Skednju so vdrH tatovi. Mislili so, d« bodo našli večjo množino mumije vili plašcev, katere Je prfpelial lastnik prejšnjega dne M ALI OGLASI pa M tlo«. _ _____ _ bima L r—. Debele črke 29 slat beseda. Najmanj L T RADI važnih stvari se išče Amon Paučić, stanujoč prej v Rojami sCase spansec.. Naslov naj blagovoli poslati na ins. odd. Edinosti. 4263 SOBNO čl kuhinjsko s>olrištvo. primerno za družine delavskega stann se proda. Oreh, Soorcola Coroneo 744, od 9-12 in od 3-5. 4264 ŽENSKA zimska suknja, moderna se proda. G. Parini 12, II. 4J65 PRIDNA služkinja se išče. Parini 12, II. VT. 15. 4266 IMAM na prodaj črez en milijon jugoslovanskih kron. Jutri ob 16. kavarna Commercio. Ban— Ko—Ma. 4267 RADI selitve se prod« pod ceno: hiša z 20 sobami z dovoljenjem za gostilniško obrt, trgovino, mesnico, pekamo, z velikim, s kostanji obsenče-nim dvoriščem, hlevom, vrtom 3000 m1 in kmetska hiša, hlev, več njiv z vodno silo in vodnjak. Vse pri postaji Katarina Ličen, Rihemberk 174 pri Gorici 4256 SREBRN denar kupuje itrar u!. Manzoni št 17, vrata 2. priti. 4362 KDOR se hoče spominjati svojih mrtvih, naj si na-bavt družinski spomenik za L 1609. Ulica Ros-sel ti 35 A. p 712 SLOVENKA, MODISTKA se priporoča cenjenim damam iz mesta in okolice. UL Aiessandro Volta št 2, V. nadstr., vrata 19. (za ljudskim vrtom). I Kisova kiselina Plavilo SažnaSi škrobni klel E. t. d. i. t. d. se dobi pri HOLLANDIA CSLOHIAL družbi z om j. v Trstu uL Pier Lulgi da Milimi itav. 2 (vogal ul. Goroneo) Telefon. 24-03 Telefon 24-03. Rlunlsne Adrlatlcfi (II Slcartd o Trstu. (Lastna palač: Ustanovljena leta 183S. Zavarov. proti škodi, povzročeni po ognja, streli In eksplozijah. Zavarovanja stekknih plošč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poSiljatev na morju hi po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992*40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.405.849'—. . . , , __ _ Cikar obstoja družba, le bilo v vseh branžah iz-i-z keliie. K treči pa vt 4a»tmk omenjene plaste že; piai^ano m jkodah K 872,^53.443'85. Zastopstva v oddal in Utovi so se zadovoljili z 2 ......... ......-...... starima plaščema, 1 magnetom 4n enim cilindrom v skupni vrednosti 1500 Ur. — Tatovi so obiskali preteklo noč trgovino z jestvfoami Hedvika BShma v ul. S. Vito 2. Ko so si naložili raznega biaga, »o obiskali mimogrede še trgovino Josipa Ka-pelja v ul. del Lloyd 9. Tu so tudi tprecej reči pobrali In io nato odkurHi. Skupna Skoda xnaša 6000 lir. Trgovca sta javila tatvino na orožniškr stražnici v ul. Oroloffio. Včeraj so orožniki že zasledili tičke, ki so spravljali ukradeno blago v stanovanje j prostitutke Evgenije Se^och, stare 19 ler, stenu-joče v ul. Punta del Forno 12. Možakarja sta ravno razkladala blago z rečnega vozička;, ko se Hma predstavita orožnika, ki sta ju ,povabila na bližnjo strcžnico. Nekaj časa sta tička tajila, nato sta pa priznala, da sta vdrla skupno z dvema vojako-mo v goriemenjeni trgovini. Imenujeta ee: Hum-bert Damijmich, star 23 let, iz Pule irf Josip Au-saci, star 46 let, stanujoč v ul. Pmtfa del Forno 7. Oba so obdržali v zaporu, kamor so kmalu spravili še prostitutko. Nezgoda na delu. Ivan Cerai>a, star 65 let stanujoč v ul. Soalinata 1, k delal včeraj v Lloydovi ladjedelnici. Med delom mu je padla -težka de*ka na desno noco. Zmečkala mu je dva prfta. Z avtomobilom Tešilne postaje so ga odpeljali v mestno bolnišnico. Avtomobil povozil tri vojake. Včeraj okoli 21 so skopali trije veseli vojaki po Isirski cesti in niso v sanjata misKli na nesrečo. Naenkrat pa pri-dr\i za njimi avtomobil; vojaki se niso megli v pravem času nmekniti in v hipu ie avtomobil povozil vse tri Ivan Zucchi, star 24 let, ie dobil težke poškodbe, razbilo mu je črepinjo; Nata'u Frcddu pa je zdrobilo desno roko; tretjega vojaka je siceT vrgio z vso silo v stran, ostal pa je k sreči nepoškodovan. Ne ve se, ali je bii to vojaški ali civilni avtomobil, ker je i Isto hitrostjo drvel caiie iproti mesf.u. Neki Bruno Prašeij, stanujoč pri Sv. Ani je pokiical neki vojaški avtomobil, ki je odpeljal vse tri vojake na rešUno postajo, kjer jim je dai zdravnic Baroni najnujnejšo prvo pomoč, nafccr so odpeljali Zucchija in Fredda v vojaško etapno bolnišnico. Zuochijevo stanje Je zelo nevarno; malo upanja }e, da ostane revež živ. vseh deželnih slavnih mestih in važnejših krajih. Mralmje m prihajanje vlakov. Centralna iožna postala. IMfaodL 0*30 O. v belg/iud, Bukareju ičrez LrJoi)-.uio Zagreb). ?"'05 D na Dunaj (črez Videm, Trbiž, \saki iio-iicdeljek, sredo in petek). 5'30 O. v Cervinjan. Tržič (črez Bivio). 6'30 D. v Reko, črez St. Peter na Krasu. 6*50 H. v Benetke (črez Bivio, Tržič, Videm). 7 40 J? v MIlan, Pariz, London fn Bordean* (Črez Cervinjan). «'50 H. v Logatec (zveza z Reko). ll'!5 H. v Benetke (črez Bivio, Cervinian/. 14 30 D. v Benetke (črez TtžIč). 14'50 D. v Peter na Krasu, Reko, Logatec 15*15 O. v Logatec (črez St. Peter na Krasu) \ Ljubljano. 17*35 D. v Rim črez Cervinjan, Benetke, Padov Bolognio. 17*55 O. v Videm (črez Bivio). Tržič (zveza Cervignanom, Gorica) 18*20 H. v Reko črez Št. Peter na Kraisu. 19*30 P na Dunaj (črez Logatec, Gradec* v>j* nonedeljek, sredo in petek. Dohodi. 3— D. Z EKmaja (črez Trb!ž—Videm) vsako sredo, petek in nedeljo. 7'— D. Iz Belgrada, BtikareJta (črez Zagreb Liubliano). fi'30 O. Iz Logatca. 9'20 O. Iz V kima (črez Gorico, Tržič, Nabrežino). 9*40 D. Iz Dnnaja (črez Gradec—Logatec). 10*20 D. Z Reke (črez St. Peter na Krasti). 13'5*> D. Iz Rima (Črez Bologio, Padovo, Benetke, Cervinjan). 16*30 D. Iz Logatca, Reke. 16*50 D. Iz Benetek (Črez Videni, Tržič). 18*45 O. Iz Cervinjana, Tržiča (črez Bivio). 19*27 H. Iz Benetek, Mestre, Cervinjana (črez Bivio). 21*— H. Iz Logatca, (zveza z Reko). 23*-— H. Iz Benetek (črez Videm, Gorico. Tržič. Bivio). Z Reke Iz Londona, Pariza, Bordeaux, Milana. Benetek, (črez Cervinjan). Postaja pri Sv. Andreju. Odhodi. 5'10 O. V Herpelje, Kozino, Kaufanar, Pulo 5'46 M. V Koper, Buje, Poreč. 7'30 O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico Podbrdo. 8*30 M. V Buie, Koper. 12'40 D. V Herpelje, Kozino, Kanfanar, Pulo. 15*50 O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico, Podbrdo. 16'50 O. V Herpelje, Kozino, Kanfanar, Rov:t. Pulo. 17'16 AL V Koper, Buje Dobodf. 8*25 M. Jiz Buj, Kopra. 10'20 O. Iz Pule, Rovinja, Kanfanara, Divače Herpelj, Kozine. 11*20 O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačine Opčm. 16*30 M. Buj, Kopra. Uj*50 D. Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpclj, Ko zine. 19'40 O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačine. Opčin. 21*45 M. Poreča. Bu1, Kopra. 22'20 0. Pule, Rovinja, Kanfanar^- Herpclj Divače. Županstvo Miren proda vse svoje bodovane usahle obširne po vojni po- 23 20 D. 25*45 R. D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. 11. = Hitri vlak. R. = Razkošni vlak B. = Brzovlak. M. = Mešanec. FRANZUTTi ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -illca Genova BI št i3, 1 nadstr {prej ulica Campnntlel T« hniSki v >dja A. Johnscher, dol *o!etiI asistent Dr. J Č rm.ika - Izilr^nJ^ zou orez oolečln. Plombiranja. Umeti'1 z > jje UzKlicna cena 30.000 Lir, Pismene ponudbe z varščino 3000 L se sprejemajo do 10. novembra t. !. - Vraki ponudnik naj se zgiasi do te doi e pri županstvu v Mirnu, kjer se mu označijo po-ni pogoji in pokažejo vsi pogozdovaU nasadi Županstvo v ima, 19. oMa 1913. Župan: URŠIČ PETER. ^ — ———--------—1 m p JJMOSfl UR IM ZLATJIHiHB:." 1 m na velijo Izbero «e \Jo!»i pri j b POyH vTr ^ 1'RG GARIBALDI (BARR.U H t? VBIldIi i in brez čel ust?, zlate krone In tu^l ViLJSM TUS03EH"0"'1""1 ZOJvJIli.t Tl t i. Ordinira od 9 predp. do ti zvečer. £ 3, Borzna por o žila, . i Trst, dne Z3k oktobra 1919. TečUi: 255 490 300 1410 845 1475 380 Jadranska banka Cosuiich (Au&troamericana) Dalmatia (Parobr. dr J Gerolimich LIoyd Lussino Martinolich Navigazione Llbera Trlestlna Oceania Premuda Tripcovich Assicurazioni Generali Riunione Adriatica Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Cistiinica petioleia Čistilnica riža Krka Tržaški Trarmvay Tržaška tvornica olja Švicarski tečaji 2LNEVA, 22. Italija 54.70; Berotin 20.25; Dunaj st. 5.50, il 5^0; London 33.51; Pariz 64.70; iNew York 5. 61 K. 250— 4S3— 290— 1380— 825— 1425— 370— 1330— 1350 410— 420 560— 580 470— 4S0 16500—16750 3075— 31E0 430— 440 290— 300 330— 345 1875— 1925 270— 280 360— 370 224— 228 900— p50 Ronkorzna masa H. Krlžni£&Ci?. proda podjetje v Podmelcu ob železniški postaji, tuomeo zs lesne iztte, za parKete in letao z ujdno silo do 300 IIP. Ponudbe daje: cMsit Dr. mm TUNA u Gorici, vioie xxi9 mm 8, i. 9 aH o^kaii Deln. ijljv. K 3 », VD.OO. R«:r/s K jJ » OjO Centrrii: lAit flatra Hi Tnnrin 5 - Ki it M 3 PoJruŽnire: Dubrovnik. Dmaj,. 'Cot>r, Lju^-lpna. Metković, )o>tiji Sp it. Si )e.n.t Žili r Ckspoziiora: Kranj. Obavlja vse v b unč.io str j o spilijsia p J jI s vhja na hranilne knjižice prati «11/*% letii n oVv stim v oamogiro prjmetu proti Jot il n i-bresti n 1.a odp >veJ naveza ie z.tesie sprejema po najugodneje h pobojih, kI se t.najo po^udtti od slučaja do slučaja. [fliev nm 13133*113 priiili (iilJi Jiu^nl Blagajna posluje oJ 9.30—12^0 in 14.:i0- 1« T. i . a ■• - IM i I M l 11 DoZlo le vež varoa^v MARŠALE, ki se prodaja na efebalo trsmi'o ali zacarinjero pc zmerni ceni. Estofa* o se prodaja tudi neko iko va^cn^v viškega Opola sta?e£a od lata 1916. G. Pefris, Via Lazzaretto vecaio 50. --- ————————~—