The Oldest and Most Popular Slovene "Newspaper, in United States of America.
amerikanski
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage!,
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 153
_
CHICAGO, ILL., TOREK, 9. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST 9, 1932
LETNIK (VOL.) XLI
Zapravljanje ljudskega denarja-Nasilja nemških fašistov
VLADNI IZDATKI ZNAŠAJO NA LETO NAD MILIJARDO DOLARJEV. — VELIKANSKI ODSTOTEK TEH STROŠKOV BI SE DAL Z LAHKOTO SKRČITI. — VLADA IZDAJA MILIJONE ZA SMEŠNE MALENKOSTI.
Washington, D. C. — Pri
zadnjem zasedanju kongresa se je v razpravi o proračunu obilo debatiralo o tem, da se drastično znižajo vladni stroški. Ostalo pa je večinoma vse samo pri ■ debati, kajti rezultat je bil, da so se črtali samo nekateri izdatki v znesku par deset milijonov, dočim bi se jih lahko skrčilo za sto in sto milijonov, kajti vseh teh izdatkov, nekaterih potrebnih, v ogromni večini pa nepotrebnih, je nad enajst tisoč milijonov dolarjev.
Kakor je izkazala tozadevna preiskava, zapravi vlada največ denarja z vzdrževanjem pomorske transportacijske službe. — Vlada lastuje 370 parnikov, od katerih je bilo v preteklem letu V obratu 138. Nad devet milijonov dolarjev je bilo v enem letu izgube s tem brodovjem. Nekateri možje v kongresu so že Predlagali, da vlada opusti to ^ansportacijsko službo, vendar kongres ni nikdar o tem resno razpravljal in davkoplačevalci morajo še vedno iz svojega žepa zalagati, da se vzdržuje to nedo-bičkanosno podjetje.
IZGREDI
V NEMČIJI
VETERANI V NOVEM TABORU V JOHNSTOWNU
Hindenburg namerava odločno nastopiti proti terorizmu.
— Pogajanja med Hitler' jem in vlado.
—o—
Berlin, Nemčija. — Kljub vsem vladnim ukrepom, da se ustavi krvoprelitje med pristaši posameznih političnih strank, se izgredi in poboji še vedno nadaljujejo. Predsednik Hindenburg namerava te ukrepe še poostriti. Sestavil je odredbo, da se s smrtjo kaznuje vsakogar, ki bi se ga zasačilo pri dejanjih nasilja. Predložil je odredbo v raz-motrivanje pravnemu minister-stvu z naročilom, da jo opremi; tako, da bo imela popolno prav-i no veljavo.	j
Od sobote na nedeljo se je iz- župan Cermak vzbuja yeč pQ.
Ko so bili vojni veterani pregnani iz Washingtona, so se vselili pri mestu Johnstown, Pa., kjer je bila vzeta gornja slika. Na zahtevo tukajšnjega župana pa so se morali tudi od tukaj izseliti.
b Jugesla^llfe*
VELIKI NALIVI NAD LJUBLJANO IN OKOLICO. — MAPJ-BORČANI BODO GRADILI LESENE VILE. — DO 5000 HIŠ POD VODO V JUŽNI SRBIJI. — SMRTNA KOSA IN RAZNE DRUGE VESTI.
ZUPAN IZPODRINIL KRALJA
vršilo po raznih mestih Nemčije zopet število terorističnih Si-nov. Eksplodiralo je 17 podtak njenih bomb, povzročeni so bili j
zornosti kakor bivši kralj.
Karlove vari, Čehoslovaška.
j-— Župan ameriškega mesta veil j a v očeh Čehov več kakor bivši kralj. Istočasno se te dni mudita v tukajšnji državi bivši I španski kralj Alfonz in župan mesta Chicago, Anton Cermak. Skoro popolnoma pa je Cermak izpodrinil Alfonza iz tukajšnjih listov. Dočim se posvečajo A-merikancu cele kolone na prvi strani, se mora Alfonz zadovoljiti z le par vrsticami. — Cermak namerava obiskati svoje' rojstno mesto Kladno, kakor tu-
požari in izvrševali so se napa-! di s strelnim orožjem. Neki socialistični list krivi fašiste za vsa ta dejanja nasilja. V nekaterih slučajih je tudi dokazana njih krivda. Tako so hitlerjevci zažgali hišo nekega železničarja, ki je na dan volitev razobesil republikansko zastavo. Poklicani ognjegasci se na klic niso odzvali, kajti večina jih pripada! fašistični stranki. Stara mati železničarja je skoraj zgorela v J
Koristi pa imajo od te vlad-dne transportacijske službe senatorji, kongresniki in njih družine. Lahko se namreč vozijo na teh ladjah takorekoč brezplačno; stane jih le par centov na dan. In tako si ti gospodje s svojimi družinami privoščijo na vladnih ladjah izlete na Kubo, Filipine, Haiti itd. skoraj brez stroškov. Enako so jim na razpolago tudi armadni aeroplani, da se z njimi lahko prevažajo po celi dežeii.
Kakor je bilo že svoječasno omenjeno, izda vlada lepe novce tudi za razne brošure, v katerih se daje pouk v vseh mogočih zadevah; po večini se v njih obravnavajo predmeti, ki so sami ob sebi razumljivi, mnogi pa so naravnost sramotno smešni. Tako je pred kratkim izšla bro-
KRIZEMJVETA
—	Bruselj, Belgija. — Pretekli četrtek se je po celi Belgiji obhajal spominski dan. 18. obletnica, odkar so začetkom svetovne vojne Nemci okupirali deželo. Ta dan je po vojni vsako leto narodni praznik.
—	Ludington, Mich. — Francis Nash, ki je zločinsko napadel in nato zadavil 171et-no Evelyn Sanford, je bil takoj drugi dan potem ko je bil prijet, tudi obsojen na dosmrtno ječo in odpeljan v kaznilnico v Marquette.
— Dublin, Irska. — Predsednik de Valera je stavil parlamentu predlog, da se nakaže vladi znesek deset milijonov dolariev. s čimer bi mogla
podtaknjenem požaru.
Kakor se ugotavlja, se vodja fašistične stranke, Hitler, pogaja s sedanjo vlado o tem, kako vlogo bo njegova stranka, ki je točasno v Nemčiji najmočnejša, igrala v novem parlamentu. — Bržkone bo podeljeno Hitlerju J kako važno ministersko mesto, s čimer si bo vlada silno okre-1 pila svoje stališče, kajti potem bi se ji sploh ne bilo treba bati nikake opozicije v parlamentu, dočim bi ji v nasprotnem sluča-( iu Hitler lahko zelo nagajal, ako bi stopil v zvezo s kako drugo stranko, četudi majhno, j
___e\_
1 di Budjevice, kjer je bila rojena njegova mati.
-o-
ZADNJI ČAS ZA AVTOMOBILSKO LICENCO Chilago, 111. — Kakor je policijsko ravnateljstvo dognalo, je V Chicagi še vedno kakih 20,000 avtomobilistov, ki vozijo svoj avto brez letošnje licenčne številke. Da se pride temu na ko-ner, so določene strožje odredbe proti kršilcem. Dočim se jim je doslej izdal samo poziv na sodni j o in so lahko nemoteno odšli domov, bo v naprej vsak tak aretrian in zaprt na policiji, dokler ne bo položil varščine $25.
šura. ki poučuje gospodinje, na katerih mestih se rjuhe najprej obrabijo. Več oseb je eno celo leto to velevažno zadevo proučeno, za dobro plačo seveda, in •le zdai objavilo senzacijonelen rezultat preiskave, da se namreč rjuhe izrabiio najprej ob tlečih in ob kolkih. S tem je deloma domovina rešena. Drutri del rešitve sledi, ko bodo iznašli, kje se koci obrabijo, kar so zdaj začeli proučevati.
KDO JE N4 DOBITKU?
Pittsfield, 111. — K tukajšnjem^' brivcu Ch. Heslevu jej prišel neki moški in se dal obri- j ti. Ni pa imel 15c, da bi plačal račun, in je namesto denarja ponudil brivcu poldrugi bušel ovsa. Sicer malo začuden, vendar je brivec sprejel. Kmalu nato pa prideta k njemu dva deč-1 ka. ki kupita od njega oves za 15c, a ga takoj na mestu proda-
voditi uspešno ekonomsko borbo proti Angliji.
-o-
STRAHOVIT POŽAR V CHICAGI
Chicago, 111. — V četrtek popoldne je na južni strani mesta izbruhnil požar, ki je napravil za šest milijonov dolarjev škode. Popolnoma uničen je Quincy žitni elevator, kakor tudi Omaha Packing Co. Poslopja teh dveh podjetij sta ležala zapadno od Halsted in južno 22. ceste do reke, preko treh blokov. V ele-vatorju je zgorelo nad 800 tisoč bušljev raznega žita, v Packing Co. pa 1200 glav raznih klavnih živali, kakor tudi sedem milijonov funtov mesa. Ogenj je gasila celo noč polovica mestne požarne brambe in ga je zadušila šele v jutranjih urah.
-o--
ŽENIN Z RESNIMI NAMENI
Chicago, 111. — 321etna Miss Elizabeth Nemes, 1004 E. 42nd Place, je poznala nekega fanta že leto dni in se redno sestajala z njim. Preteklo soboto je pa policija iskala tega njenega "zaročenca". Kakor je namreč dekle povedalo, je tekom svojega znanja posodila fantu okrog $1000. y petek pa ji je telefoniral, naj se sestane z njim na nekem določenem prostoru. Ker ga ni od nikoder bilo, je telefonirala svoji gospodinji in jo vprašala, če se je William doma kaj oglasil, na kar ji je gospodinja povedala, da je prišel in odneljal iz nje-rne sobe vse stvari. V kovčegu je imela Miss Nemes skritih $3500.
SIJAJEN
POGREB
PENNSYLVANIA ODBITO POSOJILO
Washington, D. C. — Vladna finančna korporacija je odbila krošnjo države Pennsylvania za Posojilo deset milijonov dolarjev, in sicer z motivacijo, da državna zakonodaja ni storila vseka, kar bi ji bilo mogoče storiti,
fa bi sama poskrbela za svoje	...	-------- ------
rezposlene. Šele, ko so sredstva še razburjala Washington, je
Dunaj počastil duhovnika-dr-
žavnika na zadnji poti.
Dunaj, Avstrija. — Od leta 1916, ko je umrl cesar Franc Jožef, ni videla ta prestolica Avstrije takega sijajnega pogreba, kakor je bil prirejen koncem preteklega tedno Msgr. Ignazu Seipelu, bivšemu državnemu kanclerju. Kako popularen je bil ta mož, se je pokazalo ob tej priliki, ko je nad 200 tisoč oseb prisostvovalo pogrebnim slovesnostim. V sprevodu so bili celo. bivši avstrijski vojaški prapori in krsto so spremljali tri bataljoni pehote in tri baterije arti-lerije.
-o-
DRŽAVNI DOHODNINSKI DAVEK
Indianapolis, Ind. — Tukajšnja poslanska zbornica je odobrila zakonski predlog, po katerem se naloži na dohodke posebni državni davek, ki bo znašal za prvih $1000 po 1 odstotek, za drugih $1000 po 2 odst., po 3 odstotke na dohodke od $3000 do 10 tisoč in za višje dohodke po 4 odstotke.
-o-
CENA NEVESTAM NIŽJA
Belgrad, Jugoslavija. — Jugoslovanski mohamedanci so se prilagodili ekonomski krizi. Kakor znano, mora mohamedanski mladenič, ki se hoče oženiti, takorekoč "kupiti" svojo nevesto, in sicer za ceno, ki je bila razmeroma zelo visoka, namreč 10 tisoč dinarjev (okrog 20 dolarjev). Pretekli petek pa so imeli mohamedanski starejšine v mestu Mitrovica svoje zborovanje, na katerem so sklenili, da "se z ozirom splošnega znižanja svetovnih cen zniža tudi cena za neveste, namreč na 2500 dinarjev (okrog $50). Denar mora fant plačati za nevesto.
-o-
New York. N. Y. — Kakor se je pretekli teden dvigala cena na delniški borzi, tako ie tudi na denarni borzi pridobival dolar na vrednosti, in sicer v prvi vrsti zato, ker so Evropejci kupovali ameriške vrednostne papirje.
ta nekemu moškemu za 25c. Dečka sta bila sinova tistega moža, ki se je prišel brit.
RAZKROPLJENI VETERANI
Chicago, 111. — Armada veteranov, ki je pred nekaj tedni
upa
^ržave izčrpana, se lahko
federalno pomoč. — Nasprot-
0 na je korporaciia dovolila
estu Detroit posojila v znesku
. Ul.lon in osemsto tisoč dolarjev.
-VI
NADF KOMUNISTOV
Riga. Latvija. — Kakor se iz moskovskega lista Pravda razvidi. bo v veliko nomoč komunistični propagandi v Ameriki, ker je vla^a nasilno izgnala veterane iz Washingtona. To da bo v ameriških delavcih podžgalo ne-volio in revoluciionarna razpoložen in pomaealo ubiti njih prviQfi^ki natrijotizem.
za in se odpeljali vsak v svojo domovino po raznih državah Unije. V Chicago je prišlo koncem preteklega tedna kakih 500 mož, ki so našli tukaj stanovanje v hiši na 17 W. Pierson St., ki jim je bila dana na razpolago. Kam se bodo od tukaj odpravili, še sami ne vedo, kakor izjavljajo. Iz raznih virov se je nabral potrebni denar, da se more može preživeti.
; danes takorekoč razbita. Razcepljena je na vse strani. Dočim še nekateri kljubujejo županu mesta Johnstown in še vedno taborijo tamkaj, so drugi porabili priliko prostega prevo-
54,800,000 litrov vode na kvadratni kilometer
Poročajo iz Ljubljane, da se je v par dneh zlilo na Ljubljano in njeno najbližjo okolico ogromno množino vode. Že v soboto ponoči je deževalo in nato se je dopoldne utrgal oblak. Pojavil se je naenkrat tudi silen piš, ki je lomil veje z dreves. Voda je kar lila iz oblakov in preplavila ceste v okolici in ulice v mestu. Polomilo je tudi veliko dreves. — Gradaščica in druge male vode v okolici so precej: narastle,1 vendar ker je bil naliv le lokalen, ni nevarnosti za poplave. Naliv je bil tako močan, da so zračunali, da je padlo na kvadratni kilometer 54,8000.-000 litrov vode. Nad ljubljano in njeno bližnjo okolico se je tedaj zlilo 2,192.000.000 litrov vode. Pač ogromna množina, ki si jo je težko predstavljati.
Enako poročajo iz Šmartne-ga pri Litiji, da je ob istem času prihrula nad Šmartno strašna nevihta s točo, ki je zlasti po vinogradih napravila veliko škodo. Najhujše so prizadeti vinogradi v Mihelci in Debelem hribu, dalje v Bernadovcu in Preski. Marsikje ni samo strašna toča sklestila le grozdja, ampak je grozen naliv odnesel tudi zemljo, po nekod do pol metra na debelo in še več, da so po nekod tudi trte poruvane. Nekaterih vinogradov sploh ne bo več mogoče obnoviti, ker je odnesena vsa prst.
-o-
Kolonija lesenih hišic
Tako pišejo iz Maribora, da se mestu obeta nova stavbena akcija, ki bo ustvarila celo kolonijo enostanovanjskih vil in hišic. Po zgledu Nemčije in drugih držav, se je tudi Maribor zavzel in započela se je akcija za graditev lesenih stavb, ki pridejo mnogo, do 40%, to je skoraj polovico ceneje od zidanih, a niso radi tega nič manj udobne in nič manj higijenične in prijetne za bivanje, kakor zidane. Zanimanje za to akcijo je v Mariboru veliko in mestna občina je prejela od raznih inte-resantov že veliko prošenj. S to izvedbo, bo marsikatero leseno podjetje pričelo zopet obratovati in bo lahko zaposlilo veliko nezaposlenih lesnih delavcev. — Maribor je prvo mesto v Jugoslaviji, ki je pričelo s to akcijo.
-o-
Strašna povodenj v Srbiji
Posledice in škode, strašne inevihte, ki je divjala 16. julija J v okolici Tetova v Prizrenju, skoro ni mogoče preračunati. Nevihta, ki je nastala nenadoma, je spremenila potoke v strašne hudournike. Tetovska Reka, je s silnimi valovi drla čez bregove. Kljub temu, da je ' vsa nevihta trajala le nekaj ur, i
so posledice strašne. Do 500 hiš je pod vodo in iz poplavljenih hiš se pripoveduje, da se je slišalo klice na pomoč. Blizu Tetova je zdravilni vrelec "Hisar," katerega je hudournik že takoj ob pričetku nevihte zasul ter poplavil in razdejal razna zdravilška in druga poslopja. Šele tretji dan po nevihti je pričela iz vrelca, skozi nasipine in kamenje, teči mineralna voda na dan. Velik hrib, ki se nahaja blizu vrelca je voda Tetove Reke in hudournika tako izpodjedla, da so se začele velike plasti zemlje trgati. Pot preko Šar-planine, ki vodi v Prizren, je razdejana. Niti en most ni o-stal cel in reka si je napravila novo strugo. Vse na okoli mole iz blata deli hiš, vozovi in kosi raznega poljskega orodja. — Od leta 1908 ne pomnijo tako strašno ^o^odnii.
Nad 2000 šrapnelov
Poročajo iz Kranjske gore, da so letošnjo pomlad spravili | na dan iz struge Pišence, nad j 2000 avstrijskih šrapnelov. j Radi varnosti je stala poleg I vedno Vojaško straža. Te dni so pa prišli vojaki iz Ljubljane in začeli šrapnele razstrelje-vati.
Smrtna kosa
V Mariboru je umrl Al. Rez-man, profesor verouka na klasični gimnaziji star 44 let. — V Celji je umrl Josip Cvenk, vpokojeni narednik iz Zgornje Hudinje star 46 let. — V mariborski bolnici je umrla Kata-; rina Jaklič, posestnica iz Kr-i čevine stara 50 let.
i	-o--
Nezgoda Po nesrečnem naključju je prišel z roko v stroj Josip Piha, delavec tekstilne tovarne pri Mariboru. Stroj mu je roko zmečkal.
Tržič na Gorenjskem
Dela1 pri novem mostu na kolodvor, prav lepo napredujejo. Novi most bo iz železobe-tona. Most bo imel ob straneh tudi hodnik za pešce, ki bo ograjen z betonsko ograjo.
-o-
Smrtna nesreča
Posestnikov sin Ivan Horjak iz Debrega pri Laškem je pri nakladanju fižolovk tako nesrečno nadel z voza, da si je /lomil tilnik in kmalu na to izdihnil.
--o-
Teharje
Na teharskem klancu se je nedavno zgodila huda nesreča. Zadela sta skupaj kmet-ski voziček s konjem in avto. Oje kmetskega voza je zadelo elektrikarja zagrebškega gledališča Vlado Freliha, ki se je vozil z avtom, da je na poškodbah umrl. Konja so pa morali zaklati, ker si je polomil noge.
t AMERIK'ANSKX SEOVENEC
[ Prvi in najstarejši slovenski ^ list v Ameriki. .........„,,,,
g||' Ustanovljen leta IMJj
XMERIKXN3K! SLOVENEC
Torek", 9. avgusta 193^ ^
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih,
Izdaja in tiska!
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111
Phone: CANAL 5544
Naročnina:
...$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za celo leto -----------------
Za pol leta_______
Za četrt leta___________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ________$6.00
Za pol leta---3.00
Za četrt leta_______1-75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America* Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays
Published By ž
EDINOST PUBLISHING CO,
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.)
Telefon CANAL 5544
Subscription:
For one year___________$5.00
For half a year .............................. 2.50
For three months _________________ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year__i_ ■ -$6.00
For half a year______3.00
For three month*__1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.

O DANAŠNJI MODI
Milwaukee, Wis.
Kakor se spreminjajo letni
časi, tako ali pa še bolj se spreminja tudi ženska moda.
moško
Vse drugače je pa z moško obleko, ki se v 50 letih ni sko-ro nič spremenila in je taka tukaj v Ameriki, kakor je bila v starem kraju. Edina sprememba je ta, da včasih moški nosijo malo bolj široke hlače in pa, da so včasih mladi možje in fantje nosili klobuke, sedaj so pa večina brez njih in
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker
s tem veliko pomagate listu.
B.:
Krnita
to celo v zimskem času, ko je
temperatura pod ničlo. Veliko Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at] jm vidimo pQ zimi ko hodijo
Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.	I , ,	.,. ,	, •
-----------skrbno zaviti v tople suknje,
glava je pa brez pokrivala. — Takih pa prav nič ne zavidamo, če jim je toliko do "mode". Na eni strani je pa ta moda tudi dobra, ko ni treba trošiti po nepotrebnem denarja za pokrivalo. — Vse drugače se pa razvija moda med ženskim spolom. Ako si namreč moški kupi obleko, jo navadno nosi po več let, in če je nekoliko zavaljana in kaj u-umazana, jo da prečistiti, pa je zopet nova in tudi ni iz "stajla", kakor pravijo. Žen-
nam dajte, vpijejo milijoni brezposelnih po vsem svetu. Še nikdar ni bila človeška beda povsod tako strašna kot ravno v današnjih dneh. Še nikdar se ni polaščal vseh ljudi na svetu tak obup, kot ga gledamo danes. Vse pričakuje odrešilne besede in velikih dejanj, ki bi privedla človeštvo na zadovoljno stezo gospodarskega; kulturnega, pa tudi političnega razmaha. Toda zdi se, da je zaman vse prizadevanje, človeštvo drevi z neizbežno naglico v prepad, iz katerega ni rešitve.
Pa poglejmo, kaj je vzrok vsega gorja, ki je zadelo trinajst let po vojni narode. Zakaj je pač prišlo do katastrofe, | ^ ki bo uničila vse dobrine, ki so si jih ljudstva pridobila z ne štetimi žrtvami?
Prvi glavni vzrok je najsebičnejši egoizem. Nikdar š< ni bilo tako malo zmisla za skupnost in medsebojno pomoi kot v današnjih dneh. Vsak' vidi le sebe, njegov bližnji j< vreden le toliko, da ga hitro odrine, ako mu je na poti v nje govern stremljenju. Vseh se je polastila kruta borba za ob stanek. Pri tern pa pritiskajo denarni mogotci s svojim ka pitalom na tla vse, ki se jim zde količkaj nevarni.
Dalje moramo omeniti popolno obubožanje onih, ki b morali biti steber vseh držav, to so farmarji in delavci. Cen farmarskih pridelkov so radi špekulacij raznih mogotcev ta ko padle, da farmarji ne morejo prodati svojih pridelkov nit za najnižjo ceno. Nasprotno pa stoje cene tovarniškim ii veleobrtnim proizvodom tako visoko, da ni to v nikakem razmerju z medsebojnimi dobrinami. Razumljivo je,' da tovar niških proizvodov tudi nihče kupiti ne more. Tako mora na stati zastoj v proizvajanju, posledica tega je odpust delavce\ in opustitev obratov.
s
T,udi stroje delajo mnogi krive sedanjim težkim razmeram. Pri tem moramo pomisliti, da so stroji blagoslov človeštva, treba je le delo pri strojih pravilno razdeliti, da bodo delavci prav zaradi strojev mogli posvečati več časa svoji družini, svoji izobrazbi in svojemu oddihu. Ravno od strojev za visi blaginja vseh delovnih ljudi. Treba je pa seveda, da s( dobiček ne kopiči v rokah nekaterih maloštevilnih, ampak dr se koristno uporabi v blagor vsega človeštva.
Dolžnost nas vseh je, da sodelujemo pri zdravljenju povojne družbe. Kakor se nismo bali gledati smrti v obra^ ok grmenju topov, min in pušk, tako se ne smemo ustrašiti sedaj ko trka na vrata najhujše, kar nas more zadeti,,glad in brez-upj«. S podvojenimi silami, če treba tudi z žrtvami, pokaži mo pota k blagostanju in sreči človeštva. Le v slogi, skupnem delu in nesebični požrtvovalnosti bomo našli one smernice, ki bodo pripeljale nas in našo mladino do boljše bodoč nosti. Ob vsaki priliki povzdignimo svoje glasove, da bo mo gočno odmevalo po vsem svetu, da nas bodo slišali bratje m jugu in na severu, n,a vzhodu in na zapadu, kajti le tako bo mo združili v sebi vse zatrte, ponižane, razžaljene in uboge
ske pa, če hočejo za "modo' , pa morajo svoje obleke spre-' min jati najmanj štirikrat na I leto, če ne še več, ker ženska ! noša* se spreminja, kakor obla-jki na nebu. Pa poglejmo malo, i kako se današnja moderna de-i Meta nosijo. — Ko se na-jlišpa, stopi s "purso" v roki j pred hišni prag in se ogleda, I če se njena obleka dobro pri-! leže in je dovolj kratka. Ako ' ima nogavice, si jih hitro "zro-■a" 'doli, nato odpre svojo "purso, vzame v eno roko ogledalo, v druigo puder is se za-I čne mazati po obrazu, da je kar smešno za gledat. Ko je( i to končano, pride na vrsto I "lipstick", s katerim lepo ru-j deče pobarva svoje ustnice. — , Večkrat ji tudi obrvi niso po i volji in se spravi tudi na te ter i jih po svoje urejuje. Ko je en-i krat vsa napudrana in pobarvana, si preširno pogladi svoje kodrčke, natakne na roke bele rokavice in hajd na ulico. Nekaj časa hodi kot jelen preširno, misleč, da vse le njo gleda. Sama sebi se zdi, da je najmanj kaka princezinja. Če bi pa pogledali v njeno purso, bi tam poleg pudra, lipstika in nekaj naslovov moških, ne našli drugega, kakor morda še robec, s katerim si briše svoj napudrani nos, če ga slučajno seveda ni pozabila doma. Ko je pa nekaj blokov od domače hiše, se pa že začne ozirati, od katere strani jo bo primahal I njen p,rvi Ijubček. Pripomniti , moram še tudi to, da današnja Imihvauška dekleta niso glede i moških nič preveč izbirčna in
ne gledajo na to, če je prav oženjen in ima družino. Glav-; no jim je, da je "handsome",' da zna lepo lagati, ker tudi j lagati ne zna vsak lepo, in pa, j da plača za pijačo. Da mora j imeti avtomobil, se pa že sa-J mo po sebi razume. To je pa j tudi vse, kar se od vsakega-zahteva.
Kadar jo taka dekleta ubere j o tako pot, so prav gotovo! prej dobro dogovorjeni, kje se snidejo. Odpeljejo se nato ven. iz mesta in kar je navadno pr-j vo na tem potu je to, da obi-1 ščejo takoimenovani "Roacl house", da se napijejo. Kaj je; potem z njmi, pa tako nihče ne ve in morda celo same ne. I Pozno po polnoči se vračajo domu in če potem zjutraj mati1 vpraša tako hčerko, kje je bi-j la, ji ta kmalu natvezi, da pri; prijateljici, ali v gledališču in' kaj podobnega. Tako se najde, pred starši .vedno kak izhod,1 da prehitro ne izvejo za pota; svojih otrok in navadno starši! svojim "dobrim" - otrokom vsei verjamejo.	j
Kolikokrat se tukaj v lokal-j nih listih bere, da izgine tu in! tam kako mlado dekle v staro-j sti od ] 6 do 18 let. Starši potem svojo hčerko iščejo in j iščejo, dokler je, kar se tudi večkrat primeri, ne najdejo v j kakem hotelu s kakim oženje- ( nim moškim, ki mu ni mar za' svojo družino. Največ takih zapeljivcev je navadno agentov, ki se .klatijo iz kraja v, kraj in prežijo na žrtve neizkušenih deklet. — Naj ob tej! priliki povem zgodbo, ki se je; pred kratkim dogodila.— Nek j milwauski policijski detektiv j si je vzel počitnice za par ted-j nov in odšel v drugi kraj. S seboj si :je vzel mlado dekle, staro 17 let in sta se nastanila v nekem hotelu. Nista pa imela sreče, ker ju je policija kmalu zavohala. Kar je naj-j bolj žalostno je to, da je de-! kle dobro vedelo, da je ome-j njeni oženjen in ima družini-1 co, kar pa ni upoštevala. Ta-j kih slučajev je v Milwaukee] veliko in največkrat so v teh slučajih mlada, komaj 16 do 191etna dekleta, ki jim ni dru-j go mar, kot pustolovšnine z o-; ženjenimi moškimi ali pa z j najslabšimi pobalini, ki krade-; jo avtomobile in sploh vse, kar, dosežejo. Najgrša navada jej pa ta, da mladina uživa alko-j hol. Grd je pijan mladenič ali j možf, še grša je pa pijana de-i kle ali žena. — Nedavno se| je zgodilo, da je neko lepo 24-j letno dekle v Milwaukee pri-j šlo že zgodaj zjutraj v "soft"! drink parlor in tam zahtevalo! liker. Bila je seveda že precej' v režcah. Lastnik ji pove, da on take pijače ne toči. Tedaj ga pa ozmerja, in ko je zunaj,
pograbi par debelih kamnov in mu razbije celo veliko izložbeno okno. Seveda je bila aretirana in so jo odpeljali na policijo, kjer je dobila plačilo za svojo razgreto kri in hrabrost.
Naj še omenim, da se je pred malo tedni ustanovila v Milwaukee nekaka porodna kontrola. Že prvi dan se je zglasilo nad 200 mladih žensk, da bodo obiskovale to šolo, med katerimi je pa bilo malo nad 20 let starih. Veselje jim je bilo pa kmalu odvzeto, kajti vsa katoliška ženska društva in duhovniki so ostro protestirali proti temu, nakar je bila ta reč nekako ustavljena. — Tu je torej dovolj jasno, koliko morajo starši paziti na svojo mladino in da jim ni vselej vsega verjeti, kam zahajajo v ponočnih urah. Kaj lahko se zgodi, da nevedna mladina prepozno spozna svoje zablode in dostikrat tako globoko zabrede v blato, da se iz njega nikdar več ne izkoplje, na sramoto sebi in svojim staršem. — Tako je dandanes in potrditi moramo, da je žalostno, nad vse žalostno. — Ni samo depresija, o kateri naj tožimo, so še tudi druge ske-
tektivi so tej številki sledili in privedla jih je do nekega dekleta, ki jih je naprej peljala do 1031 Irving Pai'k Blvd., in tam so našli 241etnega Johna Frink, ki so ga aretirali in v katerem je blagajničar spoznal roparja.
-o-
ČUDNO NAKLJUČJE
Finski mornar Clase San-strom se mora zahvaliti za rešitev svojega življenja čudnemu naključju. S svojim čolnom je prijadral do Adelaide v Avstraliji in stopil na suho, da bi nekaj dni počival. Nezavestnega in s krvavečo rano na glavi so ga našli takoj prvi večer v zakotni ulici pristaniškega o-kraja ter ga prepeljali v bolnico. Zdravniki so ugotovili poleg težke rane na glavi, še težko notranjo bolezen, ki je bila baš dosegla višek in je zahtevala takojšnjo operacijo, sicer bi bil mornar zapisan smrti, čeprav rana na glavi ni bila smrtna.
Ko se je Sandstrom po operaciji zavedel, je pravil, da ga je udaril neznan napadalec s steklenico po glavi. Za svojo bolezen pa sploh ni vedel. Policija je napadalca aretirala, toda napada, ki je po čudnem
MlM

leče rane, ki jih pa na žalost naključju rešil mornarju živ
navadno nočemo videti, ki se pa bodo hudo nad nami maščevale.—Pozdrav čitateljem.
Poročevalec. -o-
TO IN ONO
CADORNOV SPOMENIK
Letos, na obletnico, ko je stopala Italija v svetovno vojno, so v mestu Pallanzi, v Italiji odkrili grofu Cadorni, ki je bil, kakor je znano, do ko-
ljenje, ni presojala kot usluge, temveč je napadalca izročila sodišču.
-o-
PRINCESA, KI JE NAŠLA MOJZESA
Nedavne najdbe v jerihon-skih kraljevih grobovih so pomagale ugotoviti, da je bila svetopisemska oseba, ki je našla Mojzesa, plavajočega v košarici iz lubja na Nilu princesa Hatafu. Ta princesa je bila sestra vladarja Tutmozisa II, ki je vladal svojo deželo samo 18 let. Po njem je prevzela vlado princesa Ilatafu, ki je najznačilnejši ženski vladar-
bariškega poraza vrhovni poveljnik italijanske vojne, prekrasen spomenik. Spomenik je umetniško delo prve vrste, maršal Cadorna pa ni bil ravno uspešen in prvovrstni general, čeprav imajo o njegovih junaštvih Italijani veliko povedati. Zgodovina bo najbrže o teh junaštvih, vedela malo povedati.
-o-
SAMOUMOR DEKLICE
New York, N. Y. — Kakor
se domneva, je bilo v prvi vrsti finančno vprašanje vzrok samoumora, ki ga je izvršila preteklo sredo 201etno dekle Ethel Kauf, ki je prišla iz Cle-velanda. Skočila je iz četrtega nadstropja nekega hotela. V pismu, ki ga je napisala pred smrtjo, pravi, naj ne obvestijo njenih domačih, ker itak nimajo denarja za pogrebne stroške, marveč naj jo pokoplje mesto.
ROPAR PUSTIL SLED
Chicago, 111.--V torek je
neki fantalin s samokresom v roki oropal blagajničarja v re-stavrantu na 808 W. Madison Street in mu vzel $60. Ne da bi ropar vedel, mu je v restav-rantu padel na tla listek, na
ski lik na egiptskem prestolu. Ona je bila tista ženska, ki je našla in dala potegniti Mojzesa na suho, oskrbela rejo in ga
pozneje vzgajala. Po njej je prišel Mojzes do svoje moči in (Ugleda in po njeni smrti se je svetopisemski prerok umaknil iz Egipta v Midian, kjer je o-stal 40 let po njeni smrti ves čas, dokler je vladal Tut-mozis III.
DAVIDOV ZID V JERUZALEMU
V Jeruzalemu so po goleni naključju odkrili najstarši zid ki ga je bil dal pozidati kralj David za obrambo mesta. V vzhodnem mestnem delu se je namreč zrušil kanal. Podrtija je začela ogražati sosedne hiše. Delavci, ki so začeli popravljati porušeni del, so pa kmalu prišli na to da stoji pod ruševinami star zid. Obvestili so o tem oblasti, ki so poslale na lice mesta komisijo, ki je ugotovila da predstavlja ta zid ostannk Davidovega zidu ki je star danes dobrih 3000 let. Arheologi so ta zid doslej že več-katerem je bila zaznamovana j krat iskali, toda vedno brez neka telefonska številka
De-'uspeha.
Razlika. — Kaj vam je?
—	To morate ugotoviti vi, gospod doktor, saj ste za to plačani.
—	Pa pokličite živinozdrav-nika, njemu žival tudi ne more nič reči.
* * *
Radoveden Mihec. — Mihec dolgo in pazljivo gleda teti v usta. Na vprašanje, zakaj se tako zanima za njena usta, odgovori :
—	Rad bi vedel, kdaj začno
tudi meni rasti zlati zobje.
* *
Dober svet. — Koliko sodčkov piva prodaste na mesec, gospod krčmar ?
—	Trideseit.
—	Če mi daste vrček piva zastonj, vam nasvetujem, kako ga boste lahko prodali vsak emsec 35 sodčkov.
—	Kako pa?
—	Prav lahko, samo vrčki
naj bodo natočeni do vrha.
* * *
Med prijateljicami. — Ali
tvoj zaročenec že ve, koliko si stara ?
—	Da . . . deloma.
Govori skozi nos. — O Hel'-
riotu pripovedujejo tole anekdoto: Nekoč je v Londonu pravil o nekem angleškem politiku, kako mu je zatrjeval, da še nikoli ni prišla laž 'iz njegovih ust. Verjel sem mu, je dejal Herriot. kajti mož govori skozi nos.
* * *
Še ne ve. — Kaj imaš tega
fanta res rada?
—	Še ne vem. Umrl mu je bogat stric, a še niso odprli o-
poroke.
* * *
Ni vedel kod se je vozil. —"
Janko: Skozi katera mesta l'a ste vozili z avtomobilom?
Stanko: Res ti ne morem po* vedati; zemljevid smo namreč
doma pozabili.
* * *
Zapomnil si je. — Sodnik: Vi ste bili priča tega družinskega prepira. Kaj ste si Prl tem mislili?
Priča: Da se nikoli ne oženim.
* * *
Najcenejše počitnice.— Gospa Albina prosi svojega mo-žička: Tako bi se letos rada peljala na morje. Mož: Nimam časa.
—	Oh, to je pa hudo. Težkega srca bom morala sama iti. Le denar mi daj.
—	Tudi to ne gre, Albina-Ne morem.
—	Zakaj pa ne? Ko bom ob morju*, bom vedno mislila na tebe in na dom.
—	Jaz pa mislim, da bo cenejše, če pri meni doma vedn«
misliš na morje.
* * *
Najzanimivejše vesti »o * \njer. Slovencu; čitajte jra!

TARZAN GRE PO ZLATO V OP AR.
(6)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
I
Kaka dva tedna pozneje je John Clayton, Lord' Greystoke, ki ni nihče drugi kot Tarzan od opic «am, na konju jezdil po svojem obširnem posestvu in pregledaval, če je vse v redu. Kar na enkrat je zagledal skupino zamorcev in pred njimi je jezdil ha konju neki beli človek. Opazdval je skupino, ki s,e je bližala proti njegovemu-posestvu nič slabega ne hudega sluteč.
Tarzan je bil prepričan, da je to kak zaaii evropski lovec in da išče prijaznosti v tem zapuščenem svetu. Tarzan je obrnil konja in šel proti njim.. Kake pol ure poznsje ie pripeljal skupino na dom in je t ;m predstavil svoji ženi no-vodošleca, ki se je izdajal za "M. .Tulisa i?rc-coulta". (To je bilo ime, pod katerim se je predstavil Werper Tarzanu). "Popolnega S27r. se zgubil" je dejal novodošlec.
"Zelo sem srečen, da sem ifašsl vas tukaj, ki je naravnost prava božja pomoč," je dejal Fre-coult. OEtal je kak-teden pri Tarzanu in opazoval.' Ta; zandva žena Ivana ni nikdar jezdila sama-na sprehod. Parkrat se je hotel podati z njo v poftover, pa ker ni dobro govorila francosko, je bilo občevanje z njo težavno. Vedno pa ja ie spremljal močan zamorec Wazirjevega rodu in pazil, da bi se ji kaj ne dogodilo.
Minulo je več tednov in Werperju se ni posrečilo dobiti prilike za izvedbo hudobnega načrta. Nekega dne je prejel Tarzan,pošto in ko je .prečital je postal ,zelo vznemirjen. Kmalu se je Tarzan odpravil, se oprostil pred družbo in odšel. Werper je videl ta trenutek ugoden za izvedbo njegovega načrta.. Pripravil se >je, da začasa Taraanove odsotnosti izvede to, kar je že dolgo snoval. . .
(-OOOOOO O-O-O-O-O-O-O-OO-OOOOOOOOOOO-O-OO-O-O-OOOO-OO-OJ
LEPOTA SLOVENIJE
JE SLIKANA IN OPISANA V KNJIGI
' Gorenjska'
To je knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bral vsak SJoeynec, kaj šele sinovi in hčere prekrasne romantične Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske, kakor tudi jugoslovanske zemlje.
Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjske, bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje mle rodne vasice, trge in mesta, svoja pestra gorenjska polja in livade in svoje divne lepe gorenjske gore in planine.
V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro vseh gorenjskih mest, trgov in vasi.
Ima nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavljajo $ gorenjska mesta, ttge in vasi, pestra polja in livade iti divne 'gorenjske-gore in planine.
PIŠITE PO NJO ŠE DANES! — STANE S POŠTNINO
$2.00
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. 22nd STREET.	CHICAGO, ILL.
k ooooooooooooooooooooooooooooooooooo^^
DRUŠTVO SV. JER0N1MA <
/ ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.	^
l) Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16.	(
l\	do 55. leta, v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
ij Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v	(
l\	lastnem prostoru	,
J) Za nadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društve-	\
' \	ni odbor:	j
(	MIKE TOMŠIČ, predsednik,
)	STANLEY SOBERL, tajnik,	j
/	ANTON TOMŠIČ, blagajnik.
flWIMIM
II-----
= Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška g	podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je:
I |p|i| Kranjsko-Slovenska | ^jSM Katoliška Jednota
M
1 Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, 111. POSLUJE ŽE 38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00. SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. 1	K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem
1 oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku, i.......
Skupno število krajevnih društev čez 200. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega .
I	38-letnega obstanka nad $4,000,000.00.
Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni g organizaciji, zavaruj se pri
KRANJSKO-SLO VENSKI KATO- I j| LIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne
II	poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 1 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaru-| ješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po- < M smrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo 1 v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je 1 zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane g stalen, dasi zavarovalnem z vsakim dnem narašča. V slučaju §1 otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zava-| rovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine.
1	CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na g teden. Asesment primerno nizek. • j	DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE:
K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki,
I	kjer se člani(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let, proti primero-g ma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plaču-g jejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj p izplača njih posmrtnina.
70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA: Vsak član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-Jf pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izha-
II	ja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega H dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri g g K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član Jš" ali članica te mogočne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo g biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate p društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organiza-1§ ciji, ustanovite sja; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. "H Jet. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajni-I ka: JOŠIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
H	'	1
!Ažman, ki se j'e igral tik pri ' domači hiši. Na mokri ilovici mu je spodrsnilo, padel je v Savo in utonil.
RAZNOTEROSTI
STARA ZGODBA
i
j Pripoveduje se, da so ljud-!je v starih časih bolj dolgo ži-jveli kakor dandanašnji. Mogo-jče je tudi, da niso tako strogo j zaznamovali svoje starosti, ker najbrž niso tako natančno vodili krstnih registrov, kakor se to dela dandanes. Vse to lahko ugibljemo, kb tu in tam , slišimo o starosti, katero so u-čakali ljudje nekdaj. Ta in oni bralec bo morda zmajeval 'z .glavo nad zgodbo, ki jo je do-i živel okoli leta 1600 kardinal jD'Armagnac, ki je nekoč opazil pred svoio hišo 801etnega ■ i "
starčka, ki je bridko jokal. Ko ; ga je kardinal vprašal, čemu 'se tako joka, je starček dejal, da ga je oče natepel. Kardinal se ni malo začudil, da ima ta starček še očeta in ga je torej želel poznati. Ko privedejo
■	kardinala pred 113 let starega človeka, ki je svojega 801etne-
■	ga sina natepel, je mož povedal kardinalu, da je svojega
• sina zato natepel, ker je raz-
■	žalil svojega deda s tem, da 1 ga ni pozdravil. Ded 801etne-
r "	----I
1 DR. ALLAN j. HRUBY
Specialist za pljučne in srčm
bolezni
Tel. Rockwell -3364 ! Stanovanje: 1130 No. Lorcl Ava. i J Tel. Austin 2376, Chicago
Urad: 3335 West 26th Stre« . Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen srci) ' »b sredah 9 do 11 dop.; ob sobotai 1 do 4 oop.
ga starčka je menda tedaj preživljal svoje 143. leto. --o——
VODA — POGONSKO SREDSTVO
I
Učeni konstruktor Caneg-ham je izumil hidrogenerator, ki obratuje s čisto majhnimi količinami vode. — Izumitelj pripisuje svoji iznajdbi še velik pomen. Kar se pa tiče strokovnjakov, so v teh vprašanjih zaenkrat še skeptični. -o-
UMETNI DEŽ
Pisarna dunajskega velesej-ma sporoča, da se je nekemu koroškemu tehniku posrečilo rešiti problem umetnega dežja. Iznajditelj, po letih še ze-■ lo mlad mož, je skonstruiral napravo, ki baje s pomočjo zemskega magnetizma sprosti oblake do višine 2500 m, da se iz njih vlije dež. Po dežju se oblaki razmaknejo in nastane jasno vreme.
DENAR
v Jugoslavijo in druge države pošiljam zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj smo ' računali:
Za 100	din	..................$ 2.25
Za 250	din ..................$ 5.05
Za. 500	din	..................$ 9.50
Za 1000	din	..................$18.50
Za 2500	din	..................$46.15
Za 5000	din	............_....$91.50
Za 100 lir .......................".$ 5.90
j Za 500 lir ........................-$27.00
| Za 1000 lir ........................$53.25
i
Pri večjih svotah primeren popust. Money Order in pisma naslavljajte na:
JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
rimnimTipinmHH^	I j p
—--———In«
j Tvoj nedeljski tovariš, r lis
______________j Jr
s■ ®®®®®©®©©®® j
TEDENSKI KOLEDAR	*
14	Nedelja — Evzebij. Atanazija.	t
15	-Ponedeljek — Vnebovzetje	Marijino. ]
16	Torek — Joahim.	i
17	Sreda — Hijacint. 'Rok.	i
18	Četrtek — Helena. Pavla.	(
19	Petek — Ludovik. Jjtrlij.	i
20	Sobota — Bernard.
-o--i
Rev. J. C. Smoley:	i
TRINAJSTA NEDELJA PO BINKOSTIH
Če je človek v potrebi, prosi Boga za pomoč; in če mu je : ■bilo pomagano, pa hitro zopet na Boga pozabi. Kako so mno- ] gi ljudje podobni gobavcem današnjega evangelija! Mi ob- i sojarno gobovce, vprašajmo pa same sebe, nismo bili tudi mi j mnogokrat ravno tako nehvaležni proti Bogu? Premišljujmo j danes sredstva, ki bodo varovala naša srca nehvaležnosti. ]
Premisli, prijatelj, pogosto vse neštevilne dneve, ki si jih preživel ,pa spoznaj dobrote, ki ti jih je Bog v tem času podelil. Ko bi se bili gobavci zavedali svojega groznega stanja, bi,se bili Gospodu gotovo zahvalili. V lahkomiselnosti so pa ; pozabili na svoje trpljenje.	:
Nismo li mi ravno tako ravnali? Gospod je uslišal naše : , prošnje, se nas usmilil. Pa v svoji lahkomiselnosti smo poza-, bili naše težave, pozabili na božjo pomoč, in mesto, da bi se zahvalili, povračali smo božje dobrote z razžalitvami.
Poglej, prijatelj, v prihodnost in vedi, da zopet lahko j: pridejo razmere, da boš zopet pomoč potreboval. Kdo ve, kaj nas še čaka? Danes zdrav ko riba, jutri na smrt bolan med groznimi bolečinami. Danes še bogat, vsega v izobilju, [ jutri morda že beraška palica. Danes v slavi in časti, jutri te bo vse zaničevalo.
Kdo vodi našo usodo? Je to vsemogočni, vsedobrotni, had vse usmiljeni Bog. On je naš pomočnik v naših potrebah.
Da se boš, prijatelj, varoval nehvaležnosti, ne pozabi nikoli, da ti Bog jii ničesar dolžan, da se imaš zahvaliti za vso Pomoč edinole njegovi dobrotljivosti. Gobavci niso imeli pravice zahtevati od Gospoda, naj jih ozdravi. Če je to sto-*fl, je to storil iz ljubezni. Kaj pa je Bog sam dolžan? Nič Jn zopet nič. Kar imamo, za vse se imamo zahvaliti njegovemu usmiljenju. Nehvaležen Bogu mora biti samo človek izprijenega srca.
Da boš obvaroval svoje srce nehvaležnosti, ne pozabi ko-' nečno, da Bog ne zahteva za svojo pomoč nikakega plačila, in da mu njegove pomoči tudi plačati ne mores. JeZ(U's je ve-del naprej, da bodo gobavci nehvaležni. To ga pa ni zadrgo, da jih ne bi očistil. Ni računal na kako plačilo.
Toda tudi nam je Bog izkazal neskončne dobrote. Če
prerok vprašuje: "Kaj bom povrnil Gospodu za vse, kar mi je storil?" — nam on sam odgovarja: "Ime Gospodovo bom klical." Da, dragi, hvaležni hočemo biti, hvaležnost hočemo kazati s tem, da bomo njegovo sveto voljo izpolnovali Tako
si bomo zasigurali večno izveličanje. Nesebična je njegova ljubezen do nas, in nevredni bi je bili mi, če bi naše srce 1 ne plamtelo ljubezni do Boga.
_ Kako pa je z našo hvaležnostjo? Gospod, ne obsdi nas! Dajftš nam dobrote, uživamo jih, hvaležni ti pa nismo za nje. S hvaležnostjo hočemo častiti našega dobrotljivega Očeta v nebesih, da nam bo dal svoj blagoslov za čas in večnost.
RAZNE NOVICE IZ NEODREŠENE
DOMOVINE
Štirje posestniki iz Kanalske doline pred sodiščem
Policijske oblasti so po vsej bližnji in dalnji tolminski okolici že dolgo časa .poizvedovale za ljudmi, ki so hranili večje količine raznovrstnega streliva, katerega so, kakor so °blasti menile, tudi razpeča-vali in s tem podpirali razna Protifašistična gibanja. Pri tej Priliki je bilo aretiranih več °seb in italijanski listi so sku-sali to zadevo spraviti v zvezo t
s takozvano protifašistično " • i organizacijo". Kakor so na
enem lanskih rimskih procesov' "dognali", je bilo od teh kra-| Jev poslanega več raznovrstnega streliva v Genovo na na-, slav Bovona, ki je bil nedavno j Justificiran radi protifašistič-, nega delovanja. Na podlagi te j Ugotovitve -ko izvršili preiskalo, ki se je na prav lokav na-Cln končala. Po naročilu goriškega •kvestorja in komisarja| Tartolanija, je agent Spostata, ki se je nalašč izdajal pod drugim imenom in nastopal Kot dozdeven prekupčevalec izstreliva, vohal okoli za strelivom. Povpraševal je oko-h nezaupljivih kmetov in nazadnje izsledil 311etnega Stegna Lebana iz Volč, s kate-Be je domenil za 50 stotov razstreliva. Določenega dne ®e ie oglasil v Rutah pri Vol-kjer so ga čakali Leban, kletni Ivan Grbec iz Gabrija
pri Kanalu in neki Lojze Hva- < lica. V istem hipu, ko so na- i tovorili 1007 kg razstreliva'j na voz, so jih obkolili agentje'( in so vse tri aretirali, poleg pa i še gostilničarja Ivana Kendo,1] starega 50 let, doma iz Volč. ]
Goriška policija je vse izro-1 čila takoj sodišču in obenem I poskrbela, da se je novica raz-j] širila v najbolj senzacijonalni | obliki, kot velika fašistična a-fera, kakor so jo ppsebno tr-:žaški listi naglašali, ki naj bi segala celo do leta 1929 in
■	1930, češ, da so pri atentatu' na tržaški "Popolo di Trieste"
|rabili razstrelivo iz Lebanovih rok. Sodna razprava, kateri je prisostvovalo veliko ljudstva, j je pa dognala, da se gre le za eksplozivne snovi, katere so J ostale po Tolminskem in Ka- 1 nalskem od zadnje svetovne vojne. Obtoženci so bili torej krivi, da so te skrivne zaloge enostavno prodajali vsakomur, kdor jih je rabil. Dina-mit in temu podobna razstreliva se pa pred vsem rabijo za razstrel.ievanje pri cestnih in drugih zgradbah in delih. O kakih zločinskih namenih pa
■	ni govora. Ker niso torej raz-,
•	streliva, ki so ga nabrali že ta-
■	koj prva leta po vojni po nji-
•	vab in travnikih, naznanili, ampak ga skrivali, so bili ob-
■	sojeni Leban in Grbec na 9 , mesecev zapora in 500 lir .kazni ter poravnavo stroškov;
Hvalica in Kenda sta bila pa|l radi pomanjkanja dokazov 1 odpuščena. — Tako se .je torej f 'slon enkrat prelevil v sitno'c [muho.
-o--i i
Radi zasramovanja zastave ;
Pred tržaškim kazenskim ; sodiščem se je zagovarjal Fr.! Krelič, star 41 let, ki je bil ob- 1 tožen, da je ob neki priliki v ] pijanosti zasramoval italijan-1' .sko zastavo. Organa javne ' varnosti sta ga aretirala, češ,'/ da je zakrivil zločin proti jav-;] ni varnosti in zaščiti države, j Krelič je bil izročen v pre-j1 iskavo posebnemu sodišču, ki!1 ga je pa vrnilo kazenskemu! sodišču z navedbo, da obtože-j ni ni izvršil tako ekstremnegaj zločina, da bi ga moralo soditi;, posebno rimsko sodišče. Trža-j-ško sodišče ga je pa kljub te-j mu strogo sodilo in obsodilo; na eno leto zapora in 250 liri kazni.
-0'-
Pet let ječe radi 1000 lir
V	ponedeljek, dne 11. julija se je vršil pred tržaškim sodiščem proces proti 551etne-mu Josipu Bišofu iz Šmihela ,pri Postojni, ki je bil poštni uradnik, in njegovi ženi Ani ter njunem sinu Marku. Obto-jženi so bili radi goljufije, da 'so hoteli oškodovati šmihelsko občino. Cela afera je bila nekako taka: Meseca oktobra lanskega leta. je pokrajinski j podeštatni inšpektor pregledali v Šmihelu poštne račune. Po-.' leg drugih knjižic je obstojala v poštnih rakunih tudi postavka o knjižici šmihelske občine. Listi se pa poročali, da je podeštat izpovedal, da občina ni posedovala take knjižice. Bišof je pa izpovedal, da je knjižica pravzaprav njegova last. Leta 1921, ko je bil občinski tajnik, je spričo ugodnih valutnih razmer zlahka likvidiral dolg v znesku 7260 kron na račun tedanje Kranjske hranilnice in posojilnice. Dolg je pa povrnil z lastnim
■	denarjem in si knjižico pridr-žal kot jamstvo. Na račun te knjižice je njegova žena lani dvignila 1000 lir. Baje je dal
. podeštat Colombo za to dovoljenje, sedaj pa o tem dovoljenju ne vedo nič in tako je ! prišlo do omenjenega procesa, . kjer je bil Bišof obsojen na
■	dve leti in 6 mesecev ter v plačilo 2300 lir, njegova žena pa
„ na 2 leti 3 mesece in. 300 lir kazni. Sin Marko je bil radi tega pomanjkanja dokazov o-proščen. — Tako strogo postopajo v zasedenem ozemlju proti Slovencem, čeprav bi po j zatrdilu Bišofa dvignjen denar j
-	spadal njemu. Ko pa razni ob-',
-	činski tajniki Italijani goljufa-, jo občine za tisočake in tiso-j čake, pa takega občinskega tajnika, ki je seveda fašist, samo prestavijo drugam ali ga k večjemu od službe odstavijo.
I	Konfinacija
Že meseca maja je bil iz jkoperskih zaporov odveden v
# DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J.
CLEVELAND, O.
Leto 1932.
Presednik, Anton Škull, 1099 E. ;ist st.	|
Podpredsednik, Anton Strniša.
Tajnik, Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.
Zapisnikar, Frank Sodnikar Sr.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: Joseph Ogrin, Joseph Germ, Anton Korošec.
Zastavonoša, John Modic.
Bandero, Frank Drčar.
Vratar, Jacob Korenčan.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in Dr. A. J. Perko.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1 dneva do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in
■	$14.00 tedenske bolniške ppdpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani
, pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pra-
konfinacijo Filip Terčelj. Do- i ločenih mu je bilo pet let kon- f finacije. Z njim sta bila odve- i dna v konfinacijo tudi Darko Šuligoj in Zorič. — Skoraj v istih dneh je bil iz goriških zaporov izpuščen na svobodo i alojzijeviški prefekt Oswald. Konfiniran je v svojem rojst-nem kraju, v Idriji. Zaprt je. bil kake štiri mesece, ne da i bi bil kaj zakrivil ali pa, da bi dal povod za utemeljeno Isumnjo. Izpuščen je bil iz goriških zaporov tudi vratar j Aiojzijevišča, ki je moral odi-!ti v svoj rojstni kraj, v Ravni-ico pri Grgarju.
j	-o-
Huda obsodba
j Boris Rajer, ki je ob svojem!
! času brez potnega lista iz poli- j
jtičnih razlogov zbežal čez me-
j jo in se je meseca junija vrnil (
nazaj, je bil pred goriškim so-,
jdiščem obsojen na dve leti za-,
i pora in 25,000 lir denarne, i ! kazni.	I
i
-o—-
Promocija
Na juridični fakulteti univerze v Padovi je 11. julija promoviral za doktorja prava' Branko Vrčon, sin ugledne \ družine iz Dobravelj v vipav-1 ! ski dolini.
-o-
Smrtna kosa
V	Šmarjah na Goriškem je
j umrla«.ga. Marija Kante. Bila j j je vzorna krščanska mati, kij 'se svojih šest otrok vzgojila v strogo krščanskem duhu. Dve hčeri sta bili usmiljenki, ki sta pa že obe v svojem poklicu tudi umrli.
i
SIROM JUGOSLAVIJE
Zanimiva jama
Dober streljaj od vasice Ga- j brovo na Gorenjskem je mno--gim izletnikom dobro znana ljubniška jama, katero pogosto obiskujejo letoviščarji, ki prihajajo na Ljubnik in okolico. Jama, tako poročajo iz Škofje Loke, je lepa in ima veliko zanimivosti.
-o-
Tudi posebnost
V	Mostaru v Hercegovini se 'je nedavno rodilo dete, ki je
imelo vse prste na rokah zrast-le skupaj. Kirurg dr. Lukač je izvršil na otroku operacijo in posrečilo se mu je, da je otro-. ku ločil prste.
i	"-o-
Pod vozom
V	Lvršečki vasi pri Poljča-[ nah je posestnik Rumež vozil , z vozom. Hotel je na vozu ne-. [ kaj poravnati in zato stopil .'na voz. Pri tem se je pa zaple-.'tel v vprego in sicer tako ne-. j srečno, da je padel pod kole-
' sa težkega voza, ki so mu šla . preko prsi in trebuha.
t	-o-
Dve vasi bodo preselili
Že dve let ugibajo prebival-. ci vasi Vitojevce in Rače, ki j ležita ob Savi, da bi se preselili, ker Sava vsako leto zalije
ti dve vasi. Letos so končno' i sklenili, da se prebivalstvo' < obeh vasi preseli.	i
-o--i
Nesreča s samokresom
V	vasi Jugorju pri Suhorju i so se nedavno neke nedelje I kakor običajno zbrali vaški fantje, da odkorakajo k maši. Na poti v cerkev je kovaški, pomočnik Martin Ratkovič po-j tegnil iz žepa nabit samokres;, in ga kazal tovarišem. Ravnal j je pa tako neprevidno, da se ji je samokres sprožil in strel je j zadel 181etnega Marka Stub-larja v trebuh.
-o-
Lepa cerkvena slovesnost
V	Cerkljah ob Krki so meseca junija blagoslovili lepo 'novo zastavo fantovske kon-'gregacije. Obenem je bilo tudi lepo število (14) mož spreje-' i tih v Marijino družbo za mo-.[ | že. — Zanimivo je, da so se i 'tudi možje odločili hoditi pod: [Marijino zastavo. — Pa pravi-j 'jo, da vera peša.
-o--
Napaden
Dva neznana moška sta v Strmskem gozdu napadla invalida Franceta Kresnika, ki jstanuje v Podgorju pri Vele-inju in ki se je vračal domov iz Št. Andraža. Nezavestnega sta zavlekla v grmovje in vsega oropala. Dva mimoidoča ; fanta sta pozneje zaslišala !stokanje in sta ga zanesla v bližnjo hišo. Kresnik v temi ni mogel spoznati napadalcev.
--o-
Črnomelj
Poročajo iz Črnomlja, da se mesto prav lepo širi. Posebno J proti kolodvoru, kjer je bilo v zadnjem času postavljenih več
lepih vil. j -^
Strogi zdravnik
Zelo "strogo" je ravnal zdravnik v Pišecih, ko je zdravniško pregledoval tamoš-nje šolarje. Najbolj je bil hud na dolge lase fantičkov. "Po vojaško boš ostrižen, dokler boš hodil v šolo, ko boš pa ženin, boš imel lahko dolge lase!" Tako je rekel zdravnik,, vzel škarje, in resk, so frčali lasje. Pa, poročajo dalje, so se mamice jezile, ker da je na-• pravil zdravnik tako sramoto i njihovim ljubčkom.
-o--
Prva žrtev Save v Kranju Kot prva letošnja žrtev Save je bil pet letni otrok Lado
® Društvo sv. Jožefa
štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111.
Sprejema vse slovenske katoliča-' ne od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od roj-■ stva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj.. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora: [	Math Slana, Jr., predsednik
Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik.
AMekIKAHSKI SLOVENEC
tea 9"
" Torek, 9. avgusta 1932
V uradu "Amen Slovenca"
•—lahko kupite Money Ordre od American Express Company;
—lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu;
—lahko plačate vaše račune za luč in plin;
—-lahko dobite raznovrstne informacije kot:
—o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in
—o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja;
—o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških;
—izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik
Se priporočamo!
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd ST.,	CHICAGO, ILL.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 9. avgusta 1932
DVE NOVI COLUMBIA PLOSCI
Kmečki punt
AVGUST ŠENOA: '
Poslovenil Joža Glonar J
ČESEN
Česen, je bil znan že starim Rimljanom, ki so ga bili prevzeli od Egipčanov, kjer je j bil česen že v prastarih časih j kot zdravilo in okrepilo. Faraon Keops je delil česen med sužnje kot poseben dokaz svoje naklonjenosti. Baje gre česnu največja zasluga, da so se piramide dogradile do kra-c ja.
Tudi grški komediograf Aristophanes je bil prepričan, c da prinaša uživanje česna ljudem pogum in moč. Vergil je spesnil o česnu posebno pesem, rimski pesnik Horac pa je bil' c nasprotnik te rastline. Še več.
Bil je sovražnik česna in je šel < c tako daleč, da je predlagal, 1 naj bi se s česnom pitali samo i c morilci. Rimski legionarji pa so dobivali dnevno obrok če-! : sna, ki je bil v starem Rimu, izrazita vojaška jed. Kadar so j : vzeli Rimljana k vojakom, so znanci rekali o njem: Šel je : med česnojede.
-o-
: KOLIKO ZAUPAJO V SVE- , TOVNI MIR	!
Nemško mestece Leverhu- i . sein sredi industrijskega ozem- 1 Ija ob Reni je sedež velepo- 1 . membnih kemičnih tovarn. Ni < nobenega dvoma, da ga bodo s j obiskala sovražna letala z j bombami takoj 1 po vojni na- 1 , povedi. Iz tega razloga so v predlagali nacionalistični me- j , stni svetniki pri razpravi o letošnjem stavbnem načrtu, da bi dobila vsa nova javna poslopja zadosti globoke in prostorne kleti. Predlog je bil soglasno sprejet in ni povzročil nobenega spora med nacionalisti in socialisti, ki se navadno nikoli ne morejo sporazumeti v teh okrajih. Vse nove mestne šole, javna kopališča itd. bodo , služila kot zavetišča za prebi- ^ valstvo pri plinskih napadih. , Ta sklep je seveda nadvse < značilen za naš čas kljub splo- j šni vnetosti za mednaroden j mir.
-o-
NAVIDEZNA SMRT MED RASTLINAMI
Ruski botanik Ivan Vasiljev je našel v peščeni puščavi Kara Rum neko travo, ki raste samo nekoliko tednov spomladi. Sredi maja se puščava čisto izsuši, vsano življenje je nemogoče v pesku, ki se v opoldanskih urah segreje na 80 stopinj. Tudi omenjena tikava se tako izsuši, da bi jo lahko tri v prah. A vendar življenje v njej ni popolnoma ugasnilo. Če ji polagoma prilivaš I vode, ozeleni in prične znova rasti.
SUCH IS LIFE
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 Weit 22nd Street,	Chicago, 111,
Your father's J™* ™U CAN>T F°RGE*
Pozneje ga je dal Simonu Erdodo, zagrebškemu škofu; tudi to ni nič čudnega. Obitelj Er-dodov je bogata, silna, junaška, in malo kdo izmed njih je bil tako trd in neupogljiv, tako vztrajen in smel, kakor pokojni škof Simon, glavni steber Zapolje na Hrvaškem, ki bi mu Ferdinand bil dal še več ko Susjed in Stubico, samo da bi ga pridobil za habsburško stranko. O generalu Kacijanarju je mislil, da je močan in da bo znal pregnati strašne Turke, dokler se ni pokazalo, da so ga Turki podkupili. Tako se je povsodi vprašalo samo za tem, kdo je na korist novemu vladarju, nikdar pa ne, kdo ima kako pravico. Nazadnje so Batorovci in He-ningovci vendar pregnali te vsiljence. Leta j 1559 je potrdil kralj Ferdinand v Lincu obite- i Iji Batorovi in Heningovi last posestev Susjeda in Stubice."
"Da," je dodala gospa Uršula in nekoliko okrenila glavo, "vsaki obitelji polovica užitka in sicer tako moškim kakor ženskim naslednikom."	1
"In ako je do tega prišlo, kdo je to dosegel, plemenita gospa?"
"Oba, Batori skupaj z mojim pokojnim možem."
"Resnica," je odvrnil Palffv, "oba sta vložila prošnjo pri kralju. Toda zmago vaše pravice — oprostite mi te besede — je v prvi vrsti dosegel ugled vrhovnega sodnika kraljevine Ogrske. In sedaj, ko je kralj Ferdinand premagal Zapoljo, želi moj gospodar, da bi ta pravica rodbin bila trdna in stalna, in niti na misel mu ne prihaja, dotikati se polovice, ki je Heningov-ska."	>'
"To se pravi," in pri tem se je gosno nopol-noma okrenila, "posestvo je nerazdeljivo in rodbinsko, dohodek in prirastek pa se deli na polovico. Tak je smisel kraljevega darilnega pisma in tako se je pogodil moi. pokojni gospod z gospodom Batorom v Stubici."
"Da, da," je odvrnil Madžar nekoliko zmeden.
"Povedati vam moram tudi to." je nadaljevala srospa Uršula, "da sem leta 1559. svojemu pokojnemu jrospodu Andreju posodila od svoje do+p sedem tisoč ogrskih goldinarjev in dosegla nastavno pravico na četrtino vsega imet-ka. Tudi np smete pozabiti, da so na posestvu j bili dolgovi. ko smo ga prevzeli. Upniki baron Klainarh. Jakob Sekelj in Ladislav Kerečen so mojega nokoinika brezobzirno preganjali; k sreči se je našel dober človek, gospod podban Ambrož Gregorijanec. ki je tem pijavkam plačal "dva tisoč tri in trideset ogrskih goldinarjev, in si zato seveda pridržal zastavno pravico, ki jo je pozneje prenesel na svojeea sina Stjepana, ko se je ženil z moio hčerko Marto."
"Tudi to vem, vaša milost, toda vsega tega si ne morem razlagati drugače, kot da ta bremena gredo na Heningovo polovico."
"Molčite mi," je zakričala gospa Urša in zacepetala z nogo, "tu ni nikake polovice. Dolg pada na celo posestvo. Niti kraljevski sodnik niti kralj sam ne bo naše dediščine na dvoje razreza], dokler še nosim živo glavo, dasi se mi to dvojno gospodarstvo na eni zemlji zdi kakor oni čudni dvoglavi orel, ki gleda z eno glavo na desno, z drugo pa na levo."
"Prav to je vendar, milostna gospa," je za-klical Palffy in skočil po konci. Pri tem so se mu oči čudno zaiskrile. "Seveda, seveda! Tako mislim jaz in tako misli tudi moj velemožni gospodar. Pustimo sumničenje in prepire!
Končajva to pravdo, ki traja sedaj že celo uro. Gospod kraljevi sodnik ne želi, da bi vsa stvar prišla pred sodišče, ker je tudi sam sodnik in take pravde med sodniki niso drugega ko pro-kletstvo!"
"Ah!" se je gospa Uršula škodoželjno nasmehnila, "moj ljubi sorodnik se torej boji sodišča? Dobro, da vem. On menda že pozna zakone! Po vsem tem se zdi, da visi njegova pravica na slabi niti. Pa poslušajmo, gospod Palffy, vaše predloge!"
Gospa Uršula je začela počasneje hoditi s prekrižanima rokama po sobi gori in doli in je pri tem gledala v tla, ob nji pa je korakal Palf-j fy, ki se je venomer klanjal in krilil z rokama.
"Najprej," je rekel Madžar s povzdignjenim palcem, "treba odstraniti Jurija Svesvetičkega. On je nasilen človek, mogoče zaradi udanosti svojemu gospodu, a nekaj tudi zaradi lastnega 1 žepa, toda treba ga je odstraniti, ker vaši milosti ni po godu in je tako precej slab in bole- • hen. To bo najboljši povod, da ga odstrani- , mo."	j
"Dobro," je rekla gospa, nadaljujte!"
"Drugič," je nadaljeval Madžar in povzdig- ' nil tudi kazalec, "za svojega upravitelja bo moj i velemožni gospodar nastavil pisatelja Grga Dombroja, ki je samec in tukaj v bližini nima j nikakega sorodstva. On je miren, pravičen : človek. Njemu se bo po inventarju oddalo vse j vino, živina, žito, seno, pohištvo, v kolikor spa- j da v polovico mojega milostnega gospodarju."
"Dobro," je ponovila gospa, "toda ona dva te- 1 lovaja Horvat in Golubič morata iz hiše, ali ste I čuli ?"
"Vsekakor! takoj jih bomo spodili, vaša milost," je pritrdil Madžar gospodinji. "Tretjič pa ostane imetje, kar se tiče gospodarstva, lastnine in iz nje izhajajočih pravic, nerazdeljivo, samo najti bo treba način, kako bi se ta dvojna j in različna uprava pametno uredila."
"Dalje," je rekla Heningovica in poslanca po strani ošinila z očini.
"Stvar ni tako težka, kakor se mogoče na I prvi pogled vidi. Pred vsem je treba pomisliti, da je treba po predpisu ves pridelek deliti na dvoje. Priznali pa mi boste, da je jako nerodno, če gospodarita dva gospodarja na isti zemlji; to sploh ni nikako gospodarstvo, ker sta drug drugemu napoti, in celo nedostojno bi bilo, če bi vaši milosti nagajali kaki upravitelji ali poverjeniki, kakor je n. pr. delal Svesvetički. ; Jaz bi torej predložil sledeče: Ves fundus in-structus se popiše v inventarju in se ne sme I \ nikdar zmanjšati. P.ptem se naj izračuna dohodek od posameznih zemljišč in kmetov in naj ; se naredita dve enaki polovici. Na eni polovici boste gospodarili vi, milostna gospa, na ! drugi pa upravitelj mojega velemožnega gospodarja. Vsako leto se inventar pregleda; na enem in sicer boljšem gradu boste stanovali vi, milostna gospa, na Susjedu tukaj pa bo stanoval batorovski upravitelj."
"A," je zaklicala gospa Uršula, "torej ste spet začeli deliti, gospod Palffy! In s gjm bo zavarovana pravica moje lasti na Susjedu' Nikdar, nikdar!"
(Dalje prih.)
-o-
Samo cent ?n pol stane "Am Slovenec" naročnike dneven In vfendiir koliko zanimivosti in koristnega burila najdete *
• '»t,	csn| |n po|
25180—Dekle,	kdo bo Tebe troštav,
Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich
in Josipina Laushe ...........................................75c
25181—Želel	bi, da bi bil ptica,
O j z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE
25055—Vigred	se povrne
Oj dober dan, moški kvartet.....................................75c
25056—O	mraku
Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c
25057—Slovenec	sem
I	Perice, moški kvartet ................................................75c
25058—Janez	Cuk in Milka Sova, I. del
I	Janez Čuk in Milka Sova, II. del......../....„.................75c
25059—Jaka	na St. Clairu, polka
Clevelandski valček, inštr. trio ..................................75c
' 25060—Ziben šrit za ples
Šuštar polka, harmonika ...........................................75c
25061—Žužemberk	polka
Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c
25062—Povšter	tanc
Ribenška polka, harmonika in kitare ......................75c
i 25063—Ančka pojd plesat, valček
Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c
j 25064—Ribenška, I. del
1	Ribenška, II. del, moški kvartet .............................75c
. 25065—Samo še enkrat, valček Ven
pa not, polka, inštrumentalni trio ....................75c|
25066—Kranjski	spomini, valček
Luna valček, orkester ................................................75c
25067—Fantje	se zbirajo, moško petje,
Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c
25068—Črne	oči, valček
Fantje se zbirajo, moški kvartet .......?......................75c
25069—Stari	šotiš
Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c
25070—Al'	me boš kaj rada imela
Carlota valček, orkester ............................................75c
25071—Regiment	po cesti gre, s petjem
Sebelška koračnica, harmonika ................................75c
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c :
25074—Sokolska	koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare............................75c 1
25075—Slovenske	pesmi
V slovo, ženski duet in klavir....................................75c :
25076—En	let' in pol * Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75e 1
25077—Dolenjska	polka
Štajerski Landler, godba ..........................................75c
25078—Dunaj	ostane Dunaj
Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c
25079—Danici	j Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 1
25080—Oberštajeriš	£ Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c (
25081—Nemški	valček
Černiška polka, godba ..........................................„..75c ]
25082—Bod'	moja, bod' moja ( Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c f
75083—Čez Savco v vas hodiš % Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c j,
25084-Nočni	čuvaj
Pevec na note ............................................................75c *
25085-Cingel	congel	J So
ptičice zbrane, ženski duet in klavir............... 75c r
25086-Še	kikelco prodala
bom
Gor čez jezero, Anton Shubel bariton.................... 75c
25087-F	-—Tiha luna, moški kvartet, petje.
Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c
25088-F—Takrat	v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet .....................................75c
25089-F—Kje
je moj mili dom, narodna, I Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Šubelj..............75c
25090-F—Megla	v jezeru, narodna,
Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj.....................75c
25091-F—O	j pastirčeki, božji ljubljenci.
Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj..........75c
25092-F—Sveta	noč,
Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Šubelj ......75c
25093-F—-Moja	Francka,
Potepuh, valček, harmonika ................................75c
25094-F—Fantje	po polj' gredo,
Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c
25095-F—Sladke	vijolice, valček,
Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c
25096-F—Treba
ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 6c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost ni
|Rr	• TISKARNA	^MH
^Amerikanski Slovenec^
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva"— Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratnp. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio.
L ' Amerikanski Slovenec A
^^ N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.	A
Ta rastlina, ki kaže takšno neobičajno žilavost, ni edina svoje vrste. Že 1928. je od-jkril Cerniavski v Makedoniji (neko sorodnico usambarske vijolice, ki prenese slično izsuši-tev, ne da bi popolnoma zamrla.
-o-
NAJMANJŠI TELEFON
Milanski elektrotehnik Spon-dini je konstruiral telefon, ki pomeni mojstrovino svoje vrste. Napravil je telefonsko napravo iz zlata in platine, ki je najmanjša na svetu. Aparat je (naročil neki italijanski grof. 'Naprava je tako majhna, da jo človek lahko spravi v odprtino človeškega uhlja. Kljub temu se po tem telefonu človek lahko razgovarja kakor po normalnem aparatu in naprava ,baje celo boljše prenaša glas kakor navadni aparati.
'	vsa
-o-
RAK — NAJBOLJ RAZŠIRJENA BOLEZEN
Osrednji mednarodni statistični urad objavlja podatke o vzrokih umiranja v raznih državah. Če primerjamo podatke o vzrokih umrljivosti, vidimo, da zavzema prvo mesto obolenje na raku. — Število > smrtnih 'slučajev vsled raka 1 je mnogo večje od slučajev tu-
-	berkuloze. Po tej statistiki ) umre vsako leto nad en mili-
-	jon ljudi od raka. Posebno v . povojni dobi se je bolezen ra-1 ka zelo razširila. Dočim jih je
-	1. 1911 od 100,000 bolnikov
-	umrlo 18,000, jih danes umr-■ je 40,000!
-o-
VSAKDANJA POT NORMALNEGA ČLOVEKA
Po računih opazovalcev čl o-
1 veške&a gibanja napravi normalen človek v enem dnevu 18 tisoč korakov. V tem številu so vračunani tudi dnevni sprehodi, ki so nujno potrebni za 0-hranitev zdravstvenega ravnotežja.
/fine ^ v
.TEXTURE
m your^ caftes.Tffl THE DOUBLE TESTEDbL
DOUBLE ACTING mm
Iff* BAKING 19
ffVV POWDER i
«<* i
I «2 YEARS 11
!	for 25£ |
IffliBSSBH
O TEM IN ONEM
r BtraS'l ^