JCa/ vse pišefo o učitelfBtvu, šollp prosvetl tn JUU —1 Dve sto novih učiteljev In učiteljic nastopa službo v Sloveniji. Pod tem naslovom priobčuje »Edinost« 1. oktobra obširen članek, in pravi med drugim tudi: Poklicani so drugi, da o takih stvareh podrobno razpravljajo. Kolikor so pa nam znane razmere in mišljenje zavednega slovenskega kmečko-delavskega ljudstva — o mestih ne govorimo — lahko povemo ali ponovimo o stvari tole: 1. Dokler ni dovolj ljudskih šol in dokler nima vsak razred svojega učitelja, ne smc biti brezposelnih učiteljev, čijih poklicna usposobljenost peša tem bolj, čim bolj dolgo traja njih brezposelnost. 2. Učiteljišče je poklicna šola, in vzgajaj toliko učiteljstva, kolikor ga potrebujemo! 3. Zakon in zakonitost bodi učiteljstvu sveta državljanska in človečanska zapoved, ne pa pravila kake stranke, ki včasi vzgaja in redi samo brezznačajnike v sebične namene. 4. Nove učitelje in učiteljice je treba vsako leto imenovati tako pravočasno, da lahko nastopijo službo točno ob začetku novega šolskega leta. Dajmo pa njim ko vsem drugim pripravnikom v državni službi tudi «prvo mesečno plačo«, ki je vendar zaslužena in katere so začetniki razmeroma najbolj potrebni! 5. Stanovanjsko vprašanje za vse učiteljstvo je treba povsod smotrno rešiti. 6. Ustrezno prehrano je treba omogočiti in olajšati posebno začetnikom, čijih zahteve so itak do skrajnosti skromne. 7. V kraje s posebno težkimi splošnimi razmerami, zlasti v oddaljene obmejne kraje, je treba pošiljati najboljše in najbolj izkušene učitelje, ki jim gre za izredno delovanje posebna, dovolj izdatna častna nagrada. —1 Za celibat — učiteljic. Na učiteljskem kongresu v Zagrebu je bila, kakor znano, na dnevnem redu tudi razprava o odpravi celibata učiteljic. O tej zahtevi, da se odpravi celibat učiteljic, piše zdaj »Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šariča, in pravi: »... Deset tisoč je učiteljic v Jugoslaviji, mladih in starih. A vse te se hočejo omožiti. Niso bile rojene, da bi ostale device ali da se mučijo z ušivo deco, marveč da tudi one vedo, da so žive. Pa bi ne vedele, da so žive brez stasitega možakarja. Ako so naše učiteljice učiteljice, niso zato nune. In tudi nočejo biti. Te protinaravne nemožnosti je treba zopet vreči v srednji vek, odkoder so prišle. Ne moreš biti drugim pedagog, ako sebi nisi prijatelj. Davno je že rekel pametni svet, da je Bog sebi najprej brado ustvaril. Torej razumete li? Deset tisoč učiteljic hoče dobiti .moralno satisfakcijo' in .idealno duševno življenje', t. j. da se omoži in da ima dve plači. Šele potem se bo naše šolstvo razcvetelo ... Gangsterji bodo izginili in krepost bo zakraljevala na vsakem oglu naše lepe domovine ... Evo, zato je prišla na transparent kot prva zahteva: ,Zahtevamo odpravo celibata'. Uh, pravijo, skoraj bi se bil Zagreb podrl, tako so gospodične, stare in mlade, kričale: ,Zahtevamo, Zahtevamo!' Bil je delirij pedagoškega navdušenja. Delirij do iznemoglosti.« — Menimo, da je celibat vobče tako resno, v življenje posegajoče vprašanje, da bi se ne smelo s cinizmom in ironijo1 razpravIjati o njem! (»Slovenski narod« 4. X.) —1 Nepismenost na Češkoslovaškem. — L. 1920. je bilo med prebivalstvom Češkoslovaške republike 7.4 odstotka nepismenih. Od celotnega števila nepismenih jih je bilo samo v Podkarpatski Rusiji 50.1 %, kar dovolj jasno kaže, kakšno dediščino je prevzela mlada republika od bivših avstrijskih in madžarskih gospodarjev. Deset let pozneje je štela Češkoslovaška samo 3.7 % nepismenih. Po narodnosti je bilo lansko leto Čehov in Slovakov 2.6 % nepismenih (1. 1920. še 5.6 %), 1 % Nemcev (2.0), 5.1 Madžarov (10.9), 34.8 Malorusov (61), 2.6 Poljakov (6.3) in 5.1 Judov (15.9). Te številke nam obenem jasno kažejo, kako širokogrudno je postopala Češkoslovaška s svojimi manjšinami. (»Jutro« 2. X.) —1 Zaščiti otrok v Švici je naslov članku v »Večerniku«, iz katerega posnemamo sledeče ugotovitve: Komaj pa je otrok stopil v šolo, skrbi ta za vse njegove duševne in telesne potrebe. Zato se posveča v Švicarski šolstvu izredna pozornost. Oblasti skrbijo zlasti za zadostno število šolskih poslopij, ki so v higienskem oziru brezhibna, ona pa, kj so zidana v novejšem času, ustrezajo tudi estetskim zahtevam. Učitelj posveča prve šolske dni posebno pažnjo duševnemu in telesnemu stanju svojih malih začetnikov. One, ki se mu zdijo telesno ali duševno zaostali, pošlje takoj k šolskemu zdravniku, ki jih ima vse leto pod nadzorstvom. Z enako pozornostjo so preiskani tudi vsi ostali začetniki, čeprav ne kažejo vidnih znakov oslabelosti. Vsi otroci se tehtajo vsako četrtletje ter se težina zaradi kontrole vpisuje v posebne zdravstvene knjižice. One, pri katerih se ugotovi kaka bolezen ali hiba čutil, pošljejo specialistu. Kratkovidni dobijo očala, ali če je možno drugo sredstvo zdravljenja, se to aplicira. Otroke, ki imajo slaba pljuča, pošljejo v otroški oddelek sanatorija Clavadel, če so pa primeri le lažje narave, v otroška gorska zavetišča kot so Gais, Loret, St. Peter in druga. Odlične ustanove so tudi gozdne šo 1 e s poletnim poukom, ki jih obiskujejo slabotni otroci. Za težje slučaje je tudi vsa oskrba in stanovanje v zavodu. —1 Potrebujemo vsaj kolikor toliko zadovoljno učiteljstvo, potem lahko pričakujemo od njega tudi zadovoljivih uspehov. Mnogim ne manjka požrtvovalnosti, ki pa ima tudi svoje meje. Nobenega kraja ne smemo zapostavljati, najmanj ob meji! Tako zvana »kazenska mesta in kazenske službe« pa se morajo sploh odpraviti! Pošteno in zato lahko ponosno ljudstvo baš tudi v najbolj zapuščenem kraju odklanja tako umetno ustvarjeno kaznilnico za preganjanega uradnika kot zanj nečastno in žaljivo. (»Edinost« 1. oktobra.) —1 Sarajevski učitelji proti JUU. Še sedaj je učiteljstvu v živem spominu viharen občni zbor Jugoslovanskega učiteljskega združenja v Zagrebu, ki je bil v nemiru prekinjen in nadaljevanje napovedano za 25. september. Ker pa prosvetni minister udeležencem za občni zbor ni odobrii dopusta, je bil ponovno preložen. Predsednik drinske sekcije JUU g. Bilčar je pa medtem poslal predsedniku glavne uprave pismo, v katerem obsoja govore g. Dimnika in g. Kranjčeviča in vse delo tega občnega zbora v Zagrebu. Na občnem zboru samem pa je bil g. Bilčar še na Dimnikovi strani. »Učiteljski tovariš« se bridko pritožuje zoper opozicijo in pravi, kakšno materialno škodo so utrpeli udeleženci tega občnega zbora, ki jih je bilo nad 3000 in je vsak za potovanje in bivanje v Zagrebu porabil vsaj 500 din, pa občni zbor ni dosegel nobenega uspeha. Pravi, da bi morala opozicija zaradi tega na občnem zboru dati mir in omogočiti njegov normalen potek, da ta izdatek udeležencev ne bi bil prazen. Res učena fjlozofija! (»Slovenec« 3. oktobra.) — Opozarjamo pri tem na izjavo tov. Bilčarja, ki jo priobčujemo na drugem mestu. —1 Učiteljstvo si je s svojo vztrajno borbo preko svoje organizacijske skupnosti pridobilo vsaj delno neodvisnost od majhnih krajevnih razmer, od krajevnih činiteljev in sploh od onih, ki niso zmožni in poklicani odločati o šolstvu. S tem pridobivanjem samostojnosti pa je rastel tudi vpliv učiteljstva na napredek šolstva in tako tudi na vzgojo naše mladine. (»Edinost« 1. oktobra.) —1 »Glas učiteljstva« je naslov citatu iz uvodnika »Učiteljskega tovariša« od 22. septembra, ki ga priobčuje »Slovenska beseda« štev. 40. —1 Današnji slovenski učitelj mora spoznati gospodarske, socialne in kulturne razmere, v katerih živi šolski otrok, kajti šele potem bomo mogli govoriti o narodni in živIjenjski šoli. (»Edinost« 1. oktobra). —1 Kaj sodite o meščanski šoli? je naslov ankete, ki jo je začel »Slovenec« 1. oktobra s prvim člankom »Meščanska šola«, ki ga je spisal g. vseučiliščni prof. dr. Karel Ozvald. Odslej bo v tej anketni rubriki priobčeval »Slovenec« razna mišljenja o meščanski šoli.