Akcija
velja od27.9. do 11.10.2001. loka kava 250 g, mitu
378.00	Slin** m 294,00 SIT Akcija Detergent Ariel 6kg.2vmi
2.702.00	SITr*. nk 2.099,00 SIT Akcija
n n
		i			r
T L		■			
V akciji še 50 izdelkov!
Št. 40 (2719), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 4. oktobra 2001 • Cena: 240 tolarjev
Sodobno oživljanje zgodovine
Novo mesto v Združenju zgodovinskih mest Slovenije
NOVO MESTO - Svetniki novomeškega občinskega sveta so na zadnji seji soglasno potrdili pristop novomeške občine k Združenju zgodovinskih mest Slovenije.
Pobudnice ustanovitve tega združenje so občine Ptuj. Škofja Loka in Piran, se pravi občine, ki imajo na svojem ozemlju spomenike kulturne dediščine, naj gre za naselja, arheološka najdišča ali posamezne spomenike. Namen združenja je iskanje sodobnih načinov in možnosti prenove, ohranitve in oživitve starih mestnih jeder. Glavni cilj pa je, kot poudarjajo ustanovitelji, spodbujanje razvoja in novega življenja zgodovinskih mest v Sloveniji.
Novo mesto ima vsekakor eno najstarejših in najlepših ter sorazmerno dobro ohranjenih mestnih jeder v naši domovini. Že lep čas se sooča z vprašanji revitalizacije in prenove mestnega jedra, članstvo v Združenju zgodovinskih mest Slove-
nije pa naj bi pospešilo skladno in ustrezno reševanje teh vprašanj in pomagalo hitreje uresničiti cilje, ki si jih je novomeška občina zadala pri urejanju in oživitvi historičnega jedra Novega mesta.	A R
Srečanje žensk v Dobrniču
DOBRNIČ - Tradicionalno srečanje žensk v spomin na 1. kongres AFŽ bo v nedeljo, 14. oktobra, ob 11. uri v Dobrniču, pred šolo. Vabljene so delegatke kongresa, bivše in sedanjo družbeno aktivne ženske, članice Društva Dobrnič ter njihovi prijatelji in znanci. Iz Novega mesta bo odpeljal avtobus ob 9.30 nasproti avtobusne postaje, nato pa ustavil pri WindisCherju, v Žabji vasi, na Seidlovi cesti pri pokopališču. pori trgovini Novak, Mestni občini in v Bršljinu.
NA OBREŽJU - Na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje so gostje zaključili svoj obisk. Od leve proti desni: prevajalec, belgijski notranji minister Antoine Duc/uesne, slovenski notranji minister dr. Rado Bohinc, državni sekretar za policijo na Ministrstvu za notranje zadeve Miha Molan, namestnik generalnega direktorja policije Andrej Anžič in direktor PU Krško Andrej Zbašnik. (Foto: L. M.)
| Novo tiskarsko poglavje
Spoštovani bralci, tokratni Dolenjski list je nekolikanj manjši, barvnih strani je več, drugače so razporejene... Ja ? Ja, zamenjali smo tiskarja! Zakaj?
Pred petimi leti so deroče olastninjevalne vode začele spodnašati in kmalu zatem nepovratno odnesle Ljudsko pravico, dotlej ugledno tiskarsko hišo, na katere rotacijah se je v poltretjem desetletju zvrtelo tudi na milijone izvodov Dolenjskega tista. Če res ni nujno, tiskarja kajpak ne zamenjaš čez noč -toda tedaj je bila nuja velika, odločili pa smo se za Delo-TČR, podjetje, ki daleč naokoli slovi po izvrstnem tiskanju revij. Četudi je bilo tiskanje časnikov zanje zgolj vzporedna dejavnost, je zadnja leta s pomočjo Dela-TČR nastajal takšen Dolenjski list, da mu po tiskarski plati ni bilo kaj očitati.
Zal je Delo-TČR opustilo tiskanje časnikov in se še bolj posvetilo revijam - in tako smo se spet znašli pred odločitvijo, kje novinarskemu delu postavljati rotacijsko piko na i. V zdajšnjih časih, ko si stežka predstavljamo, kako bi lahko še delali časnik brez računalnikov, elektronske pošte in še česa digitalnega, je bila za Dolenjski list pot samo ena - k Delu, d.d., ki je tiskanje časnikov izpopolnilo do tolikšne mere, da se po kakovosti uvršča v svetovni vrh. Ne nazadnje pa za tiskanje pri Delu niso več potrebni filmi, kakršne strani Dolenjskega lista naredimo, takšne po internetu pošljemo v tiskarno, kjer jih računalniško "preslikajo " na tiskarske plošče...
Smo torej na začetku novega tiskarskega poglavja pri nastajanju Dolenjskega lista. Vseh prednosti tiskanja pri Delu seveda ne bomo takoj zajeli z veliko žlico, načrtujemo pa že nekaj sprememb. Dolenjski list bo sčasoma sicer še zmeraj za spoznanje manjši, kakršnega ste bili vajeni, bo pa debelejši, vsebinsko pestrejši... z Živo, prilogo Dolenjskega lista, se pa pustimo vsi skupaj presenetiti!

TEDEN OTROKA - V okviru prireditev, ki jih ob tednu otroka od L do 7. oktobra organizira novomeško Društvo prijateljev mladine Mojca, je več kot 300 otrok iz novomeških šol v ponedeljek v zrak spustilo s helijem napolnjene balone, na katere so napisali svoja sporočila odraslim. Delegacijo učencev iz vseh novomeških šol je nato sprejel novomeški župan Tone Starc in jim čestita! ob njihovem prazniku. Predstavniki šol so županu poročali o pomembnih novih pridobitvah v preteklem šolskem letu, ga seznanili z vidnejšimi uvrstitvami na različnih tekmovanjih, ga obveščali o težavah, s katerimi se soočajo v šotah. Nekateri predstavniki so pripravili praktične rešitve, ki bi jih bito mogoče uresničiti z občinsko pomočjo. Županjim je z zanimanjem prisluhnil. (Tekst: 1. P., foto: A. B.)
Mednarodno policijsko sodelovanje
Belgijski in slovenski notranji minister na mejnem prehodu Obrežje - Operacija HIO na zunanjih mejah EU - Pohvale Sloveniji za doseganje schengenskih standardov - Še veliko dela
OBREŽJE - V okviru regionalne konference ministrov za notranje zadeve šestih evropskih držav, ko je na Brdu pri Kranju Slovenija podpisala bilateralni sporazum o pristopu k Evropolu, sta si slovenski minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc in notranji minister Kraljevine Belgije Antoine Duquesne v nedeljo ogledala našo južno mejo, obisk pa sta končala na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje, kjer sta se srečala s predstavniki mejnih organov, ki so sodelovali pri operaciji HIO (Higg Impact Operation).
Gre za največjo policijsko akcijo na zunanjih mejah evropske skupnosti, ki jo je vodila Belgija kot trenutno predsedujoča v Evropski uniji (EU), potekala pa je od sobote, 29. septembra, do srede, 3. oktobra. Vanjo so bili vključeni organi pregona držav članic kot držav kandidatk za vstop v unijo, skupaj v 30 državah, posebej na področju preprečevanja ilegalnih migracij in tihotapljenja ljudi. V Sloveniji so akcijo, ki je vključevala poostren režim nadzora na mejnih prehodih z Republiko Hrvaško, poostreno varovanje zelene meje - tako na črti državne meje kot v notranjosti in delo na cestnem križu - izvajali na enajstih policijskih upravah. V delo slovenskih policistov na terenu se je neposredno vključilo tudi sedem italijanskih policistov, prav tako je sodelovala Carinska služba RS.
Belgijski minister Duquesne je pohvalil velike napore Slovenije, da bi čimprej dosegla evropske varnostne standarde na meji, “gre pa za težavno področje in visoko število ilegalnih migracij. EU bo morala vložiti še veliko naporov in sredstev, da bo poskrbela za svojo varnost. Brez mednarodnega policijskega sodelovanja in posebej izmenjave podatkov ni mogoč uspešen boj proti kriminalnim združbam, ki tihotapijo ljudi, ter proti spremljevalnim pojavom, kot so pro-
Po manjših padavinah se i bo jutri čez dan razjasnilo, v | soboto bo večinoma sončno, za v nedeljo pa so spet napo-i vedane pooblačitve s padavinami.
stitucija, ekonomsko izkoriščanje, trgovina z mamili, ponarejanje dokumentov.’’ Sicer pa je neposreden nadzor državne meje le ena od aktivnosti nadzorovanja migracij - pomembna je še vizna politika balkanskih držav in dobro sodelovanje s sosednjimi državami.
Minister Bohinc meni, da je zelo pomembno, da evropska javnost ve, daje Slovenija trdno odločena zagotoviti schengenske standarde. “V naslednjem proračunu za 2003 so zagotovljena sredstva za tehnične potrebe, od Evrope pa smo za odpiranje meje že prejeli okrog 35 milijonov nemških mark, vendar bo strošek bistveno večji in bo treba evropske sklade za to področje razširiti.”
Bohinc je poudaril, da na 670 km slovensko - hrvaške meje ne gradimo novega berlinskega zidu, “pač pa se želimo usposobiti
za evropske standarde varovanja, prav tako pa si bomo prizadevali, da bo maloobmejni sporazum s Hrvaško postal del naše pravne dediščine. Slovenija je te dni v Bruslju izrazila pripravljenost za sodelovanje v okviru Evropske unije za boj proti terorizmu in predlagala, da se ti ukrepi razširijo tudi na države kandidatke.”
L. MURN
Naj večje podjetje
LJUBLJANA - Kot je nedavno slovenskim gospodarstvenikom zagotovil vršilec dolžnosti direktorja Holdinga slovenske elektrarne mag. Drago Fabijan, je Slovenija z združitvijo Dravskih, Savskih in Soških elektrarn, Termoelekrarn Brestanica in Šoštanj ter Premogovnika Velenje dobila trdno partnerstvo proizvajalcev električne energije in z 220 milijardami tolarjev skupnega kapitala tudi največje slovensko podjetje. Poleg nemo-tene oskrbe z elektriko in enotnega nastopa proizvajalcev na trgu je pomemben cilj holdinga tudi izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi. Kot je dejal Fabijan, so pripravljene vse potrebne aktivnosti v zvezi z dokumentacijo in organizacijo projekta gradnje.
3?
u BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) tT 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje ff 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj S 07/30-56-480
Košarka
KRKA TELEKOM
Goodvear liga
UNION OLIMPIJA
*
sc
^tt-EkO^
*
I E* KRKK
1
Novo mesto, ŠD Leona Štuklja, sobota, 6.10.2001, ob 17.30.
Pokrovitelj: FS, d.o.o., Žužemberk
Berite danes
stran 3:
•	Visokošolsko središče Novo mesto
stran 8:
•	Ljudi na Hrvaško, vasi pod vodo?
S pogajalci o vstopu v Unijo
KRŠKO - Regijski pospeševalni center Posavje in GZS, Območna zbornica Posavje vabita predstavnike gospodarstva, župane in direktorje občinskih uprav, poslance ter obrtne zbornice na razgovor s člani ožje pogajalske skupine za pristop k Evropski uniji, ki bo jutri, 5. oktobra, ob 11. uri v Hotelu Sremič. Sodelovali bodo vsi člani skupine, še posebej pa bodo predavali: dr. Janez Potočnik, mag. Cveto Stanič in mag. Igor Strmš-nik.
V Iskri nov nadzorni svet
VRTAČA - Pred tednom dni je bila na Vrtači pri Semiču 6. redna skupščina delničarjev Iskre Kondenzatorji, d.d. Udeležili so seje lastniki skoraj 89 odst. delnic, ki pa niso sprejeli predlaganega letnega poročila družbe za lansko leto z revizijskim mnenjem in mnenjem nadzornega sveta. Odločili so, da dobrih 96 milijonov tolarjev dobička, ustvarjenega v lanskem letu, ostane nerazporejenih, za revizorja za letošnje poslovno leto pa so imenovali družbo KPMG, d.o.o., iz Ljubljane. Odpoklicali so tudi člane nadzornega sveta Zvonka Ivanušiča. Ivana Bukovca in Jožeta Mihelčiča, novi člani pa so postali Anica Klemenčič, Rainer Gude in Dušan Šešok. Sicer pa je družba KuW, ki je v prevzemnem roku postala 86,97-odst. lastnica Iskre Kondenzatorjev d.d., del delnic prodala, tako da ima sedaj v lasti še 58,83 odst. kapitala semiške Iskre. Večji delničarji so še Iskra, d.d., (25.01 odst.), SOP Ljubljana (7,46 odst.) GBD, d.d., (4.15 odst.) in Center mladih (2,88 odst.).
z.	/2S\
	
o s cn	vl; \\jmm
CSC. Č LIJ	■
—J O CtC	E
ISSN 0416-2242
Kaj bi naredili otroci
Objokani Numan, petletni afganistanski fantek na Reuterso-vi fotografiji, je le eden od otrok, ki na Zemlji jokajo ob letošnjem tednu otroka. Otroci, tudi v naših krajih, jokajo tudi zato, ker so nesrečni. O otroški sreči in nesreči govori tokratna anketa. Anketno vprašanje je bilo: "Otroci, kaj bi vi naredili zase, če bi lahko?” Kot kažejo odgovori, bi otroci na oblasti dali otrokom več igrač, zaprli bi vrata nasilju in zatiranju ter zmanjšali število mobitelov in šolskih nalog. Dali bi lačnim jesti in sirotam starše, pomagali bi invalidnim otrokom. To seveda še zdaleč ni vse, kar bi storili otroci, saj je otroška domišljija k sreči bogata. Kaj odrasli storijo za otroke, mogoče še posebej ob tednu otroka? Učitelji so vsaj ponekod manj strogi, dnevi v vrtcih minevajo v igri. Kaj lahko naredijo starši, ti veliki učitelji svojih otrok? Pravijo, da oče za svojega otroka lahko naredi največ tako, da ima rad njegovo mater. Seveda, mati naj ima v dobro otroka rada njegovega očeta. Potem naj se svet vpraša še o drugih poteh do otroške sreče.
RENATA JANKOVIČ, učenka 5. razreda OŠ Jurija Dalmatina Krško, z Breg pri Krškem: “Naredila bi, da bi imel vsak otrok kako igračo pa da bi imel svoj dom in družino in računalnik in televizijo. Zgradila bi šole. Pomembno je, da si šolan, da dobiš službo. V službi dobiš denar, da se preživljaš. Odrasli bi imeli boljše službe, da jim ne bilo treba garati za malo denarja.” URŠKA DRAGOVAN, učenka 7. razreda OŠ Bistrica ob Sotli, iz Bistrice ob Sotli: “Pogrešam več prostega časa. Želim si, da bi imel vsak otrok svoj računalnik in da bi bilo manj mobitelov, ker povzročajo škodljiva sevanja. Mislim, da je v šoli - tudi naši - med učenci preveč nasilja, saj se starejši izživljajo nad učenci nižjih razredov. Morali bi bolj poskrbeti za varnost.” SANDRA ČIVOVIČ, učenka 7. razreda OŠ Center iz Novega mesta: “Rada bi imela daljše počitnice pa več pravic v šoli. Učitelji lahko nam govorijo grde stvari, mi pa njim ne. Mislim, da dobivamo preveč domačih nalog. Učitelji pravijo, da jih ne zanimajo drugi predmeti, koliko nalog imamo drugje in koliko se imamo učiti. Mladina je bbupna, zato je prav, da jih starši nadzirajo.” KATJA ŠIKONJA, učenka 7. razreda črnomaljske osnovne šole Loka: “Če bi lahko jaz krojila svet, bi pustila, da šola ostane, le da ne bi bilo preverjanja znanja. Staršem bi zapovedala, da ne bi j bili tako strogi, sebi pa bi privoščila več prostega časa. In če bi moja beseda kaj obveljala, potem bi dovolila, da bi dekleta trenirala nogomet na novem nogometnem igrišču v Loki.”
LOLI MAJZELJ, učenka 9. razreda osnovne šole Metlika: “Šole nikakor ne bi ukinila, ker je lepo, ko se v njej srečujemo prijatelji in znanci. Zaposlila pa bi učitelje naše starosti, ki nas bi bolj razumeli in nam bili bližje, Pa manj učenja bi predvidela in več prostega časa. Uvedla bi diskoteke za mlade do sedemnajstega leta starosti. Sebi pa bi uradno spremenila ime."
MITJA ČUČEK, učenec 7. razreda osnovne šole na Mirni: “Mamica je v službi v Labodu, očka pa nima službe.
V šoli imam zelo rad zgodovino in zato me morda toliko bolj mika, da bi šel na popotovanje v Grčijo, da bi si ogledal kulturnozgodovinske spomenike iz obdobje antike. Če bi si lahko privoščili, bi si pa rad kupil moped avtomatik.”
LENART SENICA, učenec 5. razreda osnovne šole Sava Kladnika v Sevnici: “Rad bi se bolj ukvarjal s fotografijo, zato bi bil vesel, če bi dobil vsaj podoben digitalni fotoaparat, kakršnega ima oči. Z njim lahko narediš odlične fotografije, jih na računalniku poljubno obdelaš pa še stroškov nimaš z razvijanjem filmov in izdelavo fotografij!"
NUŠA TURK, učenka 6.a OŠ Zbora odposlancev iz Kočevja: “Na svetu ne bi smelo biti vojn. Vsi otroci bi morali imeti enake možnosti, da hodijo v šolo. Noben otrok ne bi smel bili brez staršev. Nihče ne bi smel biti lačen in odpraviti bi morali mamila, cigarete in alkohol. Starši otrok ne bi smeli pretepati in z njimi grdo ravnati. Če bi bilo tako, bi bili otroci srečni."
TJAŠA LUZAR, učenka 5. a razreda OŠ Šentjernej: “O tem, kaj bi jaz lahko spremenila, še nisem nikoli razmišljala, smo se pa o tednu otroka pogovarjali v šoli. Poskrbeti bi morali za zdravje vseh otrok, še posebej pa za invalide. Zanje bi morali več narediti. Imam dva invalidna sošolca pa tudi moj bratec je invalid. Sošolci jim pomagamo, če kaj ne zmorejo.”
Je jez začel puščati?
Izvirno jezero reke Krupe se je zmanjšalo, ob jezu pri nekdanjem mlinu in žagi pa se je znašel kup debelih kamnov
KRUPA-V drugi polovici preteklega tedna se je ob jezu v izvirnem jezeru reke Krupe pod vasjo Krupa znašel kup skal, medtem ko je Matjaž Puš, lastnik bližnje žage in mlina, ki sicer ne obratujeta, dvignil zapornico, ki je zapirala vodo med žago in jezom. Voda v jezeru je upadla kot ob največji suši, ljudje iz okoliških vasi pa so začeli spraševati, za kaj pravzaprav gre. Ne nazadnje so ponosni na izvir Krupe pod 30 deset metrov visoko skalo, ki je nekaj edinstvenega.
Puš je pojasnil, da je voda spodkopavala jez, ki se je začel rušiti, in če ne bi navozil kamenja, bi se porušil. Enako je povedal tudi semiški župan Janko Bukovec, medtem ko je Jože Butala s semiške občinske uprave, ki si je navoženo kamenje in jez ogledal in tudi fotografiral, dejal, da ne ve natačno, zakaj je Puš to storil.
Mag. Kepa iz Vodnogospodarskega podjetja, d.d., iz Novega mesta je povedal, da jih je Matjaž Puš obvestil, da je z jezom nekaj narobe šele, ko je že navozil skale. “Jez smo si ogledali, a nismo mogli dognati, ali je bila zares luknja, ker so sedaj tam pač kamni. Če je v jezu zares zazevala odprtina, potem je naredil prav. Če je torej jez ogrožen, bomo našli nekaj denarja za naj-
nujnejšo sanacijo. A preden ga bomo začeli popravljati z državnim denarjem, moramo razčistiti, kako je bilo in kako naprej. O prihodnosti jezu pa bodo poleg Puša morali povedati svoje mnenje tudi na ministrstvu za okolje in prostor in naravovarstveniki,” je pojasnil mag. Kepa.
Po mnenju Mire Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto ne bi smel Matjaž Puš navoziti kamnov brez dovoljenj. Krupa je namreč razglašena za naravni spomenik, prav izvirno jezero pa je še toliko pomembnejše, ker gre za biotop človeške ribice. Res pa je, da so že nekaj časa narejeni projekti za sanacijo prvega jeza na Krupi, a na ministrstvu za okolje in prostor letos ni prišel na vrsto, vprašanje pa je, če bo tudi drugo leto, če seveda ne bo šlo za intervencijo.
M. B.-J.
O razvoju semiške občine
SEMIČ - V petek, 5. oktobra, bo ob 18. uri v tukajšnjem kulturnem domu Jožeta Mihelčiča javna predstavitev delovnega gradiva o strategiji razvoja občine Semič do leta 2010. Vabljeni vsi, ki jih ta tematika zanima.
NOV VLAK SLOVENSKIH ŽELEZNIC - Slovenske železnice so ob sodelovanju občin od Laškega do Brežic v soboto pripravile predstavitev svoje nove pridobitve, Siemensovega potniškega vlaka Desiro. Na železniških postajah so pripravili postanek s kulturnim programom, zbrane so nagovorili domači župani, železničarji so razkazati vlak, potem pa so se obiskovalci z njim lahko popeljali na promocijsko vožnjo. Na sevniški postaji sta zbrane pozdravila župan in podžupan, godba Sevnica in društvo kmetic pa sta v času postanka poskrbela za prijetno počutje prisotnih (na posnetku). Direktor potniškega prometa na SŽ Miloš Rovšnik nam je povedal, da po naših progah že vozi 10 dvočlen-skih Siemensovih vlakov s 123 sedeži in trije tričlenski s 188 sedeži, takšen bo vozil tudi do Dobove. Ena takšna garnitura stane okrog 8 milijonov mark, do konca prihodnjega leta pa jih bodo imele SŽ že 20. (Foto: P Perc)
KOROŠKI SLOVENCI V DIS (Društvo izgnancev Slovenije) - ' Veliko simbolike je v tem, da smo se zbrali prav na rajhenburškem gradu, da si boste lahko ogledali tudi Muzej slovenskih izgnancev, ki bi ga radi razširili v Evropski muzej, zalo želimo, da bi v njem celovito prikazali tudi izgon koroških Slovencev, da bi bila zgodovinska dejstva o genocidni politiki do Slovencev med 2. svetovno vojno še bolj popolna, "je med drugim poudarila predsednica DIS 1941-1945 Ivica Žnidaršič preteklo soboto ob podpisu listine o sodelovanju in priključitvi Zveze slovenskih izgnancev k DIS (na posnetku s predsednikom zveze Jožetom Partlom). Korošce je že ob prihodu prvega od treh avtobusov najprej pozdravil krški župan Franc Bogovič, vsem zbranim pa je spregovoril še državni sekretar MDDSZ, mag. Franc Žnidaršič. (Foto: P. Perc)
KAMNI V IZVIRNEM JEZERU - Veliko ljudi iz vasi v okolici izvira reke Krupe sije šlo, ko so slišali, da se je začel podirati prvi jez na reki, pogledat, kaj se pravzaprav dogaja. Mnogi so si oddahnili, ko so videli, da jez še vedno stoji. Ni pa bilo mogoče spregledati kupa debelih kamnov, ki jih je lastnik mlina in žage Matjaž Puš navozil za jez in s katerimi je, kot je sam zatrdil, zamaši! luknjo v jezu. (Foto: M. B.-J.)
BOGASTVO JE SKRITO V LJUDEH - Na Čatežu je minuli ponedeljek potekala že 4. konferenca o ravnanju z ljudmi pri delu, ki jo pripravlja družba GVIzobraževanje. Govorili so o vprašanjih, ki so vedno pogostejša tema razgovorov vodilnih menedžerjev in kadrovskih delavcev. Uvodoma sta o pomembnosti vlaganj v človeški kapital v svetu in pri nas ter o oblikovanju sistema pristojnosti govorila dr. Lojze Sočan in Brane Gruban. Udeleženci so se ob predavanjih in delu v sekcijah ubadali z vprašanji, kako oceniti menedžerske veščine in usmerjati razvoj vodstvenih kadrov, kako voditi letne razgovore z zaposlenimi ter kako spoznavati sposobnosti zaposlenih in jih motivirati. (Foto: B. D. G.)
Vržena ro kavi ca
Povezava z največjo banko
NOVO MESTO - Vprašanje iz prejšnje “vržene rokavice” je spraševalo, kaj priključitev Dolenjske banke k Novi Ljubljanski banki pomeni za naše območje in občane? Odgovor smo poiskali pri Franciju Borsanu, predsedniku uprave Dolenjske banke.
“S 30. septembrom v Dolenjski banki zaključujemo projekt, ki traja že tri leta: pripojitev Dolenjske banke k Novi Ljubljanski banki. S tem se uresničujejo želja lastnikov in cilji organov upravljanja, komitentov, vodstva in zaposlenih: povezava z največjo slovensko banko in ne z Novo Kreditno banko Maribor, kot so hoteli nekateri,” pravi Bor-san.
“Dolenjska banka postaja s 1. oktobrom del Nove Ljubljanske banke, in sicer: Divizija Dolenjska s 4 podružnicami: Novo mesto, Črnomelj, Kočevje in Krško, in to z več kot 50 poslovalnicami ter z okoli 600 zaposlenimi (v Dolenjski banki jih je bilo nekaj manj kot 400). Tako Divizija Dolenjska v okviru NLB sega od Osilnice, preko Kočevja in Ribnice, Bele krajine. Dolenjske in Posavja, se pravi obsega celoten jugovzhodni del Slovenije. Dosedanji mreži Dolenjske banke so se pridružile tri dosedanje podružnice NLB: Kočevje, Novo mesto in Posavje, medtem ko seje enota Dolenjske banke v Ljubljani vključila v Mestno hranilnico Ljubljana, ki je že do sedaj delovala v okviru NLB."
Po Borsanovem zagotovilu vsi zaposleni v Dolenjski banki postanejo delavci NLB in imajo v obdobju enega leta zagotovljene enake plače kot doslej.
Franci Borsan
“Dolenjska s pripojitvijo DB k NLB res izgublja banko kot samostojen subjekt,” pravi Borsan, “a s tem nič ne izgubljajo občani, samostojni podjetniki in podjetja, ravno nasprotno: vsi ti so dobili poenoteno ponudbo NLB v najširšem pomenu, ki je zagotovo konkurenčna z drugimi bankami. Pooblastila Divizije Dolenjske so take, da bodo občani in drugi subjekti lahko vse svoje finančne potrebe urejali na ravni poslovalnic, podružnic oziroma Divizije."
Vodstvo Divizije Dolenjske ostaja v Novem mestu, dosedanji predsednik uprave Dolenjske banke Franci Borsan je po novem izvršilni direktor Divizije Dolenjske v okviru NLB z mandatom do konca septembra 2006. Prav tako so imenovani direktorji podružnic in sektorjev na ravni Divizije.
Vprašanje pa Borsan naslavlja na vodstvo novomeške občine: V Evropski uniji, kateri se Slovenija pospešeno približuje, imajo veliko vlogo regije. Kako se Novo mesto pripravlja na to, da bo lahko v razvojnem smislu čim bolje izpolnilo svojo vlogo kot središče dolenjske regije?
A. B.
Novomeška kronika
VLAGA - Dolgotrajno deževje je dodobra namočilo že tako in tako vso porozno "stekleno” stavbo novomeške občine. Tam že ob navadnem nalivu voda teče iz električnih vtičnic, po zadnjem deževju pa je stavba namočena kot goba. Da bi jo osušili, v teh toplih jesenskih dneh na vso moč kurijo centralno kurjavo. Pa ne pomaga kaj dosti. Morda bi bilo najbolje, ko bi kar celo nakazo zakurili...
UVOZ - Na zadnji seji občinskega sveta so predstavili tudi predlog novega zazidalnega načrta za novo stanovanjsko naselje med Češčo vasjo in Prečno, na zemljišču, ki gaje od propadlega Pionirja kupil ljubljanski Imos. Leopold Kolenc, svetnik Nove Slovenije, ki se tudi sicer zelo pogosto prijavlja k razpravi, se je tudi tokrat izkazal s tehtnim pomislekom. Pripravljalce zazidalnega načrta je povprašal, če imajo za načrtovana stanovanja v blokih in zasebnih hišah “za sabo” tudi kupce, ali jih bo treba - uvoziti. Koga je s tem uvozom mislil, vrli Polde sicer ni naravnost povedal, ampak časi so taki, da človek najprej pomisli na kakšne talibane s bin Ladnovim 'denarjem. Sredi bližnjega nerabnega velodroma pa bi sezidali minaret in - eto džamije. Alah je velik!
VRTCI - Potem ko so si nove občine po izločitvi iz nekdanje skupne novomeške izgovorile bogato odpravnino, jo še naprej uspešno zažirajo. Nočejo prispevati ne za delovanje regijsko pomembne Knjižnice Mirana Jarca, od zdravstvenega doma bi radi samo čim-boljši servis, za njegovo vzdrževanje pa naj poskrbi novomeška občina; za kritje skupnih stroškov Komunale tudi nočejo nič slišati. V novomeških vrtcih je blizu 100 otrok iz sosednjih občin in samo kritje razlike v ceni za te otroke bi novomeško v letu dni stalo več kot 5 milijonov tolarjev. Da bi te občine, iz katerih so otroci v novomeških vrtcih, plačevale sorazmeren del investicijskega vzdrževanja in amortizacije, pa županom niti na misel ne pride in se samo privoščljivo hihitajo, če jim to omenijo. Kaj pa, ko bi še šolarje iz sosednjih občin prešolali na novomeške šole? Tako bi jim odpadel še ta strošek in bi celotne občinske proračune lahko porabili samo rezanje trakov in za slavljenje županskih delovnih zmag.
Ena gospa je reklu, da hi rada videla obraze sosednjih županov, ko so jim iz novomeške sporočili, da jim ne bodo izplačali “dote", dokler ne bodo poravnali svojih obveznosti do knjižnice, Komunale, vrtcev.
Se jesenska zelišča
NOVO MESTO-Zeliščarji ■n vsi, ki zaupajo zdravilnim rastlinam, so v soboto, 13. oktobra, vabljeni na zaključni strokovni izlet, na katerem bodo nabirali in spoznavali jesenske vrste zdravilnih rastlin in gob v Kočevskem Rogu ter v okolici Brezovice in Cr-ntošnjic. Obiskali bodo čebelarja v Beli krajini, si ogledali izvir Krupe, nato pa izlet zaključili s pripravo korenin in Plodov ter z večerjo in družabnim večerom v domu Lipa v Črmošnjicah. Inf. 07/30-66-259 ali 041-278-146.
MM j 2 jm a 1 j h p & e j u
NAM JE VŠEČ - Večini deklet, ki so prebrala svoje vtise o že preizkušenem programu devetletke, je novi način poučevanja všeč. (Foto: M. R.)
Zakorakali v devetletko
Lani učenci 5., letos 7. razreda - Devetletka tudi v Novem mestu - Učenci zadovoljni z novimi predmeti
NOVO MESTO - Pretekli teden so na OŠ Center pripravili slovesnost ob uvajanju devetletke in otvoritvi prenovljenih prostorov. Nov program bodo letos preizkušali učenci 7. razreda devetletke.
“Zakorakali smo v 9-letko”, je pisalo na veliki tabli na odru, učenke 7. razreda devetletke pa so brale svoje vtise. Nekaterim je
Prireditve ob tednu otroka
NOVO MESTO - Ob tednu otroka, ki poteka ta teden, se v Novem mestu odvija vrsta prireditev, ki jih organizira Društvo prijateljev mladine Mojca. Tako se bodo danes na Loki odvijale igre brez meja, na katerih bo sodelovalo 15 ekip iz dolenjskih osnovnih šol. Prireditev se bo začela ob 13. uri. V Knjižnici Mirana Jarca lahko otroci v popoldanskem času še danes in jutri poslušajo pravljice. V soboto se lahko udeležijo ustvarjalnih delavnic v Dolenjskem muzeju in izdelajo lutko čarovnico. Kreativne delavnice so za otroke v soboto pripravili tudi v novomeškem BTCju, kjer bodo otroci v soboto lahko ustvarjali s člani Društva za razvijanje prostovoljnega dela. Društvo prijateljev mladine Mojca v soboto organizira še izlet za tekmovalce na igrah brez meja v ljubljanski živalski vrt, na katerem si bodo ogledali tudi vznožje Severne triglavske stene in obiskali brniško letališče.
ocenjevanje glasbene, športne in likovne vzgoje všeč, drugim ne, ravno tako je z nivojskim poukom. Vsi pa so navdušeni nad izbirnimi vsebinami in novimi učilnicami. Ravnateljica OŠ Center Vida Zupančič - Yebuah je povedala, daje stavba njihove šole stara že 72 let, največ otrok - kar 844 - pa je bilo vanjo vpisanih v šolskem letu 1969/70. V novem šolskem letu se bo veliko novega trudilo izvedeti 862 učencev na OŠ Center in še 50 na podružnični OŠ Mali Slatnik. O spominih na šolo je govorila predsednica sveta staršev Irena Gostiša - Benčina, “veliko poučnih zanimivosti “ je učencem zaželel novomeški župan dr. Anton Starc, zbrane je nagovoril tudi predstavnik Zavoda za šolstvo Ivan Mirt.
V kulturnem programu so nastopili pevci mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Alenke Novak, nekaj pesmi pa je zapela tudi Aleksandra Muhič, učenka 7. razreda (osemletke) in že kar znana pevka. Ob zaključku prireditve so ravnateljica in učitelji povabili goste na ogled novih prostorov.	M R
ŽePZ “Gospodična” išče pevke
BRUSNICE - Ženski pevski zbor “Gospodična” vabi k sodelovanju ljubiteljice petja. Vse informacije na tel. št. 30 85 569 ali 041/484 332.
PARAPLEGIKU ALEŠU PREDALI HIŠO - Rom Aleš Brajdič je zaradi strela v hrbtenico paraplegik že od leta 1993. Do sedaj je z ženo Sen-donijo in dvema otrokoma živel v približno 15 k v. m velikem kontejnerju, kar je nezdravo za zdravega človeka, kaj šele za paraplegika. Leta 1996 je novomeška občina zanj začela graditi hišo, od III. gradbene faze dalje pa so Brajdiču pomagali v Društvu paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja in Zvezi paraplegikov Slovenije in tako z novomeško občino pripravili hišo za vselitev. Minuli petek je župan dr. Anton Starc s predsednikom Društva paraplegikov Jožetom Okornom prerezal trak. Slednji je Alešu položil na srce, naj hišo čuva za svoje otroke, njegovi ženi je izročil dve ponvi, otrokom pa veliko sladkarij. V kulturnem programu so nastopili romski otroci, ki v OŠ Bršljin obiskujejo Kultu rno-u met niško društvo Romi in malčki iz vrtca Pikapolonica. (Foto: M. Rapuš)
Visokošolsko središče Novo mesto
Bodo desetletja trajajoča prizadevanja končno le pripeljala do ustanovitve novomeške univerze? - Središče gospodarsko močne regije s 140.000 prebivalcev
NOVO MESTO - Tudi pri vprašanju, ali novomeška občina pristopi k soustanovitvi zavoda Visokošolsko središče Novo mesto, so se na zadnji seji občinskega sveta vnele razprave, ki so pokazale majhnost in pritlehnost tega najvišjega občinskega organa oziroma njegovih članov in strankarske delitve za vsako ceno. Šele prizadeta in odločna beseda strankarsko neodvisnega svetnika Toneta Škerlja, člana stare in zaslužne novomeške rodovine, je svetniškemu “grajzlarstvu” naredila konec.
“Upal sem, da bomo vsaj občinsko soustanoviteljstvo novomeškega visokošolskega središča podprli z aklamacijo, enotno in ne glede na strankarsko pripadnost," je razočaran po razpravi, polni neutemeljenih namigovanj in prikritih sumničenj pa tudi nepoznavanja stanja in položaja na tem področju, prizadeto nastopil Škerlj. Njegova odločna beseda je očitno zalegla. Svetniki so potem res soglasno podprli predlagane sklepe, katerih glavni smoter je, da občina pristopi (za sedaj še brez obveznosti) k soustanovitvi Visokošolskega središča Novo mesto in na ta zavod prenese ustanoviteljske pravice in obveznosti, kijih ima kot soustanoviteljica novomeške Visoke šole za upravljanje in poslovanje. Vsekakor je ustanovitev tega središča ob aktivni podpori občine nadgradnja hvalevrednega prizadevanja in pobude društva za ustanovitev univerze v Novem mestu.
Sicer pa prizadevanje za razvoj visokega šolstva na Dolenjskem traja že dolga desetletja.
Paket RK z ozimnico
Predstavnika RK bosta v oktobru obiskala socialne ogrožene starostnike
NOVO MESTO - Prostovoljka novomeškega območnega združenja RK Ivanka Kristan in vojak na civilnem služenju vojaškega roka Gvido Hren bosta oktobra obiskala 52 socialno ogroženih gospodinjstev, v katerih živijo osebe, starejše od 65 let. Prinesla jim bosta redni oktobrski paket RK pa tudi prašek, jabolka in krompir.
Koliko ozimnice bosta predstavnika novomeškega območnega združenja RK prinesla posamezni osebi, je odvisno od potreb ljudi. Če kdo ima dovolj jabolk, mu bosta dala več krompirja in obratno. Zelo pomembno pa je, da se bosta z ljudmi pogovarjala in poskušala izvedeti čim-več o tem, kaj potrebujejo. Morda odeje, obleke, pomoč pri nabavi kurjave?
Denar za pomoč socialno ogroženim starostnikov je v akciji Sosed sosedu darovalo skoraj 20 tisoč Slovencev. Kot je povedala sekretarka novomeškega območnega združenja Barbara Ozimek, so letos dobili dobrih 700 tisočakov, lani pa kar precej manj, zato so lahko pomagali le z nabavo kurjave. Denar iz omenjene akcije bodo No-vomeščani porabili še za organizacijo srečanj starostnikov in enkratno finančno pomoč starejšim.
Prvi obiski so se začeli v ponedeljek, L oktobra, na mednarodni dan starejših. Vsak dan bodo potrkali na približno četvero vrat, najpogosteje v Hinjah, kjer bodo z ozimnico, praškom in oktobrskim paketom presenetili osem gospodinjstev.
M. R.
Najprej so sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja v Novem mestu zaživeli dislocirani oddelki višješolskih ustanov za študij ob delu, nato so nastale dislocirane enote, v katerih so se izobraževali tudi redni študentje iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. V študijskem letu 1998/99 je v Novem mestu zaživela Visoka šola za upravljanje in poslovanje.
Lani pa je 19 dolenjskih in belokranjskih podjetij ustanovilo zavod Visokošolsko središče Novo mesto, ki naj bi bil osnova za razvoj visokega šolstva v tem delu Slovenije, kjer živi okoli 140.000 ljudi oz. 7 odst. sloven-
Zaposlovanje Romov
NOVO MESTO - Tukaj, natančneje v sejni sobi Zavarovalnice Triglav, že od včeraj poteka delavnica, na kateri delavci lokalnih zavodov za zaposlovanje pridobivajo nova znanja s področja zaposlovanja Romov v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Slovenski udeleženci se ob tem srečujejo tudi z izkušnjami kolegov iz tujine. Delavnico, ki se bo zaključila jutri, sta organizirala Svet Evrope in Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane v sodelovanju z novomeško območno službo za zaposlovanje.
skega prebivalstva in katerega kulturno in izobraževalno središče je Novo mesto, kjer se ustvari tričetrt vseh prihodkov gospodarsko ene najmočnejših regij v Sloveniji sploh. Žal pa izobrazbena struktura dolenjske regije zaostaja za slovenskim povprečjem, kar bi tretja oz. četrta slovenska univerza v tem koncu, kar je končni cilj teh prizadevanj, nedvomno bistveno izboljšala.
Pri tem mora seveda novomeška občina odigrati svojo vlogo, in to ne samo s tem, da ne bo ovirala tega razvoja, ampak da bo pri njem aktivno in odločilno sodelovala.
A. B.
7. Krkini
rehabilitacijski dnevi
OTOČEC - Konec prejšnjega meseca, v petek in soboto, 28. in 29. septembra, so na Otočcu potekali Krkini rehabilitacijski dnevi, strokovni seminar, ki ga že 7. leto zapored pripravljajo Krkina Zdravilišča in Združenje zdravnikov družinske medicine. Tokrat je seminar potekal na temo poškodb, udeležilo pa se ga je okoli 150 zdravnikov in drugega medicinskega osebja iz cele Slovenije. Ob tej priložnosti je tako kot običajno izšel zbornik z 19 strokovnimi prispevki na temo poškodb, ki sojih avtorji predstavili tudi na dvodnevnem seminarju. Krkini rehabilitacijski dnevi so zasnovani tako, da določen medicinski problem - nazadnje so bile to poškodbe - obravnava s treh vidikov: kakor se z njim srečujejo družinski zdravniki, specialisti na kliniki in v zdraviliščih.
NOVO URGENTNO VOZILO - Ob svetovnem dnevu srca so v novomeškem Zdravstvenem domu pripravili vrsto prireditev in predavanj. Ob tej priložnosti so namenu predati tudi novo urgentno vozilo, posebej prirejen in opremljen Volkswagnov kombi s pogonom na vsa štiri kolesa. Avlo je stal 15 milijonov tolarjev, vanj pa so namestili opremo iz lani na novo opremljenega, a terensko manj zmogljivega vozila. Ob tej priložnosti je Franci Borsan (v sredini), direktor Dolenjske banke in predsednik dolenjsko-belokranjske podružnice Društva za zdravje srca in ožilja, vodji splošne in reševalne službe v Zdravstvenem domu Novo mesto dr. Matjažu Roženbergerju preda! prenosni ultrazvočni aparat. (Foto: A. B.)
PRVI OBISK - Prvi dan akcije so predstavniki RK odšli v Center. Na sliki (od leve proti desni): predsednica novomeškega območnega združenja RK Anica Bukovec, predsednica KORK Center Karolina Madronič, Martina Zajc, ki z nasmehom sprejema jabolka, in prostovoljka Ivanka Kristan. (Foto: Barbara Ozimek)
JftHU i Z M A a J i-J 03- \M MM
ŠENTJERNEJ - Šentjernej-ski občinski svet je na zadnji seji sprejel kar nekaj odlokov s področja urejanja prostora. Z njimi so svetniki potrdili spremembe namenske rabe prostora v Šentjerneju, ki se nanašajo na razvoj sejemske dejavnosti ter ureditve prostora za kvartarne in storitvene dejavnosti, obravnavali pa tudi pripombe izjavne obravnave za terciarno cono s stanovanjsko gradnjo Kaluder - 1. faza.
Tako so omogočili razširitev zazidalnega načrta proizvodno-servisnega območja Sejmišče na 5,4 ha zemljišč. Natančneje so opredelili tudi območje v jedru
Šentjerneja, ki je že zdaj namenjeno šoli, vrtcu, športu in zdravstvu. Določili so pogoje za novogradnje in prenove ter idejne rešitve za ceste in komunalno infrastrukturo na tem območju.
Potrdili so tudi pravilnik o javnem vodovodu in oskrbi s pitno vodo, pravilnik o vrednotenju športnih programov v občini in statut javnega podjetja EDŠ -Ekološka družba Šentjernej, kije zdaj v celoti v lasti občine. Tako so določili notranjo organizacijo, financiranje, delitev dobička in pokrivanje izgube, imenovanje direktorja in drugo.
B. D. G.
OZNAČEVANJE VZELI ZARES - Golobinjek, ki se rahlo dviga nad mirnopeško ravnico in je gosto posejan z manjšimi vinogradi in še bolj z zidanicami, premore poleg zanimive cerkvice sv. Uršule tudi vinsko cesto. V teh krajih so se potrudili in svoje znamenitosti tudi lično označili, kar je razvidno tudi na fotografijah. Kažipot nas usmerja na vinsko cesto, na koncu pa nas posebno znamenje opozarja tudi na to, da smo prišli do njenega konca, kar je popotniku dobrodošlo. Škoda le, da je med prvo in drugo označbo komaj kak kilometer ceste. (Foto: B. D. G.)
Pridnih učencev ti želimo, šola!
6. a OŠ Frana Metelka Škocjan je tako svoji šoli voščil za 30. rojstni dan -Delavnice, razstava, proslava - Tončka Povše in Jožica Čelesnik učita na šoli že SO let
ŠKOCJAN - V šolski stavbi pod Mastnim hribom je gulilo šolske klopi že veliko otrok, med njimi tudi nekaj zdajšnjih učiteljev in ravnatelj Anton Zupet. Ta je v svojem govoru v soboto na prireditvi v počastitev 30-letnemu učenju v tej stavbi povedal, da je bil “zelo trmoglav otrok, s katerim so imeli učitelji veliko dela,” svoje zdajšnje učence pa je pohvalil, da so “pridni, samo ne znajo vedno biti tiho.” “Kdor ima šolo rad, pride tudi potrebščin, četrtošolci so se po-
ŠOPEK ZA 30 LET DELA - Prvošolca, ki sta Tončki Povše in Jožici Čelesnik prinesla šopek rož, sta učiteljicama zvabila solze v oči. (Foto: M. R.)
Z odloki nad prostor
S seje občinskega sveta
v soboto,” je ravnatelj Anton Zupet z nasmehom odgovarjal gostom - predvsem ravnateljem drugih šol, ki so se čudili otroškemu vrvežu v večnamenskem prostoru. Že pred prireditvijo so učenci OŠ Frana Metelka namreč ustvarjali v oddelčnih delavnicah, kjer so imeli odprta vrata starši in ostali gostje. Najmlajši so obujali začetke na OŠ Pod Mastnim hribom, tretješolce je-obiskala babica - nekdanja učiteljica, imeli so glasbeno delavnico in pripravili razstavo starih
govarjali, petošolci so imeli literarno in naravoslovno delavnico, šestošolci so naredili zgodovinski pregled šole in ustvarjali v likovni delavnici, učenci sedmega razreda so sodelovali v medijski delavnici ali v Orffovem instrumentariju, najstarejši pa so pripravili razstavo fotografij "Nekdaj in nekoč”. Razstavo v večnamenskem prostoru so otroci začeli pripravljati uro pred prireditvijo, na ogled pa so postavili fotografije svojih staršev, pogovore s starimi starši, pokale, sta-
Tabor mladih že razprodan
Vse od 24. aprila je v njem letovalo S S skupin oz. več kot 2.000 mladih ■ Z ogrevanjem bi podaljšali sezono
re računalnike itd., učenci 6. a pa so izdelali čestitko in z njo so šoli zaželeli za rojstni dan med drugim tudi pridne učence in dobrega ravnatelja.
V kulturnem programu so škocjanski učenci nastopili s številnimi recitacijami, pod vodstvom Milana Pavliča pa so zapeli tudi nekaj pesmi. Ravnatelj Anton Zupet je v svojem govoru povedal, da so škocjanski malčki začeli hoditi v nedeljsko šolo že leta 1821, 31 let zatem seje začela redna šola, leta 1971 pa so pod Mastnim hribom dobili novo šolsko stavbo. Na koncu programa, ki ga je lepo povezovala Sonja Povhe, so se Škocjan-čani z šopkom rož zahvalili učiteljicama Tončki Povše in Jožici Čelesnik, ki na OŠ Škocjan učita že 30 let.
MOJCA RAPUŠ
DOLENJSKE TOPLICE -Sredi septembra je iz Tabora mladih v Dolenjskih Toplicah odšla še zadnja skupina gostov; to je bilo 123 učencev sedmih razredov iz Brežic, ki so v taboru preživljali šolo v naravi. Letos seje v Dolenjskih Toplicah vsak teden zamenjalo preko 100 udeležencev, največkrat v več različnih taborih. Za uspešno delo v njih so poleg delavcev tabora zaslužni tudi mentorji udeležencev. Povprečna starost otrok je malo manj kot 13 let, prišli pa so iz vseh koncev Slovenije in tudi iz drugih evropskih držav.
“Medtem ko so mnoga podobna letovišča v Sloveniji poleti samevala, smo morali pri nas za spanje preurediti celo učilnice v osnovni šoli,” ugotavlja upravnik Tabora mladih Janez Pavlin. Tabor se ponaša s strogim redom, kar je staršem in organizatorjem taborov še posebej všeč, Pavlin pa poudarja, da vso sezono niso imeli pritožb sosedov in niti enega posredovanja policistov.
Vse delo v taboru so opravili trije redno zaposleni ob pomoči dveh delavk iz programa javnih del. To sezono so prenovili tudi kopalnice in jih prilagodili invali-
dom, v štiri glavne objekte tabora vgradili klima naprave in poskrbeli še za druge izboljšave. Sami so pripravili tri tabore z več kot 200 udeleženci. Skoraj 50 dolenjskih otrok je bilo tu na brezplačnih počitnicah v okviru humanitarne akcije Pomežik soncu, za katero so prispevala dolenjska podjetja, obrtniki in posamezniki.
V Društvu prijateljev mladine “Mojca” iz Novega mesta, ki upravlja tabor, pravijo, da so termini za prihodnjo sezono oddani že za vseh 5 mesecev. Skupaj z delavci v taboru razmišljajo, da bi z ogrevanjem hišic podaljšali sezono.	b. D. G.
Jutri še igrica ob tednu otroka
ŽUŽEMBERK - Tudi žu-žemberška občina je pripravila bogat program aktivnosti ob tednu otroka. Tako je v torek v Žužemberku gostovala Damjana Golavšek, v sredo so pripravili športno in zabavno druženje na Prevolah med učenci in učenkami obeh šol v občini s tekmovanjem v krosu, odbojki in nogometu. Danes bo predstavnike otrok iz občine v občinski sejni sobi sprejel župan Franc Škufca, jutri ob 17.30 pa bo v prizidku telovadnice pri OŠ Žužemberk nastopila gledališka skupina Unikat z igrico "Kje si, kruhek?” Dodatne aktivnosti sta v tem tednu pripravili tudi obe osnovni šoli.
Šli bi, a jih je zemlja privezala
Majda in Brane Jarc upata, da bo njun 24-letni sin Aleš, ki je zaposlen v ljubljanski Semenarni, našel svojo prihodnost na 2S ha veliki kmetiji v Trebči vasi
TREBČA VAS - “Taki časi so, da ne veva, ali je to, da namenjava kmetijo otroku, nagrada ali kazen,” se pogosto sprašujeta. Pred časom sta že nameravala vse skupaj prodati in oditi boljšemu življenju nasproti, a vedno znova ugotavljata, da sta preveč navezana na to su-hokranjsko zemljo.
Za Alešem sta dobila še dve hčerki: Katja zdaj obiskuje 3. letnik vrtnarske šole in Branka zadnji razred osnovne šole. Starša sta bila pred desetimi leti oba zaposlena v žužemberški Iskri, po razpadu pa je Majda ostala doma, medtem ko si je Brane našel delo kot vzdrževalec v novomeški bolnišnici. Obdelujejo 8 ha pašnikov, travnikov in njiv in so do leta 1991 imeli tudi po 30 glav krav molznic/ki so se prosto pasle. Vsak dan so oddajali od 100 do 350 litrov mleka, a ker bi morali kakovostno mleko voziti v skupno zbiralnico v Trebčo vas ali v Žužemberk, kjer bi se pomešalo z vsem ostalim mlekom, so krave raje opustili.
Da so lažje oskrbeli svojo kmetijo, so nabavili koze. Včasih jih je v njihovi ograji tudi po 25, trenutno pa skupaj z mladiči samo kakih 15, saj sojih morali celo poletje zaradi suše dodatno hraniti. “Koze imamo zato, da ohranjamo krajino in da tam, kjer so skale in trnje, ni treba kositi na roke. So hujše kot vsak herbicid,” se pošali gospodar, ki mu nagaja hrbtenica in zato vse delo opravijo preostali štirje člani družine. V hlevu imajo zdaj samo štiri krave in teleta, za samooskrbo pa redijo še prašiče in kokoši:
Prav zdaj z težjo oživljajo okrog 200 jablanovih dreves, ki so po nekaterih zapisih rodila že v
začetku druge svetovne vojne. Jabolka tudi prodajajo. “Posebej radi pridejo Ljubljančani, taki, izobraženi, ki si sami naberejo sadeže in se nekateri zadržijo v sadovnjaku kar ves dan. Vsako leto napravimo tudi 200 do 300 litrov soka za lastne potrebe, poleg tega pa še 300 in tudi do 600 litrov jabolčnega kisa,” pojasnijo.
Jarčevi razmišljajo o nabavi boljše opreme za predelavo starih sort jabolk, sin Aleš pa, čeprav o tem ni želel govoriti, se dogovarja o ekološki pridelavi. Morda bo kmetija ostala, drugače pa...
"Kar nekaj primerov poznam. Pridejo premožni Ljubljančani in kupijo samo domačijo z največ 2 ha zemlje, druga zemlja pa ostaja in zarašča,” opozarja Brane Jarc.
B. DUŠIC GORNIK
Dovolj je obljub!
Protest zaradi nevarne ceste skozi Dvor
DVOR - Krajani, starši otrok in učitelji Podružnične osnovne šole na Dvoru pri Žužemberku so ob začetku šolskega leta poslali Direkciji RS za ceste protestno pismo. Čeprav že leta opozarjajo na prometno ogroženost tamkajšnjih otrok, ki hodijo k pouku ob prometni regionalni cesti R 216, poslušajo vedno samo nove in nove obljube.
Nevarnost se je v zadnjem letu, ko so na Biču uvedli cestninsko postajo, še močno povečala, saj se je velik del prometa, predvsem težkih kami-
onov, z avtoceste preusmeril na regionalko. Zaradi ozkega cestišča, ki nima ustreznih pločnikov, so otroci in celo njihova življenja na poti v šolo prepuščena kulturi voznikov, ki pogosto ne spoštujejo omejitve hitrosti skozi naselje Dvor. Kot opozarjajo v protestnem pismu, starši vsak dan živijo v strahu, ali je njihov otrok živ in zdrav prišel k pouku in potem še domov.
Nevarnost je tu že dolgo, cesta pa ostaja neprenovljena in komaj prevozna, z njo pa čaka tudi izgradnja pločnikov. Podružnična šola in svet staršev sta protestnemu pismu priložila tudi okrog 200 podpisov staršev in krajanov, v stiski pa sta se obrnila tudi na medije.
B. D. G.
UUBIJANČANI RADI PRIDEJO - Posebnost Jarčeve kmetije je tudi 2 ha velik nasad visokodebelnih jablan, ki jih je zasadi! še M ajdin-oče, ki je bi! izšolan sadjar. Na sliki v sadovnjaku so Brane, Majda in Aleš, ki pravijo, da Ljubljančani, posebej tisti šolani, radi pridejo po jabolka in se včasih zadržijo v sadovnjaku tudi ves dan. (Foto: B. D. G.)
f V	^
Sentjernejske črepinje
LONEC SPET CEL - Šent-jernejski občinski svet je spet popolnjen, saj so svetniki potrdili nov mandat in s tem zakrpali razbit lonec, v katerem se večkrat kaj kuha, včasih tudi zakuha ali celo prekipi. Luknja v njem je nastala, potem ko je odstopil svetnik Jože Bevc. Namesto njega so zdaj za svetnika potrdili naslednjega z Gospodarske liste Občine Šentjernej Janeza Cvelbarja.
SREDNJA ŠOLA JE PREMALO - Novi svetnik seje na prvi seji že pridno oglašal. Med drugim je povzročil tudi to, da se za bodočega direktorja novega javnega komunalnega podjetja ne bo mogel potegovati prav vsak, ki bi mu to delovno mesto zadišalo, ampak bo moral prej prinesti papirje, da ima vsaj višješolsko izobrazbo.
LEŽEČI ALI POKONČNI -V naselju Cerov Log bi radi malo umirili nekatere preveč divje kamionarje, ki vozijo iz kamnoloma. Čeprav je mimo naselja speljana obvoznica, jih to ne gane preveč in raje vztrajajo pri dirkah med vogali stanovanjskih hiš. To pa tamkajšnjim prebivalcem ni všeč, zato bi radi kakšno rešitev. Ker ležečih policajev menda ne morejo dobiti, saj jih, kot pojasnjujejo pristojni. postavijo le v strnjenih naseljih, pri šolah ali zdravstvenih ustanovah in podobno, bi bili zadovoljni tudi s pokončnimi policaji.
Iz topliškega vodnjaka
SPOMENIK MINULE SLAVE - V bližini Sušic je bila nekdaj steza za motokros, za katero se je govorilo, da je bila ena najboljših daleč naokrog, nekateri pa mirne vesti dodajajo, da morda celo v Evropi. Od steze in njenega slovesa zdaj ni ostalo kaj dosti, zato pa je tam še nedavno samevalo kakih 200 gum, ki niso v ponos Dolenjskim Toplicam. Zemljišče, na katerem ležijo, je v zasebni lasti, zato tod okrog za zdaj nihče ne ve, kaj bi lahko ukrenili.
ANT1STRESNO - V Društvu upokojencev Dolenjske Toplice so se odločili, da se bodo glede na starost svojih članov v bodoče na svojih srečanjih dosledneje držali antistresnega programa. Za tokratno srečanje ob mednarodnem dnevu starejših so si izbrali nedeljsko popoldne, vreme oblačno in rahlo deževno, umirjen kulturni program in za temo pisateljico Ivanko Mestnik ter njena knjižna dela, ki opisujejo ljudi in kraje v dolini reke Krke. V programu prireditve ni bilo nobenih demonstrativnih odhodov. Energijo, ki bi jo kaj takega lahko sprožilo, pa so udeleženci raje usmerili v zabavo in ples na koncu prireditve.
Suhokranjski drobiž
USPEH - Mladi osnovnošolci iz Žužemberka in osnovnošolke s Prevol so se minuli teden povzpeli visoko, saj so osvojili sam vrh slovenske odbojke. Mnogo truda, treningov in volje je bilo potrebno, da so si pridobili laskav naslov državnih prvakov, kar je nedvomno tudi zasluga njihovih učiteljev in trenerjev. Mladi s Prevol in iz Žužemberka so ob tem velikem dogodku za suhokranjski šport pomagali, bučno navijali in stali drug drugemu ob strani v trenutkih, ko so njihovi športniki pomoč najbolj potrebovali. Se lahko starejši zgledujejo po njih? Nedvomno!
BOLJŠA PONUDBA? - Tako se sprašujejo mnogi potrošniki ob prevzemu trgovine in bifeja Kmetijske zadruge Žužemberk na Dvoru. Trgovino je prevzel Mercator, ki bo verjetno v doglednem času na Dvoru uredil sodobno in založeno trgovino. Le bifeja baje ne bo imela... Bolje? Kakor za koga.
Sprehod po Metliki
ČAS - Na metliški občinski upravi si očitno zelo želijo, da bi se čas ustavil, če ga že ne morejo zavrteti nazaj. Kako bi si sicer lahko razlagali, da je bila konec septembra na občinski internetni strani zadnja informacija o tem. kaj so svetniki razpravljali na seji meseca marca. Alije Občinarjem res uspelo ustaviti čas ali pa jih je čas povozil, naj ugiba vsak zase.
2000 ali 2001 - Na seji občinskega sveta pred tednom dni so svetniki debelo poldrugo uro razpravljali o rebalansu proračuna za leto 2001. Potem pa je dal župan Slavko Dragovan na glasovanje rebalans za leto 2000. In svetniki so, ne da bi to opazili, veselo dvignili roke.
TAKTIČNOST - Eden od svetnikov je občinskim možem in ženam predlagal, naj v prihodnje bolj taktično sestavijo dnevni red sej občinskega sveta, da bodo privarčevali vsaj nekaj dragocenega časa. Daje pripomba umestna, se je pokazalo na zadnji seji, ko so deset točk dnevnega reda pretresali kar štiri ure in pol. Črnomaljskim svetnikom bi bil za tolikšen zalogaj gradiva dovolj trikrat krajši čas.
ADRENALIN - Morda pa so bili metliški svetniki toliko daljši na prej omenjeni seji tudi zato, ker so bili, kot je dejal župan Dragovan, “adrenalinsko nabiti”. Niso se sicer spuščali v adrenalinske športe, kot so skakanje v globino na elastični vrvici ali plezanje po ledenih svečah, ampak so se zadovoljili že s tekanjem, poskakovanjem in hitro hojo do govorniškega odra. Zato pa so bile toliko bolj adrenalinske nekatere teme, o katerih je tekla beseda, najbolj pa Majsova cesta na Hrastu.
Črnomaljski drobir )
BRCA - Mlade črnomaljske nogometašice so po nastopu ob otvoritvi športno-rekreacijskega centra Loka nekaj žog brcnile na tribuno med gledalce, da bi jih pač okroglo usnje spominjalo na pomemben dogodek. Eni pa se je brcanje ponesrečilo in žoga je z vso močjo zadela slavnostne goste. Kaj bi le načrtovali in gradili stadione ter zbirali denar zanje, naj občutijo tudi, kako trda je žoga!
OBJESTNOST - Očitno sta sc mala mostova na črnomaljskem tromostovju spremenila v Poligon za preizkus vožnje motornih štirikolesnikov po dveh kolesih. Tako sklepajo bližnji stanovalci, ko poslušajo močno cviljenje gum. Prepričani pa so, tla je samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do nesreče. Hvala bo-gu, da jih večina le vozi po predpisih, zato pa bi morala policija objestnežem stopiti na prste Prej, preden bo kratko potegnil kateri od nič krivih in nič dolžnih.
Semiške tropine
GOBE - Lastniki ovac, ki jih Prav v Semiču in okolici ne manjka, so zadnje čase spoznali, da °vce ne dajejo le volne in mesa, ampak tudi - gobe. Tam, kjer se Pasejo ovce, so namreč tako množično pognali travniški kukmaki kot na kakšni uspešni farmi šampinjonov. Tako so ovčarji lahko nasitili z gobami vse občane, ki se jim jih je ljubilo nabirati. In vsi so bili zadovoljni: tako krajani, ki so tako rekoč skoraj pred hišnim pragom nabirali gobe, kot tudi ovčarji, ki so Za gobe iztržili približno toliko kot za ovčjo volno: nič.
OTVORITVE - Čez dobre tri 'cdne bodo Semičani praznovali svoj občinski praznik. Po sedanjih napovedih sodeč, se obeta toliko različnih otvoritev in s •cm rezanj trakov, da semiškemu županu Janku Bukovcu priporočamo, naj začne že danes brusiti škarje.
[jUKibl J ^______lM A £> J H_______O 3 Č J J.1
Cesta na Hrastu burila duhove
V razpravi o rebalansu metliškega proračuna so svetniki največ časa namenili zasebni cesti na Hrastu - Občina je ne more ne prisostvovati ne uveljavljati služnosti
METLIKA - Kljub temu da so v rebalansu metliškega proračuna predvideli za 58 milijonov večje prihodke in za 58,5 milijona tolarjev večje odhodke, seje poldrugo uro dolga razprava svetnikov sukala predvsem okoli enega povečanega odhodka, in sicer odkupa ceste na Hrastu. Medtem ko je bilo v planu proračuna zanjo predvidenih 2,5 milijona tolarjev, pa je v rebalansu zapisano, naj bi za odkup in stroške, povezane z njim, odšteli še 2 milijona tolarjev več.
Cesta na Hrastu že nekaj časa uveljavljanje služnosti. Jože Ma-
SREČANJE STAROSTNIKOV IN KRVODAJALCEV - Krajevni odbor Rdečega križa Gradac je v pomočjo Območnega združenja RK Metlika pripraviI minuli petek v gradaškem gasilskem domu srečanje starostnikov, starejših od 70 let. Povabili so tudi krvodajalce in jim podelili priznanja za J-, 10- in 15-krat darovano kri. Mladi Gradčani so jim pripravili kulturni program, pozdravili pa so jih predsednica KO RK Gradac Ana Malnarič, sekretarka OZ RK Metlika Zalka Klemenčič in predsednik KS Gradac Lojze Malenšek, ki so najstarejšima prisotnima krajankama Alojziji Gortan in Mariji Dim še posebej čestitali (na fotografiji). Sicer pa je najstarejša gradaška krajanka Marija Kristan, po domače Strugarjeva Micka, ki bo prihodnje leto praznovala 90. rojstni dan. (Foto: M. B.-J.)
buri duhove v tukajšnjem občinskem svetu. Gre za 4.142 kv. metrov vaške ceste, ki je veljala za javno pot, a seje pred časom izkazalo, daje last Milana Popoviča s Hrasta. Njegov prednik je namreč leta 1918 odkupil od finančnega ministrstva staro državno cesto. A čeprav je v rebalansu zapisano, naj bi jo občina odkupila, se svetniki s tem niso strinjali, temveč so ponudili vrsto svojih rešitev.
Po mnenju Ivana Škofa je odkup najslabša možnost in gre za zapravljanje davkoplačevalskega denarja, najcenejše pa bi bilo
tekovič se ni strinjal, da bi plačali zemljo po dobrih 9 DEM za kv. meter, ter predlagal, da bi lastniku ponudili drugo zemljišče ali pa naj se občina pusti tožiti. Po njegovem mnenju cenitev ni prepričljiva, saj ni razvidno niti, za kakšno zemljišče gre. Predlagal je, da odložijo odločanje o Maj-sovi cesti, kot sojo poimenovali svetniki, ker se pri Popovičevih po domače reče pri Majsu. Nasprotno je Lojze Malenšek menil, daje zasebna lastnina sveta, in če je Popovič lastnik ceste, jo
Dobri pogoji za razvoj športa
S prenovo športno-rekreacijskega centra Loka zagotovljeni pogoji za različne športe - Na slovesnosti ob otvoritvi so se spomnili tudi 75-letnice Nogometnega kluba Bela krajina
ČRNOMELJ - S slovensko himno in himno Nogometnega kluba Bele krajine “Tre, tre, trese se” se je v torek pretekli teden začela slovesnost ob otvoritvi črnomaljskega športno-rekreacijskega centra (ŠRC) Loka in 75-letnici Nogometnega kluba Bela krajina. Klubsko himno so črnomaljski nogometaši peli že pred drugo svetovno vojno, leta 1978 pa jo je na pobudo Slavka Grahka Silvester Mihelčič sr. zapisal na osnovi ustnega izročila in priredil za otroški pevski zbor in pihalno godbo.
Ker je deževalo, slovesnost ni bila na prenovljenem stadionu, temveč v bližnji športni dvorani. Mlade nogometašice so se predstavile z ritmično točko, mladi nogometaši so prikazali nogometni trening, učenci 4. razreda z osnovne šole Mirana Jarca pa štafetne igre, vpeljevanje v nogomet in skakanje v vrečah. Marko Rajšter, državni podsekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, je čestital Črnomaljcem za pomembno športno pridobitev ter nogometašem ob jubileju. Andrej Fabjan, črnomaljski župan in hkrati predsednik NK Bela krajina, pa je dejah da so morali za razvoj športa v Črnomlju najprej ustvariti pogoje. Prav v prenovljenem ŠRC Loka so zagotovljeni dobri pogoji, da se bodo lahko s športom ukvarjali vrtičkarji, osnovnošolci, srednješolci, člani športnih društev in rekreativci.
Fabjan se je dotaknil tudi zgodovine nogometa v Beli krajini, o kateri je ne glede na to, ali so fantje brcali tudi že prej, mogoče govoriti šele takrat, ko so imeli pravo žogo. To pa je leta 1926 prinesel v Črnomelj Milan
Možina. Sicer pa je tako pred drugo svetovno vojno kot po njej v Črnomlju veljalo, da je nogomet družinska igra. Iz mnogih družin ga je namreč igralo več družinskih članov. Sicer pa je bil NK Bela krajina tudi prvi, kije leta 1976 dobil Bloudkovo plaketo, danes pa klub igra v 2. slovenski nogometni ligi.
Župan je poudaril, kako pomembno je, da je letos začeta obnova ŠRC tudi zaključena. Veljala je 180 milijonov tolarjev, del stroškov pa bodo odplačali še v prihodnjem letu. V celoti so obnovili 64 krat 100 metrov veliko nogometno igrišče. Obnovili in
Rojstni dan Glasbene šole Črnomelj
ČRNOMELJ - V ponedeljek, I. oktobra, je Glasbena šola Črno-melj praznovala 37 let dela, ki jih je s podružnicama v Metliki in Semiču proslavila delovno. Zvečer je bil v šolski dvorani v Črnomlju koncert učencev komornih skupin in orkestra, ki so sodelovali pri snemanju arhivskih tonskih posnetkov v obliki zgoščenke.
z umetno maso so prekrili 400 metrov dolgo atletsko stezo ter šest 100 metrov dolgih tekaških prog. Na novo so zgradili igrišča za košarko, rokomet in odbojko ter poligon za atletske discipline, kot so met krogle in kladiva, skakanje s palico in v daljino. Tribuno pa so prebarvali in namestili nove stole.
M. B.-J.
Temeljni kamen za dnevni center
ČRNOMELJ - V petek, 5. oktobra, bodo ob 10. uri pri črnomaljskem Domu starejših občanov položili temeljni kamen za dnevni center. Na slovesnosti, ki se je bo udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, bodo odprli tudi prenovljene kopalnice v domu, ministrstvo pa bo Društvu upokojencev Črnomelj predalo v upravljanje in uporabo balinišče pri domu. Kulturni program bodo pripravili učenci Glasbene šole Črnomelj.
bo morala občina, če jo želi imeti, pošteno plačati.
Župan Slavko Dragovanje pojasnil, da se je pravno poučil in izvedel, da v nobenem primeru ne bi šlo brez pravične odškodnine. Poleg tega občina ne more prisostvovati lastnine civilne osebe, prav tako ne more uveljavljati služnosti. “Veliko smo se pogajali in z 10 milijoni tolarjev pristali na tržni ceni 4.100.580 tolarjev. Na toliko je zemljišče ocenil sodno zapriseženi cenilec, ki ga je naročila občina. Če zemljo odkupimo, bo postala javno občinsko dobro in po njej bodo lahko vozili vsi,” je pojasnil župan. A je Minka Kočevar predlagala, naj ne glasujejo o sklepu o kupoprodajni pogodbi, dokler nimajo pisnega dokumenta, da so bila glede Maj-sove ceste izkoriščena vsa pravna sredstva. Hkrati so v rebalansu za 2 milijona tolarjev zmanjšali odhodke za omenjeno cesto, saj je bil to pogoj, da so svetniki zanj dvignili roke.
M. BEZEK-JAKŠE
Slikarska kolonija
SEMIČ - Od 5. do 7. oktobra bo potekala v Domu centra šolskih in obšolskih dejavnosti Lipa v Črmošnjicah pri Semiču slikarska kolonija slušateljev strokovne šole risanja in slikanja, ki jo bo vodil prof. Darko Slavec. Gre za nadaljevanje tradicionalnega slikarskega srečanja, ki bo letos v Semiču že petnajstič. Dela, nastala na koloniji, bodo na ogled na razstavi, ki jo bodo odprli v petek, 26. oktobra, ob 18. uri v prenovljeni hiši pri semiškem župnišču.
Sv. Lovrenc vabi, a tudi grozi
Podružnična cerkev sv. Lovrenca na Smuku klavrno propada - Mnogi od številnih izletnikov in romarjev bi gotovo prispevali za njeno obnovo, a denarja nimajo kje pustiti
ŽOGI V DAR - Trak na temeljito prenovljenem športno-rekreacijskem centru Loka sta prerezala črnomaljski župan Andrej Fabjan in državni podsekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Marko Rajšter. Na slovesnosti ob otvoritvi sta jima učenki v spomin na za Črnomaljce tako pomemben dogodek podarili nogometni žogi (na fotografiji). Stane Lozar je v imenu starih nogometašev in navijačev izročil županu sliko akademskega slikarja Roberta Lozarja, na kateri je prizor z nogometne tekme na Kaplenici iz leta 1936. Na nogometnem igrišču pa sta se pomerili slovenska in hrvaška državna reprezentanca nogometašev, starih do 20 let. (Foto: M. B.-J.)
SMUK NAD SEMIČEM - Romarska cerkev sv. Lovrenca na Smuku nad Semičem je ena večjih podružničnih cerkva v semiški župniji. Znana pa je tudi po enem največjih žegnanj v Beli krajini vsako avgustovsko nedeljo pred velikim šmarnom. Toda četudi tako cerkev in dobrih 500 metrov visoki Smuk nad Semičem, ki postaja vse pomembnejša turistična točka, obiskuje vse več ljudi, cerkev pred očmi vseh klavrno propada.
Nekateri domačini ne morejo razumeti, da se kljub velikim denarjem, ki jih bodisi verniki ali izletniki puščajo na Smuku - ob žegnanjih ali večjih srečanjih obiskovalci pojedo tudi po nekaj deset na ražnju pečenih jagenjčkov in odojkov - se ne najde denar, s katerim bi začeli vsaj postopoma obnavljati cerkev. A ne le zato, ker je njen izgled precej klavrn in celo že ogroža varnost tistih, ki se želijo okrog nje zgolj sprehoditi, temveč tudi zategadelj, ker gre za pomembno sakralno, zgodovinsko in umetnostno dediščino.
Cerkev sv. Lovrenca je bila v preteklosti namreč kapela smuških graščakov Lichtenbergov, o čemer pričata družinski grb na prižnici iz leta 1800 in kamnita nagrobna plošča v cerkvenem tlaku. Sicer pa je notranjost cerkve urejena v baročnem stilu, leseni glavni oltar iz leta 1911 pa je delo rezbarskih mojstrov bratov Jereb.
In kakšna je podoba cerkve danes? Žlebov ni ali pa se na nekaterih mestih komaj še držijo ostrešja, fasada se lušči in odpada, vlaga pa se “vzpenja" po njej. Očitno bi bila še kako potrebna drenaža. Kakšno je ostrešje cerkve, lahko le ugibamo. Vendar so se na nekaterih delih letve že odtrgale in tudi opeka že nevarno visi s strehe. Po ostrešju lope sodeč, kije že tako dotrajano, da se lahko kaj hitro samo sesede vase, pa se najbrž tudi strehi na glavni ladji ne piše veliko bolje. Počen je kamniti portal pri glavnih vratih, medtem ko so vrata zapahnjena tako, da bi gotovo popustila, če bi se nanje naslonil nekoliko močnejši možakar. Zanimivo je. da ima cerkev tudi vodnjak, a si iz njega ni mogoče privoščiti vode, saj je železni ročaj črpalke polomljen.
Gotovo bi bili mnogi obiskovalci Smuka, ki bi opazili vsaj kakšno od naštetih pomanjkljivosti,
pripravljeni primakniti kakšen tolar za popravilo cerkve, a kaj, ko ga nimajo kje pustiti. Najbrž ne bi bilo napak, če bi bila v cerkvi zaklenjena skrinjica za dobrodelne prispevke, ko pa bi bila cerkev zaklenjena, bi lahko metali denar tudi v špranjo na fasadi, namesto da obiskovalci puščajo denar v cerkvi kar pod Marijinim krilom. Ko bi bila cerkev urejena in, kar je še pomembnejše, varna, bi bolj realistično izzvenele besede Gorenjcev, daje to “zares miren in čudovit kraj za dušo in srce”, ki so jih zapisali v zvezek z vtisi obiskovalcev, ki je kar v kamniti posodi v lopi, v kateri je sicer blagoslovljena voda.	*
M. BEZEK-JAKŠE
PROPADANJE - Cerkev sv. Lovrenca na Smuku čaka na prepotrebno obnovo.
I
I
ttMi 12 NAŽJJ-J O 3 Č I J\l
Tudi po 10 letih še enake težave
Ribniška knjižnica je še vedno v premajhnih prostorih in ima premalo zaposlenih - Razširitev na sosednje prostore bo rešitev za naslednjih 10 let
RIBNICA - Oktobra mineva natanko 10 let, odkar so v prostorih Miklove hiše pričeli izposojati knjige. Obenem pa mineva tudi že 10 let, odkar se knjižnica v Ribnici, kije danes ena izmed 60 matičnih knjižnic v državi, srečuje s kadrovsko in tudi prostorsko problematiko.
V vseh 10 letih so imeli v mativih bi potrebovali za knjižni-
knjižnici honorarno zaposlene delavke. Danes imajo ob treh redno zaposlenih dve honorarni delavki, vse skupaj pa se še vedno stiskajo v prostorih, ki so bili za potrebe knjižnice premajhni že ob njeni preselitvi iz takratnega doma JLA. Po sedanjih nor-
co, ki ima 45 tisoč enot knjižničnega gradiva, od katerega jih ima v izposojevališču v Sodražici 7 in v Loškem potoku 4,5 tisoč, 900 kv. metrov, imajo pa jih le 200. Tudi dodatni prostori, ki jih je v skupni izmeri 250 kv. metrov ribniška občina odkupila od Kme-
Mladinskega abonmaja ne bo
Nezasedena mesta znotraj gledališkega abonmaja za odrasle bodo ponudili kot dijaški abonma -Novost bo abonma za otroke
RIBNICA - Miklova hiša iz Ribnice je letos že sedmo leto zapored objavila vpis gledališkega abonmaja. Tako kot zadnjih nekaj let so tudi letos samo v enem dnevu vpisali kar dve tretjini abonentov, kar pa pomeni, kot pravi direktorica Miklove hiše Vesna Horžen, daje za ogled šestih predstav, ki se bodo zvrstile na odru dvorane Ideal centra, od 250 sedežev, kolikor jih premore dvorana, še vedno na voljo okoli tretjina sedežev.
"Razen nekaj skrajnih stranskih sedežev, od koder se na oder ne
za odrasle približati srednješolski mladini. Samostojnega mladinskega abonmaja, ki so ga napovedovali za letošnje leto, namreč ne bo. Združili ga bodo z obstoječim abonmajem za odrasle in v teh dneh bodo gimnazijcem in srednješolcem še nezasedena mesta znotraj abonmaja za odrasle ponudili kot dijaški abonma po tisoč tolarjev za predstavo. Bo pa v letošnjem letu novost na področju gledališke ponudbe otroški abonma, v okviru katerega bodo otrokom od 6. do 12. leta ponudili 4 predstave. Prva bo, tako kot predstava za odrasle, na sporedu v začetku prihodnjega meseca.
M. L.-S.
tijsko gozdarske zadruge Ribnica del že lani in del letos, za knjižnico ne bodo trajna rešitev. Zadoščali pa bodo za prihodnjih 10 let.
Predvidoma prihodnji mesec bo končan idejni projekt preureditve donedavnih prostorov zadruge za potrebe knjižnice, tako da bi lahko z gradbenimi deli, kot si želijo zaposleni v knjižnici, pričeli prihodnje leto. Obenem pa zaposleni upajo, da se bodo tudi v prihodnje lahko širili na sosednje prostore, bodisi v isti ravnini kot sedaj, ali pa v prostore v nadstropju. Za zaposlene je namreč sedanje stanje zelo moteče. Zaradi izredne prostorske stiske je prostor za izposojo knjižničnega gradiva in informacije o njem istočasno tudi prostor, kjer zaposleni katalogizirajo in inventarizirajo knjižnično gradivo. Po pridobiti novih dodatnih prostorov bo za to delo zaposlenih namenjen sedanji prostor čitalnice.
M. L.-S.
Sadovi jabolk
VRH - Danes, v četrtek, bo na kmetiji Alojza Klobučarja v vasi Vrh prikaz izdelovanja soka, kisa in suhega sada iz jabolk. Akcija sodi v okvir projekta Oživitve travniških sadovnjakov, ki ga tudi v Kostelu izvajajo v sodelovanju s sadjarskim društvom iz Novega mesta.
Pouk na sodraški devetletki
Naslednje leto prenova šole pri Sv. Gregorju -Načrtovan športni center
Vesna Horžen
vidi, je bila lani dvorana polna,” pravi Horženova in dodaja, da upa, da bo tudi letos tako. Od tega, ali bo dvorana zasedena ali ne, je odvisna kvaliteta predstav, ki sijih bodo ogledali. Cena abonmaja je namreč še vedno takšna kot lani in predlani, in sicer 14 tisoč tolarjev za sedeže v sredini dvorane, ter 13 oziroma 11 tisoč za stranske sedeže. “Naš namen ni, da bi ustvarjali dobiček, marveč da bi lju dem približali gledališče,” pojasn juje. Vendar pa kvalitetne pred stave stanejo od 500 do 600 tisoč tolarjev, kot pravi, zato bo tudi letos izbor predstav odvisen od zasedenosti dvorane.
V ceno abonmaja je vključeno 6 predstav, od katerih bosta dve komediji, preostalo pa resnejša in zahtevnejša dela. "Vsaj dve bosta deli iz svetovne klasike,” pravi Horženova o najnovejši odločitvi, s katero želijo gledališki abonma
SODRAŽICA - Osnovna šola dr. Ivana Prijatelja v Sodražici se je letos vključila v poskusno uvajanje devetletnega šolanja. To so sicer načrtovali že prej, z usposabljanjem učiteljev in staršev pa so začeli, ko je bila v lanskem oktobru odprta v celoti prenovljena šola. “Potrebnih je bilo veliko sestankov in pogovorov, volja staršev pa je bila odločilna, da smo ta program letos začeli izvajati,” pravi ravnatelj osnovne šole Jože Koš-mrlj. Nedvomno gre za velik izziv, ker je to edina šola v ribniško -kočevskem predelu, ki seje vključila v devetletni program. Njihove izkušnje bodo dobrodošle tudi ostalim šolam.
V razredu poučujeta učiteljica in vzgojiteljica, pred poukom in po njem pa je poskrbljeno za podaljšano varstvo otrok. Sodraško šolo so začeli prenavljati že pred leti in jo posodabljati, da pa so jo res uredili po sodobnih standardih, je pripomogla ideja o uvedbi devetletke. Prenova šole, ki je potekala v dveh fazah, je stala 200 milijonov tolarjev in je sedaj šola med najbolj funkcionalnimi in urejenimi. Že prihodnje leto načrtujejo prenovo podružnične šole pri Sv.
Gregorju, v kateri bodo uvedli devetletko. Pri tem računajo na pomoč ribniške občine, v kateri šola stoji.
Obe šoli, matična in podružnična, imata letos 257 učencev. Šola v Sodražici ima 12 oddelkov in oddelek podaljšanega bivanja. 2 oddelka pri Sv. Gregorju in tri oddelke vrtca z 52 gojenci. Šola ima skupno 35 zaposlenih, od tega 28 strokovnih sodelavcev.
Pripravljajo tudi gradnjo športnega centra, ki bo ob šoli. Sedanja telovadnica je namreč večnamenska dvorana, ki služi za različne namene. Nova gradnja bo stala približno 150 milijonov tolarjev in naj bi bila zaključena v nekaj letih.
A. KOŠMERL
PRETESNI PROSTORI KNJIŽNICE - Za zaposlene, ki katalogizirajo in inventarizirajo knjižnično gradivo, so pretesni prostori ribniške knjižnice moteči ne le za njihovo delo, ampak tudi z vidika pričakovanj bralcev, da jim bodo zato, ker so v istem prostoru kot je izposojevalnica, opraviti tudi izposojo knjig. (Foto: M. L.-S.)
Občina bo dobila nezazidana stavbna zemljišča
KOČEVJE - Zakon o Javnih skladih, kije bil sprejet leta 2000, bo omogočil prenos določenega dela nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so bila do leta 1993, torej do pričetka lastninjenja, v družbeni lastnini, na občino Kočevje. Glede na to daje bila po vojni na Kočevskem skoraj vsa zemlja v družbeni lasti, pričakujejo, da bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS občini vrnil kar 76 tisoč različnih parcel. Vrnitev naj ne bi trajala dolgo, saj so pred kratkim zaključili postopke pri največji katastrski občini Kočevje (zahtevno delo jih čaka tudi na območju kočevskega polja). Pripravili so pogodbe za 94 hektarjev teh zemljišč. Kmalu naj bi pogodbe podpisal tudi sklad in tako omogočil postopek vpisa v zemljiško knjigo. Takrat bo občina z nezazidanimi zemljišči lahko gospodarila oziroma zagotovila njihovo ustrezno uporabo. Namenjena bodo predvsem za stanovanjsko izgradnjo ali za izgradnjo infrastrukture za gospodarstvo.
Razstava fotografij Vita Oražma
KOČEVJE - V Pokrajinskem muzeju v Kočevju bo v mesecu oktobru in novembru na ogled lastna občasna razstava "Vito Oražem: Kočevje 2000-2040. Foto esej v petih dejanjih." Pobudo za postavitev fotografske razstave o Kočevju v petih dejanjih je dal avtor razstave, strokovnjak za medije in fotograf Vito Oražem, ki že 23 let živi in dela v Nemčiji, a ni nikoli pretrgal vezi s svojim rodnim mestom. Gre za projekt, ki bo skozi štiri desetletja predstavil subjektivno reportažo Kočevja. Tokrat je na vrsti “Prvo dejanje”, ki prinaša poleg fotografij iz obdobja zadnjih dveh let tudi nekaj starejših posnetkov.
"SPOMIN IN OPOMIN '-Predstavitev dela arhitekta Svetozarja Križaja bo v Miklovi hiši na ogled do 5. novembra. V času razstave bodo pripravili predavanje o Križajevem življenju in delu, izdali pa bodo tudi katalog k razstavi. Na posnetku: z otvoritve razstave, ki se je je udeležila tudi direktorica Pilonove galerije in Križajeva vdova Irene Mislej. (Foto: M. L.-S.)
Človek, ki je “kvaril” arhitekte
V Miklovi hiši so odprli prvi del razstave o arhitektu Svetozarju Križaju -Novembra še drugi de! p Pilonovi galeriji v Ajdovščini
RIBNICA - V petek zvečer so v Galeriji Miklova hiša odprli razstavo z naslovom “Svetozar Križaj: Spomin in opomin'’. Sredi 90-ih let preminulega arhitekta, kije s kolegoma Otonom Jugovcem in Urošem Vagajo ustanovil prvo oblikovalsko skupino po 2. svetovni vojni na Slovenskem, t.i. Bunker ali Kolektiv »B«, je predstavil Tomaž Brate.
Križaj seje že med študijem, leta 1921 rodil, je izrazil svoje
Del prenovljene šote. (Foto: A. K.)
ki ga je zaključil leta 1954 kot Plečnikov učenec na Fakulteti za arhitekturo TVŠ v Ljubljani, ukvarjal z industrijskim oblikovanjem. Uveljavil seje kot arhitekt premišljeno postavljenih in oblikovanih stavb, še zlasti pa kot interierist z izjemnim občutkom za sodobno prezentacijo arhitekturne dediščine. Prva večja samostojna dela so ga vodila v kraje otroštva in mladosti, v Vipavsko dolino. S projekti vrstnih hiš v Vipavi (1961) ter letnega kopališča (1961-63) in kinodvorane (1964) v Ajdovščini, kjer se je
poglede na arhitekturo v grajenem okolju, v strogem središču mesta in hkrati žarišču zgodovin-skih slojev ter arhitekturo v naravi.
“Vzel si je čas za premislek, čas za koncept z veliko začetnico," je dejal Brate in dodal, da se je Križaj zavestno odpovedoval masi naročil in se umikal v intimo. Poudaril je, daje bil čas, ki ga je potreboval za razmislek, tako učinkovit, daje v njem ustvaril arhitekture, med katerimi so mnoge ”nad časom", a jih danes žal veliko ni več možno
videti, ker so uničene. “Njegova predstavitev v Ajdovščini v 80-ih letih ni dosegla tistega priznanja, ki bi ga zaslužila," je dejal in dodal, da pa se današnja generacija mladih arhitektov vrača arhitekturi, kakršni je bil zvest Križaj, čeprav, žal, kot je dejal, samo po formalnem izrazu, ne pa tudi po ideji. Za svojega profesorja in prijatelja Edvarda Ravnikarja je bil Križaj, kot je poudaril Brate, “človek, ki je kvaril arhitekte v pozitivnem smislu". Zato upa, da bo tudi pričujoča razstava, ki je nastala kot skupni projekt Miklove hiše in Pilonove galerije iz Ajdovščine, kjer bodo prihodnji mesec odprli drugi del razstave, "pokvarila" koga iz mlade generacije arhitektov.
M L.-S.
Drobne iz Kočevja
PRAZNIK OBČINE KOČEVJE - Učenci in učitelji OŠ Ob Rinži so v počastitev praznika občine Kočevje že v torek, 25. septembra, v Likovnem salonu odprli razstavo grafik. O drugih prireditvah razen o osrednji ki tako kot lani tudi letos nosi naslov “Tu, kjer sem doma”, do vključno ponedeljka, 1. oktobra, nismo bili obveščeni. Morda tudi drugi sledijo vzoru občine? Če seje ta lani, ko so praznovali 57-letnico zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, še potrudila in osrednjo prireditev s predsednikom države Milanom Kučanom kot slavnostnim govornikom organizirala na sam praznični dan, pa so jo letos od njega pomaknili kar za dva dni. Na kraju zgodovinskega zasedanja zbora odposlancev v Šeškovem domu bo namreč osrednja prireditev ob občinskem prazniku jutri, ob 19. uri.
Ribniški zobotrebci
ZALETAVANJE SKOZI ZID - Na podlagi dela z otroki se je direktorica Miklove hiše Vesna Horžen odločila, da med letošnjimi novostmi v njihovi gledališki ponudbi ne bo mladinskega abonmaja. Ta bi bil namreč namenjen pravzaprav samo otrokom v starosti 13 - 14 let, saj bodo mlajši po novem imeli otroški abonma, starejši pa se že lahko vključijo v gledališki abonma za odrasle. Horženova se je zelo trudila, da bi poiskala predstave samo za otroke v starosti 13 do 14 let, nato pa seje odločila, da mladinskega abonmaja ne bodo vpisovali, češ da bi v Ribnici težko dobili v generaciji samo dveh letnikov dovolj interesentov za ogled mladinskih predstav. Da pa bi pomenilo 13-in 14-letni mladini ponuditi zahtevnejše delo, bi bilo po njenem mnenju zaletavanje v zid.
Laški sel
VEČER PESMI IN PLESA bo 5. oktobra ob 19.30 v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Na njem bodo nastopile velikolaške vokalne skupine, Cantate Domino iz Kočevja in poklicna plesalka (balet in sodobni ples) Ana Trojnar. Skupno bo na programu osem glasbenih in plesnih točk. Vstopnina 700 tolarjev.
RAZSTAVA IN OCENJEVANJE - Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Velike Lašče se pripravlja na trinajsto društveno ocenjevalno razstavo, ki bo v soboto in nedeljo, 3. in 4. oktobra, ter novembra v prostorih Gasilskega doma v Velikih Laščah. Razstava bo odprta v soboto od 8. do 18. ure, v nedeljo pa od 8. do 17. ure.
POŽARNA VARNOST -Gasilska zveza Velike Lašče bo v mesecu požarne varnosti organizirala: 7. oktobra (nedelja) ob 8.30 na Veliki Slevici veliko taktično vajo vseh gasilskih enot Gasilske zveze, na kateri bo prikazana gasilska tehnika, gledalci pa bodo videli, kako so gasilci usposobljeni; naslednjo nedeljo, 14. oktobra, pa bo potekalo redno ocenjevanje gasilskih društev, kjer bo vsako pokazalo z vajo, kaj zna in kako je usposobljeno za reševanje in pomoč. V oktobru bodo gasilci po šolah in gasilskih domovih omogočili šolarjem ogled svoje tehnike. V okvir meseca požarne varnosti sodijo tudi tekmovanja in prireditve, ki so bile 22. septembra na Škofljici, 29. septembra v Podpeči in 30. septembra v Ljubljani, ter obisk Centra za zaščito in reševanje v Ljubljani in Gasilske brigade Ljubljana, kar bodo Laški gasilci opravili 18. novembra.

Trebanjske iveri
NOBELOVEC IZ GABRA? -
Direktor trebanjske občinske uprave mag. Janez Slak je pred domačim občinstvom in šolo v Velikem Gabru, ki jo je tudi sam obiskoval, opisal, kako je nastajal novi prizidek šole. Slak ne dvomi, da učitelji in učenci v Velikem Gabru ne bi znali izkoristiti priložnosti. “Upravičeno se lahko nadejamo, da bodo iz teh generacij v prihodnje prihajali različni profili od raziskovalcev in znanstvenikov do doktorjev, morda tudi kakšen nobelovec. In če bo tako, potem ni razlogov, da ta šola ne bi dočakala še kakšnega lepega dne,” je dejal Slak, ki v prostem času izdela tudi kakšno stensko uro. Ena krasi steno pisarne tajništva šole, kjer je zaposlena njegova žena. Ko je župan Pungartnik zvedel, daje Slak izdelal to uro, je smeje pripomnil, da sploh ni vedel, kako blizu njega se potikajo šušmarji...
MARIJA MEŽNARŠIČ -
Ravnateljici OŠ Veliki Gaber (na posnetku) so prišli skoraj vsi kolegi iz ostalih osnovnih šol v trebanjski občini, čestitat za novo šolo. Vsi pa so se čudili novi “šlank” liniji Mežnaršičeve. Za vitkost ima poleg skrbi za naložbo “zasluge” istočasna Marijina
priprava in uspešen zagovor diplome za razredni pouk. Marija pa ostaja skromna in preusmerja hvalo za naložbo k Branki Kržič, arhitektu Andreju Ravnikarju in GPG-ju...(Foto: P. P.)
Sevniški paberki
USTRAHOVANJE SMRKAVCEV? - Svetnik Matjaž Traven je na zadnji seji občinskega sveta, ko so razpravljali o usodi sevniškega Partizana, očitno hudo razburil kolega Jožeta Imperla, ko je spomnil, kako zlahka so malo prej vsi svetniki razen njega glasovali za posodobitve cest in za to namenili 131 milijonov tolarjev. Traven se je vzdržal ravno zaradi neznosne lahkosti svetniških odločitev, ko gre za ceste in vodovode in zapostavljanja družbenih dejavnosti. Imperl je razumel Travnove pripombe kot zlonamerne, češ da gre za "ustrahovanje smrkavcev”. Za nesporazum se mu je Traven opravičil. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Darja Lekše pa je pristavila, daje prihodnje leto pač predvolilno...
BREZ ADIDASK - Svetnik Srečo Ocvirk (SLS+SKD) ni ravno privrženec obnove Partizana, kaj šele novogradnje. Na taisti seji je hudomušno pripomnil, da Afričani zmagujejo tudi brez copat. V mislih je imel verjetno bosonoge atlete...
IMELA JE GADA... - No, tale gad ne more več odigrati vloge iz Domicljeve pesmi, kajti sam seje zapletel v mrežo, s kate-
ro so zaščitili grozdje pred pticami, in se zadušil. Zgodilo seje v okolici Krmelja... (Foto: P. P.)
IMI J 2 j\J A J J-J OBČI J\l JHH
Veličasten dan za Veliki Gaber
OSNOVNA ŠOLA VELIKI GABER PRED OTVORITVIJO- V sončnem jesenskem dnevu so učenci gostom "veličastnega dne za Veliki Gaber," kot je dejala ravnateljica Mežnaršičeva, pripravili pester program, za praznično razpoloženje pa so poskrbeli še godbeniki Občinskega pihalnega orkestra Trebnje. (Foto: P. Perc)
Jesensko srečanje v Tržišču
Na pot se bodo obiskovalci odpravili spet v soboto, 13. oktobra, tudi z muzejskim vlakom iz Ljubljane
TRŽIŠČE - Jesensko srečanjem Tržišču, ki prikazuje delo naših pradedov in prababic oz. dedov in babic, bo spet v soboto, 13. oktobra. Na pot se bodo obiskovalci odpravili tudi z muzejskim vlakom, ki bo iz Ljubljane odpeljal ob 7.50. Peljali se bodo prek Zidanega Mosta v Sevnico, kjer bodo potnikom pripravili kratek sprejem. Prek Boštanja in Jelovca se bodo odpeljali v Tržišče. Na omenjenih dveh postajališčih bo kratek prikaz starih navad in pogostitev, Tržišče pa bo gostitelj vseh potnikov in preostalih obiskovalcev prireditve. V Tržišču bodo predstavljeni kmečki običaji, stroji, načini dela, razstave in mnogo drugega. Gostoljubni doma-
Državna pomoč
SEVNICA - Strokovne službe sevniške občine so pripravile podatke za razdelitev 4. akontacije sredstev državne pomoči za 721 oškodovancev, ki so utrpeli škodo zaradi suše v letu 2000. Odškodnino v skupnem znesku 16 milijonov tolarjev bo upravičencem od 1. oktobra dalje izplačevala Banka Koper, poslovalnica Sevnica v svojih enotah na Trgu svobode I in na Savski cesto 20 c (v KOC-u, bivša HKS). Skupaj so oškodovanci iz sevniške občine za odpravo posledic lanskoletne suše v štirih akontacijah prejeli 99 milijonov tolarjev.
VELIKI GABER - Državni sekretar Herman Tomažič z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport je v prisotnosti številnih krajanov in drugih gostov - med temi so bili občinski svetniki, predstavniki zavoda za šolstvo in ravnatelji, pretekli petek skupaj s trebanjskim županom Cirilom Pungartnikom - pomagal ravnateljici OŠ Veliki Gaber, Mariji Mežnaršič, pri rezanju traku pred vhodom novega prizidka šole.
Tomažič je na priložnostni nošolskega prostora, in se še slovesnosti poudaril, da je tre- posebej zahvalil županu Pungart-banjska občina med najbolj niku v upanju, da bodo tako s uspešnimi pri ustvarjanju osnov- skupnimi močmi in ob pomoči
čini bodo pripravili tudi kulturni program ter poskrbeli za kosilo, zabavo in razne manjše zanimivosti. Za obiskovalce bo verjetno spet najbolj zanimiv obisk zidanic na Mal-kovcu in v okolici, s pokušnjo mladega vina in domačih dobrot. Proti večeru, po 19. uri, bo muzejski vlak odpeljal v Ljubljano. Prihod je predviden po 21. uri. Izlet je primeren za vse starostne skupine izletnikov.
“Pripraviti želimo nekaj, kar manjka v naši turistični ponudbi. Želimo združiti stare običaje, tradicijo, želje obiskovalcev, muzejski vlak in prijazne ljudi v popolno celovito turistično ponudbo Sevnice, Tržišča oz. celotne sevniške občine. V sodelovanju z mediji želijo naše delo predstaviti širši javnosti. Cena je 7.000 tolarjev za osebo in zajema postrežbo na vlaku zjutraj, pogostitev na vseh postajah, kmečko kosilo in pijačo v Tržišču, darilo, avtobusni prevoz, postrežbo v zidanicah, kulturni program, vodenje izleta in vožnjo z muzejskim vlakom. S plačano položnico dobite na vlaku vozovnico s kuponi, ki bo veljala za vsako posamezno storitev. Prijavite se lahko vsak delovni dan med 9. in 12. uro v društvu Zagon, kjer boste dobili tudi druge informacije na telefonski številki 07 29 83 303,” pravi neutrudni organizator, predsednik Društva Zagon, Stanko Lazar. Lahko pa tudi na spletnih straneh pogledate, kako so se imeli na preteklem srečanju. Naslov je: www.trzisce-drustvozagon.si. Izlet bo v vsakem vremenu!
P. P.
Osnovna šola z novim, 360 milijonov tolarjev vrednim prizidkom - 126 milijonov tolarjev iz državnega proračuna - Občina Trebnje letos za osnovne šole skoraj 600 milijonov tolarjev
države do prihodnjega šolskega leta rešili še zagato mirnske šole. Pungartnik in direktor občinske uprave Janez Slak sta se zahvalila občinskim svetnikom in ministrstvu za šolstvo, da so ob potresu leta 1998 poškodovano stoletno osnovno šolo Veliki Gaber kot prvo v občini vključili v prenovo in ji s tem zagotovili ustrezne prostore tudi za devetletko. Pungartnik je poudaril, da se v občinskem svetu zavedajo, da bodo prikrajšani drugi programi, ker dajejo toliko denarja za naložbe v šolstvo. “Letos dajemo za osnovne šole skoraj 600 milijonov tolarjev, kar je dobra četrtina razpoložljivega denarja. Tudi drugo leto ne bo kaj manj, če hočemo mirnsko šolo pravočasno spraviti pod streho,” je dejal župan.
Ministrstvo za šolstvo je zagotovilo iz državnega proračuna za izgradnjo prizidka 126 milijonov tolarjev. Začel se je postopek izbire najugodnejšega izvajalca. Ni šlo vse gladko, potrebna sta bila dva poizkusa javnega razpisa, da bi prišli do izvajalca z neposrednimi pogajanji. Za izvedbo tega projekta je bilo izbrano Gradbeno podjetje Grosuplje. 15. januarja 2000 so odprli gradbišče.
DOM OBRTNIKOV ODPRT - Sevniški obrtniki so v prisotnosti številnih gostov, med katerimi sta bila tudi župan Kristijan Janc in podžupan Andrej Štricelj, svečano predati namenu Dom obrtnikov v Cankarjevi ulici. Delo in potek obnove sedeža območne obrtne zbornice je predstavila predsednica Milena Mastnak, zbrane pa so nagovorili tudi predsednik upravnega odbora OZ Slovenije Stanislav Kramberger, sevniški župan in poslanec Branko Kelemina. Nakup Božičeve hiše je stal zbornico 48, preureditev v dom pa 56 milijonov tolarjev. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili oktet Jurij Dalmatin, kvartet trobil in recitator Alojz Rak. Vrvico je prerezal najstarejši upokojeni obrtnik, 88-letni sodarski mojster A n ton Kranjc. Na posnetku: Kranjc je pravkar prerezal trak, pri tem mu je pomagala Mastnakova. (Foto: R Perc)
Veliko srce za drugačne
Oskrbovancem doma na Impoljci komplet glasbil za terapijo z glasbo - Koncert nemškega in krškega orkestra
IMPOLJCA - V boštanjski cerkvi in v domu upokojencev in oskrbovancev na Impoljci so se pridružili evropskemu humanitarnemu projektu pod naslovom Pustimo soncu priti v srce. Gostili so 11 otrok in spremljevalcev iz Tom-Mutters-Schule iz Nemčije. Voditelj prof. Heinrich Ullrich je zbral otroke z motnjami v duševnem in telesnem
Delali račun brez krčmarja
Vodenikov odbor za šport bo ponovno prevetril s projektantom, podžupanom in predstavniki ŠD Partizan načrt za nov dom športa - Bo naložba pristala pri 160 milijonih tolaijev?
SEVNICA - “Mercedes ni sprejemljiv, morali bomo biti zadovoljni z golfom,” je dejal sevniški župan Kristijan Janc na zadnji seji občinskega sveta in pomenljivo napovedal, kako naj bi se lotili rešitve vprašanja izgradnje nove stavbe TVD Partizana v Sevnici.
Ker naj bi od skupne vredno- vsaj verbalno za to naložbo, dela-
sti investicij 230 milijonov tolarjev 100 milijonov zagotovil občinski proračun, 80 milijonov pa naj bi zbezali iz državnih jasli in 50 milijonov tolarjev v krajevni skupnosti Sevnica, se je začelo zatikati pri predvidenih soinvestitorjih oz.*sofinancerjih.
Očitno so lansko poletje Občinarji in vsi, ki so bili dejansko ali
Slikarska razstava Pavola Tesarja
SEVNICA - Drevi, 4. oktobra, ob 20. uri bodo v prostorih Lekos Galerije Ana v Sevnici odprli slikarsko razstavo Pavola Tesarja, na Madžarskem rojenega in izšolanega umetnika, po rodu Slovaka. Naslov razstave na Glavnem trgu je Ekspresivne vizije.
li račun brez krčmarja. Šele zdaj so zvedeli, da ministrstvo za šolstvo, znanost in šport odobri za tovrstne objekte kvečjemu 25 milijonov tolarjev. Taisto ministrstvo je sicer odobrilo 20 milijonov, pa še to le polovico letos, po 5 milijonov tolarjev pa naslednji dve leti. So pa prav ti ljubljanski škrici postavljali take pogoje, kot da jim je dejansko za. Svet KS Sevnica je v začetku septembra sklenil, da bo KS v treh letih zagotovila desetino pogodbene vrednosti naložbe.
Brez od ministrstva za finance potrjenega investicijskega programa, ki ga seveda ni mogoče izdelati, ker ni zaprta finančna konstrukcija, pa ni mogoče izvesti niti javnega razpisa in izbrati izvajalca. In tako je začarani
krog zaključen! Zaradi vsega tega niti do februarja 2002 ne bo mogoče koristiti 15 milijonov tolarjev, kolikor je Fundacija za šport odobrila ŠD Partizan za to naložbo.
V zelo polemični razpravi sta podžupan Andrej Štricelj (LDS) in svetnik Bojan Rugelj (SDS) pozvala svetnike s podeželja naj podprejo ta projekt, pomemben zlasti za mladino v mestu, bodisi z najetjem posojila ali drugače. Svetnik Matjaž Traven (N.Si) pa je kolegom očital, da so še malo prej vsi glasovali za ceste, “za kaj takega, da se mladina ne bo fiksa-la”, pa niso. Sprožil je revolt svetnika Jožeta Imperla (SLS+SKD). Svetniki so na Rugljev predlog naposled sklenili, da naj Vodenikov odbor za šport ponovno prevetri s projektantom, podžupanom in predstavniki ŠD Partizan načrt za nov dom in ga oklesti, da bi naložba pristala pri še sprejemljivih 160 milijonih tolarjev.
P. P.
razvoju ter zavržene otroke z ulice. Z njimi živi, ustvarja in prireja koncerte po vsem svetu. Razvil je poseben notni sistem in posebne instrumente, na katere se zelo enostavno naučijo muzicirati tudi osebe z motnjo v duševnem razvoju, glasba pa ima tudi poseben terapevtski učinek. Goste so na koncertu na Impoljci pozdravili predstavnik ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Davor Dominkoš, direktorica Milka Cizelj in župan Kristijan Janc. Od obiskovalcev koncerta so tudi zbrali precej prostovoljnih prispevkov, ki bodo namenjeni nabavi prilagojenih terapevtskih glasbil za glasbeno terapijo oskrbovancev doma.
• Zgradba nudi več kot 200 otrokom in 40 malčkom vse pogoje za izobraževanje in varstvo. Z izgradnjo prizidka je šola pridobila 1550 m! novih površin, istočasno pa je bilo tudi 435 mz prenovljenih. V sklopu prenove so popolnoma preuredili šolsko kuhinjo, učilnico za tehnični oz. likovni pouk, učilnico za fiziko oz. kemijo. Šola razpolaga s sodobno računalniško učilnico in knjižnico. V vseh teh prostorih je nameščena nova oprema. Celotna investicija znaša 360 milijonov tolarjev.
Pričeli so z rušenjem častitljive od potresa poškodovane stare šole. Na istem mestu je naglo rasel novi objekt. Precej je bilo pesimistov, ki niso verjeli, da bo šola do novega šolskega leta končana. Dosti je bilo tudi takih, ki so dvomili o kakovosti izvedbe v tako kratkem času. Vreme je bilo naklonjeno. Šolsko leto 2001/2002 seje letos za osnovnošolce začelo 3. septembra. Učenci osnovne šole Veliki Gaber so začeli pouk v eni izmeni, v prijetnih, sodobnih in novih prostorih.
P. P.
PUSTIMO SONCU PRITI V SRCE Predstavnik donatorja Henkel-Ekolaba Božo Dajčar je predal oskrbovancem doma komplet glasbil za terapijo z glasbo v vrednosti okrog 500.000 tolarjev. 85. koncert nemškega orkestra (na posnetku) v zadnjih 8 letih v Sloveniji je obogati! še koncert simfoničnega orkestra glasbene šole Krško. (Foto: P. Perc)
[Mii J ^ J J A š I M OBČJ J" J Mii
Univerza uči ženske podjetništva
Ljudska univerza Krško za 14 slušateljev tečaj turističnega vodenja - Za voznike ni zanimanja - Klub za iskanje zaposlitve - Študij na daljavo in evropsko sodelovanje
KRŠKO - Ljudska univerza Krško med programskimi novostmi letos organizira tečaj za lokalne turistične vodnike. V okviru tega je 14 slušateljev že poslušalo predavanja za vodenje po občini Krško in 13. oktobra bodo že opravljali izpit. Tečajnike bodo po uspešno opravljenem izpitu in prejemu licence vpisali v sezname turistične informacijske pisarne.
ZA SRCE PO SADJARSKI POTI - Posavsko Društvo za srce in ožilje je minulo soboto pripravilo pohod po Artiški sadjarski pešpoti. Okrog 50 pohodnikov (udeležba je bila zaradi trgatve precej okrnjena) sije najprej ogledalo kot etnološki spomenik zaščiteno Banovo domačijo, kjer jih je pozdravit predstavnik krajevne skupnosti, prisluhnili pa so tudi krajšemu strokovnemu predavanju. Po skrbno označeni in ne preveč zahtevni poti jih je vodila domačinka Marija Haler. Ob povratku v Artiče so pohodnike s tamburicami razveselili Treheški drotarji, z golažem pa morda še bolj tukajšnji lovci. (Foto: B. D. G.)
Ustanovitev pod vprašajem
V d. direktor Mladinskega centra Krško zaradi volitev v Svetu zavoda zaprosil ustanovitelja za uradno razlago odloka
KRŠKO - Mladinski center Krško je opremil začasne prostore, zagotovil je spletno stran in vzpostavil stike z nekaterimi mladinskimi organizacijami. Kmalu naj bi se predstavil tudi prebivalcem v okolici krškega Doma Milke Kerin, v katerem naj bi zaživel v naslednjih mesecih. Kot javni zavod je pripravil vse akte in predlog svojega delovnega programa, oboje mora sprejeti svet zavoda, in center bi lahko začel delovati. Tako pojasnjuje delo Mladinskega centra Krš.ko Robert Ostrelič, njegov v.d. direktorja.
Toda svet zavoda zdaj verjetno še ne bo mogel delovati. V.d. direktorja Robert Ostrelič je na nedavni tiskovni konferenci namreč opozoril na nekaj podrobnosti o organiziranju tega javnega zavoda. “Odlok o ustanovitvi mladinskega centra pravi, da Svet zavoda odloča z večino svojih članov, kar pomeni 5 od 8 članov. Na ustanovni seji Sveta zavoda 5. julija so člani sveta razložili, da svet odloča in
deluje po poslovniku občinskega sveta, kar pomeni, da za sprejemanje odločitev zadostujejo glasovi ‘za' treh članov. Po tej razlagi je bil izvoljen tudi predsednik sveta, s čimer je bil ustanovljen Svet zavoda. Seja sveta ni bila prekinjena, da bi lahko preverili sistem odločanja. Ker so se dileme o načinu odločanja sveta pojavljale tudi pri pripravi statuta in poslovnika, sem kot odgovoren za zakonitost poslovanja zavoda zaprosil pravno službo ustanovitelja za mnenje. Pridobljeno mnenje je postavilo pod vprašaj ustanovitev Sveta zavoda. Da bi javnemu zavodu in njegovim organom zagotovil nemoteno in zakonito delovanje, sem ustanovitelja zaprosil, da v čim-krajšem času da uradno razlago odloka o ustanovitvi Mladinskega centra Krško,” je povedal Ostrelič. Kot je povedal, “smo 25. septembra prejeli v vednost odstopno izjavo člana sveta zavoda Matjaža Logarja, in ustanovitelja zaprosili, naj čimprej imenuje novega člana”. M. L.
Krška ljudska univerza letos skupaj s Šolskim centrom Novo mesto daje možnost izobraževanja za voznike, bolničarje-nego-valce in vzgojitelje predšolskih otrok. Za zadnja dva poklica je prijavljenih kar precej, medtem ko je slab odziv za voznike. Nezanimiva je očitno tudi upravna stroka in zaradi premajhnega števila prijavljenih v Krškem letos ni oddelka visoke upravne šole.
Ljudska univerza Krško sicer z vrsto programov izobražuje za delo v trgovini, gostinstvu in turizmu, gradbeništvu in v administraciji in v nekaterih drugih dejavnostih. V splošnoizobraževalni ponudbi letos med drugim organizira izobraževanje za tretje življenjsko obdobje, nekoliko skritim željam pa skuša prisluhniti tudi s 4 študijskimi krožki. Univerza je po besedah njene direktorice Bernardke Zorko pripravila več predavanj za mlade, za katere letos pripravlja tečaj podjetništva, potem ko je lani tečaj podjetništva namenila kmečkim ženskam.
Brezposelni se lahko na krški ljudski univerzi v klubu za iskanje zaposlitve in v tematskih delavnicah brezplačno ob pomoči delavcev ustanove učijo iskati kar najustreznejšo zaposlitev. Praksa kaže, da si po obiskovanju kluba za iskanje zaposlitve 60 do 70 odstotkov ljudi najde delo. Večinoma dobijo zaposlitev za določen čas, v glavnem v trgovini in gostinstvu.
Tudi v Krškem želijo čimprej izkoristili možnosti in prednosti računalniškega komuniciranja. Bernardka Zorko, direktorica Ljudske univerze Krško, poudarja, da bi radi uvedli študij na daljavo, za kar so se že usposobili.
Ljudi na Hrvaško, vasi pod vodo?
Slovensko hrvaška državna meja v brežiški občini zanima državnike in tukajšnje domačine - Brez uradnih odgovorov - “Naj ostane, kot je” - J. Blažinč: “Bodo nasipi, če izgubimo ozemlje?”
RIGONCE - Slovensko-hrvaška državna meja v brežiški občini zanima državnike in tukajšnje domačine. Južna meja je verjetno ena najbolj priljubljenih poti ilegalcev, poleg tega tudi reže številne medčloveške vezi. Domačine zanimajo ilegalci na meji, vendar nič manj ali še bolj to, kje bo potekala meja med Slovenijo in Hrvaško.
Vprašanja o meji je dozdaj že priključena v Slovenijo na elek-
večkrat javno postavljal med drugimi Jože Blažinč, brežiški občinski svetnik iz Rigonc. “Na občinskem svetu smo zahtevali, da krajanom pristojni obrazložijo, kod gre meja. Do danes uradnih informacij države Slovenije nismo dobili ne občinski svet ne krajevna skupnost, še manj ‘navadni' krajani,” pravi Blažinč.
Od poteka državne meje v Ri-goncah je odvisno, v kateri državi bodo živeli nekateri prebivalci tega kraja, kar bo posebej pomembno v prihodnje, če bo slovenska južna meja hkrati tudi južna meja Evrope.
Po 2. svetovni vojni so, kot poudarja Blažinč, regulirali Sotlo in s tem je voda v novi strugi razdelila Rigonce, tako daje del vasi s hišno številko 43 ostal na levem bregu regulirane reke. Ta del vasi, ki ga omenja Blažinč, je najtesneje povezan s Slovenijo. Omenjena rigonška domačija je
trično, vodovodno in telefonsko omrežje. Prebivalci so v volilnem imeniku vpisani kot državljani Republike Slovenije. “Mi bi radi, da ostane tako, kot je zdaj. Res smo na drugi strani Sotle. Po pošto hodimo sami v Dobovo, na urade, na primer za osebne dokumente, pa v Brežice. Smo v Sloveniji, ampak moramo prečkati državno mejo, da pridemo nekam drugam v Slovenijo. Vendar mi smo se na to navadili, ker že desetletja tako živimo. Pri prehodu meje nimamo prav nobenih težav. Mi smo za to, da ostane meja tako, kot je zdaj. Veste, na novosti, na drugo državo, bi se mi po toliko letih vendarle težko navadili." Taka je nedavna izjava ene od stanovalk omenjenega ‘odrezanega’ dela Rigonc. V kateri državi bodo ti prebivalci živeli v prihodnje, ne pove nihče. Kako bo potekala meja, je Blažinču tako kot mno-
V tak študij in sploh v izobraževanje bi v krški ljudski univerzi vključili tudi tuje izkušnje, zato želijo poiskati partnerje v Evrop-
Bernardka Zorko
ski uniji, od koder bodo najbrž lahko dobili tudi denar.
Ljudska univerza Krško, kjer letno nastopi okrog 100 predavateljev iz Posavja in od drugod, poleg poklicnega usposabljanja in splošno izobraževalnih programov pripravlja tudi različne nekako razvedrilne delavnice, kjer slušatelji spoznavajo npr. fotografijo, likovno ustvarjanje, friziranje in nego obraza, ročna dela in jogo.
M. L.
Prvo in drugo mesto
KRŠKO - Radioklub Krško iz Krškega je sodeloval nedavno na odprtem jesenskem kratkovalovnem prvenstvu Slovenije v amaterski radiogoniometriji v Mengšu. Med tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške je Eva Mirtič v pionirski kategoriji dosegla 1. mesto, Janez Kuselj seje med starejšimi veterani uvrstil na 2. mesto.
KULTURNI DAN - V Osnovni šoli Brežice so 26. septembra pripravili kulturni dan, kjer so zaploskali nastopajočim iz Toom Mutters Schule iz Frankenthala v Nemčiji. Gojenci iz državne šole za zmerno telesno in duševno prizadete otroke so s svojo glasbo, ki jo izvajajo s posebej zanje narejenimi glasbili, navdušili brežiške učence in učitelje. Glasba je bila tudi tokrat vsem razumljiva govorica, ki lahko uspešno omehča ostre robove drugačnosti. V brežiški telovadnici so bila sporočila simboliziranih pisanih cvetov v rokah učencev in učiteljev opaznejša od razlik. (Foto: M. L.)
Trgatev skozi oči mladih
Likovno ustvarjanje učencev v koloniji Trgatev 2001 v okolici Bistrice ob Sotli - Razstava konec novembra
gim drugim zanimivo tudi zaradi varovanja slovenskih vasi ob spodnjem toku reke Sotle pred poplavami. “Na razdalji nekaj sto metrov postavljajo državno mejo neenotno. Ponekod po Sotli, sedanji, regulirani, drugod po katastrski meji. Tako vsaj se zdi, čeprav uradno ne povedo. Kot je menda predvideno zdaj, bi zaradi uporabe sedanje katastrske meje nekje Slovenija izgubila 50 hektarjev ozemlja. Če se bo to res zgodilo, ponekod Slovenija ne bo imela dostopa do Sotle. V tem primeru tudi ne bo mogla, verjetno ne tako enostavno, graditi protipoplavnega nasipa ob Sotli, zato bo slovenske vasi Loče, Rigonce in Mihalovec še vedno ogrožala poplava. Hrvaška je s svoje strani že zgradila nasip in tako zavarovala tamkajšnje svoje območje pred naraslimi vodami Sotle in Save.” Tako je skupaj s številnimi domačini zaskrbljen Jože Blažinč iz Rigonc. Alije podobno zaskrbljen za usodo Rigonc tudi kdo od pristojnih v Ljubljani?
M. L.
BISTRICA OB SOTLI - Učenci štirinajstih osnovnih šol so v petek, 28. septembra, ustvarjali v 21. tradicionalni otroški likovni koloniji Trgatev 2001, kije del projekta občine Bistrica ob Sotli “Sotla - reka, ki zbližuje.” Nekaj manj kot osemdeset likovnikov - učencev in pedagogov - se je zjutraj zbralo v Osnovni šoli Bistrica ob Sotli, nekaj že deseto pa so že ustvarjali v vinorodnem okolju. Razporedili so se po naslednjih lokacijah: grad in klet Orešje, klet brežiškega gradu, Predelava grozdja Šentlenart, kleti Šmalčič, Bratuša in Dorbi-na, domačija Gabron, klet Čr-nelč in Imenska gorca. Nad otro-
ki so bedeli njihovi učitelji - mentorji, strokovni mentor akademski slikar Peter Krivec, izredni profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru, in vodja kolonije Franci Grobelšek, sicer likovni pedagog na OŠ Bistrica ob Sotli.
Svoje stvaritve so otroci po 16. uri postavili na ogled v večnamenskem prostoru, ravnatelj Jože Uršič, strokovni mentor Peter Krivec in vodja kolonije Franci Grobelšek pa so se jim za sodelovanje v koloniji zahvalili s stiskom rok in darilom sponzorjev. Na koncu pa je ravnatelj vse povabil na uradno otvoritev razstave, ki bo proti koncu novembra.
M. R.
ZA H V A LA ZA SODELOVANJE - Učencem in njihovim mentorjem oz. učiteljem likovne vzgoje so se za sodelovanje v likovni koloniji zahvalili (od leve proti desni) vodja kolonije Franci Grobelšek, strokovni mentor Peter Krivec in ravnatelj OŠ Bistrica ob Sotli Jože Uršič. (Foto: M. R.)
! Krške novice
KDO JE BIL PRVI - V Krškem ustanavljajo štipendijsko fundacijo. Tudi ustanovili bi jo že, če bi se lahko sporazumeli, kdo je prvi predlagal, naj jo ustanovijo. O tem, da so bili prvi, se hvalijo z leve in z desne in iz sredine, štipendij iz omenjene posebne fundacije za mlade Krčane pa še ni in ni...
MILO ZA DRAGO - Robert Ostrelič, v. d. direktorja Mladinskega centra Krško, je javno vprašal, kako se pravilno voli predsednika mladinskega centra: ali se ga voli tako, kot predpisuje odlok, ali tako, kot pravijo člani Sveta zavoda Mladinskega centra Krško. Poznavalci razmer vedo, daje pri tem imel v mislih člane Šveta zavoda iz vrst LDS. Zaradi tega vprašanja je LDS Ost-reliču nemudoma vrnila: ko je na seji občinskega sveta Ostrelič razlagal svojo zamisel o posavski štipendijski fundaciji, so svetniki iz vrst LDS precej dobro sesekljali njegovo zamisel.
GRADBENIŠTVO V KRŠKEM - Gradbeništvo v Krškem je res zapleten primer. Eno od gradbenih podjetij je Kostak, ki je hkrati tudi komu-nalno podjetje. Kostak je v svoji hčerinski družbi Togrel večinski kapitalski delež nekoč prodal takratnemu predelovalcu sadja. V vse skupaj seje vključilo gradbeno podjetje s koreninami v Beli krajini, Begrad. Nekdanji predelovalec sadja, ki je zdaj nekaj drugega, bo verjetno ob svoj delež v Togrelu. Begrad bo Kostaku prodal Kostak! Naj razume, kdor more!!
Prireditve za otroke
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško v sodelovanju z društvi prijateljev mladine, vrtci in šolami pripravlja ob tednu otroka danes ob 15. uri na igrišču OŠ Jurija Dalmatina v Krškem prireditev Igrajmo se skupaj. Na Senovem bo danes ob 12.40 in 16. uri predstava mlajše gledališke skupine Vrabček Živžav najde prijatelja. V soboto bodo na Senovem organizirali pohod po poti treh slapov na Bohor. DPM Krško polje bo v soboto ob 15. v gasilskem domu na Vihrah pripravilo ustvarjalne delavnice. Dogodkov ob tednu otroka je bilo v zadnjih dneh sicer še več. Med 1. in 25. oktobrom bo ZPM Krško organizirala šolske otroške parlamente na temo Moj prosti čas, 26. oktobra bo v Krškem zasedal otroški parlament.
Novo v Brežicah
ZNAK ZA PEŠCE - Prehodi za pešce niso nikoli dovolj osvetljeni. Posebej pri šolah bi lahko na cestne zebre opozarjali voznike veliko bolj. Nekateri to znajo, drugim se ne posreči. V Šenkovcu, majhni vasi na Hrvaškem blizu Dobove so na primer nad cestni prehod za pešce postavili svetlobni znak. V Sloveniji v Kapelah, ne posebno daleč od Šenkovca, bi tak znak tudi prišel prav, ker imajo tam zelo prometno cesto in ob njej šolo. V Kapelah do pred dnevi znaka še niso postavili. Baje pristojni v Brežicah še niso ugotovili, kako bi tak znak dvignili kar nekaj metrov visoko nad cesto, ko pa je največji prebivalec teh krajev z iztegnjenimi rokami visok le nekaj več kot dva metra.
ŠOLARJI IN BARVE-Vsaj en avtobus, ki v Brežicah vozi šolarje, ima zbledelo registrsko tablico. Kljub laki bledi registraciji, še lahko spelje z mesta. Tak start se namreč vidi zelo dobro, ker ob speljevanju avtobusa izpušna cev zagotovi okolici izdatne odmerke sajastega dima. Če bi štela mešanica barv, bi bilo vse v redu: izpušni dim - skoraj črn, tablica skoraj bela; prvemu nekaj vzameš in nekaj daš drugi. Če bi štela mešanica barv!
Danes bodo stiskali
VRH PRI FARI - Danes, 4. oktobra, ob 10. uri bo na kmetiji Alojza Klobučarja na Vrhu pri Fari št. 4 praktičen prikaz postopkov izdelave jabolčnega soka in kisa ter sušenja sadja. Kmetijska svetovalna služna Kočevje in občina Kostel vabita k udeležbi člane sadjarskih društev, eko loške kmete in vse ostale, ki bi radi gospodarno pospravili pri delek. Prikaz bosta vodila inže nirja Franci Kotar in Jani Gač nik, ki vodita projekt za oživitev travniških sadovnjakov v Sloveniji. Ta dan bo tudi priložnost za vse, ki bi želeli s sodobno opremo (pralni stroj, mlin, stiskalnica) predelati jabolka v sok in napolniti steklenice. Slednje lahko prinesejo s sabo ali jih kupijo pri svetovalni službi. Informacije in prijave za polnjenje na tel. 031/ 592-894 (Jani Gačnik).
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: hruške po 200 tolarjev kilogram, jabolka po 150, čebulo po 100, česen po 500, krompir po 70, grozdje po 200, radič po 400, zelje in kumare po 200, kostanj 500, kutine po 300, kolerabo, redkev in korenje po 250-300, blitvo po 300, stročji fižol po 650, skuto po 600, jurčke po 1500-2500 tolarjev. Kozarec vloženih jurčkov je stal 1000 tolarjev, kozarec medu 1000, lonček domače smetane 800, šopek peteršilja 50, eno jajce 15-25 in košarica lisičk 600 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 64 do 3 mesece starih prašičev, 49, starih 3 do 5 mesecev in težkih 40 do 70 kg, ter 11, težkih po 100 kg. Prve so prodajali po 400 do 480 tolarjev kilogram, kar je 9.000 do 14.000 tolarjev za žival, druge po 360 do 390, kar pomeni 18.000 do 24.000, in tretje po 340 do 370 tolarjev kg, kar znaša 34.000 do 37.000 tolarjev za žival. Na slabo obiskanem sejmu je bila povprečna kupčija.
Dragoša ni strah Evropske unije
Eden večjih kmetov v Beli krajini opozarja na počasnost na poti v Evropo ■ Na kmetijah brez razvoja ne ho mogoče preživeti, a mladi se bodo odločali zanje le, če bodo videli prihodnost
CERKVIŠČE - Dragoševa kmetija na Cerkviščih pri Gribljah je nekdaj veljala za veliko, saj je imel oče sedanjega gospodarja Vinka okrog 50 hektarov zemlje. Potem ko sta si jo razdelila dva brata, nekaj pa jo je pobrala agrarna reforma, se je kmetija precej zmanjšala. A Dragoševi so nekaj zemlje znova dokupili, z denacionalizacijo pa dobili vrnjenih 5 hektarov, tako da Vinko sedaj obdeluje 22 hektarov svoje ter 25 hektarov najete zemlje.
Dragoš se je po šoli za strojne ključavničarje zaposlil ter pomagal staršem na kmetiji. A po dobrih sedmih letih je spoznal, da tako ne gre več, zato je poleti 1984 pustil službo in se posvetil kmetiji, na kateri so se že preusmerjali v mlečno proizvodnjo in prirejo govejega mesa. Že prej je zgradil hlev, ki gaje pozneje razširil za goveje pitance, pred tremi leti pa še za prašiče pitance. Tako redi danes 17 krav molznic, 15 telic, 45 bikov in 260 prašičev.
Na Dragoševi kmetiji, ki velja za eno večjih v Beli krajini, imajo zaposlenega delavca, kar je po Vinkovih besedah edinstven primer v deželi ob Kolpi. Čeprav pripada Vinko generaciji mlajših čistih kmetov, vsega dela ne zmore sam, zlasti še, ker vedno tudi kaj gradi. Saj starši, otroci in žena, ki je sicer zaposlena,
® kmetijsko svetovanje
Evropski dan biomase
To nedeljo bodo svoja vrata odprla gospodinjstva in firme, ki se ukvarjajo z izkoriščanjem biomase
V	nedeljo, 7. oktobra, bodo ob 3. evropskem dnevu biomase gospodinjstva in firme v Evropski uniji in tudi v pridruženih državah, ki se ukvarjajo z energetskim izkoriščanjem biomase, odprla svoja vrata javnosti. Namen dneva odprtih vrat je informirati javnost o možnostih in vlogi biomase oziroma o obnovljivih energetskih virih v gospodarstvu in o varstvu okolja.
V	Sloveniji bomo ta dan obeležili z dnevom odprtih vrat na lokacijah, kjer so postavljeni majhni kotli na lesno biomaso. V okviru mednarodnega projekta INČO COPERNICUS sojih instalirali lani, od tega so trije postavljeni na Dolenjskem oz. Kočevskem, in sicer pri Golobovih iz Prapreč pri Straži, Dolen-škovih iz Dol. Laknic pri Mokronogu in pri AMLESu, d.o.o., s Črnega Potoka pri Kočevju.
Od 10. do 18. ure si na navedenih lokacijah lahko ogledate delovanje majhnih kotlov na lesno biomaso, dobite informativne materiale o energetski rabi lesne biomase in se pogovorite z lastniki kotlov. Pri Golobovih je kotel na polena moči 30kW, pri Dolenško-vih in AMLESu pa stojita kotla na lesne sekance, moči 25-55kW.
MARJAN DOLENŠEK. KGZS Zavod NM
pomagajo po svojih močeh, a za vse delo na kmetiji to ni dovolj.
Dragoš pravi, da na kmetiji ni težko preživeti, večji problem pa jo je razvijati. “V Nemčiji takšne kmetije, kot je moja, že zapirajo, ker so premajhne. Jaz se Evropske unije ne bojim, zdi pa Se mi, da se nanjo premalo pripravljamo. A ne kmetje, temveč predvsem živilska industrija, zlasti klavništvo, ki je v Sloveniji zelo razdrobljeno. Ko pridemo v EU, bodo tuji ponudniki gotovo pripeljali meso, ki bo sicer lepo pripravljeno, a cenejše od našega in najbrž tudi slabše. Tudi slovenske kmetijske zadruge so po mojem mnenju premajhne, medtem ko je mlečna industrija bolje organizirana,” pripoveduje Vinko iz izkušenj.
Ko načrtuje naprej, Dragoš ugotavlja, da bi moral na svoji kmetiji mlečno proizvodnjo povečati ali ukiniti. Okrog hiše ima 5 hektarov zemlje, in čeprav je vložil že pred dvema letoma prošnjo za gradnjo hleva, mu ne dovolijo, ker pravijo, da ni pro-storsko-ureditvenih pogojev. “Predolgo ne morem čakati, kajti pripravljati se moram na EU. Zame je sicer tudi tolikšna kmetija dovolj, vprašanje pa je, kako bo, če bo želel kmetovati kateri od treh sinov, pa bodo omejevali razvoj. Mladi se prav gotovo ne bodo žrtvovali za kmetijo, če ne
POLDRUGI METER DOLGA KORENINA - Julka Simonič z Vinjega Vrha pri Semiču je na njivi pod vasjo vzgojila kaj nenavadno peso. Njena korenina meri namreč kar meter in pol. Zanimivo je, da jo je sin Toma: z lahkoto potegni! iz zemlje, zato Julka sklepa, da si je korenina očitno našla razpoko, v kateri je v letošnji suši iskala vlago v globini. Sicer pa je Simoničeva prebrala, da bo v prihajajoči zimi toliko snega, kolikor merijo korenine korenja ali pese. Torej naj se ljudje za letošnjo zimo dobro zatožijo s kurjavo! (Foto: M. B.-J.)
Kako učinkovito predelati jabolka?
ŽUŽEMBERK, DOLENJSKE TOPLICE - V okviru projekta oživljanja travniških sadovnjakov bosta jutri, 5. oktobra, dva prikaza postopkov izdelave jabolčnega soka, kisa in suhega-sadja. Oba bosta vodila inženirja Franci Kotar in Jani Gačnik. Prvi bo ob 9. uri na Jarčevi kmetiji v Trebči vasi 27 za pridelovalce iz občine Žužemberk, drugi pa ob 15. uri na kmetiji Franca Novinca v Bušincu 6 za občane Dolenjskih Toplic.
Vinko Dragoš v hlevu s pitanim govedom
bodo videli zaslužka in prihodnosti,” je prepričan Dragoš.
M. BEZEK-JAKŠE
Obvestila in nasveti
Za sadjarje
V tem času v nasadih jablan poteka polno obiranje večine sort. Zaradi nestabilnega vremena je čas obiranja posameznih sort bolj odvisen od organizacije del. Na drevesih oberemo postopno le tiste plodove, ki so dosegli optimalno zrelost in obarvanost. Po obiranju plodove čim prej skladiščimo. Izjema so le steklavi plodovi, ki jih pustimo nekaj dni na temperaturi okrog 15° C.
Za vinogradnike
Dovoljenje za začetek trgatve izdaja Kmetijski inštitut Slovenije iz Ljubljane kot pooblaščena inštitucija. Zaradi neenakomernega dozorevanja grozdja priporočamo vinogradnikom, naj sami natančno določijo dozorelost in zdravstveno stanje grozdja v svojem vinogradu in po potrebi še počakajo s trgatvijo omenjenih sort. Pri poznih sortah priporočamo podbiranje nagnitih grozdov. Za kakovostno vino je potrebno predvsem zdravo in dozorelo grozdje.
Za poljedelce
ZATIRANJE PLEVELOV NA STRNIŠČIH - Plevele lahko najbolje zatiramo, ko so veliki približno 15-20 cm. Za uporabo so primerni neselektivni herbicidi za uničevanje vseh plevelov. Uporabimo pripravke, kot so: Touch-down, Cidokor, Glyf ipd. Za boljši učinek priporočamo dodatek močila.
UPORA BNI PREDMETI IZ GLINE - Ljubljančan Enes Elezovičje pred leti v Kostelu kupi! hišo in vse kaže, da bo poslej več časa preživel na podeželju kot v Ljubljani. Štiri leta se ljubiteljsko ukvarja z izdelovanjem uporabnih predmetov in suvenirjev iz gline. Kostelska izročila so mu zelo pri srcu, najbolj pa njihova prizadevanja, da javnosti predstavijo svojo preteklost, ki se zrcali na vsakem koraku. "Po poklicu sem grafik. Ker sem se invalidsko upokojil, mi ni prestalo nič drugega, kot da poiščem konjička, s katerim si bom krajšat čas. Obdelovanje gline in keramike mi gre zelo od rok. Materiale največ kupujem v keramični industriji Liboje, kjer mi tudi svetujejo. Motivi se ponujajo kar sami. Poleg kostelske narave, se rad poigram tudi s podobami ljudi. ” (Foto: M. G.)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Predelava grozdja
Reševanje zastojev alkoholnega vrenja
V člankih, ki sem jih pisal letos pred trgatvijo, sem navajal nevarnosti za nezaželjeno prekinitev alkoholnega vrenja. Stiki, kijih imamo na Kmetijskem inštitutu Slovenije s prakso, nas seznanjajo s primeri počasnega, podaljšanega vrenja. Vprašanje je, v koliko primerih se bo vrenje ustavilo prezgodaj. Vesel sem zelo obširnega članka, ki gaje objavila, pred nekaj dnevi francoska revija “Oenologues” in je posvečen samo težavam pri alkoholnem vrenju. Na kratko povzemam, za naš trenutek aktualne napotke.
Poudarja, da je za uspešno cepljenje potrebno veliko kvasovk. Če je dodanih samo toliko, kot je avtohtonih v moštu, potem je verjetnost, da nam bo dobro vrelo, od 15 do 50 odst. Če je dodanih 10-krat več selekcioniranih, kot je avtohtonih, potem je verjetnost za dober potek vrenja od 60 do 95 odst. Ko je opaziti, da je mošt začel sam od sebe “gibati”, je v 1 ml mošta avtohtonih kvasovk 20 do 30 milijonov. Dodane kvasovke se v takih razmerah težko uveljavijo ali pa se sploh ne. Odmerek 25g/hl suhih kvasovk naj bi zadostoval, predno je začelo spontano vrenje in če smo kvasovke oživljali pravilno.
O dodatkih dušične hrane je bilo že veliko napisanega, a je dobra prehrana kvasovk še kako pomembna. Zdrave droži, kijih mogoče imamo v jeseni na razpolago, služijo tudi kot dušična hrana, saj vsebujejo veliko nezasičenih mastnih kislin in sterolov. Oboje je zelo dobrodošlo, saj so kvasovke že odmrle in sproščajo imenovane snovi. Rezultati raziskav kažejo tudi, da se ce-
Ureja: dr, Julij Nemanič
lovita kakovost vina zboljšuje po dodatku dušične hrane. Tudi kisik pomaga kvasovkam, da se razmnožujejo, in je potreben za sintezo dragocenih nezasičenih mastnih kislin in sterolov. Zadostna zaloga teh snovi omogoča • kvasovkam, da lažje prenašajo višjo vsebnost nastalega alkohola v novem vinu in da pripeljejo vrenje srečno do konca. Pokazalo se je pri problematičnih moštih, v poskusu sojih imeli 140, da je dodatek dušične hrane in kisika istočasno, dal boljše rezultate.
Kdaj je najboljši trenutek za omenjeni poseg? Na polovici povretega sladkorja, to je približno pri 50° Oe. V tem času je razmnoževanje kvasovk na vrhuncu. Nevarnost oksidacije je v tem času nična, saj se lahko zanemari vezava kisika na encime. Dodatek kisika v tem času kvasovke izkoristijo do popolnosti, kar se ne zgodi ob prezračevanju na začetku alkoholnega vrenja. Dodatek hrane v mošt - svetujejo od 20 do 30 g/hl - je enostaven. Težje je izvesti dodajanje kisika, ki ga kvasovke potrebujejo od 5 do 10 mg/l. Obstajajo dozator-ji za kisik, ki pridejo v poštev za velike vrelne posode. Enin-polkratni pretok vse količine mošta v vrenju skozi zrak omogoči, da se pridobi okrog 6 mg/l kisika. Torej ni dovolj da prezračimo samo del mošta. Nevarno bi pa bilo, da zračimo mošt, ki je nehal vreti in že začel oksidirati. V tem primeru rešujemo težavo z veliko količino kvasnega nastavka, ali “kipečega” mošta. Ne smemo biti brez skrbi, čeprav mošt dobro vre, še posebno v cisterni, kjer manjka kisika, in pozabiti na nevarnost, da se vrenje ustavi. Ravno takrat, ko je vrenje na višku, je porabljena vsa razpoložljiva količina kisika in dušične hrane, zato je čas za ukrepanje.
Dr. JULIJ NEMANIČ
I helena mrzli kar gospodinjski kotiček
Brstični ohrovt okusen po slani
Kapusnice prištevamo med zelo staro zelenjavo. Najmlajši predstavnik med njimi pa je brstični ohrovt, saj so ga v Belgiji vzgojili šele pred dobrimi sto leti. Brstični ohrovt postane najbolj okusen po prvi slani. Zaradi mraza se škrob v drobnih glavicah spremeni v sladkor in s tem se izboljša okus in brstični ohrovt postane tudi lažje prebavljiv. Vsebuje veliko vitaminov, predvsem C, E, B2, B6 in fol-no kislino. Izmed rudninskih snovi pa vsebuje največ kalija in magnezija ter veliko železa. Brstični ohrovt ima nizko energijsko vrednost, saj jev 100 g le 50 kcal. Najboljši okus imajo glavice s tesno stisnjenimi in zelenimi listki. Ker je to precej občutljiva zelenjava, jo uporabimo v čim krajšem času po obiranju. V hladilniku lahko hranimo glavice, zavite v papir, le 2-3 dni, zamrznjene pa več mesecev. Iz brstičnega ohrovta lahko pripravljamo različne jedi, kot so kremne juhe, prikuhe, enolončnice, solate in razne zloženke. Zelene glavice kuhamo v malo slani vodi, ki jo nato uporabimo za zalivanje raznih jedi, ali pa z ohlajeno vodo zalijemo rože. Glavice lahko zmehčamo v sopar-niku in pri tem uničimo najmanj hranilnih snovi.
Za pripravo kremne juhe iz brstičnega ohrovta (za 4 osebe) potrebujemo: 500 g brstičnega ohrovta, sol, I čebulo, 2 žlički mar-
garine, 0,5 I posnete mesnejuhe, 1 rumenjak, 2 žlici sladke smetane, sveže zmlet poper, nariban muškatni orešek in tri vejice peteršilja. Brstični ohrovt očistimo in operemo. Glavice zmehčamo v vodi ali pari. V primerni posodi segrejemo margarino in na njej zdušimo čebulo. Dodamo zrezane brstične glavice in zalijemo z juho. Nato dodamo začimbe in vse skupaj zmešamo s paličnim mešalnikom v gosto kremno juho. Ko ta ponovno zavre, jo odstavimo, in vmešamo mešanico iz jajca in smetane. Juho serviramo v skodelice in jed potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Kot prilogo lahko napravimo pire iz brstičnega ohrovta in krompirja. Za 4 osebe potrebujemo 800 g brstičnega ohrovta, 50 dag krompirja, 0,5 1 mleka, 10 dag surovega masla, sol, poper, muškatni orešek in 1 čebulo. Opran, olupljen in na kocke narezan krompir skuhamo na mleku, glavice ohrovta pa v majhni količini vode. Nato kuhano zelenjavo stresemo skupaj, dodamo začimbe in vse skupaj pretlačimo v pire. Naložimo ga v glineno posodo in prelijemo z maslom, na katerem smo opekli na obročke zrezano čebulo. Brstični ohrovt se zelo dobro ujema z okusom sira, skute, jajc, perutnine in slanine. Iz navedenih živil in začimb lahko sestavimo zelo okusno in hranljivo solato.
Večja skrb države za spomenike
Ministrica za kulturo Andreja Rihter se je na prvem delovnem obisku v Brežicah iz prve roke seznanila s tukajšnjo problematiko na področju kulture
Pomlajeni Arti
Društvo Arti v ponovni zagon
MALA LOKA - Društvo Arti. ki skrbi za kulturno dogajanje na gradu Mala Loka, je po krajšem zastoju znova v zagonu. Na srečanju v soboto, 22. septembra, so prenovitelji izvolili nove člane uprave in novega predsednika. To dolžnost je prevzel ljubljanski gimnazijec Blaž Kos. Namen društva je kulturno delovanje na območju Trebnjega, Male Loke in Ljubljane, ciljna skupina pa so mladi, zlasti srednješolci. Društvo bo mladim talentom pomagalo na poti iz anonimnosti. Med njegovimi nalogami je pridobivanje novih članov, navezovanje stikov z drugimi društvi podobnih usmeritev (Drogart, Dijaška organizacija Slovenije, Klub ljubljanskih dijakov ipd.) ter čim tesnejše sodelovanje z vodilnimi na ljubljanskih šolah in Ministrstvom za kulturo, seveda pa bo treba iskati tudi podpornike.
Prenovitev društva Arti so pospremili 2 manjšo prireditvijo in druženjem vseh prisotnih. V programu so sodelovali Lea Sobočan s plesno točko, Nataša Ljubič s solo nastopom, Ivan in Nindja v rap točki, D.J. Big Dadi ter Matej in Šanel s predstavitvijo računalniške dejavnosti društva. Ob svetlobi bakel in sveč so uživali vsi, obiskovalci, nastopajoči in njihovi starši. Živo večerno dogajanje in pogovor s sodelujočimi kažejo, da bomo z uspešnim delovanjem prenovljenega društva deležni prijetnih presenečenj, ki jih zmore polet iskrive mlade ustvarjalnosti.
D. ŠPAROVEC
BREŽICE - Ministrica za kulturo Andreja Rihterje v ponedeljek, L oktobra, dopoldan obiskala Brežice in se na svojem prvem delovnem obisku v tem kraju zadržala v daljšem razgovoru s predstavniki treh posavskih občin, kulturnih zavodov in ustanov, ki delujejo na njihovem območju, s predstavniki območnih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in ljubiteljske kulture.
Tema razgovora, v katerem se je ministrica seznanila s stanjem in nekaterimi aktualnimi vprašanji, je bila premična in nepremična kulturna dediščina, ki je v Posavju v precej slabem stanju, in z njo povezana želja občin po ustanovitvi območnih izpostav Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Beseda je tekla tudi o knjižničarstvu in prostorskih ter drugih težavah brežiške knjižnice, o Posavskem muzeju. Mladinskem centru, zavodu Kozjanski park in o ljubiteljski kulturni dejavnosti. V vsem seje kot poglavitno zastavljajo vprašanje denarja pri zagotavljanju delovanja ustanov in kulturnih dejavnosti ter vlaganj v obnovo in vzdrževanje kulturnih spomenikov ter gradnje prizidka brežiške knjižnice. Za reševanje teh in drugih problemov se kaže kot edina pot sodelovanje
Na meji v abstraktno
V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu so odprli razstavo akademskega slikarja Jožeta Kumra
Ministrica Andreja Rihter na obisku v Brežicah.
lokalnih skupnosti in države v okvirih obstoje zakonodaje, ki pa se prav zdaj dopolnjuje in spreminja. Še najboljši recept je priprava kvalitetnih projektov, programov in vsebin. Ministrica je
NOVO MESTO - V Galeriji Dolenjskega muzeja so v petek, 28. septembra, zvečer pričeli jesenski del letošnjega razstavnega programa z otvoritvijo slikarske razstave, s katero se v niz obsežnejših preglednih predsta-
Joie Kumer ob svoji sliki na razstavi v galeriji Dolenjskega muzeja.
Dragocen grafični dar
KOSTANJEVICA - V prostorih nekdanjega samostana Galerije Božidarja Jakca bodo danes, 4. oktobra, ob petih popoldan odprli grafični kabinet in razstavo iz zbirke 809 grafičnih list, ki jih je galeriji daroval grafik in slikar Bogdan Borčič. Avtorja in njegovo delo bo predstavil dr. Zoran Kržišnik, zbranim bo spregovorila ministrica za kulturo Andreja Rihter, v spremnem programu pa bosta nastopila pesnik Dane Zajc in oktet Lesna iz Slovenj Gradca. Ob tej priložnosti bo izšla tudi monografija Borčičevih grafik.
Srečanje starejših piscev
ŠENTRUPERT-Trebanjska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je včeraj, 3. oktobra, popoldan v osnovni šola dr. Pavla Lunačka pripravila medobmočno srečanje starejših avtorjev - seniorjev z literarno delavnico, ki jo je vodil prof. Ivan Gregorčič.
Ustvarjalnica in delavnica
NOVO MESTO - Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila lutkovno ustvarjalnico in likovno delavnico. Lutkovno, ki seje začela v torek, 2. oktobra, v likovni sobi Kulturnega centra Janeza Trdine in bo potekala dvanajst zaporednih torkov, vodi mentor Kajetan Čop, likovna pod mentorstvom akademskega slikarja Mihe Žorža pa se bo začela v soboto, 6. oktobra, udeleženci pa se bodo seznanjali s tehniko akrila še naslednji dve soboti.
o jogi
NOVO MESTO - Danes bo ob sedmih zvečer v Knjižnici Mirana Jarca predstavitev knjige Sistem joga v vsakdanjem življenju in predstavitev novomeškega društva Joga.
Arhitekturna razstava
BREŽICE - V Mladinskem centru bodo v nedeljo, 7. oktobra, odprli razstavo, na kateri bo arhitektka Petra Ostanek iz Novega mesta predstavila svoje diplomsko delo Prenova stare novomeške porodnišnice.
vitev uveljavljenih domačih likovnih ustvarjalcev (Orač, Kotar, Marinč in Suhy) uvršča akademski slikar Jože Kumer, No-vomeščan, udomljen v bližnjih Dolenjskih Toplicah, kjer deluje kot slikar, ilustrator, kipar in organizator likovnih delavnic.
Kumer je svoj naravni likovni talent izšolal na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1982 diplomiral iz slikarstva pri profesorjih A. Jemcu in M. Butini. Po diplomi je šest let poučeval likovno vzgojo na Centru srednjih šol v Novem mestu, nato pa se je odločil, da se v celoti posveti le likovnemu ustvarjanju in si je izbral svobodni umetniški poklic. Odločitev je bila pravilna, saj se je po nji opazneje vključil v domače likovne tokove in v začetku devetdesetih let začel tudi pogosteje razstavljati na samostojnih in skupinskih razstavah.
Za Kumrovo slikarstvo je značilno “domišljeno in pretehtano iskanje dovršenih in čistih likovnih vrednot”, kot je zapisal v spremni besedi razstavnega kataloga umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Slikarjev motivni svet je razen redkih izjem ves čas figuralen in krajinski in tak ostaja tudi v najnovejših slikah, vendar z nekaterimi premiki, ki jih je mogoče opaziti na razstavi v galeriji Dolenjskega muzeja, saj jo je avtor tako tudi zasnoval, ko je v prvi razstaviščni prostor postavil starejša dela, v osrednji pa naj novejša. Predvsem gre za vse bolj opazno prehajanje figure (golo žensko telo) ali krajine (istrska krajina in novomeške vedute s Kapitljem) v skorajda že abstraktne kompozicije barvnih ploskev, četudi slikar meje v abstraktno dokončno ne preide in ves čas ostaja v prepoznavnem. Položaj med prepoznavnim in abstraktnim mu omogoča ustvarjati silovite barvne ognjemete in poigravanje z oblikami, s čimer dosega prepričljive učinke in suvereno izpisuje lastno likovno govorico.
Razstavo je ob navzočnosti številnih ljubiteljev slikarstva po ^vodnem nagovoru direktorja Dolenjskega muzeja Zdenka Pic-Ija in besedah Jožefa Matijeviča o umetniku in razstavi odprl slikarjev prijatelj Ivo Longar. Za glasbeno popestritev je poskrbel tolkalist Nino Mureškič.
M. MARKELJ
glede nepremične kulturne dediščine posebej poudarila, da se država do nje nič več ne obnaša mačehovsko in da vanjo že bistveno več vlaga, vendar pa daje prednost vlaganjem v spomenike z urejenim lastništvom in dobrim programom. Ministrstvo je kot prioriteto pri varovanju premične kulturne dediščine zastavilo gradnjo depojev, znotraj tega bo možno reševati tudi prostorske stiske Posavskega muzeja.
Ministrica je istega dne odšla na delovno srečanje tudi v Novo mesto!
MiM
Rahločuten
krajinar
Prva samostojna razstava Duška Rupčiča Miriča
NOVO MESTO - V torek, 2. oktobra, zvečer so v jedilnici splošne bolnišnice, kjer občasno prirejajo likovne razstave, odprli prvo samostojno razstavo olj na platnu slikarja Duška Rupčiča Miriča iz novomeškega podjetja za likovno dejavnost Danex Art. Likovnik je po rodu doma iz Karlovca, zadnjih šest let pa živi in ustvarja v Novem mestu. Likovno izobrazbo si ta čas izpopolnjuje na Visoki strokovni šoli v Ljubljani.
Za svojo prvo samostojno predstavitev je izbral oljne slike z vedutami Novega mesta in krajinske izreze iz neposrednega mestnega okolja v različnih letnih časih, nekaj pa je tudi slik z motivi obmorskega pejsaža. Avtor se z razstavljenimi deli izkazuje kot "rahločuten krajinar z izbranim posluhom za barvne interpretacije, saj namenja pri realizaciji svojih slik poglavitno vlogo barvnemu posredovanju”, kot je na vabilo zapisal umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič.
ČAROBNOST SLOVENSKE LJUDSKI PESMI - Koliko lepote in izpovednosti je skrite v slovenski ljudski pesmi, se razgrne v vsem razkošju, če se je lotita prava izvajalca, kot sta baritonist Matjaž Robavs in citrar Tomaž Plahutnik, ki sta pripravila projekt Vse najlepše rožice. Obiskovalci zaključnega koncerta letošnjega cikla Jesenske serenade, ki je v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Krško potekal tudi na gradu Rajhenburg, so "najlepšim rožicam" in recitacijam Prešernovih pesmi v izvedbi Tine Uršič lahko prisluhnili v petek, 28. septembra, zvečer in bili deležni lepega glasbenega doživetja. Robavs in Plahutnik sta morala navdušenim poslušalcem po zaključku rednega programa zapeti še nekaj pesmi, skupna misel vseh pa je bila: “Kakšna škoda, da nas ni več!” (Foto: M. Markelj)
Grumov literarni popoldan v Jakčevem domu. Na sliki: Darja Peperko, Lado Kralj, Krištof Dovjak, Andrej Inkret, Mojca Kreft in Marjan Stran-
Rokopis Goge v knjigi
Ob stoletnici Grumovega rojstva izšla kritiško-študijska izdaja drame Dogodek v mestu Gogi
NOVO MESTO - Pred dvema mesecema je minilo sto let od rojstva pisatelja in dramatika Slavka Gruma, slovenskega umetnika, čigar življenje in delo sta tesneje povezana tudi z Novim mestom. Tuje preživel otroštvo in mladostno odraščanje, tu je začel svojo literarno pot in tu je našel svoje poslednje domovanje. V počastitev stoletnice umetnikovega rojstva, ki so ga
Vivi radi prisluhnejo
Mešani pevski zbor Viva je na tradicionalnem letnem koncertu potrdil svojo kakovost in priljubljenost
BREŽICE - Mešani pevski zbor Viva je pod vodstvom dirigentke Simone Rožman Strnad v četrtek, 27. septembra, zvečer v Viteški dvorani brežiškega gradu ponovno pripravil lep večer zborovskega petja, ki bo še dolgo ostal v spominu številnih ljubiteljev petja. Zvest tradiciji letnih koncertov - letošnji je bil že osmi - je zbor razgrnil pestro paleto pesmi, kijih je izbrusil na mnogih urah vaj ter oplemenitil s strokovnim vodstvom zborovodkinje in z ljubeznijo do petja, mladostno zagnanostjo in zavzetostjo pevcev, med katerimi je precej novih.
V dveh delih koncerta so pevci zapeli pesmi slovenskih in tujih avtorjev sakralne glasbe ter priredbe ljudskih pesmi in popu-
larne pesmi iz sveta, med njimi skladbe, s katerimi so nastopali na zahtevnih tekmovanjih doma in na tujem, ter pesmi, ki jih pripravljajo za zgoščenko, ki jo bodo izdali prihodnje leto, ko bo zbor slavil desetletnico. Na koncertu je Viva znova dokazala svojo kakovost, letos že potrjeno tudi z osvojitvijo srebrne plakete na zahtevni državni zborovski prireditvi Naša pesem v Mariboru in ki jo bo najbrž potrdili tudi na mednarodnem tekmovanju v Italiji, kamor pevci odhajajo to jesen. Na pot jih bodo pospremile najboljše želje Brežičanov, ki so, kot je v zaključnem nagovoru povedala podžupanja Milena Jesenko, na Vivo zelo ponosni, in to povsem upravičeno.
MiM
Nastop mešanega pevskega zbora Viva v gradu.
Viteški dvorani brežiškega
posebej slovesno obeležili v pisateljevem rojstnem kraju Šmar-tnu pri Litiji, je novomeška Knjižnica Mirana Jarca založila in izdala slavnostno izdajo Grumovega najbolj znanega dela, drame Dogodek v mestu Gogi.
Knjigo, ki je prva faksimiiira-na in kritiško-študijska izdaja kakega slovenskega dramskega besedila doslej, so predstavili na literarnem popoldnevu v četrtek, 27. septembra, v Jakčevem domu. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo o pisateljevem življenju in delu, ki sta jo skupaj pripravili Matična knjižnica Slavka Gruma iz Litije in novomeška Knjižnica Mirana Jarca. V kulturnem programu sta nastopila oktet Adoramus in igralec Branko Jordan, osrednja pozornost pa je veljala predstavitvi slavnostne izdaje, o kateri so govorili vodja projekta bibliotekarka Darja Peperko, urednik izdaje in avtor diplomatične-ga prepisa Marjan Strancar ter avtorji spremnih študij.
Publikacija prinaša fotokopijo rokopisa Dogodka v mestu Gogi, ob vsaki strani rokopisa pa vzporedno teče Štrancarjev diplo-matični prepis z opombami, ki primerjajo rokopis s kasnejšo revialno in knjižno izdajo. S svinčnikom napisan rokopis na 79 straneh je namreč poln popravkov tako samega dramskega besedila kot scenskih opomb (več kot 1300 popravkov), kar razkriva, kako skrbno je Grum pilil svojo umetnino. Drami sledijo spremne študije Marjana Štrancarja, Franca Zadravca, Denisa Poniža, Tarasa Kermaunerja, urednika Grumovih Zbranih del Lada Kralja, Igorja Grdine, Krištofa Dovjaka, Mojce Kreft in Andreja Inkreta. Publikacijo, ki jo je oblikovala Marta Petrov, zaključuje slikovno gradivo, slikarski in fotografski portreti Slavka Gruma iz časa, ko je ustvarjal Dogodek v mestu Gogi, portret pisateljeve velike ljubezni Jože Debelakove, Vav-potičevi scenski osnutki, plakati prvih uprizoritev in posnetki scenske postavitve.
M. MARKELJ
Nevarnost na šolskem dvorišču
Izpitni center Novo mesto na otroškem dvorišču pred OŠ Šmihel - Opozorila staršev, da se otrokom lahko kaj zgodi - Zdaj premična zapora - Le še to šolsko leto
NOVO MESTO - Starši otrok, ki obiskujejo nižje razrede OŠ Šmihel, so že večkrat opozarjali na nevarno šolsko dvorišče, na katerem poteka tudi promet z osebnimi in tovornimi vozili, saj je zraven Izpitni center (IC) Novo mesto. Kaj dosti niso dosegli, saj smrtno nevarna past ostaja, k sreči pa se do zdaj ni zgodilo še nič.
Marsikoga upravičeno čudi, gataj, direktor Avto-mota Novo da se izpitni center sploh nahaja mesto, ki je na ta problem opo-na tem mestu. V bližini ni le os- zoril že tudi na Svetu za preventi-
dežurni poročajo
KAR V TRGOVINI-Med l.in 20. septembrom je neznanec v trgovini Merkur v Novem mestu ukradel palični mešalnik, dva brivnika, šest likalnikov, električni nož in dve tehtnici v vrednosti preko 200 tisoč tolarjev.
OPREMIL SE JE - Na dvorišču na Turopolju v Šentjerneju je nekdo S. J. iz okolice Šentjerneja ukradel kolo z motorjem, varnostno čelado in črno vetrovko.
UKRADEL 14 KOKOŠI - V noči na 26. september je v Hmelj-čiču iz kokošnjaka nekdo odnesel 14 kokoši in s tem lastnika S. M. iz Trebnjega oškodoval za okrog 20 tisoč tolarjev.
ŠKATLA S CIGARETAMI -M. P. iz Črnomlja je 26. septembra parkiral svoj avto v gozdu ob regionalni cesti Črnomelj - Tribuče. Nekdo mu je ukradel kartonsko škatlo z desetimi zavoji cigaret in 50 plinskih vžigalnikov v vrednosti 29 tisoč tolarjev.
KAKO V LOKAL? - Neznanec je v noči na 25. september na neugotovljen način-odprl vhodna vrata lokala v Brežicah in ukradel nekaj denarja ter 96 zavojčkov cigaret. Škoda znaša 80 tisoč tolarjev.
ELEKTRIČNI PASTIR - S pašnika izven Viher pri Krškem je lastniku izginil 30 tisoč tolarjev vreden električni pastir.
UKRADEL PLOČEVINO -Neznanec je pri Svetem Roku v Novem mestu pri vodnem rezervoarju ukradel okrog 21 metrov bakrene pločevine in Komunalo, d.o.o.. oškodoval za 150 tisoč tolarjev.
Omejitev
tovornega prometa
RIGONCE - Zaradi Odredbe o omejitvi tovornega prometa nad 7,5 ton skupne mase, ki je začela veljati 2. oktobra, tovorni promet preko Mejnega prehoda Rigonce v Hrvaško ne bo več mogoč in vozniki tovornih vozil nad to maso bodo morali v Hrvaško vstopati na MMP Brega-na.
novna šola in vrtec, temveč tudi Dom starejših občanov in Varstveno - delovni center duševno prizadetih. “Od leta 1978 je imel izpitni center v najemu svoje prostore pri Avto-moto Novo mesto, leta 1994 pa je prišlo do nerazumljive odločitve in pre-
Rudi Bogataj, direktor A M Novo mesto
selitve na to zares neprimerno lokacijo, čeprav so pri nas vse možnosti za opravljanje vozniških izpitov. Z novozgrajenimi poligoni, dovolj velikimi tudi za tovornjake s prikolicami, in za katere na Ministrstvu za šolstvo in šport pravijo, da so izjemno primerni za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil vseh kategorij, seje ta možnost še povečala, toda žal pravega odziva ni,” je povedal Rudi Bo-
Profesorica
sprejemala
podkupnine
Veterinarju grozil s pištolo
Osumljeni je bolnik
SENOVO - V petek, 28. septembra, okrog 20.45 so krški policisti posredovali v okolici Senovega, kjer je 69-letni J. B. s pištolo grozil veterinarju, kije prišel na poziv osumljenca zaradi bolnega prašiča.
Ob prihodu policistov J. B. ni hotel priti iz stanovanjske hiše, temveč jih je pričel odganjati z dvorišča. Ker policisti niso odšli, je s pištolo kal. 7,62 mm ustrelil v vhodna vrata. Krogla policistov k sreči ni zadela. Osumljeni je nato zagrozil, da bo streljal na vsakogar, ki se mu bo približal. Ob 23.20 so na kraj prispeli policisti Specialne enote Generalne policijske uprave in nato naslednji dan okrog pol enih ponoči še pogajalci iz Urada kriminalistične policije PU Ljubljana. Pogajalcem osumljenca ni uspelo prepričati, da
bi se z njimi pogovarjal oz. da bi sledil njihovim navodilom. Ob 2.25 so policisti specialne enote stopili v objekt. Takoj po vstopu je J. B. proti policistom izstrelil naboj, vendar jih ni zadel, nato pa je pobegnil v spalnico. Tam je pograbil lovski nož, s katerim je ob aretaciji grozil policistom, ti pa so osumljenca nato prijeli in obvladali. Enega policista pa je ugriznil osumljenčev pes.
Med zbiranjem obvestil so ugotovili, daje osumljeni bolnik. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v krški zdravstveni dom in nato v psihiatrični oddelek Kliničnega centra v Ljubljani.
Osumljeni je pištoli posedoval brez ustreznih dovoljenj. Zoper njega bo pri okrožnem državnem tožilstvu vložena kazenska ovadba.
L. M.
vo in vzgojo v cestnem prometu.
Milan Bratič, samostojni strokovni sodelavec za promet in zveze na novomeški občini, je povedal, da jim je problem znan, da pa kot upravni organ za promet ne morejo kaj dosti ukrepati, ker je dvorišče privatna lastnina. Da Izpitni center v Šmihelu v neposredni bližini šole in prostorov Zveze šoferjev in avtomehanikov prostorsko ni dobro umeščen, se zavedajo tudi v Upravni enoti Novo mesto, ki s centrom upravlja, "toda že šesto leto iščemo primeren prostor za delovanje celotne uprave, ki sedaj deluje na petih lokacijah," je povedal načelnik UE Novo mesto Jože Preskar in dodal, da glede obremenitve dovozne ceste do dvorišča izpitnega centra in osnovne šole promet poteka izključno pod nadzorom inštruktorjev in previdno. “Gre za največje spoštovanje prometnih predpisov in upoštevanje vseh drugih varnostnih pogojev. Držimo se urnika, za katerega smo se dogovorili lani, k varnosti pa pripomore tudi zaščitna ograja, saj se zdaj otroci igrajo na travniku in ne na ulici.”
Ravnateljica OŠ Šmihel Irena Hlača se zaveda nevarnosti, ki preti njihovim šolarjem, in kot je povedala, so imeli že več pogovorov na EU in z IC. “Glede na to, da center vsaj za zdaj nimajo kam preseliti, smo se pač dogovorili, da moramo skupaj zdržati v nekem sožitju, kar sem povedala staršem. Postavljen je znak z omejitvijo hitrosti, ograja ločuje izpitni center od ceste, k varnosti pripomore tudi zelenica. Zdaj bo postavljena še premična zapora. Da bi postavili fiksno zaporo, npr. cvetlična korita, ne moremo, ker imamo tam razdelilno kuhinjo, šolski avtobusi obračajo tudi na dvorišču centra, skratka soodvisni smo,” je razlagala ravnateljica in dodala, da je treba na problem gledati celostno. Moteče je, ker kljub opozorilom avtošolam, naj vsaj v času pouka vozijo čim manj po tem delu Šmihela, to ne upoštevajo preveč, “morda pa je še bolj sporen bližnji bife in vozniki, ki prihajajo iz njega, saj so tudi vinjeni.”
Kakorkoli že, prihodnje leto bo dograjena OŠ Drska in v tej stavbi šmihelske šole ne bo več potekal pouk. Do takrat pa je še skoraj celo šolsko leto, upajmo pa, da se ne bo zgodilo nič in se razred manjkajočih učencev, ki vsako leto umrejo na naših cestah, ne bo dopolnil z imenom učenca šmihelske šole.
L. MURN
NOVO MESTO - Novomeški policisti te dni raziskujejo primer novomeške profesorice S. B., ki je osumljena kaznivega dejanja jemanja podkupnine in še nekaterih drugih kaznivih dejanj. Svojim dijakom na ekonomski šoli in v RIC-u naj bi za dobro oceno iz slovenščine prejemala podkupnino, in sicer od treh tisočakov za nasvet do 40 in še več za naslov eseja za zaključni izpit. Učiteljico so policisti pridržali, vendar je izvenrazprav-ni senat na osnovi pritožbe po enem dnevu prekinil policijsko pridržanje.
SKUPNO DVORIŠČE - Skupno dvorišče Izpitnega centralna levi) in OŠ Šmihel (na desni), kjer so kar v največji meji poskrbeli za varnost otrok: ograja z zelenico, omejitev hitrosti itd. (Foto: L. M.)
ITALIJANSKA PRAVOSODNA STROKOVNJAKA - Pravosodna strokovnjaka iz Italije (od leve proti desni: Antoni de Nicola, prevajalka in Nicola Maria Pace) nam pomagata pri usklajevanju pravnih norm z evropskim pravnim redom. Rada sta obiskala Posavje in Dolenjsko. Na sliki na desni je še vodja novomeškega okrožnega tožilstva in predsednik Društva pravnikov Novo mesto Bojan Avbar. (Foto: L. M.)
Skupaj proti kriminalu
Italijanska pravosodna strokovnjaka v Posavju in na Dolenjskem - Pohvalno o pripravah Slovenije za vstop v EU
KRŠKO, NOVO MESTO -Pretekli konec tedna sta se na našem območju mudila italijanska pravosodna strokovnjaka: predpristopni svetovalec Evropske unije (EU) v Sloveniji sodnik Antonio de Nicolo ter državni tožilec za mafijske zadeve za Trst, Benetke, Beneško in Julijsko krajino Nicola Maria Pace. Rada sta se odzvala povabilu Društva pravnikov Novo mesto in IPA za Dolenjsko ter delovni in prijateljski obisk označila za potreben in prijeten.
V	nedeljo, 30. septembra, sta si pod vodstvom vodje krškega tožilstva Roberta Renier-ja ogledala velik del državne meje s Hrvaško, kjer so pogosti ilegalni prehodi prebežni-kov, obiskala sta mednarodni mejni prehod Obrežje, na gradu Mokrice ju je sprejel brežiški župan Vlado Deržič, od posavskih kulturnih znamenitosti pa seveda ni šlo brez ogleda brežiškega gradu, kjer domuje Posavski muzej.
V	ponedeljek, 1. oktobra, sta bila italijanska pravosodna strokovnjaka gosta na Policijski upravi Novo mesto. Našim policistom, tožilcem in sodnikom sta predstavila nekatere primerjalne pravne vidike itali-
janskega kazenskega prava, govorila sta o aktualnih vprašanjih vključevanja naše države v EU s poudarkom na prilagajanju kazenskopravnih norm pravnemu redu Evropske skupnost - Schengenska meja, prepovedani prehodi čez državno mejo, trgovina z belim blagom.... Nista skoparila s pohvalami, daje Slovenija v vseh ozirih ena najbolj pripravljenih kandidatk za vstop v EU. “Ob obisku južne meje sem opazil, da slovenski organi že upoštevajo norme za uveljavitev Schengena na zunanji meji EU in vsak dan znova me preseneti stopnja zavednosti. Priprave potekajo intenzivno in Slovenija ima vse pogoje, da doseže svoj cilj,” je menil sodnik Antonio de Nicolo.
Da sodelovanje s policijo in ostalimi organi sodne oblasti ni novo, je poudaril tožilec Nicola Maria Pace in dejal, da bo le skupen boj proti organiziranemu kriminalu lahko uspešen. “Slovenija na srečo še ni imela veliko takih primerov.”
Gosta iz Italije je sprejel še novomeški podžupan mag. Boris Dular, za razvedrilo pa so ju popoldne odpeljali na Trško Goro.
L. M.
Alkohol je problem
KRŠKO - V petek, 28. septembra, so policisti PU Krško med poostrenim nadzorom nad psihofizičnim stanjem voznikov ustavili 104 voznike in zoper 65 odredili preizkus z alkotestom. Najvišjo stopnja alkoholiziranosti so izmerili pri Sevničanu - 1,46 promila. Na območju Posavja je alkohol pogosto prisoten pri povzročiteljih prometnih nesreč. Do 21. septembra jih je bilo od 790 kar 73 pod vplivom alkohola, to je 9,24 odstotka. S poostrenimi aktivnostmi bodo policisti nadaljevali tudi v prihodnje.
Gobarja našli mrtvega
NOVO MESTO - Od 30. septembra dopoldne so domači pogrešali 61-letnegaJ.Ž.iz okolice Novega mesta. Odšel je v gozd nabirat gobe, in sicer med Kuzar-jevim Kalom in Jablanom. Ker se do kosila ni vrnil, so ga domači, sorodniki in občani začeli iskati. V iskalno akcijo seje vključilo še 13 policistov in šest vodnikov lavinskih psov iz Enote za iskanje pogrešanih oseb. V torek so ga našli mrtvega, vzrok smrti pa še ni znan. * •
•	Posledica cvetenja umazanih poslov je obilna letina prepovedanih sadežev.
•	Po zaslugi podzemlja se je že mnogo ljudi znašlo pod zemljo.
Za odsotnost priče krivi novinarji?
Tudi odredba o prisilni privedbi ni pomagala pri prisotnosti D. Boiičnika na sojenju proti Arhu in Omerzelu - “Nujno ponovno zaslišanje. Toliko nelogičnosti pri streljanju treba razčistiti!”
KRŠKO - Kljub pričakovanju, da se bo pretekli teden.na krškem okrožnem sodišču vendarle končalo sojenje posavski dvojici, ki je osumljena poskusa umora Darka Božičnika in pomoči pri tem maja lani pred picerijo Fontana v Krškem - Francu Arhu in Marjanu Omerzelu, se to ni zgodilo. Razlog se skriva prav v oškodovancu Božičniku, ki se je menda vdrl v zemljo, saj ga tudi z odredbo o prisilni privedbi ni bilo mogoče privesti na sodišče.
Božičnik je namreč po mnenju Arhovega zagovornika Vanje Radanoviča glavna obremenilna priča v procesu, ki mora še enkrat pričati pred senatom. “Žal mi je, da ga ni, toda še vedno vztrajam pri njegovem ponovnem zaslišanju. Božičnik je podal različne izpovedi tako v izpovedbi v bolnišnici kot pred preiskovalnim sodnikom in na glavni obravnavi. V tem primeru je toliko nelogičnosti, tako o motivu streljanja kot o samem dejanju, daje to treba razčistiti,” je odločno dejal Radanovič in nato dodal, daje sojenje deležno velike medijske pozornosti in da smo morda prav novinarji “krivi”, da na glavno obravnavo Božičnik ni prišel. “Že iz medijev je izvedel, katere stvari so sporne in ker na ta vprašanja nima odgovora, ga ni. Očitno nima človeka, ki bi mu še dajal
navodila, kako naj govori. To, kar je povedal na glavni obravnavi, mu je lahko povedal le nekdo, ki je dobro podkovan v pravu. Zakaj pa je bil navzoč na vsakem sojenju, dokler se ni pojavilo vprašanje o njegovem ponovnem zaslišanju?"
Okrožni državni tožilec je temu predlogu nasprotoval, vendar je senat sklenil drugače in glavno obravnavo preložil na danes in jutri. Ponovno bodo zaslišali oškodovanca Božičnika (če ga bodo seveda dobili) ter policista Antona Božiča in Sama Mohorka, ki sta Božičnika obiskala v bolnišnici in prva izvedela, kaj naj bi se usodnega večera dogajalo pred picerijo Fontana.
Policist Branko Novak, kije bil tisto noč dežurni na PP Krško, je na ponovnem zaslišanju vztrajal pri že povedanem in ponovil, da
je k njemu pritekel Božičnik, mu dejal, da je ustreljen, in na vprašanje, kdo je to storil, dejal, da Arh iz Mrtvic in Omerzel iz Vojskega. Kaj bolj podrobnega o samem dejanju pa se nista pogovarjala, “saj je bila moja edina skrb oskrbeti oškodovanca, ki je bil v življenjski nevarnosti."
L. MURN
Poskus umora
GABRJE - V gostinskem lokalu sta se 30. septembra okrog 2. ure sprla 26-letni M. P. in 37-letni J. U., oba iz okolice Novega mesta. J. U. je grozil M. P. in njegovi ženi z ubojem. Uro pozneje se je J. U. pripeljal pred stanovanjsko hišo M. P., ga poklical, naj pride do njega, nato pa stopil iz avta in s puško ustrelil proti oškodovancu. Ni ga zadel. Nato seje odpeljal. Policisti so J. U. še istega dne pridržali in s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku. Pri hišni preiskavi so našli in zasegli puško.

4*

Mobitel opozarja:
Vključen mobilnih lahko med
SREČANJEM S Z OTROKI ali LJUBOSUMJI VPRAŠUJOČE PODOBNIH
E L JI, POGOVOROM VNUKI POVZROČI
NTRACIJO IN E. V TAKŠNIH IN IH SVETUJEMO UPORABO TELEFONSKEGA PREDALA!
Vabljeni vsi, ki veste, da se bolj sproščen način življenja običajno začne,
ko se redna zaposlitev konča.
Naročniško razmerje za Penzion paket lahko sklenete v najbližjem Mobitelovem centru ali pri pooblaščenih posrednikih po vsej Sloveniji, s sabo pa imejte poleg osebnega dokumenta in davčne številke še kopijo odločbe o upokojitvi ali zadnjega pokojninskega odrezka- Za lažji vstop med nikoli mlajše vam ponujamo izredno ugoden nakup sodobnega in praktičnega mobitela po izjemno nizki ceni. Pogoj: sklenitev naročniškega razmerja za 3 leta.
»MII HM • IM
Priključna taksa	brezplačno
Mesečna naročnina	1.000 SIT
Zveza ali Naveza	cenejši klici na izbrano številko/številki
Vključene storitve	vse, GPRS, ALS in HSCSD je treba naročiti; GPRS/brez priključnine in naročnine
Klici v omrežji Mobitel GSM In NMT	5.00 - 24.00 :15 SIT/min 00.00 - 5.00 : 5 SIT/mln
Klici v slovensko stacionarno omrežje	Ves dan, vse dni v letu: 29 SIT/min
SMS (poslano sporočilo)	12 SIT
WAP	7.00 - 21.00: 14 SIT 21.00-7.00: 7 SIT
Ericsson R310s* 111 SIT
•	zelo odporen in vzdržljiv
•	preprost za rokovanje
•	s preglednimi meniji v slovenščini
•	z velikim grafičnim zaslonom
•	težek: 170 g, velik: 131 x 53 x 25 mm
•	z dodatki, brez katerih ne gre, npr. ura, datum, vibraklic, glasovna izbira, kalkulator, alarm,...
Informacije na brezplačnih številkah:
080 70 70, 041/031700 700 (ta naročnike), 121 (za Mobiuporabnike)
In še:
• Po želji komplet brezplačnih GSM osebnih vizitk.
•Po naročilu brezplačno dnevno prejemanje vremenske napovedi prek SMS Infa.
•Z vašega mobilca brezplačen klic Posvetovalnice za srce in ožilje na številko 031 334 334.
•Mesečno obračunan popust na opravljene pogovore.
•Ne omogoča vezave družinskih bonusov.
•Močilniki, ponujeni v akciji, ki bo trajala do odprodaje zalog, so prirejeni za uporabo v sistemu Mobitel GSM, zato jih lahko uporabljate le s SIM kartico omrežja Mobitel GSM (031 in 041). Barva telefona je odvisna od trenutne zaloge.
SVOBODEN KOT PTICA
/ \
Simona Šimec, s.p.
Novo mesto, Marjana Kozine 3
Telefon: 07/33-73-461 Gsm:	041/609-144
Delovni čas:
pon.-pet.: od 8. do 19. ure sobota:	od 8. do 12. ure
r ▼ t i
SI NT A L
PROTEKT
družba za varovanje
Glavni trg 3, Novo mesto tel.: 07/33 71 000 faks: 07/33 28 395
RADIO
Jure Sežek radio ognjišče
dobitnik gonga popularnosti 2000/2001

oljšega
EUROMAR
Communications
Iščemo prodajnega zastopnika na območju Dolenjske.
Ponujamo:
•	redno ali pogodbeno delo s stimulativnim zaslužkom;
•	vašo osebno tajnico;
•	stalno izobraževanje in dobre možnosti napredovanja. Pogoji: - osnove dela z računalnikom,
-	dostop do interneta,
-	lasten prevoz.
Prijave pošljite najkasneje do 12.10.2001 na naslov: Euromar Communications d.o.o., Mariborska 86, 3000 Celje, ali na e-pošto info@euromar.net
www.euromar.com
tj Novo mesto
^ Kandijska 9
.	OZ/33 27 775
tutLStLcna. agencija o7/33 25 477
v sodelovanju zjiaravo
FRUCTAL živilska industrija d.d. Ajdovščina, Tovarniška 7
išče mlade, ambiciozne zunanje sodelavce za delo
POSPEŠEVALCA PRODAJE
Če:
•	vas zanima dinamično in terensko delo pospeševanja prodaje,
•	ste samostojni podjetnik ali želite to postati,
•	obvladate delo z računalnikom,
•	imate lasten prevoz,
•	niste starejši kot 25 let,
•	živite na Dolenjskem - na območju Novega mesta,
•	ste samostojni, prodorni in komunikativni.
vas vabimo, da nam prijavo z življenjepisom pošljete v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: •
FRUCTAL d.d., Tovarniška 7, 5270 Ajdovščina
Nagradna igra LolTekava
*	Zdrami in premami
Poiščite kartico Loka kava v vaši trgovini. Odgovorite tta nagradno vprašanje in sodelujte v nagradni igri, ki traja od 1.10.2001 do 4.11.2001. Žrebanje nagrad bo v petek 10.11.2001 v Mercator centru Jesenice.
Z malo sreče pri žrebanju lahko zadanete lepe nagrade!
vikend paketi za 2 osebi v Termah '/.reče
nahrbtnikov Loka kava
dežnikov loka kava
iocba
S0 torbic za okoli pasu Loka kava
sodelujočih v nagradni igri bomo nagradili s kilogramom laska kave
Mercator
I 'iht kniiglmjit 5/1 /• Mat ihtn. tj I)	d'> '0 '>t. , timih in/iA<J mojo thi/c Jm s/. inUtmitiit timu trtvu1, nuja na/a:/'a. a
ZNIŽAJTE SVOJO DOHODNINSKO OSNOVO!
Izkoristile čas do konca leta vključite se r prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in uveljavite celoten znesek plačanih premij če za leto 200 H
Odločite se lahko za vključitev v e n egi od naših pokojninskih načrtov za kolektivna in individualna zavarovanja.
Naj ugodje ne bo privilegij mladosti!
Infbrmaeije lahko poiščete pri nas ali naših ustanoviteljih:
Nori KUM. Zavarovalnici Mat ihto . Zavarovalnici I din. 7 g a	Meektn zavarovalnici.
■ /v t • i •	l'o.;araioealni( i 'sova.
M O J AN A L O Z B A
POKO/NINSKA UKU/BA I • I •
LERAN
Novo mesto
Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, na Mirni, v Novem mestu (in okolici), v Grobljah, Straži, Škocjanu, Žužemberku, Gabrijelah, na Otočcu, Dvoru, Uršnih selih
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Črnomlju, Ljubljani (enoinpol- in 2-sobna)
•	APARTMAJE: več novih enot v Šmarjeških Toplicah
•	VIKENDE (zidanice): v Doi. Kotu pri Dvoru, Semiču, na Uršnih selih, Ljubnu, Karta-Ijevem
•	STAVBNA ZEMLJIŠČA: nad Tuševim Dolom, v Šentrupertu (okolica), Šentjerneju (Gor. Vrhpolje), Straži, Novem mestu, na Ratežu
•	POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE:
v Črnomlju (diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Bršljin -Rialto, Hedera)
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Dol, Vrhpolju (gostilna), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju. Šentrupertu (okolica), v Beli krajini (6 km od Črnomlja)
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
LERAN
OSNOVNA ŠOLA DOLENJSKE TOPLICE Pionirska cesta 35 8350 Dolenjske Toplice
razpisuje prosto delovno mesto:
• UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas, nastop dela po dogovoru
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku.
Creditanstalt-SKB Leasing, d.o.o. Slovenska c. 54,1000 Ljubljana
Uspešno leasing podjetje vabi k sodelovanju v podružnici Novo mesto za nedoločen čas:
REFERENTA-ASISTENTA za spremljanje pogodb
Od kandidatov pričakujemo:
•	srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri,
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj, izkušnje v leasingu so dodatna prednost,
•	pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
•	poznavanje okolja Windows,
•	urejenost, iniciativnost, komunikativnost.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 8 dneh po dnevu objave na gornji naslov.
LEASING
hanJp
tutistična. agencija
Prodajni center podov
PCP PUREBER:
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
RENAULT
Renault se oglaša s kričečo finančno ponudbo
TOM + 0 + 0 + 0,
s katero boste enostavneje in ceneje prišli do novega Kangooja, Thalie, Clia ali Twinga. Tri ničle, ki vam zagotavljajo brezplačno financiranje posojila:
-	realna obrestna mera «■ 0%
-	stroški zavarovanja posojila = 0 SIT
-	stroški odobritve posojila = 0 SIT
Zaradi izjemnega zanimanja smo akcijo podaljšali do 31. oktobra 2001.
Informativni izračun kredita i najvišjim dovoljenim zneskom m dobo trajanja financiranja Znesek kredita- 1.000.000 SIT Začetna mesečna obveznost: 22.917 Sil. Realna obrestna mera:	Temeljna mesečna obrestna mera: 0.7K, Doba vračanja
48 mesecev. Zavarovalna premija: 0 SIT. Stroški odobritve kredita: 0 SIT. Stroški vodenja kredita: 0 SIT. Realni del LOM (po metodi korekcijskih faktorjev): O9'* Skupna letna EOM; 8,73 y— Efektivna obrestna mera je informativna. Izračun je.izdelan s koledarskim štetjem in upošteva pogoje, veljavne na dan izdelave (31.87001). Efektivna obrestna mera se spremeni, če se spremenijo stroški odobritve in obrestne mere za posojilo, dan in mesec črpanja oz zavarovalna premija.
Derganc postal tudi gorski prvak
Martin Derganc je naslovu državnega prvaka v cestni vožnji na Pokljuki dodal še gorski naslov - Na veliki nagradi Roga brez Ljubljančanov na stopničkah za zmagovalce
NOVO MESTO - Za slovenskimi kolesarji je pester konec tedna. V soboto so se na klancu na Pokljuko pomerili za naslove državnih prvakov v gorski vožnji, v nedeljo pa po cestah okoli Šmarne gore še za veliko nagrado Roga, na dirki, ki jo je ljubljanski kolesarski klub pripravil po petletnem premoru.
Po zasavski planinski poti
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel Servis bo v soboto, 6. oktobra, pripravilo izlet po zasavski planinski poti z vzponi na Veliko Kozje, Lovrenc in Lisco. Prijavite se lahko še danes po telefonu 041 745 849.
Vrstni red državnega prvenstva v gorski vožnji na Pokljuki za poznavalce ni bil presenetljiv. Med člani je Martin Derganc v odsotnosti najboljših hribolazcev med slovenskimi profesionalci Gorazda Štanglja in Tadeja Valjavca brez težav ugnal vse konkurente v svoji kategoriji, ciljno črto pa je 21 sekund pred njim prečkal le 19-letni up ljubljanskega Roga Tomaž Ka-
Krka je ugnala tudi Radgono
Namiznotenisarji Krke so p drugem krogu presenetili lani tretjeuvrščeno ekipo slovenske prve lige
NOVO MESTO - Po nekoliko nenačrtovani točki Krkine namiznoteniške ekipe v prvem krogu v Puconcih so Novomeščani presenetili tudi v drugem krogu, ko so za domačimi mizami na Otočcu s 6:4 premagali Radgono. Ko sta se moštvi v enakih postavah pomerili zadnjič, so Radgončani zmagali s 6:1.
Tokratno tekmo je odločil že prvi dvoboj, v katerem je Matjaž Retelj ugnal Borisa Rihtariča, igralca, ki že deset let sodi med najboljše v Sloveniji in je na zadnji tekmi med Krko in Radgono dobil vse tri dvoboje. Hribarje istočasno rutinsko premagal Jerneja Rihtariča, Horvat pa je po sicer precej izenačenem dvoboju moral priznati premoč nekdanjemu igralcu Krke Kitajcu Siju Čaju, ta čas najbrž najboljšemu igralcu slovenske lige.
V nadaljevanju tekme je Horvat ugnal Jerneja Rihtariča, Hribar Borisa Rihtariča, Retelj pa je izgubil s Kitajcem, kar je Novomešča-nom zagotavljalo najmanj neodločen izid. Ko je Horvat po težkem boju premagal še Borisa Rihtariča, Retelj pa Jerneja Rihtariča, so imeli Novomeščani zmago že v
Celjani še vedno boljši
TREBNJE - Rokometaši Trebnjega so v sklopu priprav na novo sezono v Laškem odigrali prijateljsko srečanje s Celjem Pivovarno Laško. S 30:19 (15:7) so zmagali Celjani, pri katerih so po pet zadetkov dosegli Pungartnik, Tomšič, Bedekovič in Kokšarov, po petkrat pa sta bila uspešna tudi Trebanjca Pekolj in Štruc.
VEBER NA ČELU - Na sevniških uličnih tekih je temperatura narasla ob nastopu mladincev, ki so uprizorili pravo bitko na progi, dolgi 3.000 m. Zmagovalec je bii odločen šele v silovitem sprintu. Zmaga! je sevni-ški državni prvak Borut Veber (8:46,22), za vrat pa mu je dihal Peter Kastelic iz Domžal, ki mu je šele čez nekaj časa sledil Matjaž Berus iz Novega mesta. (Foto: P. Perc)
([•* KRKNZDRAVILIŠČk
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
lišnik, kije zmagal v kategoriji do 23. leta.
Za dvojno zmago Krke Telekoma med člani je z drugim mestom poskrbel Valter Bonča, od novomeških kolesarjev pa se je z uvrstitvijo na 2. mesto med starejšimi mladinci izkazal tudi Gregor Kodrič.
Ljubljanski kolesarji bi naredili vse, da bi zmaga na po petih letih ponovno obujeni veliki nagradi Roga ostala doma, a se jim račun ni iztekel. Svojo taktiko so zastavili tako, da bi na cilj 127 km dolge dirke okoli Šmarne gore glavnina kolesarjev pripeljala skupaj, o zmagi pa naj bi odločili šprinterji, med katerimi so imeli Ljubljančani kar nekaj želez v ognju. Ko je 500 m pred ciljem močno potegnil letošnji državni prvak med ko-
Suriya tokrat druga
ŠENTJERNEJ, KRŠKO -Na kasaških dirkah v Ljutomeru sta se med šentjernejskimi in krškimi kasači najbolj izkazala Vojo Maletič (Šentjernej), kije s Suriyo s kilometrskim časom 1:17,5 v 9. dirki osvojil drugo mesto za Jonasom B (1:17,4), in Martin Mars (Posavje Krško), ki je bil z Dorčem Tornadom v 7. dirki s časom 1:20,6 četrti.
lesarji do 23. leta Matej Mugerli, Novogoričan v dresu italijanske Caneve, so se njihovi načrti sesuli v prah, saj sta Mugerliju lahko sledila le Kranjčan Marko Žepič, ki je tako pristal na drugem mestu, in Gabrčan Tomaž Nose, kije bil na koncu tretji, medtem ko so pravi šprinterji, za katere je bil zaključni šprint prestrm in predolg, ostali v ozadju. Da so prav ti trije kolesarji tudi najboljši v kategoriji do 23. leta, dokazuje vrstni red tekmovanja za zlato kolo Roga - Av-toimpexa: I. Žepič 96, 2. Mugerli 80, 3. Nose 76.
I. V.
Iz Novega mesta po Steklasovi poti
NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto vabi svoje člane in druge ljubitelje popotništva iz Novega mesta in okolice, da se jim v soboto, 13. oktobra, pridružijo na tradicionalnem pohodu po Šteklasovi pohodni poti, ki ga pripravlja turistično društvo Šentrupert. Odhod pohodnikov z novomeške avtobusne postaje bo ob 7.30, prijavite pa se lahko po telefonu (07) 30 24 316 ali (040) 390 466 (Fanika).
KOŠARKA
Euroliga, 3. krog kvalifikacij, I. tekma - KRKA TELEKOM : TELEKOM BONN 89:82 (25:21, 51:42, 69:64); KRKA TELEKOM: Anzulovič 3, Gnjidič 14, Skelin 26, Lakovič 10, Davison 15, Grum 4, Drobnjak 4, Šamanič 13; TELEKOM BONN: Rencher 19, Nadjfeji 16, Beechum 21, Mardesich 12 itd. Prosti meti: Krka Telekom 23:34, Telekom Bonn 28:31. Met za dve točki: Krka Telekom 27:46, Telekom Bonn 24:46. Met za tri točke: Krka Telekom 4:13 (Gnjidič 2, Šamanič, Anzulovič), Telekom Bonn 2:14 (Beechum 2). Skoki: Krka Telekom 35 (12 + 23). Telekom Bonn 24 (7 + 17).
2. tekma-TELEKOM BONN : KRKA TELEKOM 71:73 (8:21, 32:37,-48:49); TELEKOM BONN: Rencher 3, Nadjfeji 12, Beechum 19, Burke 10 itd.; KRKA TELEKOM: Anzulovič 7, Gnjidič 6, Skelin 11, Lakovič 12 (3:6), Jelesijevič 4. Davison 17, Grum 8, Drobnjak 8. Prosti meti: Telekom Bonn 21:30, Krka Telekom 15:19. Met za dve točki: Telekom Bonn 22:51, Krka Telekom 28:66. Met za tri točke: Telekom Bonn 6:17 (Burke 2, Zečevič Klepač, Bechum in Rencher po 1), Krka Telekom 2:12 (Lakovič in Anzulovič 1).
Skoki: Telekom Bonn 26 (9+17), Krka Telekom 42 (20+22). Osebne napake: Telekom Bonn 25, Krka Telekom 30.
KOLESARJENJE
Državno prvenstvo v gorski vožnji, Pokljuka, člani - 1. Martin Derganc (Krka Telekom) 31:01, 2. Valter Bonča (Krka Telekom) + 37, 3. Miran Cvet (KD Hrastnik) 47... 7. Boris Premužič (Krka Telekom) 1:53; do 23. leta: 1. Tomaž Kališnik (Radenska Rog) 30:40; starejši mladinci: I. Miha Švab (Sava Kranj) 31:49, 2. Gregor Kodrič (Krka Telekom) +1:54; mlajši mladinci: 1. Grega Bole (Per-ftech Bled) 29:52.
NOGOMET
2. SNL, 9. krog - Renče-Gor-iška Brda : Elan 3:0 (0:0); Bela krajina - Nafta 5:1 (2:0). Lestvica: 1. Dravograd 25,2. Aluminij 19, 3. Zagorje 19... 8. Bela Krajina 13... 16. Elan 3.
ROKOMET
1. SRL, ženske, I. kolo-Jelovi-
ca : Škocjan 29:22 (15:11), Gra-miz Kočevje : Izola Bori 33:33 (19:16). Lestvica: 1. Krim Eta Neutro Roberts 2,2. Jelovica 2,3. Sava Kranj 2... 6. Gramiz Kočevje 1... 9. Škocjan 0, 10. Žalec 0.
V
Stangelj prvi mož na Portugalskem
Na kolesarskem svetovnem prvenstvu bo taktika Slovencev podrejena Novo meščanu Gorazdu Štanglju - Selektor Penko dal Dergancu prednost pred Murnom
DVE ZMAGI KAPETANA - Za zmago Krke nad Radgono so enako zaslužni vsi trije novomeški igralci, svojo drugo pomlad pa- doživlja njihov kapetan Marjan Hribar, ki je tokrat premaga! oba Rihtariča in odvzel niz najboljšemu igralcu prve slovenske namiznoteniške lige Kitajcu Siju Čaju, svojemu nekdanjemu soigralcu. (Foto: (V)
svojih rokah, tako da igra parov (Horvat in Hribar proti Borisu Rihtariču in Siju Čaju) ni več odločala o zmagovalcu. Po porazu v igri parov je Hribar izgubil tudi s Sijem Čajem. Vendar se kapetan novomeške vrste ni dal ugnati kar zlahka. Proti svojemu nekdanjemu soigralcu je igral na vso moč in dobil prvi niz, potem pa je Kitajec pokazal, zakaj velja za najboljšega igralca pri nas.
SKL se bo začela v Šmihelu
NOVO MESTO - Šolski center Novo mesto bo danes, v četrtek, ob 13. uri v športni dvorani Leona Štuklja pripravil otvoritev sezone slovenske šolske košarkarske lige ŠKL, v kateri nastopa 49 osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Pomerili se bosta ekipi šolskega centra Novo mesto in gimnazije Sežana, nastopile bodo najboljše plesno-navi-jaške skupine, v spremljajočem programu pa se bodo predstavile slovenske reprezentantke v ritmični gimnastiki. Tekmo si bodo ogledali tudi košarkarji Krke Telekoma.
NOVO MESTO - Prihodnji teden se bo v Lizboni na Portugalskem začelo svetovno prvenstvo v kolesarstvu, na katerem slovensko kolesarstvo največ pričakuje od Novomeščana v dresu italijanskega poklicnega moštva l.i(|uigas Gorazda Štanglja, ki mu zahtevna proga zelo ustreza. Potem ko je zaradi zloma ključnice izgubil večji del sezone, pa zdaj ravno pravi čas spet prihaja v vrhunsko formo.
Vodstvo slovenske reprezentan- ljavca in Hauptmana lahko enako-ceje svoje izbrane vrste predstavi- vredno kosal le še Uroš Murn.
lo v ponedeljek. Selektor reprezentance Gorazd Penko je z izborom Novomeščana Martina Derganca kot četrtega člana poklicnega moštva razkril še zadnjo skrivnost. Da bosta na prvenstvu na dirki poklicnih kolesarjev nastopila dva Novomeščana je bilo jasno že prej, vendar je bil do zadnjega v igri tudi Uroš Murn.
Sloveniji ni veliko manjkalo, da se ni uvrstila v krog držav, ki imajo pravico do osemčlanskega moštva, vendar po mnenju naših strokovnjakov to niti ni tako pomembno. saj bi se na tako težki progi in v tako močni konkurenci z najboljšimi poleg Štanglja, Derganca, Va-
Napeto na sevniških ulicah
Do zadnjega kroga ni bilo jasno, kdo bo zmagal -Odločile izkušnje Živka in finiš Vebra
SEVNICA - Preteklo nedeljo so Sevničani uspešno izvedli že 7. ulični tek za pokal Sevnice, ki ga je kot običajno zadnja leta nekoliko zagrenil rahel dež na začetku. Nastopilo je 13'. tekačev iz vse Slovenije.
Prireditev je odprl sevniški župan Kristijan Janc, dogajanje pa sta popestrila sevniška godba in Društvo kmetic Sevnica s svojo stojnico. Vsi pa so prav nestrpno pričakovali častno gostjo Jolando Čeplak, a je žal niso dočakali. Na najdaljši - 5.000 m dolgi progi, se je pomerilo 15 članov in vse do zadnjega kroga ni bilo povsem jasno, kdo bo zmagovalec. Na koncu so prevladale dojgoletne izkušnje Celjana Romea Živka (14:26,32), ki je z majhno prednostjo slavil pred Jernejem Kastelcem iz Domžal. Zahvala za odlično organizacijo sevniškega uličnega teka gre tako velikemu številu prostovoljcev. •
Pri cicibanih (letnik 1992 in mlajši) je zmagal Celjan Robert Živko, pred Sevničanom Jako Sečnom in Tadejem Strojanškom z Blance, pri cicibankah je zmaga-
la Nina Kočar (OŠ Sevnica), pri mlajših dečkih (90/91) Peter Na-vodnik (AK Kladivar CE), pred Lucijanom Sinkovičem in Miho Povšičem (oba AK Sevnica), pri mlajših deklicah je zmagala Ana Sotošek (AK SE), pred Nino Košir in Katjo Škrabec (OŠ Veliki Gaber), pri dečkih (88/89) je zmagal domačin Mario Ribič, med 22 deklicami pa Velenjčanka Kaja Rudnik. Pri starejših dečkih (86/ 87) je bil najhitrejši Novomeščan Primož Tramte (AK Krka - Telekom), pri starejših deklicah pa Janja Bučar (AK Šentjernej). Pri mladinkah je zmagala Mariborčanka Daneja Grandovec, pri članicah pa je bila daleč najhitrejša (10:15,21) Anica Živko (AK Kladivar - Cetis CE).
P. P.
Penko je za prvega moža slovenskega moštva postavil Gorazda Štanglja, ki mu bo podrejena taktika celega moštva. Čeprav Penko skromno napoveduje, da bo v konkurenci najboljših poklicnih kolesarjev z vsega sveta uspeh že uvrstitev med najboljših 20, je Štan-gelj drugačnega mnenja. Zanj bo uspeh, če bo izboljšal svojo lansko uvrstitev na 13. mesto, kar pomeni da cilja na uvrstitev med najboljših deset. Za tak podvig bo imel ob sebi izvrstne pomočnike Tadeja Valjavca, Andreja Hauptmana in Martina Derganca.
Vendar se ambiciozni Derganc, letošnji državni prvak v cestni in gorski vožnji, ni odpovedal drugačni vlogi. Pred odhodom v Lizbono je bil zelo samozavesten: “Tudi sam bom poskušal storiti največ, kar se bo dalo. Sem dobro pripravljen, z uvrstitvijo pa se ne obremenjujem. Če bo Štangelj v dobri
Suhokranjcem oba naslova
ŽUŽEMBERK - Oba naslova državnih prvakov v odbojki na mivki za osnovne šole so na prvenstvu v Ljutomeru osvojili Suhokranjci. Prvo mesto mladih odbojkarjev iz žužemberške osnovne šole je bilo pričakovano, drugače pa je z dekleti iz osnovne šole Prevole, ki jo obiskuje le 80 otrok. Mlade Pre-volčanke so s dobesedno fanatično borbenostjo premagovale vse nasprotnice in v finalu z 2:0 ugnale tudi Koprčanke. Tudi naslova najboljši igralcev sta odšla v Suho krajino, podelili pa so ju Mihi Plotu in Eriki Fabjan.
Spet zmagali upokojenci
NOVO MESTO - Na tekmovanju v balinanju v sklopu delavskih športnih iger je zmagalo novomeško društvo upokojencev, kije v finalu s 7:6 ugnalo Cestno podjetje, tretje mesto pa so osvojili Pedagogi. Skupni vrstni red po spomladanskem in jesenskem delu: I. Društvo upokojencev 70.2. Cestno podjetje 62, 3. Pedagogi 54,4. Krka 50. 5. Adria 48 itd.
formi in razpoložen, sem pripravljen garati zanj, v nasprotnem primeru pa sem tudi sam zmožen priti na cilj s prvo skupino.”
Od novomeških kolesarjev bo na prvenstvu na dirki kolesarjev do 23. leta nastopil še Gabrčan Tomaž Nose, lani peti na svetu med mladinci. Nose podobnih ambicij kot njegova starejša kolega nima. saj je novinec v tej starostni skupini, vendar lahko tudi preseneti.
Novomeščani med deseterico
NOVO MESTO - Mladinska ekipa Šahovskega društva Novo mesto je od sobote, 22., do torka, 25. septembra, nastopala v 1. slovenski mladinski šahovski ligi. Na štiridnevnem tekmovanju na Are-hu na Pohorju so mladi novomeški šahisti osvojili izvrstno tretje mesto in se tako uvrstili v državno mladinsko ligo oziroma med deset najboljših ekip v Sloveniji. Za Šahovsko društvo Novo mesto so tekmovali Milan Radomir, Jaka Hrovat, Berin Karamehič in Borut Lužar. Najbolj seje izkazal Lužar, ki je zmagal v vseh petih partijah.
Office XP zna slovensko
LJUBLJANA - Microsoft je v ljubljanskem Koloseju (na posnetku) okrog 1200 povabljenim naprednim uporabnikom in programerjem predstavil poslovenjeni Microsoftov Office XP. prvo v celoti prevedeno Microsoftovo pisarniško zbirko. Vodilne može Microsofta Slovenija je prijetno presenetil zelo dober odziv uporabnikov. Ti so se med predstavitvijo seznanili, kaj v praksi pomeni, da so zdaj prav vsi programi. vključeni v pisarniški paket Office XP, poslovenjeni - tudi Access in PowerPoint, ki sla v paketu Office 2000 še v angleščini. Poslovenjena programska oprema je preprostejša za uporabo v vsakdanjem življenju, lažji pa je tudi dostop do te opreme. Glavne novosti Office XP so t. i. razširjene pametne oznake, poenostavljen dostop do funkcij, večja zanesljivost in varnost programov, nova podokna opravil, integracija komunikacij in skupno ustvarjanje dokumentov. Dr. Janez Dularje uvodoma poudaril pomen uveljavljanja slovenščine v računalništvu.
Bonn je padel, Krka v evroligo
Košarkarji Krke Telekoma so na obeh tekmah tretjega kroga kvalifikacij za evroligo premagali bonski Telekom in se tako uvrstili v evropsko košarkarsko elito
NOVO MESTO - Košarkarji Krke Telekoma so dobili oba “polčasa” tretjega kroga kvalifikacij za evroligo oziroma zanje najpomembnejši tekmi sezone, ki seje s tem šele začela. Potem ko so bili zaradi odpovedi tekmecev v prvem in drugem krogu prosti, so v tretjem krogu kvalifikacij prejšnji teden tako v sredo doma kot v petek v Bonnu premagali tamkajšnji Telekom, drugo najboljše nemško moštvo. Krka Telekom se je tako pridružila Unionu Olimpiji, ki sije nastop v evroligi zagotovila že lani s triletno pogodbo z Ulebom ob ustanovitvi tega tekmovanja.
Čeprav seje novomeško moštvo le obrobni tekmovanji, ki ne vzbu-pred kvalifikacijskima tekmama z dita niti pozornosti domače televiz-
ŽOGA V PRAVIH ROKAH - Takole je novi novomeški center Mate Skelin med Mardesichem in Klettejem 3 minute in pol pred koncem srečanja v Novem mestu pri izidu 79:76 pod nemškim košem ujel odbito žogo in preprečil, da bi gostje s trojko celo izenačili. V naslednjih minuti je Krka neverjetno hitro prišla do 13 točk prednosti. (Foto: I. V.)
PRED EVROLIGO
Bončani izkazala z dobrimi igrami na prijateljskih tekmah za trening, je bila njegova moč vseeno majhna neznanka. Bončani so imeli pred tekmo s Krko Telekomom že štiri kvalifikacijske zmage nad Daru-šafako in Splitom. Moštvo trenerja Predraga Kruniča je bilo preizkušeno, a morda tudi že malo utrujeno. Pipanovi varovanci so bili spočiti in željni evroligaškega leska. V evropski košarki pač nekaj velja le evro-liga, Saportin in Koračev pokal sta
Enakovredni evropskim veličinam?
Tako košarkarski strokovnjaki kot navadni ljubitelji košarke so si enotni v mnenju, da je trener novomeškega košarkarskega moštva Krka Telekom Aleš Pipan s pomočjo novomeškega strokovnjaka Slavka Kovačeviča na parket šmi-helske Dvorane Leona Štuklja zvabil dobre košarkarje in jih izvrstno pripravil. Čeprav je težko reči, kako bo moštvo delovalo sredi sezone in kakšni bodo tedaj odnosi med igralci, je jasno, da takega spodrsljaja, kot si ga je novomeški košarkarski klub s podpisom pogodbe s Franjom Arapovičem privoščil lani, letos vodilni možje kluba niso ponovili.
Mate Skelin, pred 27 teti v Zagrebu rojeni 212 cm visoki prvi center hrvaške reprezentance, je očitno tisti mož, ki bo novomeški košarkarski voz lahko potegnil še za eno stopničko više. Na evropskem košarkarskem tržišču je kar nekaj centrov, a le malo je res dobrih, eden takih je Mate Skelin, košarkar ki je z zagrebško Cibono in moskovskim CSKA-jem osvajaI naslove državnih prvakov. Rad igra košarko in nerad sedi na klopi, zato je hitro zapusti! ameriško poklicno ligo NBA, kjer morajo evropski igralci ponavadi dodobra
segreti klop, preden jih spustijo na parket in jim v roke potisnejo žogo. Pod košem je kralj, saj veliko od obroča odbitih žog pristane v njegovih rokah, in tudi zadeti zna. Je center, ki ne podleže skušnjavi, da bi metal trojke. To je v zadnjih šestih letih poskusil samo enkrat, pa še takrat je zgrešil.
A Skelin pod košem ne bo sam, saj ima dva dobra pomočnika. Leto dni starejši Marko Šamanič prav tako prihaja iz Zagreba, s slovensko košarko se je pred leti spoznal na Polzeli, še pred tem je igral za Cibono, potem pa dve leti za Zrinjevac in zadnjo sezono za belgijski Pepinster. Robustni 207 cm visoki košarkar dobro skače in zadeva tako pod košem kot z razdalje, s Skelinom pa sla igrala skupaj že pri Ciboni in v Zrinjevcu. Drugi Skelinov pomočnik, 22-let-ni 208 cm visoki Nemanja Je-lesijevič, je še nepopisan list, a pravijo, da je zelo nadarjen. Z njimi je Krka Telekom najmočnejša tam, kjer je bita do zdaj najšibkejša.
Ob tako močni postavi pod košem je zunanjim igralcem precej lažje, saj zgrešeni meti ne pomenijo nujno tudi izgubljene žoge. Nekoliko manjši pritisk odgovor-
nosti bosta lahko izkoristila obetavna organizatorja igre - Ljubljančan Jaka Lakovič in Aleksan-dar Capin, ki, če ne štejemo Lak-ovičevih reprezentančnih izkušenj in nekaj Capinovih suproligaških minut, nimata omembe vrednih izkušenj v konkurenci, v kakršni bosta morala igrati in odločati letos.
Od stalnih članov lanskega moštva bomo v novi sezoni videli Dragišo Drobnjaka, Vladimira Anzuloviča, Bennetta Davisona in Sama Gruma. Vsi trije dobro vejo, kako je igrati tekme z najboljšimi evropskimi klubi. Letos so za leto starejši, bolj izkušeni, dobro pripravljeni, zato ni nobenega razloga, da ne bi bili še boljši kot lani.
Ob vsem tem lahko letošnjo zimo v Novem mestu pričakujemo vrhunske košarkarske predstave, v katerih domače moštvo ne glede na nasprotnika ne bi smelo igrati stranske vloge. Če je v minuli sezoni tu padel na kolena veliki Maccabi, so zdaj na vrsti Panathi-naikos, Real, CSKA in Kinder ali kdo drug iz elitne druščine. Škoda je le, da jim koša ne bo polnil noben pravi Novomeščan.
Na svetovno prvenstvo po medalje
Novomeška letalska modelarja Damjan Žulič in Danijel Terlep gresta v Ameriko na svetovno prvenstvo - Po prvenstvu v Lost Hillsu še svetovni pokal v Šentjerneju
NOVO MESTO - Modelarja novomeškega aerokluba Damjan Žulič in Danijel Terlep se bosta od 8. do 13. oktobra v Lost Hillsu v Kaliforniji udeležila svetovnega prvenstva v letalskem modelarstvu, pred tem pa bos-<3 v istem kraju nastopila tudi na tekmi svetovnega pokala. Po prvenstvu se bosta novomeška modelarska asa z največjimi mojstri tega športa pomerila na tekmi za svetovni pokal na Grobeljskem polju pri Šentjerneju.
Novomeški modelarji so že dob- nastopali tudi Darko Bauer, Borut ri dve desetletji prav v svetovnem Žulič in Dragan Stankovič. V nji-vrhu, največ vrhunskih izidov pa hovih vitrinah je že blizu 30 mesta dosegla prav omenjena mode- dalj in pokalov s tekem za svetov-
larju, poleg njiju pa so na največjih svetovnih tekmovanjih uspešno
Damjan Žulič
ni pokal in svetovnih prvenstev.
Damjan Žulič prizorišče letošr njega svetovnega prvenstva dobro pozna, saj je v Lost Hillsu lani nastopil na tekmi za svetovni pokal, kjer je v disciplini modeli na pogon z gumo osvojil drugo mesto. Cilj njegovega letošnjega nastopa je uvrstitev med najboljših deset na tekmi svetovnega pokala, na svetovnem prvenstvu pa med najboljših 15.
Danijel Terlep v Lost Hillsu še ni nastopal, a je na tekmo dobro pripravljen, na kar kažejo tudi njegovi letošnji izidi, predvsem drugo mesto na tekmi svetovnega pokala v Domsodu na Madžarskem, kjer je bil Žulič z modelom na pogon z gumo šesti, medtem ko je na tekmi svetovnega pokala v Jugoslaviji celo zmagal.
V Lost Hillsu bo Žulič nastopil tako z modelom na pogon z gumo kot z jadralnim modelom, Terlep
ije. Pokrovitelji pa se radi vidijo prav na televiziji. Vendar so novomeški košarkarji poskrbeli, da se bodo novomeški politični veljaki in dolenjski direktorji tudi v prihodnji košarkarski sezoni sončili v soju žarometov evrolige.
Prvo tekmo v Novem mestu sta obe moštvi začeli zelo previdno, novomeško moštvo pa se je nekoliko bolj razigralo šele v drugi četrtini, ko je s štirimi trojkami prišlo do prednosti devetih točk. Krka Telekom je bila boljša tudi v tretji četrtini in počasi višala prednost. V tretji četrtini je Krka Telekom še povišala prednost, ki je narasla na 15 točk, vendar seje potem razigral junak zmage nad Splitom Rencher, in prednost Krke Telekoma se je hitro prepolovila, pred zadnjo četrtino pa je Telekom Bonn zaostajal le še za pet točk.
Tedaj je novomeški trener Pipan v igro vrnil Skelina, ki ga je bil predtem umaknil na klop zaradi tretje osebne napake, in do preobrata ni prišlo, dve minuti pred
koncem pa je Krka Telekom vodila s 13 točkami razlike, ki pa je zaradi prehitre igre in neizdelanih napadov ni zadržala. Sedem točk prednosti Novomeščanom pred povratno tekmo v Bonnu ni zagotavljalo mirnega spanja.
Trener Pipan je zato obljubil, da bo njegovo moštvo tudi v Nemčiji igralo na zmago. Očitno njegova beseda nekaj velja, saj so novomeški košarkarji v petek v Bonnu začeli izvrstno in povedli z 10:0, proti koncu prve četrtine pa so vodili že s 13 točkami razlike, kar pa nemških telekomovcev ni spravilo na kolena. Pot do zmage je bila še dolga. Po sijajnem začetku so pred koncem polčasa popustili, slabo pa so začeli tudi po velikem odmoru, tako da so domačini prišli do svojega prvega vodstva (40:39). Vendar so novomeški košarkarji kljub štirim osebnim napakam Gnjidiča in Davisona ter Gnjidičevemu odhodu z igrišča zdržali in z drugo veliko zmago uresničili svoj prvi cilj v sezoni.
Kočevci ob točko
KOČEVJE - V četrtem krogu v prvi ljubljanski medobčinski nogometni ligi je Kočevje proti Svobodi iztržilo le točko (2:2). Za Kočevce, ki imajo osem točk, sta v polno zadela Zupančič in Far-tek. (M. G.)
Bučarjeva zmagala na troboju
Šentjernejska srednjeprogašica je bila na troboju Madžarska - Hrvaška - Slovenija najhitrejša na 600 m
pa se bo z najboljšimi na svetu preizkusil samo z jadralnim modelom, kjer ima podobne cilje kot Žulič. Ker pa je izenačenost tekmovalcev na takih tekmovanjih velika, se, če bosta imela novomeška tekmovalca, ki sta letos vsak v svojem razredu osvojila tudi naslov državnega prvaka, srečo na
• V letalskem modelarstvu tekmujejo s prostoletečimi modeli in radijsko vodenimi modeli. Pri pro-stoletečih modelih so tri osnovne zvrsti. V vseh treh gre v bistvu za tekmovanje z modeli jadralnih letal, s tem da pri jadralnih modelih tekmovalec potegne model v na višino z najlonsko vrvico, pri tako imenovanih gumenjakih pa se model dvigne s pomočjo elise, ki jo poganja naviti gumijasti trak, pri motornih modelih pa eliso poganja miniaturni motorček na mešanico merilnega alkohola in olja.
svoj strani, lahko iz sončne Kalifornije pričakujemo tudi vest o novi slovenski modelarski medalji. Da bosta lahko nastopila, so jima pomagali Mobitel, Krka, Kraš-commerce. Terna, Mirage Holo-grafhy. Dolenjska banka, Eventus, Eltom in Market Maja.
I. V.
V	Novi Gorici so v soboto pripravili troboj pionirskih atletskih reprezentanc Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Naša država je tako v moški kot v ženski konkurenci dosegla tretje mesto. Za Slovenijo nastopili tudi atleti z novomeškega in posavskega konca. Član novomeške Krke Telekoma Gregor Kokalovič je bil tretji na 100 m ovire (14,50). Gregorje tekel tudi v zmagoviti štafeti 4 X 100 m.
Šentjernejčanka Janja Bučarje dosegla še eno zmago in z odličnim tekom na 600 m (1:36,23) dokazala, da je med najboljšimi srednjeprogašicami v Sloveniji. Brežičanka Maja Petan je zmagala na 300 m ovire, Matej Glivar je bil peti v metu kladiva, Tjaša Ogu-lin (DolenjskeToplice) je bila četrta na 300 m, Brežičan Rok Drža-nič pa 5. v skoku v višino.
V	Novi Gorici pa so z zamudo organizirali tudi štafetni tek 4 X 100 m za moške in tek na 1500 m zapreke za starejše mladinke. Gre za disciplini, za katere so se na nedavnem državnem prvenstvu za
starejše mladince in mladinke nekateri klubi pritožili in so jih morali atleti odteči še enkrat. Tekači novomeške Krke Telekoma Kirn Zelič, Matija Kraševec, Goran Kokalovič in Gregor Kokalovič so s časom 43,28 osvojili 2. mesto na 4 X 100. Novomeščanka Mojca Lindič pa je bila v teku na 1500 m z zaprekami tretja (6:02,02).
Novoles za začetek z Dobovo
NOVO MESTO - Rokometaši novomeškega Novolesa so na povratni tekmi predkola slovenskega pokala v Kopru s 27:31 izgubili s tamkajšnjim Cimosom. Ker so No-vomeščani prvo tekmo izgubili z 8 točkami razlike, so v Koper odpotovali z mlado ekipo, ki se je srčno borila. Največ zadetkov za Novoles so dosegli: Mario Stanec 10, Danijel Pfajfar 7 in Rok Pungerčič 6. V nedeljo, 7. oktobra, ob 18. uri se bodo novomeški rokometaši v 1. krogu 1. B-lige v športni dvorani Marof pomerili z Dobovo.
NAJBOLJŠI STRELEC - Priljubljeni novomeški Američan Bennett Davison se je izkazal na obeh kvalifikacijskih tekmah med Krko Telekomom in Telekomom Bonnom, na srečanju v Nemčijo pa je bil v novomeški vrsti s 17 točkami celo najboljši strelec. (Foto. I. V.)
Novoles in Krka
NOVO MESTO - Zmagovalci jesenskega teniškega turnirja za delavske športne igre so tenisači Novolesa, ki so v finalu z 2:1 premagali Pedagoge, tretje mesto pa si je z zmago nad Krko z 2:1 zagotovila Tiskarna Vesel. Skupni vrstni red po obeh turnirjih: 1. Novoles 92, 2. Pedagogi 84, 3. Krka 76, 4. Tiskarna Vesel 73, 5. Tilia 71. Med dekleti je na jesenskem turnirju zmagala Krka nad Dolenjskimi lekarnami in Pedagoginjami. V skupnem vrstnem redu pa je prav tako prva Krka. druge so Dolenjske lekarne, tretja pa Splošna bolnišnica.
Kočevci in Žužemberčani
KOČEVJE - V počastitev občinskega praznika je Strelski klub Kočevje pripravil tradicionalno tekmovanje z zračno puško. Prvo mesto so osvojili strelci Kočevja, pred Železničarjem iz Ljubljane in Leskovcem. Praznik so počastili tudi odbojkarji, ki so se zbrali na turnirju Medo. Med šestimi ekipami je zmagal Žužemberk. (M. G.)
Črnomaljci enostavno boljši
KOČEVJE - Člani in članice kegljaškega kluba Kočevje so v 2. krogu v prvi B- oziroma drugi ligi ostali brez točk. Članice so klonile pred Rudarjem iz Črnomlja 2:6, člani pa so prav tako v Črnomlju tesno izgubili s 3:5. Razliko devetih kegljev so si gostitelji priigrali v zadnjem krogu. (M. G.)
DOMAČINI IZPADLI V FINALU - Šolski center Novo mesto je minuli teden na Loki v Novem mestu pripravil državno prvenstvo v odbojki na mivki za srednje šole. Domače ekipe, pri fantih novomeški gimnazijci in predstavnik šolskega centra, med dekleti pa odbojkarice šolskega centra, so izpadli že v četrtfinalu. Med fanti je zmagal srednješolski center iz Nove Gorice, ki je v finalu ugnal Gimnazijo Ravne, med dekleti pa so zmagale Ravenčanke, ki so v finalu ugnale dijakinje II. gimnazije Maribor. (Foto: I. V.)
Popravki in odgovori ^ Gre za novo birokracijo?
Sporočilo bralcem
V zakonu o medijih, ki je bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne(objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom "Popravki in odgovori", vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša.
Ali odlok velja tudi za sosede?
DL št. 39, 27 septembra
Z vso resnostjo, strpnostjo in odgovornostjo tako do javnosti kot svojcev pokojnikov odgovarjamo na "Izjavo za javnost”, ki jo je medijem v imenu več občin poslal šentjernejski župan Franc Hudoklin. V tej izjavi pod zgoraj navedenim naslovom je omenjeno, da storitev za svojce, odkar prevzema iz bolnice in doma starejših občanov Novo mesto pokojnike javno podjetje Komunala, stane tudi šestkrat več oz. stane prevzemanje umrlih od Komunale v Srebrničah okoli 30.000,00 SIT. Takšna trditev je zelo pristranska in zavajajoča za javnost, saj ne odraža resničnega, poštenega in preverjenega stanja.
Občinski svet MO Novo mesto je na 26. seji dne 26.4.2001 sprejel dopolnitev cenika, ki se je izključno nanašal samo na prevoz pokojnikov, in od takrat dalje stane ta storitev prevzema pokojnika na pokopališču Srebrniče 6.972,00 SIT za prevzem na delovni dan oz.
10.458,00	SIT za prevzem na nedeljo ali med prazniki. Vse cene so brez DDV.
Komunala seveda zaračunava pooblaščenim izvajalcem pogrebne dejavnosti tudi storitve drugih podjetij (kadar jih le ta opravlja), uporabo hladilnika, kadar je to potrebno (ta stane 1 dan 719,00 SIT, drugi dan 646,00 SIT itd.), in druge nadstandardne storitve, če se s pooblaščenim izvajalcem pogrebne dejavnosti vnaprej tako dogovorimo in tako storitev opravimo namesto njih. Naj omenimo še to, da se je v devetih mesecih
delovanja novega pokopališča s pomočjo Odloka o izvajanju gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti, ki ga je sprejela MO Novo mesto, bistveno izboljšala pieteta prevzema pokojnikov in se je na tem področju vzpostavil tudi red tako v zadovoljstvo svojcev kot tudi pokojnikov, bolnišnice in Komunale.
Ob tej priliki želimo javnost in vas informirati, da so na ljubljanskih Žalah takšen režim vzpostavili že pred desetletjem in nam do sedaj ni znano, da bi se nanj kdajkoli kdo pritožil, vaši pooblaščeni izvajalci pa pod enakim režimom kot pri nas sprejemajo pokojnike tudi na Žalah. Prav tako nam ni znano, da bi se na red in odlok, ki veljata na Žalah v Ljubljani pritožil kakšen pooblaščeni izvajalec iz našega področja. Pooblaščeni izvajalci tudi vedo, da je cena prevoza na Žalah dražja kot v Novem mestu.
Naj dodamo še to, da po naših podatkih, ki morajo biti resnični, verodostojni in točni, skupaj z vsemi naštetimi storitvami, v času od januarja 2001 do aprila 2001, nekaj računov, izstavljenih pooblaščenim izvajalcem pogrebnih služb izstopa in so celo presegali znesek 30.000,00 SIT, v katerih pa so bili upoštevani tudi stroški bolnišnice v višini 5.000 sit in dodatne storitve, kot so uporaba hladilnika, urejanje dokumentov, dezinfekcija itd. Po mesecu aprilu pa znaša večina računov z vsemi dodatno naročenimi in opravljenimi storitvami nekaj nad 10.000,00 SIT, seveda je spet vse odvisno od tega, katero storitev pooblaščeni izvajalec pri nas naroča kot nadstandardno storitev.
Zavajajoče informacije posredovati javnosti na podlagi zgolj nekaj primerov od meseca januarja pa do konca aprila 2001 se nam zdi kot zloraba zakonitosti postopka o obveščanju javnosti in medijev. Sprašujemo se, ali je tako posplošeno in zavajajoče pisanje lahko razumeti tudi kot pritisk na odločitev Ustavnega sodišča, saj z danim odlokom novomeška občina ne ureja monopola nad ravnanjem s pokojniki v drugih občinah.
Z danim odlokom namreč MO Novo mesto le na območju svoje občine predpisuje ravnanje ob nastanku pravnega dogodka (smrti) in po njem, ki nastopi v katerem odjavnih zavodov, ki imajo sedež na območju MO Novo mesto. S tem pa nikakor ne posega v pravice svojcev do ravnanja s pokojniki. Odlok predpisuje enotno ravnanje za vse pokojnike, ne glede na to, ali imajo stalno prebivališče v občini Novo mesto ali pa v katerikoli drugi občini. To pa pomeni, da se pokojniki lahko prevzemajo le na mestnem pokopališču v Srebrničah, ne pa v bolnišnici ali domu starejših občanov, kot je bilo to poprej.
Ob tem pa kljub temu izražamo zadovoljstvo, da ste se "prizadeti” župani odločili za sodni spor. V Komunali Novo mesto se namreč trudimo, da bi svoje delo opravili čimbolj strokovno, odgovorno in korektno do občanov in tudi do ustanoviteljev in ob tem izražamo pričakovanje, da bo sprožen sodni postopek čimprej rešen v zadovoljstvo vseh uporabnikov naših storitev.
Direktor:
BORUT NOVAK, univ.dipl.inž.
Metliških svetnikov skromno gradivo ni prepričalo, da bi se pridružili Lokalnemu podjetniškemu centru
METLIKA - Na seji metliškega občinskega sveta pred tednom dni so svetniki dobili na klopi dodatno gradivo o ustanovitvi Lokalnega podjetniškega centra (LPC) za Belo krajino. K sicer skromnemu gradivu, na osnovi katerega sta odločala črnomaljski in semiški občinski svet in podpisala pismo o nameri, je Danica Puljak z občinske uprave dodala, naj bi LPC razvijal pred-
KAKO KAŽE NA BORZI?
Najvišje je delnica Uniona
Vpreteklem tednu so bili lahko najbolj zadovoljni z donosi imetniki tako imenovanih praznih pidov. Predvsem se je močno zvišala vrednost delnici NFD2, in sicer kar na 42 SIT, TG2N na 45 SIT, ZV2N na preko 36 SIT, medtem ko se zaradi preoblikovanja z PM2N ni trgovalo. Zelo se je dvignila vrednost tudi PMIN, in sicer preko 122 SIT, kar je prav gotovo posledica pričakovanega preoblikovanja v vzajemni sklad. Na znatno nižjih nivojih se trguje z NFIN, in sicer okoli 101 SIT, ter z TG IN okoli 108 SIT.
Pred kratkim sem pisala, kako močno so se zvišali tečaji vsem primorskim delnicam, a v tem tednu je slika povsem drugačna. Kot posledica informacije, da Italijani niso pripravljeni odšteti za Banko Koper tako visoke kupnine, kot se je napovedovalo kljub potrditvi direktorja Luke Koper, da je Banka Koper že prejela avans v višini 10 milijonov DEM, so prav vse primorske delnice izgubile na vrednosti. Najbolj se je to seveda poznalo pri delnici Banke Koper, saj je njena vrednost padla celo pod 80.000 SIT. Z Luko Koper se trži okoli 3.000 SIT, kar je izjemno nizek tečaj, z Istrabenzom okoli 4.600 SIT ter Intereuropo okoli 3.100 SIT.
Najvišjo vrednost pa je prav gotovo dosegla delnica Uniona, katere tečaj se je povzpel preko
63.500 SIT. To je močno nad njeno knjigovodsko vrednostjo, kar je posledica pričakovane prodaje večinskega deleža tujemu strateškemu partnerju. Nasprotno pa je ves teden izgubljala vrednost delnica Pivovarne Laško, katere tečaj je zdrsnil celo na 4.760 SIT. Pri slednji, vsaj po delniški knjigi sodeč, lastništvo še ni tako močno skoncetrirano.
Največ izgube so prav gotovo utrpele farmacevtske delnice, saj se s Krko trguje okoli 26.000 SIT, z Lekom pa okoli 43.000 SIT, kar je prav gotovo psihološka posledica dogajanj v New Yorku. Navedeni družbi sta očitno preveliki, da bi negativne zunanje dejavnike lahko ubranili domači akterji brez market makerjev. Verjetno je sedaj napoči! trenutek, ko bi moralo vodstvo družb skupaj z večinskimi lastniki preprečiti nadaljnje padanje tečaja.
Nasprotno padanju tečajev delnic pa so vedno bolj iskane vse vrste obveznic, saj so prav vse pridobile vrednost. Dobro se držijo tudi pokojninski boni, saj se njihov tečaj nenehno krepi in se že približuje vrednosti 50 SIT, kar je še vedno izjemno nizko glede na njegovo knjigovodsko vrednost, ki že presega 255 SIT.
LJUDMILA BAJEC, Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto
Tel. 07/371 82 21, 371 82 22
Mladinska kultura v MKK-ju
Mladinski kulturni klub v Črnomlju je že skoraj deset let prizorišče številnih prireditev in koncertov
ČRNOMELJ - Konec septembra je svoja vrata po poletnih počitnicah odprl Mladinski kulturni klub (MKK) in obiskovalce presenetil z novo podobo in boljšo zvočno izolacijo. Za mlade so v MKK-ju tudi letos pripravili bogat program, ki bo zapolnjeval petke z razstavami, filmi, projekcijami diapozitivov in družabnimi večeri, sobote pa bodo znova rezervirane za koncerte in zabavo. Koncertna sezona se bo začela 6. oktobra s prvim sklopom skupin Klubskega maratona Radia študent.
Mladinski kulturni klub je v Črnomlju nastal iz potrebe mladih po druženju in zabavi. V drugi polovici osemdesetih so se tedanji študentje, takrat še v okviru tedanje Zveze socialistične mladine Slovenije, lotili problema, iskali in našli prostor ter ga opremili. Tako je klub MKK leta 1992 prvič zaživel. Od takrat se je na Trgu svobode 1 zvrstilo več kot petsto prireditev, večinoma koncertov.
Program kluba, ki je bil eden prvih južno od Ljubljane, je že od samega začetka usmerjen alternativno, predvsem rokersko, sicer pa od etno glasbe do heavy metala, v novi sezoni bo ponudba razširjena tudi z drugimi glasbenimi zvrstmi, kot so hip-hop in rap. Dušan Jesih, koordinator programa kluba, je poudaril, da so v MKK vabljeni prav vsi, mladi pa tudi njihovi starši, saj lahko vsak najde kaj zase.
vsem malo gospodarstvo. Vendar je poudarila, da jih na občinski upravi gradivo ni prepričalo, da bi LPC zares razvijal malo gospodarstvo, sicer pa je metliška občina že vključena v Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Po njenem je v Beli krajini še veliko nedorečenega. V Črnomlju je bila pred leti ustanovljena tudi Agencija za razvoj, ki jo sedaj zapirajo. Metličani pa si, če ne bodo pristopili k LPC, ne bodo zaprli vrat.
Svetnico Minko Kočevar je zanimalo, koliko bi izgubili, če se ne odločijo za LPC. Župan Slavko Dragovanje odgovoril, da mu doslej ni uspelo dobiti jasnega odgovora, kaj pridobijo oz. izgubijo, čeprav je dvakrat zahteval pojasnila. Prav tako ni izvedel, kaj lahko en zaposleni še naredi, razen če gre za dodatno birokracijo. Jože Matekovič je bil prepričan, da gradivo, ki so ga dobili in v katerem med drugim pri naštevanju nalog LPC piše "in še in še in še...”, ni primerno za odločanje. Po njegovem je vprašljivo tudi ustanavljati LPC samo zato, da bi dobili od države milijon tolarjev, zraven pa bi porabili še nekaj svojih milijonov. Belokranjskim županom je predlagal, naj sprejmejo dogovor, ali lahko uporabljajo za naziv ustanove ime Bele krajine tudi, če vanjo niso vključene vse tri občine. V sklep so svetniki zapisali, da se ob gradivu, ki jim je bilo na voljo, niso mogli opredeliti, da bi metliška občina pristopila k ustanovitvi LPC. m g .j
lahko pa se tudi prepriča o vzdušju v klubu. V današnjem času, ko so droge prisotne na vsakem koraku, je, po Jesihovih besedah, pomembno, da se mladim nudi kvalitetna zabava, s katero so zadovoljni tudi brez opojnih substanc. S temi pa v samem klubu nikoli niso imeli težav, o čemer so se lahko prepričali tudi policisti, ki so klub večkrat obiskali.
Pomanjkanje denarja je vsakdanji problem vseh, tudi MKK-ja. Denar za prireditve in koncerte dobijo od vstopnine in od prodane pijače. Občine za denar ne prosijo, prav tako redko kandidirajo za državna sredstva, saj so ti prispevki nizki, spremljajo pa jih številni pogoji in vplivi na program kluba. Jesih je dejal, da je kakovost programa odvisna predvsem od navdušenja tistih, ki program pripravljajo in poznajo mladinsko kulturo, to pa so lahko le ljudje, ki so politično, versko in rasno neobremenjeni in odprti za vsakršno drugačnost. Prav takšni, kot je Mladinski kulturni klub v Črnomlju.
MARJETKA PEZDIRC
Jarmova razstava
MENGEŠ - V Galeriji mežna-rije so prejšnjo soboto, 29. septembra, odprli razstavo lesenih skulptur akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja, ki jo je avtor naslovil z vprašalnico Zakaj?
Ljubljansko pismo
Končno posluh države?
Večja pomoč za ljudi v stiski
LJUBLJANA - Govorica statistike je neizprosna. V Sloveniji prihaja do čedalje večje socialne razslojenosti, kakršne še pred desetletjem nismo poznali. O njej govori povečevanje števila brezposelnih, ki seje od 17 tisoč leta 1987 v šestih letih povzpelo na 137 tisoč, zatem pa, tudi zaradi spremenjene metodologije ugotavljanja brezposelnosti, znižalo na današnjih 100 tisoč na zavodu registriranih brezposelnih. Veliko pa je tudi takih, ki niso prijavljeni nikjer. Pod tako imenovanim pragom revščine živi že vsako deveto gospodinjstvo v Sloveniji. To so družine, ki nimajo denarja niti za najskromnejše življenje.
Da ima "zgodba o uspehu” tudi senčne strani, je končno spoznala in priznala naša sedanja vlada in spremenila veljavni zakon o socialnem varstvu državljanov. Tako je s L septembrom državljanom v socialni stiski povečala sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča njihovo preživetje. Značilnost nove socialne pomoči je tudi vnaprej predvidena rast: višina te socialne pomoči se bo namreč naslednji dve leti realno povečevala.
In kdo vse je upravičen do socialne pomoči? Po spremenjenem zakonu o socialnem varstvu so do denarne socialne pomoči upravičene tiste osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti - in na to ne morejo vplivati oziroma so že izčrpale vse druge možnosti za pridobitev sredstev za preživetje. Če samska oseba oziroma družina nima
V Vipapu Vidmu nov nadzorni svet
Po zamenjavi lastnika
KRŠKO - Krška družba Vipap Videm Krško, d.d., je prešla v lastništvo Češkoslovaške trgovske banke (ČSOB), potem ko je ta prevzela Investicijsko in poštno banko Praga (IPB). Banka ČSOB. ki so jo ustanovili 1964. leta, se je v začetku ukvarjala predvsems financiranjem zunanjetrgovinskih podjetij in je opravljala storitve na deviznem trgu. Leta 1999 sojo privatizirali, njen večinski lastnik je postala belgijska banka KBC iz skupine KBC Banking and Insurance Group. S prevzemom banke IPB je postala najmočnejša banka na Češkem in v srednji in vzhodni Evropi.
Potem ko se je spremenilo lastništvo Vipapa, so v družbi spremenili tudi nadzorni svet. V novem 8-član-skem nadzornem svetu so predstavniki ČSOB Ivo Kelt-ner, predsednik sveta, Jan Nevrzal, namestnik predsednika, Marek Ditz in Tomaš Stehlik. Preostala mesta nadzornega sveta so zasedli Miro Senica, odvetnik, Marjan Jurman, v Vipapu predsednik sveta delavcev, Roman Gane, član sveta delavcev Vipapa, in Branko Me-žič, predstavnik Vipapa na predlog sveta delavcev.
lastnih dohodkov, bo sama oziroma prva odrasla oseba (torej vlagatelj prošnje) upravičena do 30.354 tolarjev denarne socialne pomoči. Če gre za družino, bo druga odrasla oseba (vlagateljev zakonec ali zunajzakonski partner) prejela denarno socialno pomoč v višini 26.560 tolarjev, otroci do dopolnjenega 18. leta oziroma do konca rednega šolanja pa po 11.383 tolarjev na mesec. Vendar pa se bo znesek denarne pomoči v naslednjih dveh letih tudi realno povečeval. Prvič bo povišan L julija 2002, naslednje povišanje pa se bo zgodilo 1. januarja 2003, ko se bo denarna socialna pomoč povečala za nominalno 23 odstotkov.
Prvič se lahko pomoč dodeli največ za tri mesece. Nato bodo na centru za socialno delo presodili, ali so se okoliščine kaj spremenile; če bodo ostale nespremenjene, se upravičencem socialna pomoč dodeli za naslednjih šest mesecev. Če na centru za socialno delo ocenijo, da zaradi starosti nad 60 let, bolezni ali invalidnosti ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca, bo upravičencu pripadla pravica do socialne pomoči za eno leto. Seveda pa bodo upravičenci lahko dobili tudi trajno socialno pomoč: ta bo pripadla upravičencem, starejšim od 60 let, in tistim, ki so trajno nezmožni za delo ali so brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov in brez premoženja, poleg tega pa živijo doma in nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati.
Država je predvidela tudi dodatke k tem pomočem. Upravičenci bodo lahko v novem sistemu denarnih socialnih pomoči prejemali dodatek za pomoč in strežbo, ter dodatek za najemnino, če so dolžni plačevati najemnino za stanovanje. Poleg tega bodo upravičenci lahko tudi v novem sistemu dobili še izredno denarno socialno pomoč, če so materialno ogroženi.
VINKO BLATNIK
Vsak pes vsaj v malo pasjo šolo
Tako svetuje Jani Stepan ml. iz Črnomlja, ki se je pretekli mesec s svojim nemškim ovčarjem Mutzem udeležil svetovnega prvenstva šolanih psov v Novi Gorici
ČRNOMELJ - Sredi septembra je bilo v Novi Gorici svetovno prvenstvo šolanih psov, na katerem je sodelovalo 87 psov in prav toliko njihovih vodnikov iz 20 držav. Med njimi je bilo tudi pet tekmovalcev iz Slovenije, eden pa je bil za rezervo. Prav vsi člani slovenske reprezentance so bili na svetovnem prvenstvu debitanti, tako tudi Jani Stepan ml. iz Črnomlja s svojim nemškim ovčarjem Mutzem.
Že uvrstitev Stepana na svetovno prvenstvo je bil velik uspeh. Z očetom Janijem Stepanom st. sta namreč edina člana Športno-kino-loškega društva Bela krajina, ki tekmujeta v najzahtevnejšem programu. “S štiriletnim Mutzem treniram tri leta, vse zadnje leto pa so potekale kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Šteli so trije najboljši rezultati. Res, da sva se med svetovno elito znašla šele na 50. mestu, vendar sem prepričan, da sva sposobna narediti več. A ni bilo prave športne sreče. Sicer pa je bil pred nama le en slovenski vodnik s psom, ker pa sva na tako velikem tekmovanju tokrat nastopila prvič, je to za naju vseeno velik uspeh,” pravi Stepan, ki ne namerava obsedeti na lovorikah, temveč se z Mutzem prizadevno pripravlja na naslednja tekmovanja, zlasti pa na državno prvenstvo, ki bo ta mesec na Polzeli in že šteje za kvalifikacije za prihodje svetovno prvenstvo. Sicer pa se velikokrat udeležita tudi mednarodnih tekem v drugih državah.
Jani ml. in njegov pes imata treninge šestkrat na teden, pred pomembnimi tekmami celo dvakrat na dan. Mutz namreč trenira vse tri discipline: sledenje, poslušnost ter obrambo in napad. Janije tudi sam inštruktor za poslušnost in sledenje, sedaj pa dela še šolo za obrambo. Šolanje belokranjskih psov je nekoliko lažje, odkar so pred dobrim letom uredili poligon pri Vražjem kamnu, nedaleč od Črnomlja. “V Beli krajini seje v dobrem desetletju, odkar je bilo ustanovljeno Športno-kinološko društvo, izšolalo okrog 250 psov, prav sedaj pa jih šola okrog 20 Belokranjcev. Večina se jih za to odloči zaradi socialiacije živali. Priporočal bi vsem lastnikom psov, da se včlanijo v društvo, saj
Urbanistično arhitekturna delavnica v Črnomlju
ČRNOMELJ - Občina Črnomelj organizira v ponedeljek, 8. oktobra, in v torek, 9. oktobra, urbani-stično-arhitekturno delavnico na temo ureditve mestnega jedra Črnomlja. V sklopu delavnice organizirajo predavanja, ki se bodo začela v ponedeljek ob 15. uri s predavanjem dr. Dušana Pluta. Predavali bodo še: Janko Rožič, mag. Lučka Ažman Momirski, prof. Janez Koželj, dr. Stane Bernik, mag. Gojko Zupan in dr. Ana Kučan. Več informacij o delavnici lahko najdete na spletni strani Občine Črnomelj (www.crnomelj.si).
pogoj za članstvo ni rodovnik psov, ampak ljubezen do teh živali. Prav pa bi bilo, da bi vsak pes opravil vsaj malo šolo,” svetuje Stepan. Ob tem ne smemo spregledati, da v društvu nudijo tudi nasvete, pripravljajo predavanja, pohode, piknike.
M. BEZEK-JAKŠE
Sosedje, dobri in sploh
BIZELJSKO - Kaj so dobrososedski odnosi? Ce Hrvaška razstreljuje v svojem kamnolomu tik ob meji mine z vseh vetrov, ljudje v Sloveniji tik ob državni meji pa ne rečejo ničesar, ampak samo mirno poslušajo in vdihavajo...
Minute za šolarje
ŠENTJERNEJ - Župan šentjer-nejske občine Franc Hudoklin bo s sodelavci iz občinske uprave ob tednu otroka sprejel ravnatelja domače osnovne šole in predstavnike učencev ter prisluhnil njihovih problemom, predlogom in opozorilom. Sprejem bo danes ob 10.30 v občinski sejni sobi.
NOVO MESTO - V torek pred dobrim tednom dni so se šmihelski šolarji odpravili v šolo šele proti poldnevu, saj so imeli ta dan na urniku naravoslovne delavnice v okviru projekta Ve-selošolski raziskovalec. Na šoli je bilo veliko mentorjev Vesele šole, ki so obiskali pedagoško delavnico.
Gost iz Velike Britanije Steve Brown, kije eden od sodelavcev Britanskega združenja za napredek znanosti, partnerja Vesele šole, je veselošolskim mentorjem dopoldne predaval o uvajanju poskusov v pouk, popoldne pa so mentorji z Magdo Kastelic Hočevar ugotavljali, kako lahko pri pouku uporabljajo reviji Pil in Pil PLUS. Zatem so si učitelji ogledali, kaj počno šmihelski osnovnošolci.
Učenci so bili razdeljeni v več skupin, vsak učenec pa je delal v treh delavnicah. Njihov cilj je bil spoznavanje naravnih zakonitosti, ustvarjalno delo učencev, povezovanje teorije s prakso in povezovanje učencev in delavcev šole ob usmerjeni aktivnosti. Učenci nižjih razredov so delali poskuse z jajci, testirali copate, spoznavali lečo, dišeče škatlice, plovnost... Starejši pa so se posvetili vremenu, zraku, vodi, umetnim masam, mavrici, energiji in svetlobi in moči. Na koncu so v večnamenskem prostoru naredili razstavo, in tako drug drugemu pokazali, kaj so delali in kaj so se naučili.
Seveda so imeli mladi šmihelski šolarji ta dan za vse obiskovalce svoja vrata odprta, zato so učence lahko obiskali tudi nji-
Ulegla se je na cesto
NOVO MESTO - Policisti so 26. septembra nekaj po 3. uri pridržali vinjeno 42-letno L B. iz Brezja, ker je hodila po cesti in se nanjo tudi ulegla. Policisti sojo pridržali.
Evrobus pri nas
LJUBLJANA - Evrobus, potujoča knjižnica in informacijsko središče, ta teden spet kroži po Dolenjski. Beli krajini in Notranjski. Tako se je v ponedeljek dopoldne ustavil v Šentrupertu in popoldne še v Velikem Gabru, v torek dopoldne v Velikih Brusnicah in popoldne v Stopičah ter v sredo na Vinici in v Adlešičih. Danes dopoldne bo od 9. do 10. ure pri tovarni Unior v Starem trgu ob Kolpi in od 10. do 13. ure pri OŠ Stari trg, popoldne od
13.30	do 18.00 pa še na trgu pred kulturnim domom v Dragatušu. Jutri, 5. oktobra, bo Evrobus nadaljeval pot do Sodražice, kjer bo na obiskovalce čakal od 9. do
13.30	na trgu pod lipo, in nato še do Loškega Potoka, kjer bo na voljo od 14. do 18. ure v centru Hriba ob občini. V soboto dopoldne boste informacije o Evropski uniji lahko dobili na avtobusni postaji v Rakeku (od 9. do 14. ure).
hovi starši, stari starši, bratci in sestrice. Da so se obiskovalci na šoli dobro počutili, pa so skrbela dekleta v medijskem centru.
M. RAPUŠ
Kostelski rižni
NAJ BODO ZGLED VSEM -Na posvetu v Divači, ki gaje prejšnji teden pripravila Turistična zveza Slovenije, na njem pa je tekla beseda o večji vlogi turističnih društev pri oživitvi določenega območja, so predstavniki številnih slovenskih občin, ustreznih ministrstev in zavodov iz ust dr. Marjana Rožiča znova slišali pohvalne besede na račun TŠD Kostel. Izjemno lep in vzoren primer majhnega društva, ki je konkretno pokazalo, kako se lahko številni ude-janijo v tesnem sodelovanju s prebivalci. Naj bodo Kostelci vzor vsem!
VERIGA NA VHOD V KAMNOLOM - Da bi ustavili nenadzorovano odlaganje kosovnih odpadkov v Dinosov zabojnik v kamnolom nad Faro, kamor največ od drugod odlagajo vse povprek, bo občina kmalu poostrila nadzor pri vhodu v kamnolom. Uporabnikov naj torej ne preseneti veriga, ki bo praviloma priklenjena na steber. Odklenjena bo le v “obratovalnem času”. Sicer bo Komunala v ponedeljek, 8. oktobra, odvažala kosovne odpadke iz občine Kostel.
TELEVIZIJA V GOSTEH -Svetovni dan turizma so v Kostelu počastili s tremi dogodki. Uradno so odprli Trško pešpot, ki ima menda edina na širšem območju vse papirje za “obratovanje" in predstavili knjigo Petra Svetika Kostelski biseri. Ta se lepo prodaja, lahko jo kupite tudi na pošti v Vasi. Na ogled pa so postavili tudi razstavo fotolovca Janeza Koneč-nika. Hkrati so praznovali deseto obletnico ustanovitve Turističnega društva Kostel. Utripe s praznovanja je ujela TV Slovenija. Gledalcem jih bo pokazala v večernem terminu, v nedeljo, 7. oktobra.
OBKOLPSKI TURISTIČNI TEK - Člani TŠD Kostel v sodelovanju s Športno zvezo Kočevje in Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnica Kočevsko-Pokolpje, vabijo v nedeljo, 7. oktobra, ob 11. uri na četrti obkolpski rekreacijsko-turistični tek. Start
22,4	kilometrov dolge proge bo pri Fari, cilj pa v Dolu. Vsi udeleženci bodo tekli v eni skupini, štartnina znaša 1.500 tolarjev. Informacije na tel: 01-894175 (dr. Stanko Nikolič).
JANI STEPAN ML. IN MUTZ - Pri Stepa novih imajo štiri pse. Z enim tekmuje Jani mi, z drugim njegov oče, eden potrebuje za tekmovanja še leto dni treningov, eden pa je z njimi šele začel. Stepa nova sta prava kinološka zanesenjaka, tekmujeta pa zato, ker ju delo s psi veseli, ker tudi psa uživata v tekmovanju in ker na ta način predstavljata po Sloveniji in drugih državah svoje društvo in Belo krajino. (Foto: M. B.-J.)
NA DELU - Učenke višjih razredov v eni izmed delavnic. Po opravljenih poskusih so morale ugotovitve zapisati na delovne liste. (Foto: M. R.)
DEVETDESETI,ETN1KA - V septembru sta Viktor Poljanšek in Miha Gabrijan iz KS Bršljin praznovala devetdesetletnico. Ob tem jubileju so ju obiskali predstavniki Krajevne organizacije RK, Mestne občine Novo mesto in KS Bršljin in jima čestitali. (Foto: Anica Retelj)
Naravoslovna poskušanja
Veselošolski poskusi na OŠ Šmihel - Naravoslovne delavnice za učence in pedagoške za mentorje Vesele šole
90 LET KRAJNIKOVE MA ME - Štirje še živeči otroci (eden je že pokojni) so svojo mamo Marijo Krajnik z Vrhka pri Tržišču, ki je 26. septembra praznovala 90. rojstni dan, povabili na kosilo in prijetno druženje v gostilni Ulčnik. Mami, ki živi doma s sinom Vinkom, so prišli voščit predsednik sveta KS Tržišče Marjan Jamšek ter večina izmed 8 vnukov in 10 pravnukov ter ji zaželeli predvsem trdnega zdravja. Krajnikova mama je pred leti še imela težave z astmo, a se je tudi ta unesla. Pri jedi ni izbirčna; je vse od kraja. Je dolgoletna naročnica Dolenjskega lista in ga prebere od a do ž. Na posnetku slavljenka in otroci. (Foto: P. P.)
JUBILEJ DR. SUZANE FURLAN - Dr. Suzana Furlan, znana in priljubljena novomeška zdravnica, prva pediatrinja na Dolenjskem, je prejšnji četrtek obhajala svoj 89. rojstni dan. Ob tej priložnosti se je na praznovanju zbrala njena širša družina, kar pet rodov: ob njej še 5 otrok, 5 vnukov, 6 pravnukov in prapravnuk. Zadnjih 15 let dr. Furlanova s sinom Janijem zadovoljna biva v novomeškem domu starejših občanov. Predana zdravnica se spominja časov, ko je bila edina pediatrinja na Dolenjskem, ko ni bilo dežurne službe, vrata Furlane hiše - mož Tone je bil znani novomeški zobozdravnik - pa so bila podnevi in ponoči odprta za zdravstveno pomoč potrebnim. In še ena zanimivost: na isti dan kot dr. Furlanova obhajata rojstni dan tudi njena zadnja otroka, dvojčka Damjana in Tine, ki ju je rodila prav na svoj 38. rojstni dan. (Foto: A. B.)
ELEKTRONSKO POVEČALO 'ZA UROŠA - Slabovidni deček Uroš Pleskovič iz Novega mesta že ima elektronsko povečalo, ki ga uporablja v šoli, od minulega četrtka dalje pa ima eno povečalo tudi doma. Tako se bo učenec 5.b OŠ Center, ki ga pri izročitvi pripomočka, zaradi bolezni ni bilo, lažje učil, si po želji in potrebah povečeval slike, besede, tabele itd. Predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto Janez Kerine je povedal, da so za povečalo prispevali občinski odbor RK Novo mesto, učenci OŠ Dolenjske Toplice in Center Novo mesto, Dolenjske pekarne, d. d., Adria Mobil, d.o.o., Klub zdravljenih alkoholikov Novo mesto in predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Brane But. Uroševa mama Marjana Pleskovič se je zahvalila vsem darovalcem, še posebej pa Teji, Katji in A niti (na sliki) iz OŠ Dolenjske Toplice. Dekleta so namreč obiskale starejše ljudi in potem njihove pogovore zapisale v knjižici, denar od prodaje nekaterih izvodov pa namenile za Uroša, za čigar bolezen so izvedele iz našega časopisa. (Foto: M. R.)
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
NA OBISKU V OSILNIŠKI ŠOLI
“Otrok pri nas ni številka!”
Tudi v najmanjši slovenski občini po številu prebivalcev so otroci takšni kot povsod drugod: razigrani, zvedavi, navihani in včasih tudi nagajivi in poredni, drugič spet ubogljivi, pozorni, ustrežljivi in pridni, vedno pa prikupni in ljubki, da jih človek preprosto mora imeti rad. Takšni so tudi Ana, Aleš, Ines, David, Renata in Sandi - tri deklice in trije dečki, ki v letošnjem šolskem letu obiskujejo podružnično šolo OŠ Fara v Osilnici, ki ima eno najmanjših, če že ne prav najmanjše število učencev v državi.
Prve počitnice brez strahu
Pet učencev je najmanjše število, ki še opravičuje obstoj podružničnih šol. Pa vendar je ministrstvo za šolstvo pred dvema letom naredilo v Osilnici izjemo: dovolilo je kombinacijo štirih razredov. S četrtošolcem vred so namreč imeli na šoli le 4 učence. Podobno je ministrstvo za šolstvo naredilo izjemo že leto poprej in dovolilo pouk dvema učiteljicama, čeprav sta imeli skupaj le 10 učencev. Ravnateljica OŠ Fara Vera Cimprič razumevanje in naklonjenost pristojnega ministrstva toplo pozdravlja. “Imamo srečo, da se na ministrstvu za šolstvo zavedajo pomena, ki ga ima obstoj šole za življenje kraja,” pravi in dodaja, da lahko le upajo, dabo tako tudi v prihodnje, čeprav vsaj v naslednjih nekaj letih ne bi smeli imeti težav. Po podatkih o otrocih iz Centralnega registra prebivalstva z dne 1.1.2001, naj bi bili namreč na območju šolskega okoliša podružnične šole v Osilnici trije otroci,
Mirjana Šercer
ki naj bi šli v šolo prihodnje leto, trije leta 2003 in nato po dva otroka tja do leta 2007. Vendar pa gre za statistične podatke, ki so kot takšni vedno nekoliko vprašljivi.
Da je tako, je prepričana tudi učiteljica iz Osilnice. Kot domačinka iz Bosljive Loke pozna ljudi in dejanske razmere v osilniški občini. Letošnje počitnice so bile, kot pravi, po nekaj letih prve, ki jih je preživela brez strahu, da v jeseni ne bo imela dela. Vendar pa bo tako, kot je prepričana, pravzaprav samo še prihodnje leto, ko bodo imeli 7 ali 8 otrok, odvisno od tega, ali bodo februarja vključeni v malo šolo trije ali samo dva otroka.
Učiteljica Mirjana Šercer poučuje v Osilnici že osmo leto. Letos dela s tremi razredi hkrati. Renata in Ines sta namreč prvošolki, David, Ana in Sandi obiskujejo drugi razred, Aleš pa je najstarejši in se bo prihodnje leto, ko bo začel hoditi v četrti razred, vozil v šolo v Faro. Aleš bo sledil svojemu predhodniku, ki že letos hodi kot edini četrtošolec iz Osilnice na matično šolo. Tako je, kot pravi Šercerjeva, bolje zaradi same kvalitete pouka. Pred tremi leti so namreč ugotovili, kako zelo oteženo in skoraj nemogoče je delo, ko mora sočasno potekati pouk kar za štiri razrede.
Šolskega zvonca ni
Učenci so na učiteljico zelo navezani. Včasih morda že kar preveč. Dobro bi bilo, kot razmišlja za dobrobit svojih učencev, če bi jo vsaj za nekaj časa zamenjala kakšna druga učiteljica. To bi bilo tudi zanjo dobrodošlo, saj pogreša delo v kolektivu in se včasih počuti v Osilnici kar malce osamljeno. Seveda pa nima časa, da bi se zaradi tega predajala otožnosti. Trojna kombinacija od nje zahteva, da vlaga v priprave na pouk veliko energije in časa, med poukom, v katerem se prepletata samostojno in frontalno delo, pa mora biti popolnoma zbrana od 8. ure, ko se začne pouk, pa do 11.35, ko končajo, oziroma do 12.20, kadar imajo krožek. Na šoli imajo namreč oblikovalni in recitacijski krožek, v
SKRB ZA OTROKE - V osilniški občini dobro skrbijo za svoje otroke. Največ skrbi jim posveča učiteljica Mirjana Šercer, kije osilniškim otrokom kot druga mamica, skrbijo pa zanje tudi občinski uslužbenci. Obe prvošolki, od katerih je ena iz Papežev in druga s Sel, vozi namreč v šolo in iz nje tajnica občine Sandra Žurga s službenim avtomobilom. (Foto: M. L.-S.)
okviru katerega vsako leto pripravijo igrico za božič in nastope učencev na prireditvah, ki jih imajo že tradicionalno v kraju ob L novembru, kulturnem prazniku, dnevu žena in L maju, ki je tudi občinski praznik. V delo krožkov so vključeni vsi učenci, vsi pa tudi nastopajo na vseh prireditvah, kar nenazadnje tudi krepi njihovo samozavest in samostojnost.
Šolskega zvonca šola nima. “Ne držimo se strogo 45-ih minut pouka. Kadar jemljemo težjo snov, delamo tudi celo uro, če je potrebno,” pravi Šercerjeva. Pouk se začne tako, da z enim razredom začnejo novo snov, ostala dva pa medtem zaposli. Na začetku vsakega šolskega leta je otrokom težko, ker poslušajo snov tudi ostalih razredov. Vendar se na to hitro navadijo in imajo od takšnega načina dela, kot pravi Šercerjeva, kasneje korist. "Ko pridejo v peti razred, so zelo samostojni,” pravi o ugotovitvah učiteljev tudi drugod po Sloveniji.
Vse dogajanje je v šoli
“Otroci pri nas ne vedo, kaj pomeni biti žejen ali lačen, in nikoli ne rečem ne, ko želijo na WC,” pravi Šercerjeva, ki jim včasih dovoli tudi, da stečejo v bližnjo trgovino ali da med odmori, ko predvajajo glasbo, poslušajo njihove kasete. Kuhinja, kjer malicajo, je nasproti učilnice in
kuharica Sonja Gašparac, ki dopolnjuje ure, manjkajoče do polne zaposlitve, s čiščenjem šolskih in občinskih prostorov, jim vedno pripravi kaj okusnega. Čas malice je zato čas, ki ga imajo učenci najraje, od šolskih predmetov pa imajo najraje telovadbo. Kot zatrjujejo vsi v en glas, v šolo ne hodijo radi, vsi pa radi rišejo. Učiteljica jih pohvali, da Aleš zelo dobro bere in da je David dober matematik, ter da so vsi pridni učenci, ki se, znajo učiti. To dokazujejo osilniški učenci kasneje, ko pridejo v Faro, imajo pa, kot pravi Šercerjeva, nekoliko problemov zaradi narečnega jezika. Ker morajo zato, da bi osvojili knjižni jezik, veliko brati, se bodo letos vključili v projekt “Knjigobube”, tekmovali pa bodo tudi za bralno značko.
“Vse, kar se učencem dogaja, se jim dogaja v šoli,” pravi Šercerjeva o življenju v majhnem kraju, kot je Osilnica. Zato tudi zavzeto opravljajo vse naloge, ki izhajajo iz vključenosti šole v projekt eko šole, letos pa bodo imeli skozi vse leto delo tudi s projektom “Mirtoviški potok”, ki ga bodo izpeljali ob letošnjem letu voda v okviru projekta matične šole “Napeljimo vodo na svoj mlin”. Vse, kar počnejo in še bodo, pa bo le še dokaz več, da učenci pri njih resnično niso samo številke, pa čeprav je vsak izmed njih kot “številka” pomemben za obstoj šole.
M. LESKOVŠEK-SVETE
KOČEVSKO RIBNIŠKE JAME IN BREZNA
Popisane in podpisane stene
Pri raziskovanju jam jamarji večkrat vidimo na stenah jam in brezen razne podpise in napise - grafite. Podpisi obiskovalcev iz 19. in 20. stoletja so vrezani v mehko sigo in ponekod že delno zaliti, podpisi z grafitnim svinčnikom pa so se lepo ohranili do danes. Grafiti, največkrat napisani s kadečo baklo ali acetilenko, pa se začno pojavljati v jamah na kočevskem z začetkom vzpona nacizma. Na jamskih stenah so narisani kljukasti križi in tretjerajhovski grb. Po navadi je zraven tudi letnica risanja ter avtorjev podpis.
Najbolj ohranjena zapisa s svinčnikom sta v Gregčevi jami v Strugah. Eden je zapis o Stružancih, ki so si 15. avgusta 1936 ogledali jamo, drugi pa je podpis štirih partizanov iz leta 1942, pod podpisom je napis Smrt fašizmu svoboda narodu. V jamah v Črnem vrhu na Mali gori, to je v Gregčevi, Vrbovški ter Črni jami, pa se je od 1852 do 1856 podpisoval Nikolaj Hoffman. Jamarska literatura ga omenja kot obrtnika nožarja, sestavljavca pesmi ter zbiralca jamskega živalstva. V Vrbovški jami so podpisani otroci iz osnovne šole Polom, ki so imeli izlet leta 1960. V Črni jami pa seje na koncu jame leta 1889 podpisal neki Perz (Pirc).
V Lukovi jami v Ostenju nad Kolpo pri Žagi sta se v tridesetih letih 20. stoletja podpisala
V sigo vklesani napisi iz jame Viherle
Seliškar in Pehani, jamarja iz Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane, ki sta jamo prva uradno raziskala. Podpisi obiskovalcev, vrezani v sigo, so tudi v jami Viherle nad bilparsko steno ter v Jami treh bratov nad Grgljem. Tu pa je še ena zanimivost. V jami je svoje podpise na sigi in na blatnem dnu pustil tudi medved, kije šel skoraj 150 m daleč vjamo. Zato, obiskovalci, pozor!
V 85 m globokem breznu Žiglovca na Mali gori nad Ribnico pa je v sigov slap sklesana planika in podpis Janka Škrlja-Češarka iz Ribnice, ki je tudi sodeloval s skupino jamarjev Pavla Kunaverja iz Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane, ki seje vjamo spustila 10. septembra 1911.
Lepo in prav bi bilo, da bi se obiskovalci jam teh napisoy ne dotikali ali, kar je še slabše, da se čeznje ne bi podpisovali oziroma da se ne bi podpisovali. Zavedati se moramo, da ti napisi in podpisi spadajo v našo kulturno dediščino in nam marsikaj povedo o prvopristop-nikih v naše jame.
ANTON OBERSTAR, DZRJ Ribnica
KAKO SO KUHALE BABICE
Se je mogoče najti črno kuhinjo
Semiški osnovnošolci so se pod mentorstvom likovne pedagoginje Vlaste Henigsman letos udeležili srečanja mladih raziskovalcev zgodovine v Ljubljani, za katero so v okviru teme “Prehrana na Slovenskem" pripravili raziskovalno nalogo “Posoda naših babic”. Dobili so zlato priznanje, z njo pa so sodelovali tudi v Črnomlju na natečaju “Moj kraj”.
Učence, ki so začeli zbirati podatke kar za domačo nalogo pri urah likovne vzgoje, je zanimala posoda, starejša od 60 let, ki so jo njihovi predniki uporabljali za pripravo hrane, shranjevanje živil in iz katere so jedli. Vse, kar so udeleženci odkrili, so tudi risali, slikali, merili in fotografirali. Njihova naloga temelji predvsem na ustnih virih in anketi, ki jo je opravilo 170 učencev, ki so za informacije povprašali prav toliko starejšeh ljudi. Zaradi tega in tudi zato, ker je prav kuhinja od prostorov v hiši doživela največ sprememb, so zbrali veliko zanimivih podatkov.
V nalogi so učenci temeljito obdelali pleteno, leseno, pločevinasto, železno in lončeno posodo. Lotili so se tudi kuhinjske opreme, kot so skledniki in og-njiščna oprema ter črne kuhinje. Slednje so na semiškem koncu že
pred drugo svetovno vojno, v glavnem pa po njej, porušili in jih nadomestili s štedilniki. Zato so bili mladi raziskovalci še toliko bolj veseli, ko so odkrili, da si je v hiši, ki jo je Frančiška Kukar z Osojnika podedovala od Katarine Adamič, še mogoče ogledati črno kuhinjo, v kateri so uporabljali prav takšno posodo, kakršno §o raziskovali učenci.
Hišico, v kateri še danes ni elektrike, so postavili leta 1851 in šele leta 1963 je opečnata kritina zamenjala slamnato streho. Zanimivo je, daje leta 1920 ali 1921, ko je gorel Osojnik, ostalo nepoškodovanih le pet hiš, med njimi tudi Adamičeva. Budnim očem mladih zgodovinarjev ni ušlo, da je v črni kuhinji prav tako kot nekdaj, čeprav od leta 1983, ko je Adamičeva umrla v 93. letu starosti, nihče v njej ni zakuril. Strop je še vedno črn od saj, ki se tu in tam luščijo, po tleh pa je steptana zemlja. Dobro je še ohranjena odprtina v krušni peči, pred katero je zid, na katerem je Adamičeva predvsem poleti kuhala nad ognjem. Zraven je bilo še eno kurišče, kjer je v velikem železnem loncu kuhala prašičem. Pozimi pa je kuhala v krušni peči, ki sicer stoji v drugem prostoru. Sedanja lastnica, ki živi v sosednji novejši hiši.
pa je pod velb postavila kotel za žganjekuho. V hiši, ki je kljub častitljivi starosti dobro ohranjena, je namreč še vedno shranjena skoraj vsa oprema, ki jo je uporabljala Adamičeva, zato jo Kukarjeva skrbno zaklepa.
M. B.-J.
150 LET STARA HIŠKA - Lesena in kamnita hišica na obrobju Osojnika, pred katero stoji lastnica Frančiška Kukar, kljubuje času že poldrugo stoletje. Ker je v njej še vse tako, kot je bilo, ko so jo postavili, je bita za mlade semiške zgodovinarje kot učilnica zgodovine in bivalne kulture prednikov. Predvsem pa so bili veseli, da so v njej našli še edino črno kuhinjo v semiški občini. (Foto: M. B.-J.)
Interesna
opijanja
Kdo je pogruntal, da poleg denarja odpira vsa vrata tudi vino, ne bomo verjetno nikoli izvedeti, pa če še tako študiramo zgodovino popivanj. So se pa tega zelo dobro zavedali nekdanji socialistični podeželski veljaki.
Republiške partijske veličine, ki so odločale o denarju, so takoj po prihodu v deželico hitro zapeljati v eno od dobro založenih zidanic. Tam so hvalili njihove napake kot vrline, nazdravljali do nezavesti in marsikatera obljuba, izblebetana v omotici vinske kapljice, je postala dejanje. Pa je bi! speljan asfalt do Radoviče. Pa so pričeli kopati temelje za vrtec ali napeljali vodovod v Rosalnice. Z republiškim cven-kom, da se razumemo. Nekega metliškega župana bi se skoraj prijel vzdevek “tovariš pletenka", ker je vedno, ko je prekobalil Gorjance, peljal s seboj metliško črnino. "Kdor maže, ta vozi, "je obrazložil svoje mini podkupovanje ljubljanskih vplivnežev.
Finto so uporabljala tudi podjetja, da so na zaključevanjih prodala večje količine blaga. Najprej je bilo treba pošteno napojiti kupca, nato so zadeve tekle kol po maslu. Pa četudi z goljufijo: domačini so srkali borovničev sok, gostje pa metliško črnino. Biznis je biznis.
Napajanje čezgorjanskih gostov ni izkoreninil doktor Julij Nemanič s številnimi predavanji o kulturi pitja, četudi se je stanje izboljšalo do te mere, da je več blefiranja, kot ga je bilo nekoč. Se pravi, da smo kulturno osveščeni pri prvem in morda še drugem ' kozarčku, nato pa se počasi spreminjamo v nekulturne pi-jandure.
Da je navada železna srajca, je pokazal dogodek, ki se je pred kratkim zgodi! v Metliki. Nekega ljubljanskega gospoda, ki naj bi pomagaI Metličanom hitreje rešiti sicer dolgotrajne birokratske zadeve, so metliški prekaljenci napojili, da je potem drveI po Mestnem trgu, kot bi bil v tanku in ne v avtomobilu. Verjetno možakarja niso držali in mu zlivali pijače v grlo, dovolj je že, če so ga vzpodbujali in vsak posebej nazdravljali z njim. Resnici na ljubo: Ljubljančan se ga je nalil sam, a se ga najbrž ne bi tako hudo, če ne bi bil deležen injekcij podpore. Metlika je nevarna za vse tiste, ki mislijo, da morajo zliti vase vse, kar jim ljudje ponudijo. Na sončni strani Gorjancev je treba večkrat reči ne, ko vam ponudijo pijačo, sicer se vam prično kaj hitro prikazovati bele miši.
R S.: Ko je umiral neki ruski pisatelj, je strežnica vpila: “Naj ga dva držita, eden pa naj mu vliva žganje!" Umirajoči je komaj slišno prosit: “Me ne bi raje držal eden, dva pa vlivala?"
TONIGAŠPERIČ
Dobrodošli
v Novi Ljubljanski banki
Z oktobrom 2001 se Dolenjska banka d.d. s svojimi poslovnimi enotami in poslovalnicami združuje z Novo Ljubljansko banko d.d.
Skupaj s poslovalnicami pridruženih bank: Pomursko banko d.d.. Banko Velenje d.d. in Dolenjsko banko d.d. obsega poslovna mreža NLB d.d. 172 poslovalnic po Sloveniji.
Nova Ljubljanska banka d.d. je najmočnejša banka v slovenskem prostoru z največjim obsegom poslovanja. Po deležu mednarodnih poslov je vodilna med slovenskimi bankami.
Prepričani smo, da lahko tako posameznikom kot podjetjem ponudimo najboljše rešitve sodobnega bančništva in omogočamo podporo pri odpiranju novih priložnosti.
Ob združitvi z NLB d.d. bodo stranke Dolenjske banke postale stranke Nove Ljubljanske banke.
Veseli nas, da vam lahko ponudimo široko paleto storitev, od poslovnega bančništva in hranilništva do investicijskega bančništva za individualne stranke, javne ustanove, samostojne podjetnike ter mala, srednja in velika podjetja.
V svojih poslovalnicah lahko tudi vnaprej opravljate vse bančne posle na enak način kot do sedaj. V banki smo storili vse, da bi ob združitvi proces poslovanja potekal nemoteno in da boste z vsemi novostmi primerno in pravočasno seznanjeni.
Z veseljem vas pričakujemo v vaši poslovalnici Nove Ljubljanske banke.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Kaj lahko storimo za vas?
ODLIČNA LETINA PESE -Vsem naravnim nesrečam navkljub, ki so letos nagajale kmetom, se Rapuševi iz Gorenje vasi pri Šmarjeti lahko pohvalijo z zares odlično letino pese. Velika večina pes tehta več kot 6 kg, leva na sliki kar 6,5 kg, desna pa meri v dolžino 65cm. Ana Rapttš, ki je peso pridno okopavala, je na pridelek zelo ponosna, saj pravi, da tako dobre letine še ni imela. Njen mož Jože, ki pesi velikanki drži v rokah, pa je zaslužen za ogromne grozde na brajdi pred hišo.
LEPA PRIMERKA - Jurčka, ki jih drži Novonteščan Jože Udovič, sta rasla v Gornjem Lipniku pri Trebnjem. Večji tehta 1,.{0 kg, manjši 45 dekagramov. Našel ju je blizu svojega vinograda, ko je šel malo naokoli. "Če ima kdo večjega jurčka, naj ga pa pokaže, "je v šali rekel Udovič, ko je gobi prineseI v uredništvo Dolenjskega lista. (Foto: M. L.)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 4.10.
SLOVENIJA I
7.55	Tedenski izbor: Kultura: Odmevi; Mostovi; Knjižni kviz; Zgodbe iz školjke; Gospodar ribnika; Obiskali smo...; Življenje slovenskih vasi; 4x4-
13.00	Poročila - 13.30 50 let Slovenskega okteta -
I4.20	Mario -16.00 Slovenski utrinki -16.30 Poročila -16.45 Risanka -17.00 Enajsta šola -17.45 Humanistika - I8.20 Dosežki - I8.45 Risanka -
19.00	Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik -
21.00	Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 (Ne)znani oder
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama -15.20 Videospotnice -15.35 Svetniki in grešniki, dok. nad. -16.30 Nanizanka-17.00 Hartovi z zahoda, nad. -18.00 The Riddle of the Sands, film -19.30 Videospotnice -
20.05	Osamljen planet - 2I.00 Kam gredo divje svinje1, nad. - 2I.55 Poseben pogled, film - 23.35 Zločinski tango, nan.
KANAL A
9.15	Ricki Lake -10.10 JerrySpringershow - II.30 Begunec, nan. -12.30 Obala ljubezni, nad. - I3.15 Mladi in nemirni, nad. -14.45 Družinsko pravo, nan -15.40 Ricki lake-16.35 Zvezdne steze, nan. -17.30 Tretji kamen od sonca, nan. -18.00 Vreme -18.05 Cosby, nan. -18.30 Varuška, nan. -19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 20.00 Vrabec v roki in..., film - 22.00 Will in Grace, nan. - 22.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.00 Noro zaljubljena, nan. - 23.30 Seinfeld, nan. - 23.40 Danny-jeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah show - 10.00 Vse za poljub, nad. -
10.55	Črni biser - 11.50 Prepovedana strast nad.
-	13.10 Newyorška policija, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Prepovedana strast, nad. -17.20 Črni biser, nad. -
18.15	Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu. nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. -22.50 Tat za vedno, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.30 Napovedi in obvestila -17.15 Iz združenja lokalnih TV -17.45 Smo dobri gospodarji? - 18.15 Mladi upi - 18.50 Nas poznate1 -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Muzejski vlak - 20.40 Nas poznate? - 2I.00 Novice - 2I.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV - 22.45 Nas poznate? -
23.00	Novice - 23.I5 Motosport mundial
HTV I
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.30 Arrest and Trial, nan. - 10.00 Poročila - I0.05 Program za otroke in mladino - I2.00 Poročila - I2.35 Ti si moja usoda, nad. -13.20 Ameriški blues, film - I4.50 Sličica -15.00 Poročila - I5.05 Raziskovalec, nad.
-	I6.00 Izobraževalni program - I6.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdan - I8.30 Hrvaška kulturna dediščina - 19.00 Kviz - I9.I5 Risanka - I9.30 Dnevnik 20.I0 Strelni prostor, inf. magazin -
21.05	Željka Ogresta in gostje - 22:IO Poslovni klub
-	22.45 Odmevi dneva - 23.05 Z razlogom o znanosti - 0.00 Poročila - 0.05 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -11.05 Zabavni program - II.55 Govorimo o zdravju -12.25 Znanstveni magazin -12.55 Globalno zasedanje, dok. oddaja - I3.25 Intervju - I4.I5 Evro-magazin - I4.45 Pol ure kulture - 15.20 Program za otroke in mladino - I6.I0 Poročila za gluhe in naglušne -16.15 Otroška oddaja - 16.45 Hugo -17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje, nan. -19.30 Arrest and Trial, nad. - 20.10 Jack in Jill, nad. -
21.00	Polni krog - 21.20 Nikita, nan. - 22.05 Dok. nad. - 22.55 Retrovizor
PETEK, 5.10;
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Duhovni utrip; Kljukčeve dogodivščine; Risanka: Evvnajsta šola; Oddaja za otroke; Humanistika; Dosežki; Alpe-Donava-Jadran; Dr, Quinnova, nan. -13.00 Poročila -13.50 Oko viharja, dok. nad, -14.15 Prvi in drugi -14.35 Osmi dan - 15.05 Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila -16.45 Sanjska dežela -47.10 Iz popotne torbe - 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji - 18.15 Zemljepis celin: Antarktika - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, nan, - 20.30 Deteljica - 20.40 Pod žgočim soncem, nad. - 21.25 Vikarka iz Dibleyja. nan. 22.10 Odmevi - 23.05 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama -15.05 Videospotnice -15.35 Segrevanje zemlje, dok. nan. -16.30 Nanizanka- 17.00 Hartovi z zahoda, nad. - l8.00Cher-che Famille Desesperament, film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Sloves, nad. - 21.05 Bramvvell, nad. - 22.00 Kolesa, film - 23.25 Težavna ženska, nan. - 0.15 Iz slovenskih jazz klubov
KANAL A
9.15	Ricki Lake - 10.10 Jerry Springer show -
11.30	Pop'n'roll - 12.30 Obala ljubezni, nan. -
13.15	Mladi in nemirni, nan. - 14.45 Družinsko pravo, nan, - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze -17.30 Tretji kamen od sonca. nan. -18.00 Vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Varuška, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20
Jerry Springer show - 20.15 Čarovnice, nan. -21.10 Izganjalka vampirjev, nan. - 22.00 Vampirski vlak, film
POP TV
9.00	Oprah sho» - 10.00 Vse za poljub, nad. -
10.55	Črni biser - 11.50 Prepovedana strast, nad. -13.10 Raztresena Ally, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Prepovedana stast. nad. - l7.20Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Zaznamovan za smrt, film - 21.40 Nikita, nan. - 22.30 Tat za vedno, nan. - 23.20 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Muzejski vlak -17.45 Posavski obzornik - 18.15 Otroški mišmaš - 19.00 Novice
-	19.15 24 ur - 20.00 Rezerviran čas - 21.00 Novice - 21.20 Odkrito jjim skrito - 22.15 Kmetijski razgledi - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice -
23.15	Kako biti zdrav?
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.30 Arrest and Trial, nad. - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino -12.35 Ti si moja usoda, nad. -13.20 Sissi, cesarski poljub, film - 15.00 Poročila -15.30 Izobr. program -16.15 TV o TV -16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.30 Karolingi, izobr. odd. -19.00 Kviz -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik
-	20.10 Glasbena odd. - 21.00 Fargo, film - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Groza v Ulici brestov, film
-	0.25 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč 10.45 Poslovni klub -13.25 Strelni prostor, inf. magazin-
14.15	Željka Ogresta in gostje -15.20 Program za otroke in mladino -16.10 Poročila za gluhe in naglušne -16.15 Otroška serija -16.45 Hugo -17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Arrest andTrial, nad. - 20.10 Begunec, nad. - 21.40 Polni krog - 22.00 Mesečina - 22.50 Caffe Cine-ma - 23.30 Pravi čas
SOBOTA, 6.10.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Knjižni kviz; Ole Aleksander Filibom bom bom, film; Tednik - 13.00 Poročila - 13.25 Mostovi - 14.25 4 s 4 - 14.55 Američan, ameriški film -16.30 Poročila -16.45 Pika Nogavička, ris. nan. -17.10 Carski sel, ris. nan.
-	17.50 Na vrtu -18.15 Ozare -18.20 Starodavni vojščaki, nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes -
19.05	Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, film - 20.30 Truly, Madly, Deepty, film - 22.10 Obiskali smo..., nan. - 22.40 Poročila - 23.15 So pranovi, nad. - 0.05 Renesansa, nad.
SLOVENIJA 2
9.20	Videospotnice - 9.55 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 10.15 Murphy Brown, nan. - 10.40 Jasno in glasno - 11.35 Ko zlate citre zapojo -
16.00	Šport -19.30 Videospotnice - 20.05 50 let Slovenskega okteta - 21.25 Praksa, nan. - 22.05 Sobotna noč
KANAL A
9.20	Obala ljubezni, nad. - .13.30 Che Guevara, film - 15.10 Tako pač jel, nan. - 15.40 Mestece Angel. nad. -16.30 Matlock, nan. -17.20 Košaka -19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Kickbok-ser, film - 21.40 Ledeno hladni, nan. - 22.30 Živalski nagoni, film - 0.10 Rdeče petke, nan.
POP TV
8.30	Risanke - 11.00 Hroščeborgi, nad. - 11.30 Mladi Herkul, nan. -12.00 Šolska košarkarska liga -13.00 Preverjeno -13.50 TV Dober dan, nan. -
14.45	Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.40 Prva izdaja, nan. -16.30 Možje v belem, nan. - 17.30 Črno bele vezi, film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Utemeljeni sum, film - 23.00 Odpuščena, film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila -17.00 Iz združenja LTV - 17.30 Brez panike -18.00 Kmetijski razgledi -18.30 Smo dobri gospodarji? -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar -
21.00	Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Sara, ponov. - 22.15 Klepet z... - 23.00 Novice -
23.30	Motosport mundial
HTV I
8.00	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Narodna glasba in običaji -13.00 Prizma
-	14.00 Hrvaške manjšine v Evropi -14.35 Oprah show -15.25 Hruške in jabolka -16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 National geographic - 17.35 Darilo, film -19.30 Dnevnik 20.10 Škrlatna plima . film - 22.10 Družina Soprano, nan. - 23.05 Poročila - 23.15 Dvoboj - 23.30 Mini nad. - 2.00 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -14.45 Hišni ljubljenci -15.30 Oddaja za otroke - 16.20 Beverly Hills, nad. - 17.10 Briljanten - 18.05 Popularen, nan. -19.00 Maggie, nad. -19.30 Arrest and Trial, nad. 20.10 Survival, dok. nad. - 21.00 Poročila - 21.15 Hit HTV - 22.05 Glamur - 23.00 Moške svinje, nad.
NEDELJA, 7.10.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski: Mumini; Palček David -
9.55	Nedeljska maša -11.00 Dnevnik velikih mačk, nad. - 11.30 Obzorje duha - 12.00 Ljudje in zem-
lja - 13.00 Poročila - 13.10 Oddaja TV Koper -13.40 Ob 90-letnici prof. dr. Franceta Adamiča, nestorja slovenskih sadjarjev - 14.40 Pod žgočim soncem, nad. - 15.30 Sledi -16.00 Lingo -16.30 Poročila - 16.45 Vsakdanjik in praznik - 17.45 Slovenski magazin - 18.15 Življenje slovenskih vasi: Adergas -18.45 Risanka-18.50 Žrebanje lota - 19.00 Danes - 19.05 Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik - 20.05 Mario! - 21.50 Večerni gost -22.50 Poročila - 23.10 Zgodbe o knjigah - 23.20 Courting Courtney, film
SLOVENIJA 2
8.30	Tedenski izbor: Videospotnice; Bramvvell, nad.; Kam gredo divje svinje?, nad.; Obljubljena dežela; Pripravljeni; Ples pod slovensko lipo; Moj otrok mora živeti, nemški film; 50 let Slovenskega okteta - 17.55 SP v malem maratonu -18.25 Motociklizem -19.30 Videospotnice - 20.05 Svetniki in grešniki, nad. - 21.00 Murphy Brovvn, nan,-
21.30	Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 23.00 Iz slovenske operne ustvarjalnosti
KANALA
9.20	Bmladi in nemirni, nad. - 13.30 Operacija Ples, film - 15.15 Slavne zvezde, dok. oddaja -
16.15	Felicity, nan. - 17.10 Beverly Hills. nad. -
18.05	Melrose Plače, nad. - 19.00 Pop'n’roll -
20.00	Vojak, film - 21.45 Dosjeji X - 22.50 Jadranska liga
POP TV
8.30	Risanke - 11.00 Hroščeborgi, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nad. -12.00 Šolska košarkarska liga -13.00 Tuj otrok, film - 14.40 Otroški zdravnik, nan. -15.40 Gorski zdravnik, nan. -16.40 Možje v belem, nan. - 17.30 Hladna stran smrti, film -
19.15	24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.15 Ujetnice doma, film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Posnetek dogodka - 18.00 Podjetniška praksa - 18.15 Belokranjski obzornik -
19.00	Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.30 Podjetniška praksa - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice -
23.15	Od sobote do sobote
PONEDELJEK, 8.10.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4x4; Sanjska dežela; Iz popotne torbe; Srečanje z živalmi; Slovenski pesniki in pisatelji; Zmljepis celin: Antarktika; Na vrtu; Starodavni vojščaki; Sledi -13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja -
14.20	Polnočni klub - 15.30 (Ne)znani oder -
16.00	Dober dan. Koroška - 16.30 Poročila -
16.45	Telebajski -17.10 Radovedni Taček -17.45 Recept za zdravo življenje -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Klinika pod palmami, nan. -
21.00	Mednarodna obzorja - 22.00 Odmevi -
22.55	Brez reza
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama -15.30 Videospotnice
-	16.05 Sloves, dok. nad. - 17.00 Hartovi z zahoda, nad. - 18.00 Oddaja Maribor - 18.30 Štafeta mladosti - 19.30 Videospotnice - 20.05 Trend 20.35 Svetovni izzivi - 21.05 Studio City - 22.05 Kaj se dogaja z vremenom?, dok. nad. - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANAL A
8.55	Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake -10.10 Jer-rySpringcrshow-11.30 Dannyjeve zvezde -12.30 Obala ljubezni, nan. -13.25 Mladi in nemirni, nad.
-14.45 Družinsko pravo, nan. -15.40 Ricki Lake
-	16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Tretji kamen od sonca, nan. -18.00 Vreme - 18.05 Cosby, nan.
-18.30 Varuška, hum. nan. -19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Jerry Springer show -
20.15	Sreča v nesreči, film - 22.00 Will in Grace. nan. - 22.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.00 Noro zaljubljena, nan. - 23.30 Seinfeld, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
Nagrade v Črnomelj, Novo mesto in Ljubljano
Do roka smo prejeli 154 rešitev in žreb je izmed reševalcev 38. nagradne križanke izbral Ano Pezdirc iz Črnomlja, E>o Pucelj iz. Novega mesta in Ludvika Kocjana iz Ljubljane. Pezdirčevije pripadla denarna nagrada, Pucljeva in Kocjan pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 15. oktobra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 40”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 38. križanke
Pravilna rešitev 38! nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ŠKRABEC, AROMUNI, MATADOR, ŠOJA. AMI, ETAT, OL. PRIMA. OMOT, ROPAR. ROPOT. AMARNA, DARE, GAVIAL, ENNS. ENEJ. MOSKIT, CACA, AZTEK.
POP TV
9.00	Oprah show - 10.00 Vse za poljub, nad. -
10.55	Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Športna scena -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan.-15.30 Oprah show-16.25 Prepovedana strast, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Urgenca, nan. - 22.40 Tat za vedno, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Posnetek dogodka - 17.45 Smo dobri gospodarji1 -18.15 Športni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Klepetz... - 21.50 Kmetijski razgledi - 22.20 Športni pregled - 22.45 Nas poznate? -
23.00	Novice - 23.15 Podjetniška praksa
TOREK, 9.10.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Čarobni šolski avtobus; Radovedni Taček; Oddaja za otroke; Recept za zdravo življenje; Naokoli po Nemčiji; Klinika pod palmami, nan. - 13.00 Poročila - 13.10 Evropska glasbena noč - 13.35 Obzorje duha -14.05 Mednarodna obzorja -14.55 Renesansa, nad. -16.05 Prisluhnimo tišini -16.30 Poročila - 16.45 Zlatko Zakladko - 17.05 Izpod-nebnik, nan. - 17.45 Miti in legende, dok. nad. -
18.45	Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik -
20.05	Titani, ameriška nad. - 20.55 Aktualno -
22.00	Odmevi - 22.50 Globoka voda, drama
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama - 15.20 Videospotnice -15.55 Studio City -17.00 Hartovi z zahoda, nad. - 18.00 Gostišče, film -19.30 Videospotnice - 20.05 Dokumentarna oddaja - 21.00 Razvedrilna oddaja - 22.00 Rondo, hrvaški film -
23.30	Svet poroča - 0.00 Solar, slovenski film -0.10 Režiserjeva izbira, slovenski film -11.20 Noč in dan, film
KANALA
9.55	Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake -10.10 Jer-ry Springer show -11.30 Mladenič v modrem, nan.
-	12.30 Obala ljubezni, nad. -13.25 Mladi in nemirni, nad. -14.45 Družinsko pravo, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze, nan. -17.30 Princ z Bel Aira, nan. - 18.00 Vreme -18.05 Co sby, hum. nan. -18.30 Varuška, nan. -19.00 Ekstra magazin -19.17 Vreme -19.20 Jcrry Springer shovv - 20.15 Bud Spencer: Diamanti, film - 21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Seinfeld, nan. - 23.50 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah show - 10.00 Vse za poljub, nad. -
10.55	Črni biser, nad. -11.50 Prepovedana strast, nad. -13.10 TV Dober dan, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Prepovedana strast nad. - 17.20 Črni biser. nad. -
18.15	Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Obdolženi dijak, film - 22.30 Tat za vedno, nan. - 23.30 M.A.S.H.. nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.30 Napovedi in obestila - 17.00 Brez panike -17.30 Belokranjski obzornik - 18.00 Športni pregled -18.30 Podjetniška praksa -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice
-	19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 21.00 Novice -
21.30	Turistična oddaja - 22.05 Globalizacija, britanski dok. film - 22.35 Rezerviran čas - 23.00 Novice
SREDA, 10.10.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan. Koroška; Risanke; Zlatko Zakladko; Izpodnebnik, nad.; Lingo; Miti in legende, dok. oddaja; Titani, nad. - 13.00 Poročila - 13.40 Ole Alexsander Fi-libumbumbum, film - 15.05 Aktualno - 16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Male sive celice -17.45 Koralno mesto, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi - 22.55 Koncert mariborske filharmonije
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama -15.20 Videospotnice
-	15.55 Turistična oddaja - 16.25 Pripravljeni -
17.00	Hartovi z zahoda, nad. -18.00 Hitra gospa, film -19.30 Videospotnice - 20.05 Športna sreda
-	0.00 Umori, nan.
KANALA
8.55	Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake -10.10 Jer-ry Springer show-11.30 Dannyjeve zvezde -12.30 Obala ljubezni, nad. -13.25 Mladi in nemirni, nad.
-	14.45 Družinsko pravo, nan. -15.40 Ricki Lake
-	16.35 Zvezdne steze - l7.30Tretji kamen od sonca, nan. -18.00 Vreme -18.05 Cosby, nan. -18.30 Varuška, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Jerry Springer show - 20.15 Begunec, nan. - 21.10 Na kraju zločina, nan. - 22.00 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan - 23.00 Noro zaljubljena - 23.30 Seinfeld, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah show - 10.00 Vse za poljub, nad. -
10.55	Črni biser, nad. -11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Preverjeno - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Pre-
povedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -
18.15	Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Igra brez pravil, film - 21.45 Newyorška policija, nan.
-	22.40 Tat za vedno, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila -17.00 Odkrito ni skrito - 17.45 Klepet z... -18.15 V mojem košku je mavrica - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Teden otroka - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Odprta tema
-	22.30 Brez panike - 23.00 Novice - 23.15 Kako biti zdrav?
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	V nocojšnji oddaji V živo ob osmih zvečer vam bomo predstavili novo pridobitev Slovenskih železnic - Siemensov vlak EMV312 Desiro.
•	Odkrito ni skrito je naslov zanimive oddaje, ki jo bomo zavrteli v petek ob 20. uri. Tokratna tema so droge, ki lahko ubijajo. Ob 22.15 so ogleda vredni so tudi Kmetijski razgledi, ki bodo govorili o čebelah.
•	V oddaji Podjetniška praksa vam predstavljamo Tiskarno Vesel. Prispevek si lahko ogledate v nedeljo ob šestih zvečer.
•	Ob Tednu otroka smo poleg drugega pripravili tudi oddajo v živo, ki bo na sporedu v sredo ob osmih zvečer.
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Mariji Dragman, Krallova 4, Novo mesto. Čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu Studia D v ponedeljek ob 20.I0 v sklopu Večera domače glasbe, ponovitev pa ob nedeljah ob 17. uri, je ta teden takšna:
1.	(4) Pri nas je pa taka navada - ansambel Korenine
2.	(1) Dolenjski dimnikar - ansambel Gregorja Oblaka
3.	(2) Brez pesmi ni življenja - ansambel Jevšek
4.	(3) Ohcet bo - ansambel Petra Finka
5.	(8) Moj svet - ansambel Rog
6.	(5) Moje trte - ansambel Spomin
7.	(-) Očka odhaja - ansambel Mladi Dolenjci
8.	(6) Teci, teci Kolpa moja - ansambel Tonija Verderberja
9.	(7) Ni vse bogastvo - ansambel Štirje kovači
10.	(9) Ob cvičku - ansambel Slapovi Predlog: Smehljaj narave - Klemen Hribar
Kupon št. 40 Glasujem za: Moj naslov:
^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo niesto^
NAGRADNA KRIŽANKA 40
				7"	DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	ELEKTRIČNI ŠTEVEC	SOSEDNJI NAROD	ETNIČNA SKUPINA NA JUGU FILIPINOV	PTIČ DEŽEVNIK	RUDNINA, KALCIJEV GLINENEC	ATENSKI VOJSKOVODJA V PELOPONEŠKI VOJNI	DESNI PRITOK VOLGE
					PAVKA, BOBNIČA							
					ORODJE ZA IZDELAVO OTOROV							
					RUMBI PODOBEN J AM. PLES SKALA							
					>							LEV TOLSTOJ
AVTOR: JOŽE UDIR		DALJŠI, TANJŠI SKUPEK LAS	DESNI PRITOK MORAVE	LONDONSKI KONCERN GRpioš£>N BOJNI PLIN				PERGAMON SKI KRALJ GROBO DOMAČE SUKNO				
KAR SE PRIREDI V DOLOČENEM ČASU									MANJŠI OTOK PRI ZADRU USTAMRI-TEU ČESA			
ZADNJI DEL LETALA					POPUST DIPLOMATSKI DOPIS						BODEČ PLEVEL	OGNJENIK NA SICILIJI
ZAČETNIK BOLGARSKE KRAUEVE DINASTIJE						DUŠA UMRLEGA PRINC V EPU MAH ABHARATA				OVEN EDVARD NADAV		
LAŠKI KOSTANJ								ŽENIN ALI M<$V KUNTNER TONE				
ŽENA NEKDANJEGA ARGEN- TINSKEGA PREDSEDNIKA PERONA							MUSLIMANSKA SVETA KNJIGA					
POKRAJINA V JUŽNI AFRIKI							TUJA MENICA	•				
Sprejeli terminale
Naročili preko 200.000 potrdil
NOVO MESTO - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ugotavlja, da so občani dobro sprejeli elektronske oblike poslovanja. Od junija, ko so samopostrežni terminali to omogočili, pa do konca avgusta, so naročili preko 200.000 konvencijskih potrdil. Gre za potrdila za uveljavljanje pravice do nujnega zdravljenja (v javnih ustanovah pravilom brezplačnega) v času začasnega bivanja v nekaterih državah, s katerimi ima Slovenija sklenjeno pogodbo.
Prej je bilo potrdilo mogoče dobiti samo v območnih enotah ali izpostavah zavoda v času uradnih ur ali pa tudi na zavodovih spletnih straneh (www.zzzs.si). Tudi s pomočjo interneta je bilo naročenih preko 50.000 potrdil. Preprost način uporabe samopostrežnih terminalov za te namene je očitno pritegnil občane. Potrdila naročajo največ za Hrvaško (85 odst.) pa tudi za Italijo (5 odst.) in Avstrijo (4 odst.) Tudi Dolenjci in Belokranjci so poleti preko terminalov ali spletnih strani naročili več kot 20 tisoč potrdil.
Dodatne elektronske storitve omogoča zdaj vseh 275 terminalov v omrežju, saj je Zavod sredi septembra nadgradil tudi 12 terminalov, ki še niso omogočali uporabe na dotik občutljivega ekrana. Med njimi so tudi štirje terminali iz Območne enote Krško in terminal v Dolenjskih Toplicah.	„ „ „
B. D. G.
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
rssš.
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
ZRNO, d.o.o.
Gmajna 6, 8274 Raka
Trgovina Zrno, d.o.o., Raka, vam nudi ves material od temeljev do strehe po izredno konkurenčnih cenah in lastno dostavo na dom oz. gradbišče. V AKCIJI:
-	cement Anhovo 915,00 SIT
-	apno	476,59 SIT
-	opeka mod 6/1 109,48 SIT
-	armat. mreža 9x6
5.797,16 SIT
-	toplotni omet P 2500
949,00	SIT
-	boljši termo omet supertherm
1.199,00	SIT
-	stiropor sistem 5 cm do zaključnega sloja
1.390.00	SIT/m2 (najcenejša fasada v Sloveniji)
-	betonski tlakovci
1.428.00	SIT/m2
-	strešna kritina fondach -posebna akcija
Trgovina Zrno, d.o.o., Raka, vam poleg gradbenega materiala nudi kvalitetno:
-	izvedbo notranjih in zunanjih strojnih ometov
-	izvedbo vseh vrst fasad (avstrijskih proizvajalcev)
-	izvedbo tlakov
Trgovina Zrno, Raka, ima akcijsko prodajo umetnih gnojil:
KAN 27% 1820,00 SiT/vreča
Posebna ponudba vinogradniškega gnojila:
PK 0-10-30-3-1
3121,00	SIT/vreča
Na zalogi so tudi semenske pšenice: -profit	81,49	SIT/kg
-žitarka	69,36	SIT/kg
-	marija	69,36	SIT/kg
-ana	69,36	SIT/kg
Semenski ječmen:
-playsant	82,41 SIT/kg
Na voljo so tudi žita (ječmen, oves, koruza in soja) po konkurenčnih cenah.
Vse informacije na telefonskih številkah
07/49-75-410.07/49-75-086
Si.mobilov prodajni oddelek je naša stična točka s strankami. Da bi neposredne vezi s korporacijskimi strankami še učvrstili, potrebujemo sposobne ljudi za naslednja delovna mesta:
Predstavnik za prodajo poslovnim Stranjam na področju sta .
V tej vlogi boste odgovorni za naslednje naloge:
•	pridobivanje novih korporacijskih strank, npr. podjetij
•	podpora in skrb za obstoječe poslovne stranke
•	odkrivanje in zadostitev potreb naših korporacijskih strank z našimi izdelki
•	proaktiven odnos do strank v skladu z našo prodajno strategijo
Od kandidatk in kandidatov pričakujemo:
•	dobre prodajne izkušnje in priporočila pri delu z zahtevnimi korporacijskimi strankami
•	odlično poznavanje poslovnega okolja na področju Novega mesta
•	brezhiben pristop, izrazita tržna in predstavitvena spretnost
•	izkušnje pri prodaji opreme visoke tehnologije, hard in/ali softvvare sistemov ali telekomunikacijskih naprav
Posiovodja v Si.mobilovem centru v Novem mestu
V tej vlogi boste odgovorni za naslednje naloge:
•	komercialna in organizacijska sistematizacija, potrebna za uspešno poslovanje centra
•	vodenje majhne skupine prodajnih strokovnjakov
Od kandidatk in kandidatov pričakujemo:
•	vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju trgovine
•	izpit za poslovodje
•	zelo dobre organizacijske in motivacijske spretnosti
•	izrazit čut za odgovornost pri delu s strankami
Osebje v Si.mobilovem centru v Novem mestu
V tej vlogi boste odgovorni za naslednje naloge:
• kakovostna zadovoljitev potreb in podpora našim strankam
Od kandidatk in kandidatov pričakujemo:
•	najmanj 2 leti prodajnih izkušenj
•	željo po nenehnem izpopolnjevanju znanja o novih izdelkih in storitvah
•	izrazit čut za odgovornost pri delu s strankami
•	pozitivno naravnanost in prijazen pristop
Vzpodbudno delovno okolje bogatimo s kakovostnimi medosebnimi odnosi, sodelovanjem z mednarodnimi strokovnjaki, možnostjo dodatnih izobraževanj in konkurenčnim plačilom.
Pričakujemo tekoče govorjeno in pisno znanje angleškega jezika, poznavanje MS-Office programov, profesionalen odnos in predanost delu ter smisel za humor.
Če ste se prepoznali v naših pričakovanjih in izpolnjujete omenjene pogoje, Vas vabimo, da svoj življenjepis s spremnim dopisom v angleškem in slovenskem jeziku do 5. oktobra pošljete na naš naslov. Za ostale informacije o zaposlitvenih možnosti obiščite našo spletno stran www.simobil.si.
Veselimo se srečanja z Vami!
SLMOBIL d.d.
Kadrovska služba Šmartinska cesta 134b Sl-1000 Ljubljana E-mail: careers@simobil.si
vedno zame.	#
simobil
tutiitičnu dujeručijCL

AVDIO VIDEO BELA TEHNIKA
t
BTC
Novo mesto
RAČUNALNIŠTVO
MALI GOSPODINJSKI APARATI
TELEKOMUNIKACIJE

Trgovina in mesarija
VRŠČAJ
MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA TEL: 07/331-61-57
Največja slovenska zavarovalnica
VABI K SODELOVANJU
•	4 zavarovalne zastopnike za prodajo premoženjskih in osebnih zavarovanj (Šentjernej, Uršna sela, Novo mesto)
•	5 zavarovalnih zastopnikov za prodajo osebnih zavarovanj na posameznih območjih Metlike, Črnomlja, Kočevja, Trebnjega in Novega mesta
OD VAS PRIČAKUJEMO:
•	najmanj srednješolsko izobrazbo
•	veselje do dela z ljudmi
•	samoiniciativnost in iznajdljivost
PONUJAMO VAM:
•	ustvarjalno delovno okolje
•	samostojno in dinamično delo
•	stimulativne zaslužke
•	varno zaposlitev
Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov:
Zavarovalnica Triglav, d.d., OE Novo mesto, Novi trg 8, 8000 Novo mesto
m ffam ms zmum
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA POSEST - PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE
KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek. 4. oktobra - Franc Petek, 5. oktobra - Marcel Sobota, 6. oktobra - Vera Nedelja, 7. oktobra - Marko Ponedeljek, 8. oktobra - Brigita Torek, 9. oktobra - Abraham Sreda, 10. oktobra - Danijel
Lunine mene
10. oktobra ob 6.21 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: Od 4. do 7.10. (ob 17. uri) Moj vražji prijatelj. Od 4. do 7.10. (ob 18.30) ter 8. in 9. 10. (ob 20.30) Jurski park. Od 4. do 7.10. (ob 20.30) Pearl Harbour. 10.10. (ob 18.30 in 20.30) predpremiera.
ČRNOMELJ: 5.10. (ob 20. uri) Izgubljene duše. 6. in 7.10. (ob 18. in 20. uri) Dnevnik Bridget Jones.
GROSUPLJE: 4.10. (ob 19. uri) Doberman. 5.10. (ob 19. uri) Podmornica U-571.
IVANČNA GORICA: 4.10. (ob 19. uri) Podmornica U-571.
KOČEVJE: 6.10. (ob 18. uri) in
7.10.	(ob 20. uri) Doberman. 7.10. (ob 18. uri) in 8.10. (ob 20. uri) Podmornica U-571.
KRŠKO: 4.10. (ob 19. uri) ter od
5.	do 7.10. (ob 20. uri) Dungeons& Dragons. Od 5. do 7.10. (ob 18. uri) Lara Croft:Tomb Raider. 9.10. (ob 21.15) ter 10.10. (ob 18. uri) Hamlet.
9.10.	(ob 18. uri) ter 10.10. (ob 20. uri) Pearl Harbour.
NOVO MESTO - Dom kulture: 4., 5. in 10.10. (ob 18. in 20. uri) ter
6.	in 7.10. (ob 16.30, 18.15 in 20. uri) Mačke in psi.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od4.do 10.10.(ob20. uri) Hanibal.
RIBNICA: 6.10. (ob 21. uri) Podmornica U-571.
SEMIČ: 5.10. (ob 19. uri) Dnevnik Bridget Jones. 7.10. (ob 19. uri) Izgubljene duše.
TREBNJE: 5.10. (ob 20. uri) in
7.10.	(ob 17. uri) Lepotica pod krinko. VELIKE LAŠČE: 6.10. (ob 19.
uri) Podmornica U-571.
UGODNO pjodam 700 kg mešanega grozdja in 400 kg modre frankinje. 0 (07)4913 277 ali (031)415 446.	2116
HIDRAVLIČNO prešo in mlin za sadje prodam. 0 (07)8143 368.	2119
BELO mešano grozdje in žametno črnino prodam. 0 (031)292 643 ali (041 )330 536. DVOJE balkonskih oken z vrati (višina 221 cm, širina 237 cm), prodamo. S (01 )8361 272.	2135
NOV VISOKOTLAČNI-aparat za pranje, moč 100 barov, primeren za pranje avtomobila, vinskih sodov itn., prodam. Garancija eno leto. Informacije na 0 (041)330 033, popoldne.	2143
DRVA, mešana, suha, lahko z dostavo, prodam. D (07)3078 086.	2140
KLAVIR prodam. 0 ( 041 )689 471.	2115
MOŠT ali grozdje v okolici Trške gore prodam. 0(041)813 172.	2127
BRIKETE ZA KURJAVO zelo ugodno prodam, 0 (07)3847 506. 0 (07)3847 507.	1623
ROČNO izdelane ključavnice za zidanice prodam. 0 (07)3931414.	2126
RAZNO
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
TRAKTOR Ferrari, 24 km, s priključki (plugom in koso) prodam. fT (01 )8943 724
PARCELO na Vinjem Vrhu, 2200 m2, primerno za vinograd in zidanico, prodam. TT (07)3071 268.	2107
NATOLSTEM VRHU prodam lOOavinograda in zidanico. O (07)3085 968. 2133
PREKLICI
OPOZORILO! Vse, ki podžigajo moje premoženje, moje prihodke, moja imenovanja ter moj ugled, bom spravila v zapor! Resnična Ela Kreis, Celje.	2112
PRODAM
GROZDJE, belo in črno, mešano, prodam. 0(03)583 43 78.	2110
DRVA, bukova, kalana, prodamo. 0 (07)3084044.	2139
KORUZO za silažo ali zrnje ugodno prodam. S (07)3083 287.	2141
Št. 40(2719),leto 1.11 • Novo mesto, četrtek. 4. oktobra 2001 • Naklada 16.010 izvodov
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o,. časopisno založniška družbo Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p, 212 Direktor: Drago Rusija
Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica). Andrej Rartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, PaveI Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda r kolportaži 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportaznega izvoda oz. naročnini je upoštevan k-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Poslovni račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto:
02970-001 14251 16 (tolarski); 970-7100-4405/9 (devizni)
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502. odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: itlfo@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Računalniški prelom: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
MOTORNA VOZILA
BMW 318i, letnik 1985, igralni avtomat pikado in ročni nogomet prodam. 0 (050)653 773.	2120
FIAT MAREA, 1.8. ELX, 16V, letnik 1997, 135.000 km, kovinske zelene barve, v sa oprema, prodam. 0 (031 )355 321.	2130
POSEST
H ISO, še bivalno, z vsemi priključki, zraven še parcela za nadomestno gradnjo, 800 m2, v Šentpetru, Dolenjska, prodam. (01) 3641 288.	2122
DOMAČE PECIVO po ugodnih cenah (piškoti, potice, pecivo, torte). Dostava brezplačna. TS (07)3073 083, (041)746 330, Slaščičarstvo Rogljiček, Gornje Kro-novo 8, Otočec.	1753
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, nudimo.JIPH Medveše Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, (07)393 02 62. HLADILNIKE, zamrzovalne skrinje in omare vseh znamk popravljamo na domu. Menjamo tudi izolacijo na skrinjah, če puščajo vodo. IT (041 )414-078.	2047
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. fT (031 )623-000.	2049
KEMIČNO ČISTILNICO v obratovanju, z novo opremo, ugodno prodam. TT (041) 624-721.	2055
PREPIS VOZIL
041/546-159
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a
07/ 30 80 210 040/ 202 868
07/33-24-945
Garancija:	'avtomobili
•plačilne kartice 'pokojnina •osebni dohodek »nepremičnine
GOTOVINA TAKOJ
Pon-čet: 9.00-17.00, pet: 9.00-12.00
GOLDINVEST, d.o.o.. Glavni trg 14, Novo mesto
GOTOVINSKA
POSOJILA
MEDIAFlN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
041/538-235
delovni čas: vsak dan non-stop
REALIZACIJA TAKOJ !!!
DEŽURNE TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d.
Livada 8, Novo mesto ob sobotah: od 7. do 13.ure:
•	vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure:
•	Hipermarket Cikava
•od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova, PC Kandijska •
Kmetijska zadruga Krka, z.o.o. ob nedeljah: od 7. do 12. ure: ZNC
•	od 7. do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč
•	od 8. do 11. ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Dol. Toplice, Škocjan
•	od 8. do 11. ure: samopostrežba Bršljin
V	_______________/
MEŠANI pevski zbor išče zborovodjo. 0 (041)342 236, (041)983 355 - popoldne. UPOKOJENIM in ostalim nudimo družinsko varstvo v idiličnem okolju. TP (031)262 832.	2121
ODDAM sobe za pisarne ali stanovanja v centru Novega mesta. TT (041)621 890. IŠČEMO strokovno pomoč pri učenju angleškega jezika za osnovno in srednjo šolo ob koncu tedna. T5 (07)3322 299.	2134
ODSTOPIM grob v Gorenjem Gradišču, Šentjernej. O (07)3325 375.	2117
UČITELJICA inštruira nemščino, angleščino, slovenščino. Pokličite T2 (07) 3023 652 ali TT (07)3326 819.	2144
SLUŽBO DOBI
GOSTILNA MRAK, Sela pri Ratežu 18, išče natakarja (lahko pripravnik). 0 (07)3056 030.	2108
STRUGARJA ali STROJNEGA TEHNIKA (pripravnika) zaposlimo. MU-REN d.o.o., Dolenje Ponikve 34, Trebnje. 0 (07)3461 150.	2109
KONJAR dobi delo. Stanovanje, hrana v hiši. 0(01)3627 011.	2111
KUHARICO in NATAKARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. 0 07/33 22 765 ali 041/628 385.
V KAVA BARU Renata, Lokve II, Črno-melj, zaposlimo dekle za strežbo. (031)289 084.	2114
ZAPOSLIMO dekle za delo v strežbi. Možnost stanovanja. Okrepčevalnica Žvab. Žvab Polona s.p., Lokve 9a, Črnomelj. TP (07)3052 530.	2124
ZAPOSLIM natakarico. Harley, d.o.o., Mala Cikava 15a, Novo mesto. ®(041)621 890.	2128
HONORARNO ali redno zaposlim 1 do 2 slikopleskarja. Stanislav Rus. C (041)617 255.	2142
JANEZ Prosenik, s.p., sodavičarstvo, Paradiž 4, Trebnje, redno zaposlimo potnika, trgovca ali ekonomista za prodajo žganih alkoholnih pijač na terenu. (Dolenjska, Bela krajina. Štajerska in Ljubljana). 2145
STANOVANJA
OPREMLJENO enosobno stanovanje v centru Novega mesta oddam urejeni ženski. Ponudbe pod šifro: Center. 2026 ŠEGOVA, enosobno stanovanje. 43 m2, prodam. IT (041)476 310.	2113
2-SOBNO STANOVANJE v Kočevju, veliko 78 m2, prodam ali zamenjam za enakovredno v Novem mestu. Možnost kredita, ostalo po dogovoru. 041/ 730-151.
V ŠMIHELU oddajam dvosobno stanovanje z garažo. O (07)3347 095.	2125
GARSONJERO v Adamičevi ul. (Grm -Novo mesto) oddam. (031)239 109. OPREMLJENO dvosobno stanovanje v 2.nadstropju (57 m2), podstrešje in svoja klet v Semiču. © (041 )372 712.	2123
Neodplačna objava
Pa.pilo-t
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
vam ie na voljo vsak dan v tednu 24 ur na dan! Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam med delovnim časom na voljo osebno, nenehno pa na telefonski številki
TF 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto S 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice Izvedeli boste vse, kar vas zanima.
POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA!
CH€MS€ARCH.
Znanost v vaših rokah
NCH Corporation
Že skoraj osem let smo zastopniki velike in cenjene ameriške multinacionalne družbe, ki že 90 let uspešno razvija, proizvaja in trži kakovostne izdelke, namenjene vzdrževanju objektov in opreme v vseh vrstah industrije in ustanovah.
Zaradi razširitve dejavnosti želimo pridobiti ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za predstavitve naših izdelkov na območju
DOLENJSKE, BELE KRAJINE in POSAVJA
NUDIMO:
•	kakovostno usposabljanje in pomoč
•	samostojno delo
•	možnost dobrega zaslužka
PRIČAKUJEMO:
•	prizadevno osebo z lastnim prevozom in veseljem do dela z ljudmi
Vaše prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pričakujemo do 15. oktobra na naslov:
NCH d.o.o. Ljubljana, Parmova 53, 1000 Ljubljana
% f MESARSTVO KRUSIC
jp K Bezenškova 11, 1000 Ljubljana K l	tel.: 01/540-37-42
PO NAJVIŠJIH CENAH ODKUPUJEMO ŽREBETA IN KONJE.
ROK PLAČILA 15 DNI!
tel.: 041/653-525, 041/644-711,041-755-848
%
ŽIVALI
SPREJEMAMO naročila zabele kilogramske piščance. Obdelavnikih pa lahko dobite enoletne kokoši, mlade jarkice in purane. 0 (07)8189 710, 0 (07)8189 711, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec. 1650 AKCIJA! Piščanci, beli, za dopitanje ali zakol po 280 SIT/kg! Zaradi omejene količine sprejemamo naročila! Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej. 0 (07)3380 360. TRI kobile z žrebico prodam. 0 (07)3083 382.	2132
BREJO telico ali kravo prodam. 0 (07) 3077 030.	2105
KRAVO sivko in parcelo (Ragovo) prodam. 0 ( 07)3073 814.	2137
X SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto
S 07/30 24-791
Akcija: 15% popusta
HANKOOK, KUMHO, SAVA, BARUM, DUNLOP
Brezplačna hramba vaših gum.
Možnost plačila na 3 obroke s kartico American express in Magna.
DOLENJSKI UST • DOLENJSKI UST
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
Naročilnica za
DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:________________________________________
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):__________________
Upokojenec:
da
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:
Datum:
Podpis:
SREČANJE STAREJŠIH V BRUSNICAH - Krajevna organizacija RK Brusnice je v soboto, 29. septembra, v tamkajšnji osnovni šoli pripravila srečanje starejših občanov. Učenci OŠ so pripravili kulturni program, zbrane starostnike pa so nagovorili predsednik krajevne organizacije RK Slavko Lenarčič, predsednica novomeškega območnega združenja RK Anica Bukovec in novomeški podžupan Adolf Zupan. Na sliki: starejši so bili navdušeni nad nastopom mladih folkloristov. (Foto: M. R.)
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je nepričakovano zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča in teta
JOŽEFA JORDAN
iz Ostroga 44
Ob boleči nenadni izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 96. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, teta, stara mama, babica in prababica
ANA
KOŽELJ
z Loke 1 pri Šentjerneju
> v/o rvi e< id nS§i\
V času od 16. do 23. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Darja Rozman iz Družinske vasi - Timoteja, Staša Kobe z Dolža - Evo, Armina Hodžič iz Boršta - Irnesa, Magdalena Udovč z Dol. Težke vode
-	Matija, Branimirka Dušanič iz Straže - Sandro, Marija Voglar iz Krškega - Kajetana, Suzana Pavlič iz Drage - Anamarijo, Tanja Štajcer iz Metlike - Patri-ka, Anita Špringer iz Dol. Toplic
-	Jana, Jasna Šiška s Potoka -Tio, Andreja Zakrajšek z Dol. Ponikev - Jaka, Renata Retelj Godnjavec z Rožnega Vrha -
Nejca, Ksenja Colner iz Krškega
-	Tjašo, Katja Pavlovič iz Šutne
-	Saro, Sabina Vrlinič iz Butora-ja - Denisa, Milena Težak iz Slamne vasi - Nino, Andreja Bartoij Bele iz Gor. Lakovnic -Tilna, Bojana Rešetič iz Šentjerneja - Andraža, Anica Pezdi-rec iz Božakovega - Klaro, Tatjana Gorenc z Vrha pri Šentjerneju - Vito, Mojca Krivic iz Češnjic - Jaka, Lidija Hrastar iz Jezera - Gregorja, Karmen Štu-par iz Hruševca - Elizo, Ana Jevnikar iz Malega Bana - Marka, Petra Kastrevec iz Hrastja -Davorja.
tz Novega mesta: Mirjana Judež, Hladnikova 3 - Matijo, Lidija Gorenc, Klemenčičeva 3 -Nejo.	Čestitamo!
ZAHVALA
Samo za nas si živela, se nas veselila. Zdaj odšla si tja, kjer ni solza, ne trpljenja, ne gorja.
Ob boleči izgubi naše mame
MARIJE
KOŠAK
roj. Tičar
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in maše. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste skrbeli za njo v Domu starejših občanov Novo mesto, g. župniku za opravljen obred, pevcem z Bučke, izvajalcu Tišine; ge. Anki za ganljive poslovilne besede in pogrebnemu zavodu Blatnik.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ljubezen in pogum sta vodila tvojo barko po reki življenja.
Naj ti bo v objemu morja, kamor si zaplul, večno lepo.
Svojo življenjsko pot je v 68. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedi in brat
NIKOLAJ
BORŠTNAR
iz Glinka 7 pri Mirni
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebno hvala g. župniku za darovano sv. mašo in lepo opravljen obred, patronažni službi Šentjernej, Zvezi borcev, Društvu upokojencev Šentjernej za izrečene besede, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Oklešen. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vaščanom, pogrebnikom, trobentaču, g. dekanu, pevcem, govornici Mari za besede slovesa, DU Mirna, nekdanjim sodelavcem in vsem za spremstvo na pokojnikovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Olga, sinova Niko in Rado z družinama in ostalo sorodstvo
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto "S 07/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi te minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
V SPOMIN
Leto dni že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ne mine ura, dan ne noč, da nisi z nami ti navzoč.
6. oktobra bo minilo leto dni, odkar si nas zapustil, dragi mož, ate in stari ate
STANKO
KORASA
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in prižigate sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
JANJE SITAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo dr. Koklju, patronažnima sestrama Erni in Jelki, kolektivoma OŠ Dolenjske Toplice in Zdravilišča, organizaciji Zveze borcev, govornikoma, sosedom, prijateljem in pogrebni službi Oklešen.
Vsi njeni
Dolenjske Toplice, 1.10.2001
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila draga mama in stara mama
LJUDMILA
BARLE
Gor. Podboršt 5, Velika Loka
Naš stoletnik
Bilje oblačen dan, dež je rosil, naš jubilant sto let je slavil; svet se je čudno obnaša! in neprijetne dogodke s sabo prinašal.
Vendar, naš dragi jubilant, vaše življenje naj teče zdravo še naprej, v novem stoletju naj svet se napolni z mirom in modrostjo, da mogli zaživeti bi srečno in radostno.
JULIJA ČARMAN (Pesem so vaščani Križa posvetili svojemu stoletniku, Gorenčevemu atu)
•	Na eni strani prilagajanje evropskim cenam, pamet in odgovornost pa še vedno po vzoru “jugoslovanske šole".
•	Reklamno geslo mobilne telefonije bi moralo biti: Kdor ne čveka, ni Sloven 'c!
ZAHVALA
Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
ANA JAKLIČ
z Jame 6 pri Dvoru
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojni darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam izrazili sožalje ali drugače pomagali v teh težkih trenutkih ter pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Lepa hvala Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, govornici upokojencev Meliti za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen, pevcem za zapete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se kolektivom CP Novo mesto, Keko Varicon Žužemberk in Stiltex Ambrus. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Iskrena zahvala vsem, ki ste nam pomagali med boleznijo in v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojni pa darovali cvetje in sveče.
Žalujoči: sinovi z družinami
ZAHVALA
Ni večje bolečine, kol v dneh žalosti nositi i’ srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga
ANA BRULC
z Gor. Gomile 9, Šentjernej
Iskrena hvala vsem, ki ste pokojni izkazovali pozornost v času, ko jo je potrebovala. Hvala tudi vsem, ki ste se od nje poslovili in z nami delili žalost.
Vsi njeni
PORTRET TECjA TE<JnA
V veseli družbi polharjev v Rogu
Druščina polharjev Polh na Dolenjskem odprla poučno polharsko pot - Sezono lova na polhe so začeli s tradicionalnim polharjenjem - Veliko žira, bogat ulov
Jože Frelih
"Firma, ki se boji bolj pametnih, kot je direktor, na dolgi rok ne more biti uspešna,"poudarja razgledani 73-letni upokojeni podjetnik, vinogradnik in vinar Jože Frelih. Slovencem je bolj znan zlasti kot vinar. Prvi na Dolenjskem je začel pridelovati in negovati penine. Njegov "cviček od fare’ pijejo na sprejemih diplomati v številnih naših diplomatskih predstavništvih v tujini. Za svoja vina je prejel že številna odličja na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani in v Gornji Radgoni. Vsa vina oz. penine, tudi sortnega zelenega silvanca, prideluje Frelih iz grozdja, ki zraste na okoli 10.000 skrbno obdelanih trtah v sončnih vinogradih Zadrage nad Šentrupertom. Frelih je kritičen do tistih, ki ne cenijo dovolj čisto dolenjske, avtohtone dobre kapljice, s katero bi se lahko postavili kjerkoli. Pa tudi drugih domačih izdelkov, ki so dostikrat boljši kot uvoženi.
Njegova sestra Magda je umetnostna zgodovinarka v Ljubljani. Z Jožetom sta imela veliko smolo, da sta jima starša kmalu umrla. Jože je bil star II let, ko mu je umrla mama, 14 let pa, ko so Italijani očeta odpeljali v internacijo. Poročil se je leta 1949. Rodili so se mu trije otroci. Nad kmetijstvom je obupal ker so bili takrat preveč labilni časi. Takratni oblastniki so ga vmes tudi razlastili. Še dobro,
da je bi! gostilničar In kmet, in mu je takrat še vseeno kar dobro šlo.
V začetku šestdesetih let je prišel k njemu direktor Dane Lojze Krhin, če bi šel k njemu v službo. Postal je tehnični vodja. Ob delu je dokončal prvo stopnjo Biotehniške fakultete v Ljubljani, smer živilstvo.
Šentrupert še ni imel nobenega obrata, zato je na Veseli Gori hote! urediti točko z muzejem, zanimivo tudi za poslovne partnerji, kjer bi jim ponudili Da-nine in druge proizvode. V klet so že namestili velike sode, po 5.000 litrov. Vanje so že natočili malinov pa robidov sok... “Toda reakcija starih Mirnčanov, starih Danovcev, je bila, da to preveč vleče sem... Niso razumeli, za kaj gre, ” pravi Frelih. Dana je imela takrat dosti denarja, da bi lahko investirala. Posojala je denar, tudi Trimu, gradila vodovode... “To je bila zlata doba Dane. ” Tako označuje desetletje med 1960 in 1970. Hotel je, da bi naredili družbeni obrat kot Danino tovarno, saj je Dana potrebovala precej embalaže, predvsem plastenk za sirupe. Sprva je imel dosti velik, širok koncept. Videl je, kako kraji z več zaposlenimi hitreje napredujejo, zato je razmišljal, kako bi tudi v Šentrupert pripeljal obrat za embalažo. A ker ni bilo razumevanja, je šel stran. 'Potem sem v to padel "pravi Frelih temu, kako je nastala Plasta, močno podjetje, ki ga je oče Jože, ko se je upokojil preda! v roke sinu Francu.
Takrat je 4 leta imel nekakšno nadomestno službo, bil je potnik za Istravino, in začel graditi svojo firmo Plasto. Pri potnikih so bili važni samo rezultati, ne delovni čas. Pri Jožetu Frelihu pa sta vedno nekaj veljali pridnost, doslednost, natančnost in tenkočutnost za nove izzive. Brez tega ni napredka.
PAVEL PERC
Hoja po žerjavici v Novem mestu
NOVO MESTO - V soboto, 6. oktobra, se bo na parkirišču tovarne Labod v Novem mestu dogajal ritual ognja s pričetkom ob 15. uri. Najpogumnejši se lahko poskusite v hoji po žerjavici. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko obrnete na Franja Trojnarja na telefonski številki 02/32 00 450 ali mobilnem telefonu 041/695 171. Lahko si ogledate tudi spletno stran na naslovu: www.hoia-pozeriavici. com. Cena rituala je 6.000 tolarjev.
PODSTENICE - Na Dolenjskem ima polharjenje ali tudi “polhanje”, kot pravijo v teh krajih, večstoletno tradicijo in je kot najznačilnejša zvrst kmečkega lova edinstveno v Evropi, kjer je polh redek in tudi zavarovan. Danes lov na polhe ni nuja, je pa kot tradicija močno zakoreninjena predvsem na Dolenjskem in Notranjskem.
Kar sedemdeset prizadevnih članov polharske druščine Polh iz Podstenic že več let ohranja tradicijo polharstva ter polha tudi proučuje in obvešča javnost o pomenu ohranjanja njegovega življenjskega prostora. Preteklo soboto, 29. septembra, so odprli dva kilometra dolgo polharsko pot, zdaj pa pripravljajo knjigo, v kateri bodo zbrali vse o polhu.
Pot je ob svečanih zvokih ro-gista Sreča Špilarja in pokanju biča, ki ga je vihtel polhar Rudi Legan, odprl župan občine Dolenjske Toplice Franci Vovk. Predsednik druščine Stane Kumelj in tajnik Franc Zavodnik
sta se ob tem zahvalila vsem sponzorjem, ki so podprli ureditev Polharske poti in omogočili tudi izdajo zloženke.
Samida, ki med drugim izvrstno obvlada tudi izdelavo pasti. Pot se izteče pri raziskovalni ploskvi, kije namenjena le za prouče-
ODPRLI POLHARSKO POT - Topi iški župan Franci Vovk je skupaj s predsednikom društva Polh na Dolenjskem Stanetom Kumljem odprl Polharsko pot. Polharjem in gostom je vse skrivnosti lova na polhe izdal izkušeni polhar Albin Samida, kije med drugim izdelal tudi novo dvojno past. (Foto: S. M.)
POLHARIJA NA KOGLEM - Janez Kermc, dolgoletni uspešni predsednik KS Šmarjeta.je družaben človek in dober gostitelj. Zadnja leta pri svoji zidanici na Koglem, vinorodnem griču nad Staro vasjo pri Šmar-jeti, konec septembra pripravi polharijo. Gre pravzaprav za družabni večer, na katerega povabi svoje številne znance in prijatelje. Zadnji petek zvečer se jih je pri njem zbralo blizu 100. Bilo je veselo, da malokdaj tako. Rdeča nit tega srečanja je vedno polharija. Pri tem pa so vedno “ta glavni" Uršenčani. Matija Zamida (desni) s svojo polharsko druščino je nastavil dvajset dvojni polšjih pasti, a zaradi svetle noči, ko se polhi skrivajo pred sovo, se je ujelo komaj 5 polhov. Uršenčani so to predvideli in s seboj prinesli veliko skledo v njihovih revirjih ujetih polhov, tako da je vsak gost lahko poskusil to specialiteto. (Foto: A. B.)
Več kot sto polharjev in gostov je po zanimivi poti s trinajstimi točkami vodil Andrej Hudoklin iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Pot se začne pri komaj opaznih ruševinah in ostankih nekdanje kočevarske vasi, v nadaljevanju pa opozarja na zanimivosti in posebnosti roškega gozda, njegovega rastlinskega in živalskega sveta ter nenazadnje tudi na polha in njegovo življenjsko okolje.
Prvi skupini na novi učni poti je najpomembnejšo polharsko veščino, t.j. nastavljanje pasti, prikazal izkušeni polhar Albin
vanje in ne za lov polhov, ter v polharskem domu, kjer je kotiček z zbirko polhov in njihovih sorodnikov, pa tudi starih pasti.
Člani polharske druščine so popoldne nastavili pasti in pripravili pravo polharjenje. Še posebej živahno je bilo zvečer po bogati polharski večerji, ko so se mladi polharji pomerili v kvizu, uprizorili pa so tudi polharski krst, ki ga je prejel Albin Samida. Letošnji ulov je bil zaradi dobre letine, predvsem žira, dober, saj so po pobiranju polharskih pasti polharji prešteli kar 360 polhov. SLAVKO MIRTIČ
LIMONE ZA TO IN PRIHODNJE LETO - Jože in Marica Gliha iz Žužemberka imata na svojem vrtu poleg iudovtih rož in grmovnic tudi limonovec, na katerem počasi dozoreva več deset limon. Prvi dve limoni bosta obrala čez nekaj tednov, ko postaneta rumeni, ostale pa šele prihodnje leto. Drevo sta vse leto pridno zalivala in skrbela zanj, čez zimo pa ga bosta prenesla na toplo. (Foto: S. M.)
Festival Stična
STIČNA - Tukajšnje kulturno društvo je pripravilo 2. Festival Stična z glasbenimi, gledališkimi in likovnimi prireditvami. V soboto, 29. septembra, so odprli razstavo slik, ustvarjenih na slikarski koloniji in otroški ustvarjalni delavnici oblikovanja gline, sledili sta lutkovni predstavi, ogled arheološkega najdišča Cvinger ter gledališki predstavi. Nerodna Avguština v izvedbi Studia Anima in ulična predstava Kolesar Buffetto v izvedbi Ravila Sultanova. Festivalski dan seje zaključil s koncertom
REBEKA DREMELJ, MISS SLOVENIJE 2001 - Rebeka Dremelj s Senovega je že na lokalnem izboru za miss Slovenije doživeta posebej glasen aplavz občinstva, kije v takratnem samozavestnem nastopu 21-letne študentke in njenem videzu videlo veliko tistega, kar prinaša lepotno krono. Rebeko Dremelj so na letošnjem jubilejnem desetem izboru za miss Slovenije 2001 v Ljubljani razglasili za najlepšo Slovenko.
LJUl OMER - V galeriji Ante	Našo državo bo 16. novembra zastopala na tekmovanju za miss sveta,
Trstenjak bodo jutri, 5. oktobra, ga pripravljajo v južnoafriškem mestu Sun City. Prva spremljevalka odprli razstavo slik novome- miss Slovenije je poslala Mihaela Kukovec, mesto druge spremljevalke škega slikarja Janka Orača. je osvojila Lucija Gubenšek. (Foto: Tomi Lombar, Delo)
rockovske skupine OFF.
Orač razstavlja v Ljutomeru
Glinasti vodomci v Ameriki
VELIKI NERAJEC -Sredi septembra so v ameriškem Koloradu odprli razstavo plakatov vabljenih avtorjev, na kateri sta na ogled tudi dva plakata slovenskega oblikovalca Edija Berka. Eden od njiju je plakat, ki ga je Berk oblikoval za lansko 13. razstavo domačih in umetnostnih obrti v Slovenj Gradcu in Ljubljani. Na njem so predstavljeni piskajoči vodomci iz gline, ki jih izdeluje domača obrtnica Vera Vardjan iz belokranjskega Velikega Nerajca.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Tudi branjevke se morajo držati zakonov - Ko je pel Adoramus, so se novomeški televizijci selili na Cikavo - Žužemberk odrezan od Ljubljane in sveta
Kristina iz Novega mesta ob tržnih dneh rada obišče novomeško tržnico, kjer je pred kratkim pri eni od branjevk kupila skuto, a je doma ugotovila, daje stara, saj je bila že skoraj siva. Ugotavlja, da je kakovost prehrambenih izdelkov, kijih prodajalci ponujajo na tržnici, pogosto vprašljiva, cene pa so precej navite. Tudi za Špeh, ki ga ena od branjevk ponuja kot domačega, sumi, da je kupljen v trgovini, kjer je njegova cena bistveno nižja. Zanima jo, ali inšpektorji sploh kontrolirajo, kaj vse se prodaja na tržnicah in kako lahko ukrepajo, če ugotovijo, da je kaj narobe. - Vodja novomeške območne enote zdravstvenega inšpektorata je pojasnila, da in-
N
Halo, tukaj je
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bratci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\______________________y
špektorji kontrolirajo živila, ki se prodajajo na tržnici in v primeru nepravilnosti ukrepajo v skladu z zakonom, ki za kršitelje predvideva tudi ustrezne kazni.
Marinka iz Novega mesta je ljubiteljica oktetov. Novomeški oktet Adoramus je v petek, 14. septembra, ob 10-letnici delovanja v avli osnovne šole Grm pripravil slavnostni koncert, na katerem je predstavil tudi svojo novo zgoščenko, vendar novomeška televizija o tem ni poročala, čeprav naj bi jim organizator prireditve poslal dve vabili. Zanima jo, če je res, da jim je treba vnaprej plačati, da pridejo. Odgovorni urednik Vašega kanala Marjan Moškon je pojasnil, da so prav ta dan novomeško televizijo selili iz Adamičeve ulico na Cikavo. Da ne bi gledalci ostali brez programa, so morali številne aparature preseliti prej kot v enem dnevu, pri čemer so sodelovali vsi zaposleni in veliko honorarnih sodelavcev. Kar pa se tiče plačila za snemanje tovrstnih prispevkov, je povedal, da je plačevanje poročanja o kulturnih in drugih dogodkih v nasprotju z novinarsko etiko. Vendar se kljub vsemu vedno ne morejo odzvati vabilom, saj večina njihovih snemalcev in poročevalcev sodeluje ljubiteljsko za simbolične honorarje in ne morejo biti vedno na razpolago, pa tudi opreme včasih nimajo dovolj, da bi lahko spremljali več dogodkov istočasno.
Tanja iz Žužemberka je potožila, da je Suha krajina tako re-
koč odrezana od sveta, saj so ukinili še zadnji avtobus, ki je v Ljubljano peljal podnevi. Sama nima avtomobila, zato mora, če se hoče peljati v Ljubljano na enega izmed delavskih avtobusov, od katerih iz Žužemberka zadnji odpelje ob 5.30. Direktor žužemberške občinske uprave Vlado Kostevc je pojasnil, da so na občini s tem dobro seznanjeni. Zasebno podjetje I&I je ukinilo vse avtobusne linije med Novim mestom in Ljubljano preko Žužemberka, saj so bile zaradi premajhnega števila potnikov nerentabilne. Občine Žužemberk tedaj o tem ni nihče uradno obvestil, pač pa so se nanjo obrnili za pomoč prizadeti občani. Stopili so v stik z drugim podjetjem (FS Prevozi), ki je začelo L septembra, voziti po istem voznem redu od Dvora do Ljubljane, vendar seje na njihov vozni red pritožilo ljubljansko podjetje LPP, zato lahko FS zdaj vozi le do Ivančne Gorice, kjer morajo potniki prestopiti na avtobuse LPP, kar njihovo potovanje precej podraži. Kostevc je še povedal, da se občina poskuša dogovoriti z LPP, vendar je težko karkoli obljubiti. Morda bo več možnosti po letu 2003, ko naj bi država za tovrstne proge razpisala koncesije in jih tudi subvencionirala.
Jelka Berce Žgajnarje poklicala, da bi izrazila podporo dr. Pavlinu. Meni, da ne bi bilo prav, če bi tako dober zdravnik zaradi enega spodrsljaja ne smel več opravljati svojega poklica.
Razstava gob
NOVO MESTO - Gobarsko društvo Novo mesto bo v petek in soboto, 5. in 6. oktobra, v osnovni šoli v Bršljinu pripravilo razstavo gob. Gobe bodo za razstavo nabrali člani društva, ogled bo možen oba dneva med 8. in 18. uro in bo brezplačen. Člani društva bodo v času razstave obiskovalcem na voljo tudi za strokovno razlago o razstavljenih gobah.