Leto V. Y Celju, dne 19. avgusta 1910. Št. 33. Ishaja Task četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Fse pošiljat ve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati a» immIov: „Narodni List" v Celju.— Reklamacije bo poštnine proste. — Uredništvo: Schiller]èva cesta štev. 3. „Narodni List" staue za celo leto 4 K, za pol leta 2 E, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka etane IO «in. Oglasi se računajo po 12 vinarjev en« petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust ogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti n» .ilcv: „Narodni List" v Celju. Volilcem občine Dne 22. in 23. avgusta 1910 se vrše volitve v občinski zastop naše občine. Tretji razred voli dne 22. avgusta od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne, drugi razred dne 23. avgusta od 8. ure zjutraj do 11. ure predpoldne in prvi razred isti dan od 3. do 5. ure popoldne. Volilci! Dve stranki se potegujete za zmago. Na eni strani celjski Nemci, nemškutarji in Štajercijanci, na drugi strani združeni slovenski kmetje, hišni posestniki in obrtniki. Mestna, nemškutarska ali štajercijanska stranka dela z vsemi močmi, z grožnjami in obljubami, % pivom in vinom, da bi premotila volilce in pri teh volitvah dosegla zmago nad slovensko stranko. Nemškutarska stranka ima očiten namen, raztrgati lepo okoliško občino, odtrgati od okolice najlepše in najbogatejše dele kakor Gaberje, Zavodno in Breg — ter jih združiti z mestom, kmetom in obrtnikom slovenskim pa pustiti oglodano kost ter jih pahniti v nesrečo! Štajercijanska ali nemškutarska stranka ima namen, naložiti na rame okoliških davkoplačevalcev nove davke, upeljati za celjski vodovod tudi v okolici davčne doklade in Vas obremeniti z najemninskim novčičem! Nemškutarska ali štajercijanska stranka ima namen, zvaliti ogromne mestne dolgove v visokosti treh milijonov tudi na del okolice in bi se pri tem še zapravilo lepo premoženje čistih 90.000 K, katero je pridobila občini dosedanja slovenska večina! Štajercijanska ali nemškutarska stranka ima namen, spraviti v okoliško občino za komandante dr. Ambrožiča, Teppeja, Rebevscheka, Westena, Jarmerja, Pfeiferja iz Westenove tovarne in druge, da bodo ti slovenskega kmeta in obrtnika tako stiskali kakor se to godi sedaj slovenskim obrtnikom in hišnim posestnikom v Celju, kjer si Slovenci mnogokrat življenja niso varni! Slovenski volilci! Ostanimo zvesti svojemu narodu in bodimo složni, da nas sovražnik ne premaga! Bodimo prepričani, da le Slovenec mora in more Slovencu pomagati in da še nikoli in nikjer na svetu ni pomagal Nemec in nemškutar Slovencu. Petindvajset let je bila občina okolica Celje v slovenskih rokah. Slovenski občinski odbor je skrbel za dobro gospodarstvo v občini, je pomnožil občinsko premoženje za lepo svoto 90.000 K. Dosedanji slovenski občinski odbor je izhajal z razmeroma nizkimi dokladami, ker smo jih plačevali v okolici do sedaj samo 50%, med tem okolica Celje! ko morajo plačevati naši meščani v Celju z vodno in najemninsko doklado vred skupaj 61 %. Uradniki in drugi celjski prebivalci silijo iz mesta ven in se selijo v okolico, ker je v okolici boljše in cenejše živeti in so manjši davki kakor v mestu, gotovo najboljše spričevalo, da se v okolici dobro gospodari. Željam slovenskih volilcev se je ustreglo s tem, da je dosedanji občinski odbor sklenil za Gaberje, Spodnjo Hudinjo in druge važne okolice naše občine precej dobrega in novega, (kanalizacija, regulacija, razsvetljava i. t. d.), dalje da je n. pr. tudi sklenil upeljavo lastnega straniščnega izvoza, vsled česar ne bo treba gledati našim kmetom in posestnikom na milost mestnih komandantov. Slovenski volilni odbor je ugodil želji volilcev in je postavil sporazumno z zaupniki precej novih mož za kandidate, ki bodo s podvojeno silo delali v korist občine in njenih davkoplačevalcev. Volilci! Ura odločitve je blizu. — Ne pomišljajte se, — pojdite vsi složno na volišče in volite soglasno v občinski odbor sporazumno postavljene slovenske može! Nikdo naj ne ostane doma, vsak naj stori svojo dolžnost, da bode naša zmaga tem lepša. — Dr. Ambrožiču in njegovim pristašem moramo dati nauk, da se od njih ne pustimo koman-dirati; moramo njim jasno povedati, da slovenskim okoličanom celjski Nemci in nekateri nemškutarji ne bodo gospodarili! — Naš denar in naši žulji niso za to tukaj, da bi dr. Ambrožič in njegovi privrženci podpirali z njimi Südmarko in Schulverein ni plačevali dolgove mesta Celje! Volilci! Če želite mir v občini, če želite redno gospodarstvo, če hočete slovenski odbor, če se hočete ubraniti višjih davkov, — če hočete ostati gospodarji na svoji zemlji, — če nočete, da bi Vam občino raztrgali, pridite na volišče in volite slovenske može! Zmagali smo in zmagati moramo, ako smo složni! — Zato vsak zaveden mož z izkaznico in glasovnico na volišče! Še nas je kakor listja in trave, — pokažimo, da smo in hočemo ostati gospodarji okoliške občine! Slovenski volilni odbor Slovenski kandidati za ob činske volitve celjske okolice L volilni razred: Odborniki: Peter Majdič, veletrgovec in posestnik paromlina, Hudinja. Tomaž Grah, posestnik in nadučitelj v pok., Gaberje. Franc Plevčak, posestnik in gostilničar, Gaberje. Štefan Strašek, posestnik in gostilničar, Celje. Franc Ogradi, op^t, Celje. Jože Belak, trgovec in posestnik, Spodnja Hudinja Franc Confidenti, posestnik in gostilničar, Savodna. Blaž Pilih, posestnik, Leveč. Miha Skraber, veleposestnik, Lava. Franc Samec, posestnik in gostilničar, Ložnica. Namestniki: Dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik, Celje. Ivan Sadu, posestnik, in rud. uradnik, Gaberje. Jakob Omladič, trgovec in gostilničar, Sp. Hudinja. Jakob Gajšek,. trgovec in gostilničar, Sp. Hudinja. Jakob Rebov, posestnik, Košnica. II. volilni razred. Odborniki: Josip Jezernik, posestnik iu gostilničar, Polule. Franc Klinar, posestnik, Ložnica. Franc Pušnik, posestnik in čevljar, Gaberje. Franc Šribar, posestnik, Dobrova. Janez Samec, posestnik, Lokrovec. Anton Fazarinc, veleposestnik, Ostrožno. Jernej Kumer, posestnik, Pečovnik. Vinko Kukovec, tesarski mojster in stavbeni podjetnik. Lava. Dr. Iv'an Benkovič, odvetnik in drž. posi., Celje. Milia Levstik, učitelj in posestnik, Miklavžki vrh. Namestniki: Josip Kosi, posestnik in poštni nadoficijal, Breg. Rafael Krušič, posestnik in cestarski mojster, Lava. Anton Pintar, posestnik, Dobrova. Jakob Videmšek, posestnik, Ostrožno. Ivan Kvas, posestnik, Gornja Hudinja. III. volilni razred. Odborniki : Jur Knez, posestnik, Ostrožno. Ivan Radej, posestnik, Breg. Dr. Anton Božič, odvetnik, Celje. Jernej Čečko, posestnik, Pristova. Andrej Bobnič, posestnik, Košnica. Viktor Konečnik, delavec v cinkarni, Gabpje. Ferdinand Gologranc, stavbeni podjetnik, Gaberje. Franc Trupej, posestnik, Babno. Janez Glinšek, posestnik, Gornja Hudinja. Jur Dimec, posestnik, Medlog. Namestniki : Anton Završek, posestnik, Pristova. Janez Mirnik, posestnik, Babno. Alojz Drobne, posestnik, Savodna. Jože Šah, posestnik, Lisce. Martin Golavšek, posestnik, Lokrovec. Celjski sokolski zlet. Na predvečer slavnosti. Bil je krasen, miren večer, celjska Narodna godba je igrala vesele koračnice in razne narodne slovanske pesmi — bili smo zbrani na precej dobro obiskanem koncertu v Sokolskem domu. Imeli smo že med seboj nekatere drage goste iz Kranja in Ljubljane, kateri so prišli že naprej pripravit vse potrebno. Tudi zastopnika »Dušana Silnega« iz Bel-grada sta že došla; s posebnim veseljem smo pozdravili enega, starega našega znanca prof. Popovi-ča. Bil je že navzoč pri otvoritvi Narodnega doma v Celju in že pozna našo nemškutarijo. In varni smo bili tudi na vrtu »Sokolskega doma«; saj so nas stra-žila na vseh konceh in krajih bodala ... Sprejem v Štorah. Celjski »Sokol« se je podal že pred 6. uro zj. peš in na konjih v Štore, da tamkaj sprejme s Šent- jurčani vred naše goste od severa in juga. Govorilo se je prejšnji večer, da se bodo bojda v Štorah godile strašne reči; 500 delavcev bo šlo nad sokole in razvila se bode potem pravcata bitka. No — v nedeljo zjutraj so čakali z nami domačini vred sokole slovenski delavci in kmetje, kateri so došle prisrčno in iskreno pozdravljali; nekaj nemškutarjev se je skrilo v šulferajnsko poneumnjevalnico, odkoder se je oglasilo tudi nekaj onemoglih žvižgov. Prvi so prišli štajerski sokoli in sicer: iz Maribora, Ptuja, Ljutomera. Št. Lenarta v Slov. gor. in iz Gradca. Čvrsti, sveži fantje korenjaki — sposobni zares za brambo ogroženih naših postojank! In potem, kdo bi popisal našo radost in navdušenje, ko je došel dolgi, dolgi posebni vlak? Poln je bil sokolov iz vseh slovenskih zemelj. Zastavice so nam migljale že od daleč v pozdrav in ko je dovozil vlak v postajo, je grmelo urnebesnih nazdar-klicev in pozdravov. — Ko so bili sokoli iz vlaka, je spregovoril starosta celjskega »Sokola«, br. Jože Smertnik. Dal je duška neizmerni svoji in naši radosti, da smo mogli pozdraviti drage brate sokole v tolikem številu. A tudi svojemu in našemu gnjevu nad ljubo c. kr. vlado, katera se je strahopetno udala povelju klike na celjskem magistratu in nam ni dovolila sprejema na celjskem kolodvoru. Strah pred junaškimi sokolski-mi četami jih je gnal, da so storili vse za preprečenje slavnosti; a posrečilo se jim ni. S to slavnostjo hočemo častno zaključiti 20-letni obstanek celjskega »Sokola« a tudi dokazati vsemu svetu svojo žilavo vztrajnost in voljo braniti svojo grudo do zadnje kap lje krvi. Smertnikov govor je sprejelo sokolstvo z neizmernim navdušenjem. K sprejemu je došel celo tovarniški ravnatelj Jellek in sprejelo nas je seveda vse polno orožnikov. Službo je imel komisar dr. Brešar. Posebej je treba pribiti, da sta postaiena-čelnik in neki njegov asistent delala sitnosti. Sprevod. In potem se je uredil prevod, dolg skoraj dva kilometra. Točno in hitro je to šlo — znamenje dobre discipline in izurjenosti načelnikov. Spredaj 11 mož celjskega »Sokola« na konjih, potem godba, za njo prapor Slov. sokolske zveze z zveznim predsedstvom (starosta dež. posi. dr. Oražen, podstarosta drž. posi. dr. Rybar, načelnik dr. V. Murnik), in potem 9 društvenih praporov: šiškarski, radovljiški, postojnski, kranjski, idrijski, zagorski, ribniški, ljutomerski in celjski. Hrvaški prapori so došli šele kasneje. Sprevod ,v katerem je korakalo 1060 sokolov, je napravil ne le v Štorah, temveč tudi v Teharjih in sploh v celi okolici nepopisen utis. Celjski Nemci so se najbrže zmotili v svojih računih: odpravili so sokole v Štore, a tam in na Teharju gre tudi nem-škutarstvu za kožo. Ljudstvo je pozdravljalo povsod v večjih in manjših skupinah sokole; tudi trobojnice je bilo videti tu in tam na Teharjih. Pred Stojanovo in Cajhnovo hišo je bil napravljen krasen slavolok; iz Stojanove hiše so Teharjanke tudi obsipale sokole s cvetjem. Na zdar jim! Sokolstvo je bilo v sprevodu urejeno po župah in sicer: primorska, idrijska, novomeška, gorenjska, ljubljanska, Ljubljana I. in celjska. Šlo se je v četverostopih. Krasen je bil pogled od Bežigrada ali z Bukovega žlaka na vijoči se sokolski sprevod. Rdeče srajce, sive obleke in zelenilo kroginkrog — to je bila posebna pestrobojna slika. Pozdrav po Sp. Hudinji in Gaberju je bil izvanredno no prisrčen in navdušen. Sprevod je šel na telovadi-šče, kjer se je razišel; bratje telovadci so imeli po- j skusne in skupne vaje za javno telovadbo. Slavnostna otvoritev »Sokolskega doma«. Po poldvanajsti uri se je podalo sokolstvo s telovadišča po glavni cesti skozi Gaberje v Sokolski dom. Po Gaberju in Sp. Hudinji je bilo ta dan videti izredno mnogo slov. zastav; vihrale so celo s takih hiš, na katere včasi v narodnem oziru nismo računali. Utis sprevoda skozi Gaberje je bil v istini veličasten. Nemci so se v svojih hišah skrili za gar-dine in plašno gledali veliko število sokolov, katero se je vsled dohoda ene stotine Hrvatov in Srbov iz Zagreba ter okolice pomnožilo. Po prihodu v Sokolski dom se je zbralo sokolstvo na dvorišču in tam ga je nagovoril predsednik društva »Sokolski dom«, dr. A. Božič s kratkim, jedrnatim nagovorom, opisujoč pomen mesta Celja in okolice za Slovence in želeč, da bi se v novem Sokolskem domu, katerega izroča odslej v porabo in oskrbo celjskemu »Sokolu«, vzgojeval krepak in močan slov. rod. Objed-nem se zahvalil češk. Sokolstvu za dar 1000 K, ki je dokaz prisrčnih vezi, katere spajajo slov. in češko sokolstvo. Nadalje se je zahvalil celjski »Posojilnici«, ki je s potrebnim kreditom in podporo pospeševala stavbo in vsem onim, ki so prispevali in še prispevajo v malih in velikih zneskih za to narodno trdnjavo. Za njim je spregovoril starosta CS brat Smertnik. Povdarjal je ,da se ni hotelo v Gaberju zgraditi nobene luksurijozne palače, temveč praktično stavbo, ki se lahko izplačuje in ki tudi popolnoma služi svojemu namenu. Smertnikov govor je sprejelo sokolstvo z več minut trajajočim pritrjevanjem. 14. avgust je bil, da takoj omenimo, časten Smertnikov dan v več ozirih: videl je dovršeno stavbo, za katero se je poleg dr. Božiča gotovo on največ trudil; videl je lep potek slavnosti, za katero , e največ delal in videl je dobro ime CS, katero si je pridobil ta s svojimi izbornimi telovadci, gojenci dolgoletnega načelnika Smertnika. Za Smertnikom je še spregovoril br. načelnik praškega Sokola dr. Urban. Povdarjal je vseslovansko sokolsko misel, katera je združila že stotisoče mladih, navdušenih mož v veliko slovansko sokolsko rodbino. Sokolske šole pa potrebujejo zlasti mali, v neprestanih bojih s tujimi sovragi stoječi narodi. V to šolo bodo zahajali v novem krasnem domu tudi celjski Slovenci — in narodnost njihova bo rastla od dne do dne. Na zdar slovenskemu sokolstvu! Potem so se razšli sokoli k obedu po Gaberju in okolici. Banket se je vrši! v veliki telovadni dvorani »Sok. doma«, katera je vzbujala naravno posebno pozornost slovenskih in slovanskih gostov. Hvalili so jo vsi zaradi njene praktične uredbe; v oči je posebno padala nova strokovnjaška konstrukcija pri drogih, iznajdba staroste Smertnika. Udeležba pri banketu je bila okrog 100 mož. Predsedoval je prvi starosta celjskega »Sokola« g. dr. Jos. Vrečko. Med udeleženci sta bila dva Čeha, ki sta došla na slavnost kot za-stopnka Čehov: br. dr. Urban in dr. Kaderäbek. Izmed Hrvatov so bili navzoči br. Martin Pilar, starosta Zagrebškega Sokola in podstarosta Hrv. sok. zveze, dalje br. dr. Bradaška, podstarosta sok. župe Fonove, br. Saurer iz Samobora in dr., izmed Srbov dr. Budisavljevič, starosta zagrebškega srbskega »Sokola«, dalje blagajnik istega, Drndarovič in načelnik dr. Metikoš. Junake bolgarske je zastopal Angel Kistelev iz Stare Zagore in popoldne je došel celo zastopnik rusinskega sokolstva, združenega v »Si-či«. Banketa sta se udeležila nadalje posi. Roblek in dr .Kukovec, predsedstvo Slov. sok. zveze, mnogo Celjanov in slov. odličnjakov od vseh krajev. Vrsto napitnic na banketu je otvoril g. dr. Jos. Vrečko, ki je opisal nastanek celjskega »Sokola« in izrazil svoje veselje nad tem, da se je društvo tekom 20 let tako krasno razvilo. Samo je bilo na Štajerskem ob svojem pričetku, danes ima že celo vrsto tovarišev in bratov. Na to je pozdravil posebej vse slovanske in slovenske goste. Izzvenela je njegova krasna, mladostno navdušena napitnica v željo, da bi slavili prihodnji jubilej celjskega »Sokola« že sredi celjskega mesta, ne kot zatiranci, temveč kot gospodarji. Za njim je spregovoril starosta Slov. sokolske zveze, brat dr. Oražen. Povdarjal je, da je vsled požrtvovalnosti in trudoljubnosti slovenskih in slovanskih sokolov vzrastla iz izvirno nameravane manjše župne prireditve velika sokolska slavnost, katera ostane častno zaznamovana v zgodovini celjskega sokolstva. Pozdravil je po vrsti vse slovanske brate, danes navzoče in končal: Sokol ni boječa ptica; danes mu je vlada z bodali zaprla pot v mesto, a vrnil se bode in vrnil se bode tolikokrat, da si osvoji to nemško gnjezdo. (Burni nazdar-klici!) Krasen in smotren govor je imel drž. posi. Roblek. Izjavil je: Ostre besede mi silijo na jezik, ker se ravna na naših domačih tleh z nami kakor s privandra-nimi tujci — a renegatje in slov. denarja željni Nemec nam s pomočjo nemške vlade gospodari. Tega najnovejšega žaljenja nikoli ne pozabimo tistim, kateri so ga zakrivili. Ravna se z nami kakor s Slovaki na Ogerskem ali Poljaki na Poznanjskem. Nem-škutarstvo v zvezi z vlado krši osnovne državne zakone, dela iz svobodnih državljanov, ki imamo baje po istih zakonih biti, brezpravne helote. Preprečiti so hoteli današnjo slavnost, ker je imela pokazati in je tudi pokazala, kaka moč leži v sokolski ideji, kako je narastla slov. zavednost in kako oster iu dosleden postaja naš boj proti nemškutarstvu. — [n narodno zavednost mora v prvi vrsti gojiti in krepiti slov. sokolstvo — zato mu velja prisrčna zdravica! (Burni nazdar-klici.) Pozdrave Hrvatov je sporočil starosta M. Pilar iz Zagreba. Nato je spregovoril, navdušeno pozdravljen, dr. Rybar. Povdarjal je, da gospodari nad nami nem. kapital, katerega pa krepimo še sami. Bog je samo z močnimi bataljoni — treba je, da si pomagamo in okrepimo sami, da bodemo zavzeli v vrsti slov. gospodarjev v Avstriji svoje odlično mesto. Nemci so nam dali danes lepo lepo navodilo, kod imamo hoditi: saj so postavili pred svoje mesto orožnike in so izjavili, da nas nočejo. Ne nas in naših denarjev. Zakaj bi si ne zapomnili tega nauka? Jugoslovanske dežele so danes skoro edine, ki na veliko kupujejo izdelke nemške industrije v Avstriji; a baš danes vidijo jugoslovanski bratje, kako delajo ti nemški mogotci z nami! Celega govora ne moremo tu iz gotovih vzrokov podati. A vzbudil je toliko navdušenje, da so vzdignili sokoli g. poslanca na rame in ga nosili po dvorani. Dalje sta krasno govorila dr. Popovič iz Belgrada in starosta srbskega »Sokola« v Zagrebu odvetnik dr. Srdjan Budisavljevič. Starosta marib. »Sokola« g. dr. Rosina se je spomnil umrlega dr. Dečka in njegovega sokolskega delovanja. V imenu izvrševalnega odbora narodne stranke za Štajersko je spregovoril dež. poslanec dr. Kukovec prilično sledeče: Sokolska organizacija se ne sme dotikati politike! Te besede odličnega govornika današnjega sestanka seveda tudi jaz potrjujem. Vendar pa ne morem drugače, kakor da govorim danes tukaj kot politik. Saj vsi čutimo, da je nam neugodni politični položaj edini vzrok, da se je moralo danes sokolstvo vsega slovanskega sveta globoko ponižati, ko se je po daljnjih ovinkih moglo udeležiti sokolske slavno-nosti in otvoritve našega sokolskega doma. Mestu Celju podeljena avtonomija se je zmiraj zlorabljala zoper Slovence. Sedaj veje pri osrednji vladi še posebno ostra sapa zoper Slovane, in si le tako moremo tolmačiti dejstvo, da je z odobravanjem c. kr. vlade, ki je nositeljica policijske oblasti, njej podrejeni mestni urad celjski smel Vas, odlični zastopniki slovanskega sokolstva, obropati državljanske pravice svobodnega gibanja celo po državni cesti. Nikdar bi si pa c. kr. vlada ne bila upala zavdati s pomočjo Celja slovanskemu sokolstvu take krute zaušnice, če bi ji ne bilo predobro znano, da je večina političnega zastopstva Slovencev danes zadovoljna s tem, da se sokolstvo ponižuje, ker je nositelj narodne ideje. Saj smo morali doživeti zadnje dni v glasilih klerikalne politične organizacije, ko se je s proti-postavnimi odredbami utesnjevalo Slovencem državljanske pravice, celo smešenje, češ, da so Sokoli, ker niso smeli priti skozi Celje v ta sokolski dom, zajci! Gospoda, dokler ne bode na Slovenskem trdne in močne skupne politične organizacije, ki bode imela braniti napredna društva in sploh naš narodni živeli, dotlej tudi nepolitično sokolstvo ne bode doseglo onih uspehov v slovenski javnosti, katere zasleduje v društvih in v družbi. Lepe nade, da bodemo v malo letih tudi v Celju doživeli Slovencem ugodne razmere, bodo ostale, kakor se jaz bojim, še dolgo prazne sanje, ako si ne izbojujemo kot politična narodna enota v javnosti moči in merodajnega ugleda, k čemur morate, gospoda, tudi Vi vsi pripomagati. Sokolstvo bodi nepolitično, posamezni člani sokol-skih društev ste pa politično svobodni. Udejstvujte svoje moči kot taki, da kot narodna politična stranka priborimo narodu in društvom z narodnim programom potrebno moč nasproti tujim in domačim sovražnikom in sramotilcem. Nikdo se bolj ne veseli krasnega uspeha današnje sokolske prireditve in Vaše ogromne udeležbe, nego narodna stranka na Štajerskem, ker smo si dobro v svesti, da ste k poživljenju narodne misli zlasti v Celju in okolici s svojim prihodom neizmerno muogo prispevali. Naglašajoč torej ob ti slovesni priliki tudi potrebo smotrenega narodno-političnega dela in zadevne pomoči iz sokolskih vrst, Vam kličem kot predsednik izvrševalnega odbora narodne stranke prisrčen dobro došli! Javna telovadba. Po banketu je bil majhen »spopad« s komisarjem celjskega glavarstva, dr. Hoftmannom. Ta ljubi gospod nam je naenkrat pravil, da bi popoldne ne smeli sokoli hoditi po državni cesti v Gaberju. Izjavi! je to seveda po »naročilu« in »navodilih« — zato mu ne zamerimo. Posredovala sta gg. Roblek in dr. Kukovec pri glavarju — in stvar se je zavlekla tako, da si še danes nismo glede nje na jasnem... Za ta kos drž. ceste se je bil vobče vroč boj že pri namest-niji, katera je potem pritisnila na celjski magistrat, da se je udal — a baje samo za nekaj opoldanskih lir. No — glede te stvari bomo še govorili. Prostor za telovadišče je bil kar najlepše zbran. Okolico smo že opisali. Navzlic pretečemu dežju — vreme nas je sploh celi dan preganjalo — se je zbralo popoldne na telovadišču nad 5000 ljudi. Došli so iz mesta, iz okolice, peš, z vlaki in na okrašenih vozovih: bil je celi ljudski tabor. Prvi je nastopil celjski naraščaj. Krasno, krasno, je bila splošna sodba. Telovadili so dečki s palicami in mora se reči, da s toliko dovršenostjo, da zaslužijo v resnici največjo pohvalo! Sledile so proste vaje 320 slov. telovadcev; kako gladko, eksaktno so šle! In potem vaje ljubljanskih in brežiških sokolic, članstva na orodju, ljubljanskih sokolov na 3 bradljah. — Kako dobro se je vse izvajalo, kaže to, da so ljudje navzlic dežju vztrajali d"-w Yorku. Iz Ni w Torka se poroča: Due 26. j n li j a zjutraj ie našel rojak Schreier Romana Fekonjo v njegovem stanovanju na 95. istočni ulici mrtvega iu sicer je ležal v kopalni banji popolnoma slečen in plin je bil odprt. Roman Fekouja je bii akadeinični slikar in mojster v s: o jem poklicu, toda sreče ni imel ne v delo, niti v zakonskem stanu. Lansko leto je potoval v staro domovino z ženo. a r.azaj je sam prišel, žena ni hotela ž njim. Tu je bil poslednji čas ved «io o;ožen in iz tega sklepamo, da si je sam segel po življenju. Roman Fekouja je bil rodom iz Ljutomera na Sp. Štajerskem iu obiskoval t.or dovršil slikarsko akademijo na Dunaju. Star je bil 37 let. Proti ciganski nadlegi. Vsled vednih pritožb prebivalstva zaradi ciganske nadlege, je namestnija izdala odlok na podrejene oblasti, da se imajo pri postopanju proti ciganom strogo držati zadevnih odredb. Osobito se opozarjajo županstva, da imajo vsak korak ciganov nemudoma naznaniti bližnji oro-žniški postaji, ki mora takoj izvrševati strogo kontrolo. Pomiloščeni kaznjenci. S pismom z dne 10. avg. je cesar odpustil 41 kaznjencem v raznih kaznilnicah kazen, ki bi jo še imeli odsedeti. V mariborski kaznilnici je pomiloščenih 6, v graški 4, v koperski in gra-diški po 1 kaznjenec, v ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem pa 3 kaznjenke. S čevljarskim nožem je zbodel v Vačah na Dolenjskem komaj 161etni član tamošnjega klerikalnega izobraževalnega društva in Orla nekega drugega fanta. Vreden bratec vrbenskega Peska! Slava klerikalni vzgoji! ŠESTTEDENSKI GOSPODINJSKI TEČAJ NA DEŽELNI KMETIJSKI ŠOLI V ŠT. JURJU OB JUŽ. ŽEL. se bode začel dne 5. septembra t. 1. ter trajal do 15. oktobra. Namen tega tečaja je kmečka dekleta pripravljati za njih bodoči poklic kot gospodinje. One nai bi se usposobile, da znajo razumno sodelovati pri rizvoju kmetijstva, tako pri pridelovanju kakor tudi posebno pri umnem predelovanju in porabi pridelkov. varčnost in uspešnost uporabe povišati. One naj spoznajo naloge gospodinje glede dobrobitja družine in naj postanejo zmožne te naloge tudi prav izpolnjevati. Število udeleženk ki se sprejmejo, je omejeno na 10. Teh 10 dobe vse prosta mesta. V zavodu dobijo brezplačno poleg poduka tudi hrano in stanovanje. Vkloniti se pa morajo brezpogojno hišnemu in šolskemu redu. Podučevalo se bode teoretično in praktično: Vrtnarstvo in poraba sadja; govedoreja. svinjereja in perutninstvo ter mlekarstvo; gospodinjstvo: pripravljanje jedil z ozirom na domače pridelke in navade. Naloge gospodinje v stanovanju in kuhinji. Računanje in knjgovodstvo gospodinje. Kako je skrbeti, da se ohrani zdravje, kako se streže bolnikom itd. Pranje. — Prošnje za sprejem naj se pošljejo najkasneje do 2. septembra podpisanemu ravnateljstvu. Sprejemajo se le dekleta štajerskega rodu, ki so dopolnile vsaj 16. leto in so vsaj v ljudski šoli dobro napredovale. Ravnateljstvo štaj. deželne ksnet. šole v Št. Jurju ob juž. žel. Ivan Belle. Wm oHraj. 4. občni zbor »Slov. trgovskega društva v Celju« se je vršil dne 31. julija. Otvoril ga je predsednik g. Stermecki, kateri je v kratkem govoru pozdravil navzoče člane in oddal besedo tajniku. Na občo željo se je opustilo čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in prešlo na poročilo društvenega delovanja v pretečenem letu, katero se bistveno razlikuje od onega na lanskem občnem zboru objavljenega. ker v minulem društvenem letu ni bilo onih dogodkov v Ptuju, Celju in Ljubljani, ki so dali društvu v odporu proti nemškemu nasilju povod, da je bilo njegovo gibanje živahnejše. V pretečenem letu je doživelo društvo nepričakovano presenečenje, namreč ustanovitev gremijal-ne trgovske bolniške blagajne za Celje. Kar se leta in leta vsled odpora Slovencev ni moglo izvršiti, se je posrečilo izvesti nemški večini trg. gremija v Celju na podlagi novega obrtnega reda. Vsi poskusi, dobiti vsaj zastopstvo v tej važni korporaciji, so bili brezuspešni in se je tozadevni predlog dokaj številne manjšine na ustanovnem občnem zboru odklonil. Društvo ima sedaj skušnjo; kako bi se dalo to vprašanje vendar ugodno rešiti, to bo naloga bodočega odbora. Na občnem zboru dne 9. 5. p. 1. izvoljeni odbor se je sestavil sledeče: predsednik g. Stermecki, podpredsednik g. Smertnik, tajnik g. Jager, blagajnik g. Lukas, odborniki: gg. Ravnikar, Jagodic, Peternel, dr. Bcžič z Celja, Lipej iz Brežic, Kramer iz Trbovelj. Cvenkel iz Št. Petra, Pilih iz Žalca. Število članov je ostalo neizpremenjeno. Tekoče zadeve je odbor reševal v 10 sejah. Zadeva ustanovitve trg. bolniške blagajne je za društvo neugodno izpadla, ker vlada iz ozirov na splošno socijalno zavarovanje ustanovitve ni mogla dopustiti. Dvorni svetnik g. dr. Ploj je v tem oziru željam društva po-svetii vso pozornost in se mu za njegov trud izreče zahvala. Dne 11. decembra je društvo priredilo predavanje o borzi s posebnim ozirom na efekte. Obisk je bil povoljen, predaval je g. dr. Božič. Izvajanjem g. dr. Božiča so poslušalci sledili z velikim zanimanjem in je žel obilo priznanja. Želeti bi bilo, da bi se enaka predavanja večkrat prirejala v obliki sestankov, kar bi družabno, posebno pa društveno življenje znatno povzdignilo. Dne 2. februarja se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma v Celju običajni plesni venček pod pokroviteljstvom g. Petra Majdiča, čigar čisti donesek je bil namenjen zakladu za ustanovitev trg. bolniške blagajne. Obisk je bil povoljen, gmotni uspeh pa je proti pričakovanju zaostal, tako da se je venček zaključil z malo zgubo. Vkljub temu, da društvo z ozirom na delo in neprimeren gmotni uspeh plesnega venčka v pretečenem letu letos ni imelo namena istega prirediti, se je odbor konečno za prireditev odločil, posebno z ozirom na to, da je v minuli plesni sezoni primanjkovalo drugih enakih prireditev. Med letom sta vsled lastnega obilnega zaposle-nja izstopila iz odbora tajnik g. Jager in blagajnik g. Lukas. Mesto tajnikovo je prevzel g. Jagodič, blagajniške posle pa g. Ravnikar. Na mesto izstopivših odbornikov sta se poklicala v odbor namestnika gg. Franc Kolenc in Zorman. Vsled odstopa g. Vivoda od poslov posredovalnice, je iste prevzel g. Peternel. Člani društva so prejemali list »Slov. trg. Vestnik«, kateri je prinašal poročila o sejah. Društvo »Merkur« v Ljubljani nam je kakor vselej tudi letos šlo v vsakem oziru na roko, za kar se mu moramo zahvaliti. Enako se mora odbor na tem mestu zahvaliti g. dr. Božiču za trud, katerega je imel s predavanjem in je bil tudi v drugem oziru vedno naklonjen društvu. Poročilo tajnika se odobri. Blagajnik g. Ravnikar poroča, da je imelo društvo v preteklem letu 2182.20 K dohodkov, 1043.70 kron stroškov, prebitek je torej K 1138.50. Fond trg. boln. blag. znaša K 2188.43. Glavnica K 872.20. Celo društveno premoženje znaša K 4199.13. Računski pregledovalci izjavljajo, da so računi pregledani in v redu ter se rač. poročilo odobri. Na predlog Franca Leskovška se pri volitvi odbora izvoli za predsed- nika g. R. Stermecki, kateri obljubi mesto prevzeti. Ostali odbor se na tozadevni predlog izvoli z vzklikom. Pri točki »slučajnosti« se v zadevi posredovalnice vname živahna debata ter se sklene storiti potrebne korake, da se bodejo člani posluževali le posredovanja našega društva. Govorilo se je tudi o ustanovitvi samostojnih trg. zadrug in je odbor dobil nalogo, svoje delo v tem oziru razdeliti. Ker se k besedi nihče več ne oglasi, zaključi predsednik zborovanje ter se zahvali članom za številno udeležbo. Novoizvoljeni odbor se je sestavil sledeče: predsednik g. Stermecki Rudolf, podpredsednik g. Ravnikar Ivan, tajnik g. Peternel Ivan, blagajnik g. Sorman Franc, odborniki v Celju: gg. dr.Božič, Le-skošek, Priča, Delakorda; zunanji odborniki: gg. Cvenkel Št. Peter, Lipej Brežice, Kramer Trbovlje, Pilih Žalec, Petovar Ivanjkovci. Namestniki: gg. Kari Goričar, Rikard Pernat, Kramer, Kolenc Fr. Računski pregledovalci: gg. Ivan Berk, Mihael Korošec, Fr. Lukas. Posredovalnico ima g. Ludovik Petek. Zaročil se je v Gornjemgradu gosp. Drago Grah, c. kr. tjavkarije praktikant z gospico Marijo Mikuševo, hčerko gostilničarke. Savinjski hmeljarji in dr. Korošec. V nedeljo, dne 14. tm. je dr. Korošec rekel na shodu v Dobjem pri Planini tako: »Naša politika mora biti ta, da vam pomagamo. Če bodo ljudje imeli dražje pivo, bodo bolj vino pili in zato smo bili v dež. zboru za davek na pivo«. — Kako pa govorijo ti ljudje po Savinjski dolini?! Izlet na Mrzlico se vrši na splošno željo v nedeljo, dne 21. t. m. Izletniki se odpeljejo iz Celja z jutranjim vlakom ob 7'40 uri do Žalca, kjer se sestanejo z drugimi udeleženci. Odhod z vrha po novi poti, ki se bode tačas markirala, v Hrastnik. Planinke in planinci so uljudno vabljeni. V Trbovljah otvorijo klerikalci svoj »Društveni dom« dne 11. septembra. Kemičiia tovarna v Hrastniku kuži zadnji čas z neznosnimi, dušečimi plini hrastniško dolino. Če bo šlo tako naprej, mora v par letih uničiti vso okolico. Ni dovolj, da nas hoče ta »nemška« gospoda potujčiti, tudi življenje nam hoče ukrasti. Mi se čudimo dr. Keppi in dr. Marciju, da ne vtakneta svojih nosov v ta smrad . . . Iz Ponikve ob j. ž. Šentjurska čebelarska podružnica priredi dne 21. avg. ob pol 3. uri pop. poučni čebelarski shod pri čebelnjaku g. podpredsednika Jerneja Zdolšeka v Luterjih pri Ponikvi. Teoretično in praktično bosta predavala čebelarska strokovnjaka gg. Tomo Kurbus in Franjo Ferlež. Vabljeni ste vsi čebelarji in prijatelji čebelic. V/.kiiciui obravnava zoper hrastniške tur-naije, ki so pred meseci v temi napadli ter ranili s kamenjem člane „sokola", .'e vrši v Celju dne 1. septembra. — Zanašamo se, da to pot ne nidejo zasluženi kazni! Sprememba posesti. Gostilno »pri mestu Gradcu« je prodal g. Rob. Die'nl vrlemu Slovencu g. Modicu iz Loža za 118 tisoč kron. Na Polzeli postavi nemški »Schulverein« zasebno šolo, katero bode največ vzdrževala tovarna. Ženo zastrupil ? Pri Sv. Rupertu nad Laškim trgom je pripovedovala žena posestnika Flisa v jezi, ker se je sprla z možem, da je ta svojo prvo ženo zastrupil. Ker je imela tä Flis že pred smrtjo prve žene razmerje s Flisom, se je sum tako povečal, da so začeli orožniki preiskovati celo zadevo. Našel se je res arzenik v omari. Prva Flisova žena je umrla 27. januarja 1909. Mrliča bodo izkopali in preiskali. Umrla je minulo nedeljo v Gradcu majorjeva vdova Augusta pi. Cnobloch, mati dež. posi, in veleposestnika v Braslovčah, pl. Cnoblocha. Preiskava proti zastrupljevalcu. Preiskava proti posestniku Josipu Flisu iz Podgorja pri Laškem trgu, ki je osumljen, da je zastrupil svojo prvo ženo, se pridno nadaljuje. Flis je trdil, da ni nikdar imel arze-nika, ki ga je izročila orožništvu sedanja Flisova žena, je dejal, da je arzenik last njegovega umrlega brata Josipa Flisa ali pa njegovega sina Ivana iz Drobna dola. Flis odločno taji, da bi bil kdaj dal svoji umrli ženi kako zdravilo, ali da bi se bil ž njo prepiral. Flis je obdolžen zavratnega umora. Trbovlje. 251etnico službovanja obhaja g. Oro-slav Gorjup, uradnik trboveljske premogokopske družbe. Iskrene častitke! Iz Bočne. Dne 14. t. m. se je vršilo pri nas slavnostno blagoslovljenje gasilnega doma in brizgalne. Slavnost se je izvršila najlepše. Štejemo si v prijetno dolžnost, izreči vsem, kateri so k tej slavnosti na eden ali drug način kaj pripomogli, najtoplejšo zahvalo. Posebej pa še bodi izrečena srčna hvala č. g. župniku Gregorju Potokarju za opravljena blago-slovna opravila, kumici gospej Dedič, ki je tokrat že ponovno pokazala svojo blagohotnost nasproti društvu, g. nadučitelju I. Bizjaku, ki se je s tako vnemo trudil in pomagal društvu slavnost tako uspešno završiti; pokazal je s tem, da ne hrepeni za napredkom le v šoli in med mladino, ampak da mu je splošni naš napredek ljub in drag. Zahvalo smo dolžni g. profesorju Zupancu. g. učitelju Zemljiču, gdč učiteljici Koderman, cenj. pevcem, marljivim dekletom itd. Sprejmite izjave naše zahvale tudi ve, drage to-varišice požarne brambe iz Gornjegagrada, Ksave-rija, Ljubnega, Letuša, Mozirja, Rečice, Rečice na Paki in Šmartnega, ki. ste nas posetile in naše slav-lje, ki je — zajedno tudi vaše, povečale. Vam kliče še enkrat hvala in bratski »Na pomoč!« Odbor »požarne brambe v Bočni«. BmiSKi sKraj. Bratje Sokoli in rodoljubi! Brežiški Sokol priredi v prid društvu »Sokoski dom v Brežicah« s sodelovanjem sosednih sokolskih in vseh brežiških narodnih društev v nedeljo, dne 4. septembra 1910 ob 3. uri popoldne v vseh prostorih »Narodnega doma« v Brežicah veliko narodno veselico z sledečim vspo-redom: Javna telovadba sokolskih društev, koncert, velika ljudska veselica s plesom. Svira polnoštevilna kr. veteranska glasba iz Zagreba. Bratje Sokoli, bratje Hrvati in rodoljubi! Poznate naš boj in naše težko stališče! Prihitite na dan 4 septembra vsi k nam v Brežice! Sprejeli vas bodemo z odprtimi rokami! Vsa sosedna narodna društva pa prosimo, da na dan 4. septembra 1910 ne priredijo nobenih veselic. Na svidenje in krepak »Na zdar« kliče odbor brežiškega Sokola. V Dobje pri Planini je prinesel v nedeljo, dne 14. tm. dr. Korošec veliko färbe. Od cerkve so ljudi gnali na shod, ne da bi ga bili prej razglasili. Na shodu so kapale. Koroščeve besede kakor toča, ki ropoče po opečnatih strehah. Iz tega ropota je bilo največkrat slišati: To smo za vas storili, to bomo za vas storili. Pa ko bi bilo to vse res, bi kmetje plavali že v sreči kakor žganki v masti; vidimo pa, da je ravno narobe: od dneva do dneva večja draginja in revščina. Dr. Korošec je govoril o živinoreji in obljubil, skrbeti, da bo živina imela vedno lepo ceno. Kaj pa če ne bo krme, kakor pred par leti, ko so morali ljudje živino napol zastonj dajati ali pa celo doma zaklati in je dr. Korošec že bil poslanec? Govoril je o davku na vino. Ni pa hotel povedati, da je ravno_ 011 kriv, da spravljajo Ogri svoje ponarejeno vino v naše kraje in s tem pačijo ceno. Potrdil je pa, da je on z drugimi kler. poslanci vred bil za davefc na pivo. Govoril je vedno, da je 12 slov. poslancev v štaj. dež. zboru, čeravno jih je 13; torej ni g. dr. Kukovec nič kriv tistih nadlog, ki jih spravljajo klerikalni poslanci nad ljudstvo. — O obstrukciji v dež. zboru je trdil, da še zna to našim ljudem drago priti, kakor mora stroške trpeti tisti, ki hodi okoli advokatov, ako ima kako, pravdo. Kaj pa, če klerikalni poslanci to drago pravdo zgubijo? Tudi o posebnem oddelku (!) v dež. šolskem svetu je razpravljal in da naj slov. denar ostane med Slovenci. — Kakor rečeno, sukal je svoje besede tako, kakor da bi on in njegovi pristaši že čuda veliko storili za ljudstvo in vsled svoje gostobe-sednosti je dosegel, da danes ljudje več ne vedo, kaj je včeraj govoril. Pišece. Čedalje slabše reči prihajajo v naše mirne Pišece. Ne bom našteval kapacitet, katere so prišle k nam kalit ljubega miru, a dotakniti se jih moram vseeno nekoliko. Ene izmed teh je tudi naš slavni inteligentni organist in mežnar. Čeprav je že imel lepe službe, kakor sam trdi, se vendar ni naučil olike toliko, da bi vedel, da se ne sme ljudem odzdravljati nespodobno. Neka žena ga je vprašala: »Kam greste?« »Zmiraj za nosom«, je bil njegov odgovor. Seveda je potem tudi zvedel, kam se za no- * som pride. Njegova predrznost pa sega že tako daleč, da si dovoljuje klofutati učence tujih mojstrov. Ako s tem kaže svojo inteligentnost, kakor trdijo nekateri vplivni faktorji pri naših klerikalnih kapitalistih, je to jako žalostno spričevalo za njega. — Ne morem si kaj, da se ne bi tudi dotaknil župnikovega osobja. Par dni se že slišijo sem iz farovža proti večeru čudni glasovi s spremljevanjem z različnimi inštrumenti. Mimogredoči človek se je izrazil, da se najbrž iletna Fanika ženi, ali mogoče žaluje po svojem Ijubčeku, ker prepevali so: Vsi so prihajali, njega ni b'!o ko bi on vedel to, kak' mi je hudo.« Le potrpljenje, Fanika, bo že, če ne precej, črez 50 let gotovo. Čebelarska podružnica Kozje priredi v torek, 23. t. m. ob 2. popoldne predavanje na Pilštanju in sicer pri čebelnjaku g. Germovška. Iz Št. Petra ped Sv. gor. Dne 21. t. m. ob 2. uri popoldne se vrši v Kranerjevi gostilni v Št. Petru pod Sv. gor. ustanovni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Št. Peter in okolico. Iz Zabukovja. V nedeljo, 14. t. m., nam je naš tajnik razglasil, da namerava dne 21. t. m. po maši govoriti g. Josip Vrečko, abiturijent in kandidat za mariborsko semenišče; seveda, da ne bode postal kaplan ali župnik na kmetih, kjer bi moral pridigati »neumni živini«, ampak pojde bojda študirat v Rim. Ta mlečnozobi kameleon, ki je bil še lani naš pristaš, nam je po dopisnici naznanil sledeče: »Polje, dne 11. 8. 1910. Velecenjeni gospod! Blagovolite pre- klicati prihodnjo nedeljo, da nameravam jaz 21. avg. po prvi maši pred Urškino gostilno govoriti o »pol-dnevnem pouku« na vaši ljudski šoli in ob jednem na vesti slabe strani celódnev nega pouku v vašem kraj-u in spregovoriti če bo mogoče tudi nekaj o občinski volitvi. Sestavite mi do tedaj tudi imena tistih, ki so po vaši vesti vredne, da se izvole v odbor! S spoštovanjem Josip Vrečko.« Gospod urednik, uljudno vas prosimo, ako je mogoče pridite še vi semkaj, ali pa pošljite stenografa. Imel bodete priliko, poslušati »rojenega govornika«, v katerega stavimo vse nade, da ga bode narod volil za ljudskega tribuna, ker hoče že sedaj delovati za ljudsko poneumnevanje. Že tako mlad se hoče utikati v zadeve, ki so mu znane kakor slepcu barve, in ki ga nič ne brigajo, Upamo, da bo v prihodnjosti, ko pride iz »lemenata«, pometal iz deželnega in državnega zbora g. dr. Korošca in Benkoviča in dr. Videli bodete, g. urednik, komično zgago s cilindrom in frakom, a brez rokavic, pa bi mu nič ne škodilo, če bi še hodil na jednorazredno izvrstno šolo v Podgorju, kjer bi se še naučil pravilneje materinščine. V Koprivnici pri Rajhenburgu smo imeli zadnji pondeljek (Velika Gospojnica) patrocinij. Bilo je »luštno«! V gostilni pri Peniču smo se trikrat tepli. Naša tovariša, Oprešnik in Gorjup, sta jih dobila, da bodeta pomnila naše svetle nože. Oprešnik ima 9 ran, Gorjup se pa bojuje s smrtjo, ker ima sapnik prerezan. Ko bodete to čitali, bode že mrtev. Nobena slavnost pri nas ni popolna, če se ne zaključi s tem, da napravimo en'ga mrzlega. Smo pač katoliški mladeniči, vredni prijatelji malenskega Roškarja, verbenskega Peska itd. — Katoliški mladeniči, ki ne poznamo narodne stranke. ptujsHi oHraj. Občinske volitve v Št. Vidu — Pobrežju pri Ptuju. Dne 24. avgusta voli III. razred od 8. do 2. ure popoldne, dne 25. avgusta pa II. razred od 8. do 11. ure dopoldne in I. razred od 1. do 2. ure popoldne. — Zavedni volilci, ne ostanite doma, da občine ne dobe v roke Štajerčijanci! Velik požar v Rogaški Slatini. 17. tm. ob 3. uri zjutraj je pričelo nenadoma goreti v levem traktu velikega kopališkega poslopja v Rogaški Slatini. Kdo je zažgal, se še ne ve. Govori se, da je prevrnila neka dekla, ki je spala v mali sobici pod streho, petrolejko. Ogenj se je z neznansko hitrico razširil, tako da je bila za nekaj minut cela streha levega in srednjega trakta v ognju. Kopališki gostje, kakih 40, in muzikantje so srečno ušli iz gorečega poslopj?, a rešili so si le golo življenje; mnogi so zgubili ves svoj dragoceni nakit in denar. Požarna bramba je bila takoj na mestu in se je v prvi vrsti trudila ohraniti vsaj desni del poslopja. Streha na levem se je zrušila in predrla strope: velika, krasna dvorana je uničena, istotako obednica, čitalnica in salon za kadilce pri restavraciji. V veliki dvorani so uničeni vsi krasni beneški lestenci, zgorel je en klavir in celi godbeni arhiv. Gorelo je celi dan — in celi dan je bilo tudi domače ter rogaško gasilstvo na nogah. Velike težave je delalo dopoldne pomanjkanje vode. Škoda znaša okrog pol milijona kron, zavarovalna svota pa komaj 144 tisoč kron. V Slatini je bilo sedaj okrog 3.500 gostov, kateri bodo vsled te katastrofe večinoma odšli. Velika dvorana je bila že okrašena za cesarsko slavnost in gostilničarka si je pripravila velike množine jedil, ki so sedaj vsa uničena. Ta požar pomenja za kopališče veliko nesrečo, ker je povzročil prehitri zaključek sezone. Veliko kopališko poslopje bodo morali prejkone sezidati popolnoma znova.. Proti večeru je došel sinoči v Slatino dež. glavar grof Attems in si je ogledal škodo. Kopališče je kakor znano, deželna last. Iz Ptuja. Ptujski Nemci hočejo s pomočjo nemškega Schulvereina sezidati v mestu ljudsko šolo za slovensko deco iz okolice, katero pošiljajo zaslepljeni slov. stariši v nemške mestne poneumnjevalnice. Okoliško šolsko vprašanje bodo morali Slovenci na ta ali oni način rešiti. V St&prcah so se stepli fantje pod oknom neke ga dekleta. Pri tem je dobil kmečki fant Vinko veC nevarnih bodljajev z nožem. Petindvajsetletnico mašništva je obhajal dne 15. avgusta župnik in bivši urednik „Südst. Presse" F. S. Šegula pri Sv. Roku ob Sotli. Iz Moškanjc. Nesrečnež, katerega je minulo nedeljo ponoči povozil vlak, je 83 letni prevžitkar Janez Čuš iz Zgornje Senarske pri Sv. Trojici. Mislil se je s svojim sosedom peljati v Varaž-dinske toplice. Padel je s stopnjic pri vozu, ker se je začel vlak prehitro pomikati naprej. V poštnem okolišu Ptujska gora se je upeljalo s 16. avg. trikratno raznašanje pošte na teden. Obenem se opusti poštna oddaja v Majšpergu. jYiariborsKi oKraj. Regulacija Pesnice. Zakon štajerskega dež. zbora glede regulacije Pesnice v mariborskem okraju je cesar potrdil. V Zg. Hočah je streljal ob priliki neke gostije delavec Štern z možnarji. Neki strel se ni hotel sprožiti in Štern je potem skušal naboj odstraniti. Pri tem pa se je možnar nenadejano sprožil in Šternu odtrgal dva prsta na levi roki. Iz Makol. Škoda, katero ima posestnik Haardt vsled požara na gradu Statenbergu, znaša okroglo 150 tisoč kron. Grad je bil za 300 tisoč kron zavarovan. Poročil se je v Mariboru minuli pondeljek g. dr. .VI. Stanjko, odv. koncipijent v Celovcu z gospdč. Tončko Jagodičevo iz Maribora. Krvav god so obhajali 1. aprila zvečer pri krč-marju Šnedecu v Bočkovi pri Sv. Lenartu v Slov. Gor. Šnedec je povabil v proslavo svojega goda kmečke fante Franca in Vinca Kurnika ter Antona Kavčiča. Po 9 .uri je prišel v krčmo popolnoma pijani Jakob Kavčič in je zahteval vina. Ker je bil pijan, mu ga Šnedec ni hotel dati. Zato je Kavčič začel razgrajati, in ko so ga fantje spravljali iz hiše, e z nožem udaril Vinca Kurnika dvakrat v lice. Pozneje je zopet prišel v gostilno. S silo so ga spravili ven in ga zunaj pretepli. Pri tem ga je Anton Kavčič zabodel v nogo. Rana je sicer zacelila, a vendar je Jakob Kavčič vsled notranjega izkrvavljenja umrl. Vsi trije so obtoženi po § 143. in 157. Pri razpravi v Mariboru je okrož. sodnija sklenila odstopiti zadevo porotni sodniji. V preiskovalnem zaporu umrl. V Mariboru sta bila v preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča zakonska Fekonja, gostilničarja od Sv. Benedikta v Slov. Gor., ki sta bila osumljena, da sta zastrupila neko deklo od Sv. Trojice v Slov. Gor. Sedaj je Fekonja v zaporu umrl. Baje ga je zadela srčna kap. i oKraj. Živa hotela v nebesa. Iz Konjiške vasi na Štajerskem je 8. t. m. izginila 471etna gostja Marija Fink. V eni poslednjih noči so prebivalci slišali v bližnjem gozdu nečloveško vpitje. Nekaj mož se je takoj podalo proti kraju, od koder so prihajali čudni glasovi. Nad nekim visokim prepadom so dobili vso razmrše-no Marijo Fink, ki je kričala, da hoče živa v nebesa. Če bi je ljudje ne bili prijeli, bi bila gotovo skočila v prepad. Marija Fink je bila pri porcijunkuli v Mariboru, kjer pase verne duše njen brat. Prej je bila čisto pametna ženska, ko je pa prišla od porcijunkule je bila vsa zmešana. Govorila je samo o nebesih in da hoče na vsak način v nebesa. Raznašanje pošte po trikrat na teden sc je upeljalo za poštni okoliš Sv. Duh pri Ločah. JMcnjeepslfi eKraj. Za poštarja v Mislinji je imenovan poštni pristav Ivan Hötzl na Pragerskem. Nemec v čisto slovenski kraj! Ali bodo to imenovanje v Mislinji mirno požrli? V Št. Janžu na Vinski gor! (okolica Prelsko) je pred nekaj dnevi zgorelo kmetu Jurku popolnoma vse, kar je imel. Ogenj je izbruhnil po noči in se je razširil s tako naglico, da si ubogi posestnik, ki ima 6 otrok, ni mogel ničesar rešiti. Okraj, zastop šoštanj-ski ga je na priporočilo načelnika bar. Adamoviča priporočil štaj. skladu za ujme za podporo. Menda mu pošlje na račun svojih dijet kako podporo tudi dr. Verstovšek, kmečki zastopnik in prijatelj. GospodarsHi paW Katero mleko je najboljše? Skušnja je pokazala, da je mleko, namolzeno zjutraj, veliko slabše, nego ono, ki ga namolzemo opoldne ali zvečer. Pri preiskovanju se je našlo, da je imelo mleko od jutra le 2"17°/o smetane, od večera pa 5'42%. Tudi kozje mleko ima skoro iste lastnosti. Ravno-tako se je pokazalo, da je v mleku, ki ga dobimo proti koncu molzenja, skoro desetkrat več rediinih snovij, kakor pa ono od začetka. Meso dobi neprijeten duh, če ga spravljamo v vlažnih, zaduhlih kleteh. Najbolje je, da ga zavijemo v čisto ruto in zakopljemo v suh pesek, v kup žita ali premogovega pepela. Tu ostane hladno in suho, pa tudi muhe ne morejo do njega. Kdor mora meso pošiljati v druge kraje, naj ga zavije v pergamentni papir, ki je ležal poprej eno uro v kisu. Svinj, ki ne marajo za svoje mladiče ali takih, ki jim ne puste vedno sesati, ne smemo obdržati za rejo. Dokazano je namreč, da se te napake mnogokrat podedujejo in da se kažejo pri naslednjih rodovih v še hujši meri. Svinjam, ki so preveč mirne, se ne ljubi vstati, če leže pujski pod njimi, zgodi se torej večkrat, da jih potlačijo. Tudi take svinje je boljše oddati mesarju. Krave, ki nimajo mnogo mleka, je najbolje prodati mesarju, dokler še niso prestare in še lahko odebele. Da postanejo tolste, stati morajo pozimi v toplem hlevu, nastelja naj bo suha in snažna. Živali je treba vsak dan očistiti. Prve tedne dobivajo naj mnogo sočne hrane n. pr. repo korenje, krompir itd., pozneje pa več otrobov, debele moke od koruze, ječmena, ovsa itd. Da je krma lažje prebavljiva, daje se nerezana, poparjena kuhana ali zmleta in osoljena. ,.Korist črvovil. Pod tem naslovom smo zadnjič prinesli gospodarsko vest. Ponekod so nastala vsled notice nesporazumljenja. Mišljeni namreč niso bili ogrci, ki jim tudi črvi pravijo, namreč gliste, za katere pa se navadno ne rabi izraz ,črv'. Dotična notica naj se torej v toliko popravi, da so koristne gliste, ne pa črvi. Razne notfosti. Petkraten umor in samoumor. Gasilci v San Frančišku so bili te dni pozvani k nekemu požaru. Med potjo proti požaru se je pa menda omračil gasilcu Burhamu um, kajti kar naenkrat je potegnil revolver ter na mestu ustrelil tri svoje tovariše. Nato je tekel domov, kjer je ustrelil svojo ženo, svojega otroka in končno samega sebe. Strašno neurje so imeli 11. t. m. na Koroškem v okolici Dobrača. V Pliberku pod Dobračem je udarila strela v zvonik farne cerkve in močno poškodovala glavni oltar. Listnica uredništva. Pulj, Loka pri Zid. mostu, Sv: Barbara v Hal.: Vse prihodnjič, danes premalo prostora! J>e po hnjigi ki jo je izdala Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici samoreš pravilno pripravljati Pekatete, Zahtevaj jo, pošlje se ti zastonj! 155 Proda se lepo posestvo, obstoječe iz hiše z devetimi sobami, iz svinjaka s šestimi hlevi, sedmih drvarnic, kletjo za vino. dveli travnikov, treh njiv in enega gozda. — Redi se lahko dve kravi in konj. Leži ob občinski cesti v Cretu št. 10 biizu Celja. — Poizve se pri FrailCU Sfor v Osenci št. 2 Teharje. 206 2-2 Ključavničarska = in kovaška delavnica z vsem orodjem kakor tudi stanovanje v hiši, se pod zelo ugodnimi pogoji odda takoj w najem zanesljivemu in spretnemu obrtniku v tej stroki. Opomni se, da v trgu Radeče ni nobenega ključarja, ie velik promet, obilo dela in zaslužka. Oglasi se sprejemajo osebno pri Dragotinu Pašj občinskem tajniku v Radečah pri Zidanem mostu. 208 i nega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K ; 7 K ; belega, finega 10 K, najfinejši proni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz goBtonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 18'—, 14.70, 1780 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4'50. 5'20, 5'70; podpornica iz močnega rižastega gradina. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za nengajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-2 S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko Lekarnarja Thierry j a balzam (obi. varovano.) Edino pristen z nuno Kot varstveno znamko. Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanja, zaslezenju, mofejnn prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna. steklenica K 5'—. Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo zanesljivega učinka za otekline, rane. ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-ljici K 3'60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu A. TMerry v Pregradi pri