/ < |>K O LET A K EC JE in: LAV8KI LIST ZA MISLECE CrrATELJE PROLETAREG (■■asilo Jugoslovanske Socialistične Ive*e in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU sr _ no 1778. """ " •—•"« —««. m i«u. «11« m t«« i«., h**"« m»» * ""• »• '«" CHICAGO, ILL., 8. OKTOBRA (October 8), 1941. '■»ublUhed Wr.ltly at 2301 8. Lawmtalr Ave. „. LETO_VOL. XXXVI. Naci|i grozo po vsi se|e|o in smrt Evropi SOVJETSKI VOJAKI NA FRONTI TEROR IN GLAD USODA NARODOV, KI SO PRIŠLI POD "NOV RED" IN V "NEMŠKI ŽIVLJENJSKI PROSTOR." — MORITVE NA HRVATSKEM IN V SRBIJI "V Evropi je bilo treba no-1 napravi z žrtvami kratek pro- koga. da napravi v nji red." ces. Tako je opravičeval Hitlerja mai i kdo tudi če se ni smat ral za fašista. Še celo med Slovenci tu in mogoče tudi v starem Od kar je Nemčija napadla Rusijo, jo zelo veseli označiti marsikoga, ki ga nemški preki sod pošlje pred nacij?ke strel- Kaj je nemški firer glede Rusije pozabil razložiti? kraju jih je bilo precej, ki so ce, ali pa na vislice, za "komu s t* »gre val i zanj. Danes so men- j nista". Poučeni krogi v Londo da že tudi taki zaslepljene! la- —* hko uvideli, da je Evropa pod Hitlerjem v neredu, ljudstva zasužnjena, pravice pa za nikogar razen za "elitni narod" (Nemce). Novo divjanje nad Čehi Ni čudno, a ko med podjarm-ljenimi naredi kipi. Naciji nato odgovarjajo s svinčenkami, z giljotino, vislicami in mučilnicami. V zadnjih par tednih so znova zdivjali nad Cehi. Gen. Alojz Elias, ki ga ja Hitler imenovali za premierja "protektorata" Češke in Moravske. je bil obdolžen zarote proti tretjemu rajhu in obsojen v «mrt. Elias je ¿e pod če-hoslova^ko republiko propagira sprijaznenje s Hitlerjem in v Nemčiji in na češkem je bil smatran za prijatelja nacijev. Tudi praski župan Otakar Klapka je bil v tej "čistki" obsojen v smrt, dalje nekaj čeških generalov, in pa mnogo književnikov, bivših delavskih \odite4jev, čeških učiteljev in profesorjev, bivših čeških urednikov. inženirjev itd. nu trdijo, da je bilo od 22. junija pa do konca minulcKra tedna ustreljenih ali pa obešenih nad tisoč ljudi v Nemčiji in v okupiranih deželah. Namreč voditeljev, intelektualcev, "komunistov", Židov in drugih, ki jih je nacijska oblast proglasila za škodljive svojemu rajhu. Groza na Norveškem Cornj« j« »lika s bojUc« pri L*nintr*4u, ki «a napad« it tadnor s v«o silo nemška armada. HitUr j« dna S. oktobra dajal, da j« Rusija vojno io izgubila. A j« tudi pri «na I, da ajocovo vojna mm vsbodu ni »o konec, kajti ruska armada j« vali« "koloaaluamu poraau" i« v akcij». PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETIT Brussels Zeitung (nemški na- to vsled pomanjkanja papirja. Prozoren namen Pest nacida ten>r,a euti ¡ cij^ki I* v Bel,UD je poro,.- t«^ « £ posebno Norvežka. Po okupiranju so naciji v tej miroljubni deželi zaplenili vse zaloge prehrane, olja. blaga, ladje in sploh kar je imelo kaj vednosti. Od norveikih ribičev so zahtevali, da naj lov pospešijo, kajti Nenmčija potrebuje olja in rib. V zameno dobivajo ribiči ničvredne marke, s katerimi ne morejo ničesar kupiti. To je*en so dotfili Norveiani ukaz poslati okupacijski ob kast i popis, kolrko volnene odeje imajo, koliko obuval « kavčuka in koliko usnjenih. 'Volneno odejo morajo izročiti nemški armadi in en »ko tudi "odvi-šna" obuvala. Ker je v teh raz- la o po.-kusu atentata na nemški transportacijski vlak na belffijski-francoski meji. Za kazen je nacijska okupacijska oblast dala ustreliti 20 Mkomu- sto, Nizozemce pa pripravil ob njih priljubljene časopise. Oni časopisi, katerim je Š3 dovoljeno izhajati, pa so morali znižati število strani. nistov". tka jih je držala kot tal- ■ ce. Ti«tega atenUta niso bili či- Harry Bridges je na konven ciji unij CIO v Californiji priporočal delegatom, naj podpirajo Roosevelta v njegovi bor- Adolf Hitler se je od meseca maja sem dne 13. oktobra zopet oglasil. Govoril ja nad eno •ro in Nemčiji zagotovil, da je Rusija tepena toliko, da si ne bo nikdar več opomogla. Našteval jat nemška armada je ujela dva in pol milijona ruskih vojakov, vzela nad 22,-000 ruskih topov, 18,000 tankov in uničila 14,500 ruskih bojnih letal. In okupirala je hajboljie industrialne in agri-kulturne kraje Sovjetske Unije. Popolnoma pa je pozabil povedati, da je nemških ranjencev z vzhodne fronte toliko, da so jih polne vsa bolnišnice v Nemčiji in v okupiranih deželah, da je bilo stotisoče nemških vojakov ubitih, in da so P* Keppel. jih tudi Rusi precej tisoč vjelL Pozabil je tudi svojemu ljudstvu pojasniti, da sovraštvo SEDEMSTO RELIFNIH AGENCIJ V ZED. DRŽAVAH DELUJE V POMOČ ŽRTVAM VOJNE 11 MNOGO MILIJONOV NABRANEGA. VLADA IMA NAMEN VEČINO DOVOLJENJ UKINITI. — PREDSEDNIKOVA KOMISIJA DOGNALA, DA JE V RELIFNIH AGENCIJAH LE MALO GRAFTA Predsednik Roosevelt je me- V tem listu je bilo poroča no, *eca marca imenoval posebno kako je neki jugoslovanski po- komisijo z nalogo, da naj pre- litik nabral za svoj časopis pod išče delovanje raznih relifnih pretvezo, da zbira za jugoslo- organizacij, ki zbirajo prispev- vanski relif, par tisoč dolarjev, ke v pomoč ljudstvu, ki trpi po- od česar je poslal jugoslovan- manjkanje vsled vojne. Vtej skem poslaniku 4sza relif" le komisiji so bivši ameriški po- $200. Vendar pa je predsedni- slanik v Moskvi Joseph Davies, kova komisija ugotovita, da se Charles P. Taft in dr. Friderick graftanje v teh relifih ni dogajalo, razen v nekaj slučajih. Nemci veliko nabrali Nemške relif ne organizacije Nepotrebni stroški Vlada je namreč dobila pri proti Nemcem v okupiranih de-' tožbe, da je teh relifnih agen-1 so zbrale v pomoč svojim lju-želah kipi m da ako Nemčija clj (war relief agencies) pre- dem v Nemčiji blizu dva in pol pade, bo pomorjenih v tem sr- več, da se duplicirajo, to je, da milijona dolarjev. Ker Zed. dr-du nič koliko Nemcev, ker ma-1 bi za zbiranje prispevkov na ! žav* uradno niso v vojni s Hit- primer v pomoč Angliji zado-! lerjem, jim je bilo zbiranje do-stoval ena. ali dve, naimesto da * voljeno. šele meseca junija to ščevanje ne pozna prizanaša« nja. Brondies bil zaslužni sodnik Louis Dembitz Brandeis, ki je dne 5. oktobra umrl v staro- I jih je na ducate, in vrh tega so prišla na uho vlade tudi surn- leto je bila eni izmed njihnih relifnih agencij licenca od- | ničenja, da nekateri "relifi" ni- vzeta, so druljretga kakor "raket" Največjo vsoto je zbral od-graftarjev, ki so jih ustanovili bor v pomoč žrtvam vojne na sito nič krivi, niti vedeli niso zanj, a so morali dati življenje vseeno, v svarilo drugim, ki bi se morda ukvarjali z mislijo b¡*7a naci2ma. Navzočih uganjati neumnosti. j€ biiG 440 delegatov. Za olHiko izolacionistov in enako kot komunisti postal Rposeveltov pristaš. Bridges je v suznjevanje. fečka vlada v Londonu je svoj narod posvarila, da delujejo po Češkem in Moravskem nacijfki agenti »provokatorji. S hujskanjem Čehov na odpor in pač pa mu je član nemškega tudi obsojen. Pegler svojega bil nedavno po naročilu justič-vnanjega ministrstva pojasnil, razkrivanja ne vr-ši iz ljubezni departmenta zaslisavan, da ako hočejo Norvežani hra- do unij. A bilo bi resnično bolj- še, ako bi to nalogo vršil Green s svojim odborom, namesto da so mižali, sedaj pa iz tega ku- no, se naj "poboljšajo" m pri-čno iskreno delati za tretji rajh, ne pa uganja/ti sabotažo. Norvežanom se torej to zimo jejo kapital državni pravniki, : jim žeP°m v korL<- najslovitejših članov zveznega vrhovnega sodišča. Revni in izkoriščani so imeli v njemu iskrenega branitelja. Bil je največkrat v manjšini, a s svojimi argumenti je javnost vedno o-pozortt * na storjeno krivico onim l}udem, katerih edina hiba je, da ne pripadajo vladajočim. Bit je član vrhovnega sodišču 23 let. Imenoval ga je vanj predsednik Woodrow Wilson. Po pokolenju je bil Žid, prvi svojega rodu, ki je postal ud vrhovnega tribunala ameriške justice. Predsednik Roosevelt )e dal poročilo imenovane komisije v ja\viost zadnjo soboto. Iz njega je razvidno, da deluje kakih 700 agencij za "vojni relif." Nastale so večinoma lani in le- Kitajskem. Vodijo ga vplivni ameriški politiki obeh strank, oziroma ga poma(arajo odlašati. Angleški relif ni odbor je nabral dosedaj okrog $15,000,-000. Njegovi obratni stroški znašajo 6c na dolar. Zelo dobro je uspevala ko- tos -tot gobe po deW. N« ¡lekta za. f^V ^ Nekat"! podlagi priporočil te komkije I^^ 90 je vlada meseca avgusta odvzela dovoljenje 26 relifniim agen cijani, ker so delovale pod napačnimi pretvezami, oziroma porabile nabrane vsote za svoje tukajšnje stroške. Komuni« stičnim skupinam, ki so kolek-tale za španske begunce, je zatožen!, * da porabijo večino nabranegra denarja za obratne stroške. 'iti Nad 90 milijonov nabranega Od pričetka vojne pa do konca septembra so relifne agencije, ki imajo vladno licenco za kolektanje podpore, nabrale industriji in v prometu in na -led pridejo vodjem v češkem letalnem gibanju. Njihna imena rz«roče nemški teroristični policiji, tvan gestapo, ki . ... _ ... predsedniška AFL Wm. Green i preiskovalec, sodnik Charles Eksekucije v Franciji kaj,pftda n€ bo upošteval. V tei ¡ B. Sears justičnemu oddelku Naciji nastopajo teronstR-no bo o tKlvzela že janu- j približno devet- arja t. 1., a so nabirali še tudi potem, ker so dovoljenje znova dobili. Običaj komunističnih agencij je, da od nabranega denarja za kakršen koli relif potrošijo od 60 do 70% za svoje "poslovne stroške". deset milijonov dolarjev. Izmed posameznih narodnosti so nabrali največ Poljaki. Kampanja za grški relif je bila splošna, to je, nabiralo se je v (Nadaljevanje na 3. «trani.) Časopis Svenska Dagbladet deport ira. Unije CIO in več i Delavci V Italiji SO pod v Stock holm u poroča, da je bilo napačno pridružiti * v progresivno, federacijo, s tem je stranka izgubila *voj prestiž in pa privlačnost. Pa bi bilo sedaj napačno vračati «r v nekaj, kar je pred leti *ama zavrgla. Drugi menijo, (la ho pod novim imenom so-c»!istiena stranka v volilnih ^jih boljše iMpevala, kakor Aeilaj. ko je prirepek progresivno stranke. Zanimiva je bila tudi suge--preseli v Milwaukee ter si tu volilno pravico v 5. di*- "'^Ui za kongresnega kandi- ata- Ta (»kraj je v kongresu zastopal nekaj tefrminov pokojni socialistični voditelj Victor Berger. Priporočilo, da se tiai Thoma* preseli v Milwaukee, je pr&lo iz vodilnih krogov socialistične organizacij« v Mil-waukeeju, a Thomas ga ni vzel resnim, ker ve, da se mandati v kongres ne dobe s preselitvami. Stockholmu poroča, Nemčija koncem septembra u-j, kinila ves izvoz na Norvežko, v namenu, da jo izstrada in jo pripravi v pokorščino. V bodoče bodo dobivale stroje in druge potrebščine le tiste tovarne in firme na Norvežkem. ki se pečajo s produkcijo za izvoz v Nemčijo. Drugim je dovoz u-stavljen. Tudi nem'keya (premoga ne bo to zimo na Norvežko, ob enem pa *o marali Norvežani dati Nemcem svojo volneno odejo. Na Nisozemskem je nemška okupacijska oblast ustavila BO dnevnikov. Pravi, da je storila d« ga bodo branilo. Tudi ako . ¿«ciplinO, kakor vojaki odlok za deportiranje končno y Italiji, kot v drugih totali- prodre, se Bridiges lahko proti tamih deželah, se z delavci njemu brani z apeli na raizne ravna enako disciplinarno ka- sodne instance še najmanj dve kor z vojaki v vojni. Kje sme leti. V Nori Zelandiji so uvedli prosto zdravstveno onkrbo. V veljavo pride 1. novembra. Nova Zelandija že dolgo slovi za državo "socialističnih eksperi- kdo delati in kje ne. odločuje oblast. Delavec ne sme preme-niti službe po svoji volji, ne se seliti za delom v drug kraj, kajti o vsem tem odločuje pristojna oblast. V Italiji je na ta način "draftanih" 8.460.000 mentov'. Vlado v nji m» de- d^lRVCeVi K(yVxko ^^ mwd. bodo zdravili do te postrežbe oblMt> Delavci imajo upravičene pacijente, bodo! pravico ,e ^rati in dolžnost (Nadaljevanje na 4. ^rani.) ubogati. Briga za socialno zaščito ne sme splahneti V navdusevanju za oboroževanje in v propagandi is in proti vojni, oziroma »a Nemčijo in proti nji, se lahko pozabi oziroma potiska na stran problem socialne saŠčite in vprašanje kaj bo/s milijoni delavcev potem* ko industrija ne bo imela več naročil za tanke, vojne ladje, aeroplane itd. 2e blizu 30 milijonov delavcev je zaposlenih posredno aH neposredno na račun oboroževanja ali ps pri produciranju prttebsčin zs Anglijo, Kitaj- sko in Sovjetsko Unijo. Je pa v zvezni administraciji in v kongresu nekaj ljudt, ki vzlic tej furiji niso pozabili na problem, kako pomagati delavcem, kadar so v potrebi. Zakon, znan pod označbo Social Security Act krije sedaj kakih 40,000,000 oseb. Deluje se, da se aavaruje proti brezpoaelno-sti in va pokojnine še ostale delavce in njih družine, katerih je okrog 40 milijonov še nezavarovanih. Na primer delavci na farmah,., hilni . uslužbenci, cbrtniki, ki delajo zase, klerki pri verskih, dobrodelnih in prosvetnih ustanovah, mali trgovci, prodajalci časopisov Itd. Odbor, ki upravlja omenjeni zakon, tudi študira, kako avi-isti sedanje pokojnine, kako zavarovati zanje čim več ljudi, da ne bodo breme sebi tn drugim, ko jih zaloti starost, in pa da se zavaruje vse delavce proti breapoatlnOsti. Ko bo oboroževanja konec, bo na cesti okoli 27.000,000 ljudi. Predno se industrija pre- uredi za civilno produkcijo, bo vzelo precej časa, tudi ako bo vlada imela načrt za zaposlitev delavcev v Mmimi industriji" ze pripravljen. In «ko noče-mo, da bi ili brezposelni spet "stanovati" na smetilča, jim bo treba nuditi brezposeltiostno podpero v tolikšni meri, da ne nastane med njimi pomanjkanje kakor v zadnji krili. Dol-inost unij in drugih socialnih faktorjev torej je, da tega problema ne izpuste iipred oči ne glede na vojno histerijo. Društvom in klubom Prosvetne matiee \ lllinoisu in v Wis* Prihodnja konferenca Prosvetne matice in JSZ za Illinois in Wisconsin se bo vršila v nedeljo 9. novembra v Waukcganii. Konferenčni tajnik ANTON GARDEN je dne 3. oktobra naslovil vsem pridruženim organizacijam sledeče pismo: Društvom in klubom Pronvetne matice in JSZ: Cenjeni bratje in »entre: Kot člani Prosvetne matice JSZ ste zopet vabljeni, da ¡pošljete svoje zastopnike na jesensko zborovanje okrožne konference, ki se vrši v nedeljo 9. novembra v Slovenskem domu v IT aukeganu. Zborovanje se to pot prične TOČISO OB DVEH POPOLDNE. I pam. da ho vaša organizacija uistopana tudi na tem zborovanju vsaj z enim ali več zastopniki. Ker živimo v resnih časih, so nam taka zborovanja delavsko orientiranih ljudi še posebno potrebna. Poseben referat o naših kulturnih problemih ho imel FRANK PVNCER iz Miltvaukeeja. Pogovorili jhi se bomo lahko tudi o §>omožni akciji za stari kraj in o konvenciji SNPJ ter bivše SSPZ, katere člani smo vsi, ¡ta nas gotovo zanima njena bodočnost. Bratski pozdrav! Anton (warden, tajnik. (Pripomba tajnikom: Prosim, da mi sporočite imena vaiih zastopnikov z dopisnico pred zborovanjem. Hvala 1 — A. G.) PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. P rolet arec, October 8, 1941. NEMŠKI BOMBNIKI STORILI LENINGRADU VELIKO SKO DE IZHAJA VSAKf SREDO. I Mlaj« J «f .h« Delavska TUkovna Draiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Hedinjenih državah sa celo leto fS.OO; sa pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00. Inozemstvo: sa cslo leto $3.(01 sa pel leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti e na Aem uradu najposneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROIPTAHPC Published every Wedneaday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1006. •■■y Editor. Business Manager----- Frapk •lea po| Is Ks _____Chsrles ^ogorelec 4 SUBSCRIPTION RATES: United Ststes: One Year $3.00; 8ix Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Tear $3.60; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 tem uradu ga je nasledil James M. Maglich, Oakdale, Pa. Tudi John Klanšek (Ogles-by, IU.) ni bil Izvoljen. Torej je nadomeščenih pravljanja na konvenciji delegati ne «perajtajo doeti. Niti ne na polemke osebnega značaja, ne na takozvana "razkrinkavanja". Vsem je bila še v spominu polemika v Prosveti in v Napredku zaradi združenja. Glavni tajnik SSPZ Wm. Rus je bil predstavljan v nji za nasprotnika združenju, za lenega uradnika in sploh za človeka, ki ni vreden, da bi bil v kaki organizaciji na odgovornem mestu. Ko je na tej konvenciji kandidiral za pomožnega tajnika >n s tem za namestnika glavnega tajnika, je zlahka prodrl, dasi je imel proti sebi dva močna kandidata. Enega, ki je sposoben ne samo za delo v u-radu nego je splošno znan vsled svojih žilavih aktivnosti tudi na prosvetnem polju in v društvenem življenju, in drugega. ki se je boril za združenje in ima tudi o delu v glavnem uradu podporne organizacije znanje in skušnje. Wm. Rus se na konvenciji ni oglašal. Navzoči so ga le videli, ne pa slišali. Dopisov, ki so bili napisani proti njemu, oziroma o njemu, so se še vsi lahko opominjali. Ko so dobili volilne listke, so v precejšnji večini v>ia«ovali zanj, kar je bUo pričakovati. Naši kot drugi ljudje so taki, da simpatizi-rajo s človekom, o katerem smatrajo, da je neupravičeno napadan. Enako zlahka, oziroma brez opozicije, je bil izvoljen Mirka Kuhel. Marsikatera pikra je pred meseci sli letom, ali dvema, v polemiki zaradi združenja padla nanj v Prosveti, in tudi v Napredku, in on je v slednjemu enako ostro odgovarjal. oddanih glasov. Dalje o "blokih", ki so delovali zanje. Novi glavni edibor je sledeči: Vincent Ca in kar, gl. predalnik; Fred A. Vider, tajnik; Lawrence Gradišek, tajnik bolniškega oddelka; Mirko Kuhel, gl. blagajnik; Viljem Rus, pomožni tajnik; Mike Verhovnik, direktor za mladino; Ivan Molek, urednik publikacij; Filip Godina, upravnik publikacij. Glavni podpredsedniki: Mike Kumer prvi gl. podpredsednik; Camilus Zarnik. drugi gl. podpredsednik.—šeet distrikt-nih podpredsednikov: Joseph Culkar za 1. distrikt; James M. Maglich za 2. distrikt; Ray Travnik za 3. distr?kt; John Spill er za 4. dfetrikt; Uršula Ambrožič za 5. distrikt in Ed. Tomšič za 6. distrikt. Gospodarski odsek: Matt Petro v i t. predsed nok; J aikoi^ Zupan, Dcnald J. Lotrifc in Ru-' dolf Li$. V ta odsek spadajo tudi Camkar, Vider in Kuhek. Pcrotni odaek: Anton Sulšr, sme kandidirati na to mesto vs^t zdravnik, ki je član SNPJ ali pa bivše SSPZ. Pri prvih volitvah so bili «predlagani jn ¡»prejeli kandidaturo dr. Arch, ki je dobil 160 glasov, dr. 'U. vertnik 151, dr. Kern 11 in dr. Skur 5. Pri ožjih volitvah je dobil Arch 179 in Zavertnik 152 glasov. Dr. Zavertnik je sedanji vrhovni zdravnik, ni pa član glavnega odbora. Kot zdravnik ima v Chicagu velik u»?led in je visoko Čislan tu Ji v medicinskih fakultetah. EN VOLILNI BOJ V CLEVELANDU KONČAN, DRUGI SE JE PRIČEL predsednik^ Frank Vratarič, Frank Barbič, Andrej Vidrich in Josipina Mejnik. . Nadzorni'*ddaek: « F*. 31»**. predsednik;: MiWUr< MedveSek Andrew Grum, Jtrfip C^p.in Fred Mal gaj. Dr. F. J. Arch, . vrhovni zdravnik. , , , Namestniki: Frank Bolka 7.a 2. gl. podpredsednika; John Klančar za pomožnega tajnika; Anten Trojar za bolniške ga tajnika; John ^Klanšek za igl. blagajnika; Anton Zaitz za upravitelja; Paul Berger in L. Lesar za gospodarski odsek; Minka Aleš in George Smrekar za porotni od^ek; Jos. Dum in Jos. Fifolt za nadzorni odsek. Člani novega glavnega odbora V prejšnji številki so bili novi odborniki SNPJ označeni sporedno z omembami protikandidatov in s Števili zanje Irvrievalni odaek povečan Izvr&evalni odsek SNPJ je :mel dosedaj šest članov. Po 1. januarju bo imel dva več, namreč pomožnega tajnika (Viljema Rusa) in direktorja mladinskega oddelka in atletike (Michaela Verhovnika). Drugi so Ca in k ar, gl. «predsednik; Vi- der, gl. tajnik; Kuhel, gJ. bla gajnik; Gradišek, tajnik bolniškega oddelka; Molek. urednik in Godina, upravnik. Nova člana oziroma dodatna člana tega odbora sta torej Rus in Verhovnfk. * Druga sprememba v izvrše-valnem od*eku je služba blagajnika. Dosedanji blagajnik John Vogrich ni več kandidiral. Zaradi bolezni se konvencije ni mogel udeležiti. Njegovo mesto je zavzel brez opozicije Minko Kuhel, dosedanji blagajnik SSPZ. "Mlada generacije" dobro za-atepana v novem odboru V novem glavnem odboru, ki ima 31 članov (sedem več kot prejšnji) je devet članov naše tu rojene generacije, prav zaprav enajst, ako upoštevamo vse, ki so tukaj "gor zrasli". Deljenja po prepričanju Omenjeno je bilo ie v prej-šs.hJi poročilih, da na tej konvenciji ni bilo sporekov načelnega značaja in da so bili prin-c \ i SNTJ ztiova odobreni. Načekw se nij torej SNPJ j^ič spremenila, čeprav je bila ta Honveaicija ena izmed najr bolj.konseirvaijvnih v njeni zifodovinl/. . n!i;v . , . Citateljje l^o nedvomno zanimalo. kdo in kakšni so glavni 'odborniki v svvjih nazorih in po prepričanju. Izmed \;*eh 31 članov glavnega odbora jih je sedaj, le 12, ki so člani JSZ. Za somišljenike našega gibanja lahko k njim dodamo še kakih deset eseb. To je torej jamstvo, da SNPJ ne bo šla s svojih prejšnjih načelnih tirov, šestindvajset članov novega giavnega odbora je naročenih na Proletarca, torej jih je le pet, ki še niso. Po državah se novi glavni odbor deli: Illinois 13; Ohio 6; Pennsylvania 6; Michigan 2; Colorado 1; Kansas 1; Missouri 1, Minnesota 1. Primarne volitve za župan-j ske kandidate v Cleveland u, za katere so se posebno Cleveland-sko Slovenci zanimali bolj kot za katerokoli prej, so izšle kakor je bilo pričakovati. C le velando k i prijatelji Franka Lau-scheta so sicer želeli in upali, da dobi "land slide" glasov. Dobil je nad svojim prvim tek-mecom, sedanjim županom Blythinom, 21,000 glasov večine, toda kdo bo župan, bodo odločili glasovi drui?ih županskih kandidatov, namreč Swee-neyevi in Dayevi. Županske volitve v C1 e ve lan-du se vrše po nestrankarskem sistemu. Pri primarnih volitvah lahko kandidira za župansko nominacijo kdorkoli, ki dobi zadosti podpisov, a na končnih volitvah tkta dva, ki dobita pri primarnih volitvah največ glasov. Imena kandidatov in števila glasov, ki so jih dobili dne 30. septembra, so sledeča: Frank J. Lausche 68,013 Edwrrrl Blythin 46.973 Martin L. Sweeney 32.296 /Trthur H. I)ay 29,890 Arnold Johnrun (komunist) 1,480 Pri končnih volitvah v torek 4. novembra se bo torej odločilo, dali bo prihodnji župan cie-veland^kcga me4a bivši sodnik Frank.J. Lau«he, ali sedanji župan Edward Blythjn. Slednji je ro;ublikanec, Lausche demokrat* r V kampanji za enega ali drugega kandidata so bile tudi unije. CIO je bil za Lauscheta in bo v sedanji kampanji. AFL jp indorsirala Daya, ki je izšel iz primarnih volitev na četrtem mestu. Zelo slabo so se z žu¿lanskim kandidatom odrezali ko-munisti, ki so dobili borih 1,-480 glasov. Ako bi človek «odi! po meščanskem tisku, bi verjel, da je v Clevelandu najmanj 20.000 komunistov, a sedaj, ko so se sami prešteli, vidimo, koliko jih je. Včasi je bila v Clevelandu— namreč do konca prejšnje vojne, močna socialistična organizacija in uspevala je prilicno šs nekaj let pozneje. Vsled notranjih razprtij, vsled vednejra spreminjanja vodstva in radi netreniranih organizatorjev je S. P. v Clevelandu oslabela toliko, da že več let ne posega v občinske volitve. A oči vid no tudi komunisti ne dobe bivših socialističnih glasov. V mestnem svetu bo število slovenskih in hrvatskih koncil-manov menda približno isto kakor v sedanjem. Nekateri ko bili izvoljeni že v primarnih volitvah, par pa jih bo šlo na ožje volitve. Dr. Zavertnik član fakultete Chicago.—Direktorji državne ililinokke univerze so izvolili dr. J. J. Zavertnika za člana univerzitetne fakultete in ga imenovali za inštruktorja ptroških in nalezljivih bolezni. Dr. Zavertnik je član društva 559 SNPJ in sedanji jeiaotin vrhovni zdravnik. Nemške izgube Zamejna poljska vlada je izračunala, da znašajo izgube Nemcev na Poljskem v njihni invaziji leta 1939 v poljsko republiko 90,000 ubitih in nad 200,000 ranjenih. = Vprašanje železničarske stavke AH je protiverska kampanja v Us S. S* R. ponehala? Veliki misleci imajo namene, drugi le želje. — Washington Irving. • ; Človeške nature nI potrebno spremeniti. Dajmo ji le priložnost. — Rex Tugwell. __ Iskati napake drugih je laglje kakor videti «voje. Ko je Nemčija napadla Rusijo, je stari patriarh ruske pravoslavne cerkve pozval vernike, da naj molijo za zmago sovjetskega orožja. In poročali so, da so po 22. juniju poslale cerkve, kolikor jih je še ostalo po Sovjetski Uniji, spet polne ljudstva. Dne 30. sept. je bilo iz M<>-pkve poročano, da je prenehal tednik "Brez^božnik", glasilo organizacije za «pobijanje verstva, ki ga označuje za "pra-znoverstvo". Za vzrok prenehanja je šef sovjetskega novinarskega biroja S. A. Lozo-vski nevedel pomanjkanje papirja, a bolj verjetno je, da je bil "Brezbožnik" ustavljen, ker sedaj v Sovjetski Uniji ni časa in ne mesta M tako propagando. Danes jI je vzajemnost glavna potreba. Ob enem se lahko smatra u-kinjenje ' Brazbožnika" tudi 7M "apizanje" cerkvenim krogom v Angliji in Zed. državah. Ko so nedavno predsednika Roosevelta nasprotniki njegove politike o«tro prijeli zaradi Ru- sije, čel, kako se more ogrevati zanjo, ko vendar ve, kako silovito je povražna cerkvi, je odgovoril, da ima sovjetska u-stava glede svobode verstev sli-čno določbo kakor konstitucija Zed. držav. Nato se je razčeljuatil oglašanja lačni kongresni k Martin Dies h Toxana, češ. da Roosevelt zavaja s takimi izjavami, ker z njimi zakriva resnico, da je padlo v Sovjetski Ruaiji za vero tiaoče muienikov. Kdor pozma cerkveno stran Rusije kakršna je bila v času carizma, ve, da je bila pravoslavna cerkev orodje carskega absolutizma in fevdalizma. Naravno, da je bila revolucija naperjena «proti temu orodju prav tako kakor proti cartzmu. Zelo možno je. da se pravoslavna cerkev v Rusiji spet raz-brsti, toda bo modernizirana in opro&ena prazirtoverstev, ki so držale m*'e makih mužikov toliko let v t*mk..... če pa zmaga Nemčija, bo cerkvi v Rusiji ona dala svojo obliko in jo upregla sebi v korist. Spremembe v gl. odboru Eden izmed najvažnejših članov v glavnem odboru je predsednik porotnega odseka. To službo je že dokaj let vršil v SNPJ John Goršetk. Na zadnji konvenciji ni hotel več kandidirati. Za vzrok je navedel ¿iarorft. Bliža se 70. letu. Na njegovo mesto je kandidiral Anton Shular (v prejšnji številki je bil pomotoma označen za Johna), njegov protikandidat pa je bil Vratarič iz Lu-zerne, Pa. Shular je zlahka zmagal. SNPJ je v njemu dobila za to službo moč, kakršna spada na tako mesto. John Goršek si je s svojo vewtnoetjo dobil uarled, in «prav gotovo je. da mu bo Anton Shular vreden naslednik. V novem glavnem odboru ni več Frank Bolka iz Milwau-keeja. o katerem smo v tem poročilu prejšnji teden omenili, da je kandidiral za gl. predsednika proti Vincent Cainkar-ju. Bolka je v prejtnjem glavnem odboru kritično nastopal posebno glede unij, z zahtevo, da naj bo vse, kar SNPJ kupu-Je/tlaročeno iz unijskih delavnic. ftnako zahtevo je ponovil na konvenciji. Tudi John Terčelj (Straha-ne, «Pa.) ni v novem odboru. Bil je član porotnega odseka. (Več o njemu je v prejšnji številki.) Bivši distrfktni podpiedaednik John Pod boy (Strabane, Pa.) se konvencije ni udeležil. V Bodoča blaginja štirih milijonov ameriških mož, žena in otrok je odvisna od tega, kar bo odločil in sklenil nujnostni odbor predsednika Roosevelta, ki se je sešel v Chicagu predzadnji teden, da začne zasliša-vanja glede železničarskih zahtev po zvišanju mezde in plačanih počitnicah in ipa glede mezdnih znižanj pa drastičnih izprememb v pravilih in delavskih razmerah, ki jih hočejo imeti železniške družbe. Ta zadeva se ne tiče samo nad en milijon železničarjev, nego tudi njihnih družin, zakaj sedanja plača nikakor ne ustreza izdatkom za življenjske potrebščine. To pomeni pičle j šo in slabšo hrano, manj obleke, več strahu pred daviti in stanarino, manj šolanja za sinove in hčere železničarjev, če ne priporoči omenjeni odbor večje plače ali pa če si železničarji ne pribore mezdnega zvišanja s stavko, za katero so odglaso-vali kot zadnji .pomoček v tej sili, Skoro enako važne so počitnice. Cemu bi ne imeli železničarji vsaj mak» časa za to, da ga morejo" uživati s svojimi družinami in da se nekoliko odpočijejo, ne da bi jih trle (skrbi radi prenehanja plače? Delavsko stran teh življenjsko važnih vprašanj so predložili in pojasnili odboru predstavniki obeh skupin želozni-čarsktti organizacij. Eno tvori pet železničarskih unij, ki zahtevajo večjo plačo za svoje člane. Druga pa sestaja iz 14 organizacij, ki sodelujejo v pokretu za mezdno povišanje in plačane počitnice ter pobijajo železniške družbe v zahtevi po dasetodstotnem mezdnem znižanju. Obe skupini se upirata iz- premembam v «pravilih, ki jih hočejo imeti teleznice, ali samo izpremembe, ki se tičejo Članstva v 14 organizacijah, so pred odborom. Voditelji železničarskih unij. njrhnu pravni in preiskovalni pomočniki in mnogi splošni >red tedniki ?o zavzeli ves raz->oložljiv prortor v hotelu Mor-rison in še drugod, železnice imajo ?e vse večjo silo, ki ie tudi pridno na delu v korist ¿e-ezničarskih družb. Kaj bo ukrenil predsednikov odbor, se sedaj še ne ve. Lahko pa se reče to, da so mu železničarski zastopniki predložili 'goro skrbno pripravljenih dokazov v podporo svojih zahtev po plačanih počitnicah in večjih plačah. Tole mi ne gre v glavo? Kako «o. d« «M««' » f™** niso pr»roč».no »poin.le, « M bi Ifthko le T*»j<-mno ot*" Hitlerjer« rtr«ho»l»d«-' Proletarec, October 6V 1941. t s { IGNAZIO SILONE: FONT AM ARA ROMAN IZ FASISTOVSKE ITALIJE Z avtorjevim dovoljenjem prevedel T ALP A »M»»MMM»»»»MM»ozorila tako oboroženih mož na najino skrivališče... Z razprtimi velikimi očmi je Elvira neprestano strmela v temna vrata, skozi katera je prišlo pet mož in kjer je ležalo mučeno telo Marije Grazije. Zbala sem se za njeno pamet in sem ji z rokama zakrila oči — kakor mrtvecu. Toda nenadoma je tudi mene zapustila mo se vrnili domov.' Bili so: Pontius Pilatus, Jacobo Loeur-do, Michele Zompa, Giovanni Testone, Giovanni Oiiva, Gas-parone in nekateri fantje. Ti so nas pogledali, kakor bi mi vse zakrivili, toda v prisotnosti tolikih oboroženih ljudi si niso upali ugovarjati. Nato so prispeli in se nam pridružili: Achille Piunzo, Alberto Laccone, Palummo, Rec-chitrtin mož, Cesidio Verdone in ostali mladi ljudje, med njimi ženin Marije Grazije. Nihče ni ničesar razu-mel. Nihče ni govoril. Vsi so se »pogledovali. Vsak je razumel, da MODERNI PLINSKI ŠTEDILNIKI nudijo varrenje na 3 načine 1. Hranijo jestvine 2. Hranijo čas 3. Hranijo denar i SEDAJ—vas stane manj, da kuhate boljše S Tisoče Oiknških goipodinj je »poznalo, d« ne kuha ložje in boljae z modernim plinskim štedilnikom—ki aktuelno stane manj. Resnica je, da no modemi plinski štedilniki tako ekonomični kot »o lični. Njihove po«ebno»ti so, da hranijo na jeatvinah . . . čaau ... in denarju. Prihranili bosi« na je*tvi.nah z modernim plinskim fttc» dilnikom, ker ram daje pravilno, kontrolirano toploto pri pečenju mesa I nizko temperaturo, ki omogoči, da se meao preveč ne skrči. Prihranit« na času, ker avtomatična kontrola dela za vas, kajti hitrejia kuha opravi delo naglej*«. Prihranite pa tudi na denarju, ker vas moderni plinski štedilnik stane manj in tudi njegov obrat je cenejAi. LIBERALEN POPUST ZA VAS STARI ŠTEDILNIK LAHKA MESEČNA ODPLAČILA Vrtali ho»«« j0 . tako Lhk.f *** UNIVERSAL onru puhskem PoneWnasts n«* ^^ I u*\niM na P"vr ^roVa Minutna p**»0«" ^oofn coo«m. consfamv mov watm wwt wfwo«»*tkx oa« htatrxq "MI PEOPLE C OM PA N imamo iz nam še neznanega vzroka opraviti z oblastjo in nihče se ni »hotel bolj izpostaviti kakor drugi. Vsakdo je najprej mislil na sebe. Pri prihodu Antonija Spa-vente, Haffaela Searpona, Lui-gija della Croce, Antonija Zap-pa in drugih se je oboroženi četverokotnik vnovič odprl. Bilo je težko slutiti, kaj je trebuánik nameraval. Ali nas je nameraval vse odpeljati v ječo?... To se nam je zdelo neverjetno in dejansko nemogoče. Kajti, dokler je šlo le za to, da nas zadrže malo na cerkvenem trgu naše vasi, se ni nihče upiral. Da bi nas pa vse odvedii v glavno mesto in nas tam vrgli v ječo, za to pa navzočih miličnikov ni bilo dovolj. Po-znali smo te ljudi v črnih srajcah. Morali so priti ponoči, da so si delali pogum. Večina iz/med njih .je dišala po vinu in, če si jim od blizu pogledal v oči, niso vzdržali pogleda. Tud»* mJl i - ■ * % *> '¿W 1 " * ^ ' y - m \; 4 xk * . 'C ' V '•'<.% r n*1 tusP k " J' M wKMjíwT ¿A g A 1 'jlk J ^ I »«n Na fomji sliki j« anglaiko bojno lotalo, slikano s bližin«, da m topovsko covi na njemu ¿imboljio vidijo. t Toda tudi to ni zadovoljilo možica in zapovedal je: "Zapiši 4refrakter\" četrti, ki je prišel na vrsto, je bil Pasquale Cipolla. "Kdo naj živi?" ga je na-hrulil. "Oprostite, kaj pa to pomeni? si je upal vprašati. "Povej jasno, kaj misliš," mu je Zapovedal trebušnik. "Kdo naj živi?" "Kruh in vino naj živita," je Cipolla pošteno odgovoril. Tudi njega so zapisali "refraiktorja". NAPORI ANGLIJE, DA SE ITALIJO PRIDOBI ZA IZSTOP IZ VOJNE LJUDSTVO Z DUČEJEM NEZADOVOLJNO. — GLAD NARAŠČA, OBLEKE JE ZMANJKALO, KURIVA NE BO! — ZAPLENJENA 2IVILA V ... JUGOSLAVIJI SO ITALIJANI 2E PORABILI v sedanji, dasi se Pij XII. skuša uveljaviti. Pomaga mu ameri^ ški predsednik Roosevelt, ki je poslal k njemu svojega posebnega poslanika Myron C. Tay-lor-a, naj prvo ko je Nemčija pričela vojno. Misija se Taylo-ru ni posrečila, bas zato, ker Vatikan pri Muasoliniju ni imel odločujočega vpdiva. Ko je Mussolini poslal svoje čete v Francijo, se je Taylor vrnil v Ameriko. Pred par meseci se je podal nazaj na svojo službo Rooseveltovega zastopnika «pri papežu. Od njega je šel v London in potem v Ameriko, da o-sebno sporoči Rooseveltu, kakšen je notranji položaj v Italiji in kaj je sedanja politika papeža Pija. V Londonu so po Taylorovem obisku iz "dobro poučenega vira" poročali, da papež deluje za umik Italije iz vojne. 1 To je verjetno, kajti dasi je sklenil Musolini (prijateljstvo s papeštvom, ga priznal za "suvereno državo" in mu plačal odškodnino, je ves tisti denar iztirjal nazaj še v času svoje invazije v Etiopijo in ob enem odvzel cerkvi, to je papežu, ves Da« je Italija 'zmagala" v Jugoslaviji in je "zmagala" v Grčiji, ni italijansko ljudstvo teh njenih "uspehov" prav nič veselo. Masa smatra, da se je njen "duče" temeljito urezal, Vsak izmed nas je čakal, da Je Pl«*»l v to vojno. Začel je prišla vrsta nanj. in nihče ni ie namreč, ko je skočil Fran-mogel pogoditi, kaj hoče za- i 2 hodaJom za hrbet že ko za doženejo, koliko se bo dovolilo povprečnemu prebivalcu iz teh zaloig. Vsled slabe letine je nastalo veliko pomanjkanje kruha. Dne 29. sept. je bil izdan odlok, da se mora kruh prodajati le še v odkazanih odmerkih na ______ _ krušnih kartah. Ker je kruh stopnik oblasti na svoje vpra- j* bi,a poražena od Hitlerjeve poleg polente v revni Italiji armade. sanje slkšati. Kar nas je pa posebno zanimalo, pa je bilo nekaj docela drugega: ali bomo namreč morali za napak odgovor kaj plačati. Nihče izmed nas, kajpak, ni siutil, kaj naj pomeni beseda "refrakter"; toda skoraj gotovo je bilo, da pomeni: MMora plačati." (Dalje prihodnjič.) Sedemsto relifnih agencij v Zedinjenih državah na delu v pomoč žrtvam vojne (Nadaljevanje s 1. strani.) njegov sklad med vsem ljudstvom te dežele. Podpora, ki jo poAilja prizadetim za to nahrani denar, gre tja v blagu, namreč živila, o-tro&ke obleke, obuvala, odeje in zdravila. Anglija doolnoma poražena. Hitler je bil vesel Mussolini-jevih težkoč. Zameril mu je. ko je pred leti pretil, da bo branil neodvisnost Avstrije z milijoni italijanskih bajonetov. Hitler je hotel le še priložnost, ki je prišla, prej nego je pričakoval. Podjarmil je Mu-»solinija in Italijo predno so se Italijani zavedli, kaj se godi z njimi. liondonski Daily Telegraph pise, da je italijanski duče sedaj le "gauleiter" (Hitlerjev distriktni vodja). Po italijanskih mestih straži Hitlerjev ge-stapo in pazi kaj se godi. Hitlerjeve straže po Italiji slt»de delu italijanskih oblastnikov in zaznamujejo za izgon ali pa eksekutiranje vsakega, ki se jim zazdi sumljiv, oziromA ako» ga spoznajo za nasprotnika Hitlerjevi dominaciji nad Italijo. Nemške čete po Italiji so rte naselile tja v čami italijanske vojne 7. Grčijo, pod pretvezo, da so ji prišle na pomoč, a pri tem zasegle strategične točke po Italiji. Tako je Hitler po dobrem tednu postal glavar tudi nad državo savojske dinastije. Vendar pa je situacija več kakor kritična ne samo za italijansko vlado, nego tudi za njenega pokrovitelja v Berlinu. Italija je iztčrpana in strada. Lani jo je založila s premogom Nemčija, letos pravi, da ji vsled vojne z Rusijo tega ne bo mogoče. Prisilila pa bo Francijo in Belgijo, da ji pomagata s kurivom, ki *ta sami revni. Vendar pa bo tudi ta pomoč tako nezadostna, da bo ljudstvo v Italiji to zimo prisiljeno prezebati. DrugA katastrofa je. da so I se zaloge blaga in oblačil drastično skrčile. I>ne 3. septembra je vlada v Rimu izdala od-i lok, da morajo vse prodajalne z manufakturnim blagom (ki I prodajajo oblačida, blago, obuvala Ud.) Oistati zaprte za nedoločen čas, ki bo trajal najmanj dva tedna. Ob enem je trgovcem, obrtnikom in tovarnarjem ukazano, da morajo v prisotnosti vladnih zastopnikov napraviti natančen inventar vsega, kar posedujejo in blago pa dati na razpolago državi, seveda proti odškodnini. Nato bodo skupni inventar preračunali vladni statističarji, da najvažnejša hrana delavcev in kmetov, je to skrčenje zanje velik udarec. • Tudi dru-ge potrebščine ee prodajajo na izikaznice ali krušne karte v znižanih odmerkih, kot mleko, jajca, meso, krompir itd. Italijanska armada je sicer pobrala po Sloveniji, kolikor jo je v njenih rokah, v Dalmaciji, po Hrvatskem. V Črni gori in drugrje zaloge, ki jih je imela jugoslovanska armada in trgovci v Jugoslaviji, kmetom je vzela veliko živine, žKa in so-črvja, toda tudi to je pošlo in sedaj gladujejo vsi skupaj. Gesta po terorizira z italijansko policijo vred prebivalstvo tudi v Ljubljani, po Dolenjskem in Hrvatskem, kakor po Italiji, toda če gladni ljudje ne dobe drugega kot z nižava-nje odmerkov, jih tudi teror ne bo navdušil za Mussolinija in Hitlerja. 4 V tem položaju Italije Anglija smatra, da je zanjo čas pospešiti nez4wlovoljstvo med ljudstvom toliko, da bo nezmožna vztrajati v vojni. Ako se izmakne iz nje, tedaj tudi Hitler ne bo mogel tega preprečiti. London obljublja Italiji živila čim se umakne iz vojne in se iznebi fašističnega režima. A dokler se to ne zgodi, bo Anglija pošiljala bombnike na italijanska mesta in storila vse, kar bo gbspedšrji to takoj pri prihoda vzeli vse vajeti v roke in pričeli s temeljitim delom na vseh poljih. Vse giblje in dela. Mnofgo dela so nam popustili že naši prejšnji kom panjem i, ki so zrušili vse mostove in tunele. Od mostov je sedaj skoro'" že vse popravljeno, le nd! ... predor še ni Čist. Teren je tak. da se posipije. V ostalem se pa Širijo in grade nove ceste, mostovi, javna poslopja. Brezposelnosti ni prav nobene, če je kdo brezposeln pa mora drugam na delo. Delavske plače so mnogo višje od prejšnjih, na drugi strani pa oblastva pritiskajo na to, da bi cene blagu ostale tiste, ki so bile v veljavi 1. aprila. Za živež je sedaj precejšen križ, za vsa živila so nakaznice, ali karte, kakor pra- General Milan G. Nedic, ki ga je Hitlerjev režim določil za premierja "nove Srbije",. . vlade bržkone ni prevzel s pri- Tekarte trna jo predvsem jetrnimi občutki. . A če jo je, j« ?amen>. !a ? lahko 14 dni pozneje u videl, kaj se je zgodilo s premierjem Češke in Moravske, ki je bil prav tako postavljen na svoje mesto po Hitlerjevi volji. V Denver ju se je 5. okt, vršil shod vseh Slovanov. Spored so predvajali večinoma Slovenci, voditelji pa so bili Hrvati in Srbi, največ taki, ki se ogrevajo za stari režim in stare razmere. Za gl. govornika je bil oglašan Wm. Boyd iz Ohia. On pravi, da je 4ago, pravično porazdeljena na vse prebivalce. Kar nam diši to dobimo, le mesa ni. Kmetje imajo namreč doati denarja pa neradi prodajajo živino. Nekateri drže več glav kakor pa jo morejo preživeti, tako da bodo enkrat morali le z blagom na dan. Mi, ki sm« bili vajeni vsako zimo zaklali po enega ali dva pujska smo v velikih skrbeh, če to letos ne bo mogoče. Velik dolg čas bo vse leto, če ne bo glavi-ne, plečet, Wobas in zaseke. (Včasi nismo imeli tako dolgočasnega govorenja in pisanja kafcor ga imamo sedaj, ko govorimo največ o jedači, miku in podobnih redkih dobrotah, katerih imtae Vi tam na ostajanje.) Takole približno se nam sedaj godi v pogledu dela in jela. -iur Zadnje tedne smo v hudem strahu, ker so več družin izselili v južne kraje. Tu se gre predvsem z« ljudi, ki so se naselili po tetu 1914, dalje one, ki so bili radi kakršnih koli pretfreškov lišeni svobode. Ti morajo z družinami na pot. S seboj vzamejo dosti prtljage (obleke, jedila), premoženje pa je zaplenjeno v korist nem-fcke države. Zaplenitev se motivira z okrepitvijo nemštva. Z drugo besedo Nemci hočejo v pospešenem tempu novopri- ne godi slabo. Kavno ta nein-formiranost ljudi pa daje me-4o najrazličnejšim fantastičnim vestem, ki pa so sama ugibanja. Sploh jih ljudje na debelo zmišljujejo, temu je največ vzrok, ker nimamo še dnevnega časapkja (ljubljanski dnevniki kot inozemski ne morejo k uam, niti niso za nas aktualni). Radio tudi nimamo še nazaj, vendar nam je zagotovljeno, da v kratkem dobimo svoje aparate nazaj. Od časopisov je sedaj pričel izhajati v Kranju tednik pod imenom "Karawanken Bote", pisan je v nemščini in slovenščini. Imamo pa tudi dobre časopise itz Koroške, samo malo dolgo potujejo -po pošti. (V trafikah so preje na razpolago.) V normalnih časih bi največ prostora pisma zavzela politika in vojna. Živimo v dvajsetem stoletju, v dobi bliskovitih vojn. Preden bo to pismo doseglo Vaš mirni dom, bo Že mar sikatera vojna likvidirana in če ne bo drugače bo par novih front. Zato menda res ni vredno m potrebno to kakorkoli komentirati. Stvari bodo Šle svojim potom naprej. Že kot samostojni nismo imeli nobene moči, da bi vplivali na zgodovino, sedaj toliko manj, ko nas ni več, ko so nam ostali saimo opomini in želje. Naše dandanašnje želje so, da bi se svet čimprej umiril, da bi zaživeli kakršnokoli življenje, najraje na rodni grudi. Previdnosti zaupamo, da bo s časoma zopet vse dobro. To nam je zasluže na kazen in potrebna in dobra šola. Od naših znancev, ki jih skupno poznamo ne morem še nič novega poročati. So še na svojih mestih. Neki moj znanec se ie pravočasno preselil ne Dolenjsko, to je na italijanski teritorij.1 On ima nekaj judovske krvi v sebi iz davnih dni pa takim tu ni dobro. Za nakup materija! a, ako kaj preurejaš, je treba potov in naporov, ter dokazovanj, predno ti je mogoče kaj dobiti. Sef pod Nemčijo o-< kopiranega dela Slovenije, ozi-< roma Gorenjske, je na Bledu.J On je glavar nemške civilne ekonomske uprave. Vča«i se prijatelji še skuša-1 mo zbrati na vesel požirek. Da. Žalostno novico Vam moram povedati. S pijačo smo pa re" precej na koncu. Letina je bila slaba. Kranjci pa jo imamo za veselje in za radost in za ža-, lost zelo radi. Pa so se sodi že toliko izpraznili, da bomo za likof pili lipovec. Avte smo d aii na razpolago oblastim. Nekateri so namesto njih dobili dovol jen je; za voiza-renje po motorcikiih, ako so si jih mogli nabaviti in dokazati, da so jim potrebni, drugi pa si pomagajo z bicikli, vprežno fci-vino in s hojo. Trgvvske družbe so tovorne avte pa že prej preuredile na oglje. Jaz sem sam zase trdno prepričan v svojo srečno zvezdo. Dasi ljudje straše, jaz ne obupa vam. Razume se, da se je treba novim razmeram prilagoditi. Kar je bilo je proč, tako nazaj, kot je bilo, ne pride več. Sploh se bo ftvri prede tet Xi| vojna je kafcor vse prejlnje: mejnik v zgodovini Iščejo se nova pota, boj so bije samo zato, kateri poredek naj obvelja, te ali one zavojevane sile. Vi mi od tam le pišite. Ako ne boste posegli v naše zadeve, bo pošta verjetno še obratovala. i/vun. predsednik Roo«evelt na ovojem običajnem sestanku z a-merskimi časnikarji nekomu, ki ga je vprašal, kaj misli o verski svobodi v Sovjetski Rusiji, svetoval, naj prečita 124. i*len v sedanji ruski zvezni u-stavi, sprejeti in uvedeni dne 5. decembra 1936. i Tisti Člen se gla>si: "Da *e zagotovi državljanom svoboda vesti, je cerkev v Zvezi sovjetskih socialističnih republik ločena od države in šola od cerkve. Svoboda bogočastja in ena P roti verske propagande sta priznani za vse državljane." Predsednik Rcosovelt je potem še pristavil, da imamo n varja s silnim ogorčenjem v svoji sila užaljeni duši vsakršnemu prizadevanju, ki bi stremelo za tem. da bi se grozni sovjetski volk oblekel v ovčjo ka-mižolo 'štirih svoboščin*. Da malo p o popra tisti svoj ugovor, se kongresnik po svoji stari navadi skopi je v nameček na ameriško komunistično stranko in Stalina. O stranki pravi, da danes lahko hvali to, čemur se je z vsemi štirimi upirala včeraj, a Stalin pa mu je satan v Čkrveiki podobi. Omenja pa še tudi Browderja, ki je haš sedaj v luknji pb lastni neumnosti. O njem trdi Teksa-šcan, da je rekel tole: "Mi komunisti ne delamo nobene razlike med dobrimi in slabirmi verami, ker mislimo, da so vse slabe za ljudske množice." "Svobode verskega bogočastja v Sovjetski Rusiji ni in je nikoli ni bilo v njej, kakor ni bilo svobode govora v Hitlerjevi Nemčiji," dcipoveduje Dies nadalje svetu in predsedniku. "Tisti člen, ki določa versko svobodo na Ruskem, je bil sprejet v rtsko zvezno ustavo edinole z namenom, da se na-meče naprednim ljudem izven Rusije pesek v oči," poučuje k on k resni k Roosevelta. "Komunizem in nacizem sta enako obsedena od same hudobe sovraštva, ki ščuva razred proti razredu ter izigrava narod zoper narod. Vera ne more preživeti niti komunističniega zmagoslavja, niti ne ugnezdit-ve nacizma. "Resnice, ki so Amerikan-cem pri srcu in utelešene v naših ustanovah, ogroža komunizem prav toliko, kolikor jim preti nacizem," zaključuje l)ies svoje levite, ki jih je bral prvtl edniku Rooseveltu, ker je ta ugotovil v svojem razgovoru s časnikarji le tisto, kar ustreza resnici, in sicer to, da so naše določbe glede verske svobode slične onim v zvezni ustavi Sovjetske Rusije. Krščanstvo se zrcali v političnem, gospodarskem in družabnem ustroju vsake človečke družbe, vsake dežele ali države, vsakega ljudstva ali naroda, ne pa v številu vernikov te ali one verske organizacije. Koder je revščina poleg bo-gatije, koder prevladuje ne-vedroet lu.^e^tu prosvetljeno-^ti. koder je ljudstvo v pomanjkanju in stradanju tolaži z u-panjem na bogato plačilo v nebesih po smrti, da se bolje rodi le priviligiranim slojem, političnim in cerkvenim, na tem svetu, ne more biti govora o pravem krščanstvu, pa četudi ima vsaka najmanjša vas svojo cerkev in svojega fajmoštra. Cerkve in fajmcStri niso krščanstvo. Pravo krščanstvo more biti lo tamkaj, kjer je vera v Človeka, ne pa v nebesa in pekel, doma, tam, ioder ni nobenih razredov in nikakršnih cerkvenih organizacij, tam. kjer se zahteva od človeka toliko, kolikor ta zmore, in se mu daje, kolikor potrebuje. v nekem tukajinjem ameriškem listu. Tam notri je bilo rečeno tole: "Noč m dan je Moskva od junija sem po radiu dopovedovala skrivnim poslušalcem in poslušalkam po zasužnjenih deželah v Evropi, da bo četni-#ko bojevanje, kakršno se vrši v Rusiji, naposled ItfBftlgalo in docela oslabilo nacijuko moč. Opisi ruskega četovanija so pokazali drugim Evropsem, kako se opravljajo taki posli. Kampanja v znamenju črke V se je nenadoma prelevila in razlek-nila v sabotažo o»/romnega obsega r.a podlagi obljub, zagotovil, navodil m poročil po moskovskem radiu. "Ta opazovalec meni sedaj, da se vsa ta prebujajoča se ljudstva z večjim zaupanjem ozirajo na Rysko kakor pa na Angleško. In to bo ostalo tako, dokler bo Churchill držal angleško vojski v pripijavljenofti le sa morebitni nacdjski vpad, ča bi se primerilo, da gre tudi Rusija k vragu. "Evropskim narodom mora vlivati U angleški pesimizem tolikšno malodušnost v srce, Icclikcršno jo vliva angleškemu tisku in angleški javno.fl Tony se zahvaljuje •tanju poravnati svoje obvti- vsem ZO prijateljski nosti Ia, a vzlic temu sta se vmila vesela domov, ker je prijetno misliti na sestanke s prijatelji in sorodniki, ki to ju gostoljubno gprejeli. Tony ( beta popisati svoje vtise « tega potovanja r Proletarcu. Pridite na orihodnjo sejo kluba št. 27, ki bo 10. oljt. • Cleveland, O. — Prihodnja redna mesečna seja kluba št. 27 JSZ, bo v petek 10. oktobra v navadnih prostorih. Pozvano je vne članstvo, kajti potrebno je, da postanemo bolj aktivni %a soc. gibanje, ako si hočemo ustvariti kaj boljšfiga na tem "puklastem" svetu. John Krebel, tajnik*. Morda se Hitler moti? Nemčija se hvali, da ima od štiri do pet bojnih letal na vsakega enega anglešk3ga. char. Angela Zaitz se revizije ni utegnila udeležiti radi važne unijfke seje. Pre^edovalca izjavljata, da so računi v redu. Sprojeto na znanje in odobreno. Chas. Pogorelca se pooblasti, da naj ob priliki konvencije SNPJ in SSPZ v Pittaburghu aranžira v korist načega gibanja shod. Odobreno. V poverjeništvo JRZ je namesto Franka Alesha s strani odbora JSZ dodeljen Anten Zaitz. Fred A. Vider, predsednik. Chas. Pogorelec. tajnik. PRIREDBE KLUBOV J« S. Mj. NOVEMBER CLEVELAND, O-—Koncert 'Zor. i . Kar se ¡števila nročnikov tiče, smo približno na enaki stopnji kot kakor sem poročal na prejAnji seji. Potrebno je, da pod vzamemo obširno kampanjo za pridobivanje novih naročnikov. Pogorelec poročal, da je situa-, c . . . . ... . , cija precej boljša kakor v **!- letnih mesecih prejšnjih let, da j ^t^l^Tt ^ n€ ^tmko pa listu manjka novih naročni- fko kakor bl blk> Pred Par kov. Tiskarni dolgujemo uj«-!1'; J , kij in avgust $681.16, lasi ob j V delu va sestavo looledarja i* . , • j»^ ... d>rug drugega, da si zapalijo Na podlagi Uk^iega krščan- djrareto a4i pipo 8 pomočjo o- gorka, ki ga ima kdo v ustih. stva se mislim prihodnji teden nekoliko pomuditi pri Dieso-vih trditvah, s katerimi se je hotel bržkone zopet pririniti v ospredje in biti nekaj kar ni. Se ne moti V ipodjarmljeni Evropi vre in je morda še to zimo pričakovati splošno revojučijo proti krvoločni pošasti, ki ji pravi svet fašizem, pa naj je ta že pod Hitlerjevim ali Mussolinijevim klobukom. Kako je neki moglo priti do tega? Kako to, da niso poga-ženi evropski narodi že poprej začeH dvigati svojih glav in pe-rti proti nemškemu razbojniku in lahkemu tolovaju? Kdo jim je dal toliko poguma v zadnjem času? Saj si je vendar Anglija prizadevala zanetiti revolucijo proti Hitlerju že od počet-ka sedanje vojne sem, pa ni imela nobene sreče pri tem. Kaj mora to biti? Kako to? Tako se vprašuje svet ter čudom Čudi nenadnemu prebujenju poteptane in strte Evrope. Prav dober odgovor na to vprašanje sem čital baš te dni enakem času pa okro/ $1,200. Za kritje obveznosti dolga tiskarni .-je- veliko pomagala kampanja za zbiranje prispevkov v tiskovni sklad. Ta kampanja je nam do konca avgusta prfneia v kritje stroškov v tl-iilutmi že nad $900. V tej vsoti ni vštet prjipevek kluba št 1, ki je od dveh priredb dal v tiskovni flklad $284.33, a bo od nju še dal kakih $40. Vzeto v obzir vse na splošno, je situacija pri iistu letos ugod- računamo kot običajno na so-t rud/uke. nabiralce oglasov in potrebna mu bo tudi izredna pomoč.. JSZ. — Tu — namreč v zve- sprejem * Na svojem potovanju iz Oak-landa, Calif., v Pittsburgh, Pa. in mimogrede v Kansas, Cleveland, Chicago, Springfieid in v mnoge druge kraje je bil naš znani "Big" Tony Tomšič povsod prijateljsko sprejet. Z njim je potovala njegova soproga, ki je vestno pazila, da ni "ječmenovcu" in 44rujnemu" storil preveč škode, kajti potovala sta z avtom« pa je dobro, ako se človek pri takem delu bolj vede drii, oziroma si žejo !e z njo gasi. Pravita, da sta se na tem dolgem potovanju sicer utrudi- f" na Zahvalni dan t četrtek 20. eembra * SND na St. Clair Are. CHICAGO. 1LL. — V nedeljo 30. novembra koncert Save f dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL.—V »redo 31. do« cembra npvoletna mahava kluba it. I JSZ. MAREC 1942. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 18. marca 1942 prireditev v koriti Proletarca * dvorani SNPJ. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 26. aprila koncert Save v dvorani SNPJ. Kadar vam kak spis ▼ Proletarcu ne ugaja, pomnite, da je to list za misleče čitate^jc, ne sa cenzorje! NACUI SEJE JO GROZO IN SMRT PO VSI EVROPI r=r= : DRUŠTVO SLAVUA ŠT. 1 SNPJ VABI NA :VINSKO TRGATEV, KI BO (Nadaljevanje s 1. strani.) liko eksekucij. Na piki imajo posebno "komuniste" in Žide. Panrl Collete, ki je skušal izvršiti atentat nad nacijskim a-gentem Pierrcm Lavaiom, je bil obsojen v smrt, toda maršal Petam mu je kazen spremenil v dosmrtno ječo. V.Franciji in v drugih okupiranih krajih so dali naciji pravilo, da bo prav za vsakega Nemca, ki bo napaden ali umorjen, usmrčenih za kazen deset ljudi dotične narodnosti, kjor se je napad izvflšil. Tako so na primer naciji uničHi za tako kazen dve vasi v Srbiji in poklali prebivalce. Klanje na Hrvatskem Največ eksekucij se v sedanjem terorističnem valu dogaja na Hrvatskem, izvršujejo jih ne samo Nemci, nego v še večji meri PaveJačavi "ustaši", italijanska okupacijska obiast in srbski četnikl. Na Hrvatskem, v Boeni hi Hercegovini je nastala pravcata anarhija Za njene povzročitelje dolži "po-glavnik" Paveiič poldrog milijon 'pravoslavnih Hrvatov", ki «ve v "neodvisni" Hrvatski, in pa tiste Hrvate, ki še vedno verujejo v "stari red". Vsem tem v soboto 1L oktobra 1941 w II-------- S V JEDNOTINI DVORANI NA LAWNDALE AVE. •!Sr^juTiTr " Prične se ob 7. zvečer. Godba v obeh dvoranah. ■ ■ VSTOPMNA Š$ C F, S TOV. f ■ - ab^i vsi v Chicagu in sosednih naselbinah. ■ Na svidenje v soboto! " La Starnpa v Turinu ukaoal, da naj ali ubogajo, ali pa bodo morali umreti. V Srbiji povzročajo četniki iz zased nemAki okupacijski armadi t aH leo težav, da Ji je pro-*H teden prMlo na pomoč na-daljnih 12,00 nemških vojakov. Vre t je vsepovsod V Parizu so sovražniki 2id>v podtaknili bombe v Šest sinagog in jih poruMbi. To je razka-čilo splošno francosko javnost, •ki veruje v versko toleranco. Nemci in njihni francoski a-genti s taksnimi čini ne bodo dobili simpatij. Posebno tudi raditega ne, ker so prinesli mi-zerijo v Francijo. Umrljivost otrok v pariškem okraju je letos narasla 66 odstotkov. To tfoKolj pojasni, kakšne so tam življenjake razmere. Najgroznejša beda divja sedaj na Poljskem. Nemška oblast se ne briga, da bl kaj od-pomogla, misleč, nafj pomagajo Poljakom oni, 'katerim je kaj zanje, na primer amerišfki Poljaki in Zed. države. Na Poljskem stane funt masla $60 v ameriški veljavi, in tona premoga — $300! Naravno, da jih je malo, tki bi zmogli tolikšno vsete. Nepristranski opaizoval-cl cenijo, da bo to z«mo poginilo na Poljskem vsled stradanja okrog milijon ljudi. V bedi in v napetosti so vsled nacijskega terorja tudi Belgija, Bolgarija, Madžarska, Grčija in qploh vse druge dežele, ki so priile v "nov red". V Banatu, ki ga je Madžaraka s Hitlerjevim dovoljenjem vzela Jugoslaviji, je tudi zmeda, ki jo vlada skuta odpraviti % eksekucijami. Okrog sto c**eb je Mlo ustreljenih. h. vseh teh in drugih dogodkov je razvidno, da ako Nemčija »maga, bo Evropa "enotna", toda gladna in zasužnjena STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION. ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24. 1S12. of Proletarec, pnblUKod weekly at Ckicafo, III., October l«t It41. State of Illinois, County of Cook, s*. Bsfore me, s notary public, in an*l for the state snd county aforesaid, personally appeared Che*. Pogorelect who, hsving been duly «worn according to law, deposes and says that he is the businens msnager of the Proletarec and that the following in to the best of hU knowledge and belief a true statement of the ownership, management, etc., of the aforesaid publication for the date shown in the above caption required by the Act of August 24, 1912, embodied in section 411, Postal Laws and Regulations,^ printed on the reverse of this form, to-wit: 1. That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor and business manager* are: Publisher: Jugoslav Workmen's Publishing Company Inc., 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.; editor Frank Zaltt, 2542 S. Hamlin Ave.; managing editor, Frank Zaitx, 2642 8. Hamlin Ave.; busineas manager, Chas. Pogorelec, 2821 S. Avers Ave. 2. That the owners are: Jugoslav Workmen's Publ. Co. Inc., 2801 8. Lawndale Ave., Chicago, III., Jugoslav Socialist Fedeta-tion, 2301 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111.; Alice Artach, 2 Deset tlanov(ic) je treba za \ I noro drultvo. Naslov za list in < ; ta tajniitvo je: ! j «657 S. Lawndalr A ve. 1 ; CHICAGO, fLL ! i|cfation: or write kot \e nikdar toliko v svoji ^go-1 to the Treasurer of the United Pltatss, Washington, D. C., for dovkii. | a mailorder form. Dr. jQba J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—6*0 Daily At 3724 W. 26th Streat Tel. Crawford 2212 Aft 1&58 W. Cermak Rd 1:80—6:00 p. m. Daily Tel. Cane I 1100 Wedn«sdsy snd Sunday by aopolntments only Residence Tel.: Crawfoed 6440 If no answer — Call Anstln 8700 POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchaa EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH PROLETAREC A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker« OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau VOL. XXXVI CHICAGO, ILL.» October 8, 1941 Publuk*«! W««klf «I 2301 So. L*w»4aU Av* MOTHERS AND BABIES SIZING UP THE MARCH OF LABOR After War-What? -By STUART CHASE- ft\N ESTIMATED 2 MILLION UHCH MLMKftS, 0* AffUCWMATtüf 2SX (* AU OIKANlZi 0 WAU. UUiCtt wm«iu.s.,iuccivt annual vacations *i1rt fay umock coutctlvt agst£mfcst3 WITH tut«, tMrtort^s • A schw06ut isa MOM' 'U 0NÖN AROU40 TXC ( fOULTM MA MÎT WlOACam dé ad amd oistasto cn)cams instead or c\s* tf* ms fAY. (VING COSTS DOUSLCD JRIN6 WOULD WAR I. ®hiN T« COST OF LIVING M St 5 IT IS DOMLY iMfoMAMT to sut WUftf . IM AST tiHW.TST WUTHAS®* or lAUOS-LAbCt. MUCIANDlSI IS AS50WTD OF TIE fttST OCT Hit *orf FOS TOc* MONEY ST »OTt** M AT 5 SEARiSG TIMS lASCL UMW TNS ¿WtATbASO. Who Will Explain Russia? THE LONGING FOR' PEACE An Answer to Toole Questions and Answers