slovenske: dne: podporne: jednote iGO, ILL., TOREK, I«. JULIJA (JULY) Iti«. Stev.—number 40. at avtomobilov jc sreč- no odnesel pete. Ali poide milica v spodnji obleki domov? utmost tovarnarjev ur POSAMEZNIKOV V VOJNEM est1 8uhaci" JOKAJO di MOLUO. - CASTRO IMA arrNOSTI OB PRIHODU V AMERIKO. - LOKOMOTIVA IFofllLA RAZ TIE. - NARAVNI PLIN V OHIO SE PO-nR AŽI DRZEN TOLOVAJSKI ČIN PRI BELEM DNEVU. BLAGOSLOV PROHIBIOUE. - GOZDNI POŽAR V KALIFORNIJI- . . Patriot je oMolžen sleparije. L Loui«, Mo, 17. Julija. - 10 je imel tat, ki je ukradel Lbil F. H. Hoberechta. Poli-Edward Gruenewald je od-[tatu 1 avtomobilom, ko je i-, zaviti na cesto St. Charlea. kl je nanj pet strelov, od ka-1 yta dva zadela avtomobil. 1. in Clay ulici je avtomobil nekim vozom in vbil ko-Tukaj je tudi šerif Phil Pup 11 pozoren na tatu in nanj jal. Tat je kljub temu podil uiobil do bližnjega gozdiča nn izginil brez sledi. Kington, Ky, 17. julija — ifuo tisoč Kentukčanov, ki Rponobni za zvezno vojaško K), M bo moralo vrniti domov idiiji obleki in zaviti v volne-deje, ker so zvezni uradniki dili, da morajo oddati uni-ie. Že dva dni hodi okoli Fort »asa na stotine moških, ki so Jeni v spodjo obleko, nočne »e ali pa zaviti v volnene o- icirji narodne straže ao oseb-dgovorni za uniforme in za-iii ne dovolijo, da bi jih O it pošljejo domov. ko. V vladnih krogih je očrnjen kot premeten intrigant, ki hoče z revolucijo zopet priti do predaed-niške časti. Že v letu 1913 ao ga pridržale naselniške oblasti na KUis lslan-du za šest tednov. Zdaj sc jc pripeljal na parniku "Vauban" iz Port of Spain, Trinidad, a doletela ga je ista usoda kot v letu 1913. Odredba je došla iz Waahingtona, dovoljeno mu jc pa bilo ostati na ladji do prihodnjega dne, da ga zasliši poseben odbor. By or H. Uhl, pomožni našel ni-ški komisar, pravi, da jc proti Castru ista dvignjena obtožnica kot pred tremi leti. Custro ni bil nič kaj vesel, ko so mu povedali, da nc sme na suho. Dejal je, da ne prihaja iz političnih nagibov v Ameriko. Pov-darjal je, da so v Venezueli take razmere, da sc sploh sedaj nc more vprizoriti revolucije. Lexington, Mo., 17. julija. — V Izraelu vladata velika pobitoat in žalost, ker so "mokri" zmaga li z večino 301 glaaov nad "suhi- na drugi strani ae bodo mo- ^j." 'i-jSK pa zopet zagovarjati, zakaj "Suhači" pravijo, ds bodo v prihodnjem letu bolj goreče moli li, da jim bog podeli zmago. IZ DELAVSKEGA SVETA. Strašne raznere prisilile deli Mehiški delavei Delavci v kamnolomih stavkaja. Sandusky, O, 17. julija. — V kamnolomih Kelley'a Island Lime & Transport Co., ki iuia svoj sedež v Clevelaudu, je zastavkalo 300 delavcev. Delavci zahtevajo 25c plače na uro in deseturni delavnik. Štrajkarji pravijo, da se ne vrnejo na delo, dokler ue bodo priznane ujih zahteve. Delavci v kamnolomih pri Marblehcadu in drugod v okolici se pridružijo stavki. Zahteve, ki so jih stavili delavci, dokazujejo, v kakšnih razmerah ao živeli, če ob času takozva-ne "prosperitete" sahtevajo 25 oentov na uro in deseturni delavnik. Ta zahteva odkriva žalostni položaj, v katerem se nahajajo delavci v kamnolomih. SO Delavoi proti vporabi kasneniške godbe pri javnih prireditvah. Jefferson City, Mo., 17. julija. — Delavski svet, v katerem so zastopane vse strokovne organizacije, je sklenil, da' opozori guvernerja, ječarja MeClunga in državni odbor za pomiloščenjc, da škodijo delavskim interesom, če igra kazueniška godba pri javnih in privatnih prireditvah zunaj jetniškega zidovja. lisa, Okla, 17. julija. — Voj-t Mehiko še ni izbruhnila in t nekateri vojni prenapetneži ažujejo vsakovrstnih sleparij, ii želi v pat riot ičnih krogih fianje pravih in čistih patrio-Tako je n. pr. Walter S. Hill, 33 let, oficir oklahomske nato Ktražc izdajal sebe za zvez-ČHKtnika pri letalskem od-u. Pobiral jc prostovoljne do-e, da se kupi letalo za okla-iko narodno stražo, dolgo ni šlo! Na obtožbo ih oficirjev so ga aretirali, da se je po krivici izdajal za ie«a častnika z namenom, da eparil. Sodišče ga je postavi 15000 poroštva, dokler zve-elik« porota o njegovem Či-izreec svoje sodbe, ko jo Hill postsl žrtev patoma, ki je pametnim ljudem umljiv. ii Kl a tlyn, Waah, 16. julija. (Iz poročilo) — Pred par dne-J' ustrelila tukaj lHletna lie Metli veil, rodom Angleži-jo je zapustil njen ljub Kenton, O., 17. julija. — Tukaj je umrla deset mesecev stsra hčerka E. J. Williamsa sa opeklinami, ki jih je dobila od vrelega čaja. Ohillicothe, O., 17. julija. — Vzhodno od Byersa se je lokomotiva osobnega vlaka štev. 202, C. H. & D. že le »niče prekucnila raz železniški tir. Strojevodja Frank Shobe, star 55 let, pe dobil take opekline, da je umrl na mestu. Cleveland, O., 17. Julija. — Občinski svctova4ec Joseph Sledz izjavlja, da bo na nocojšnji seji predložil resolucijo, v kateri zahteva, da se vsi odpadki upepeli-jo, da se tako prepreči razširjenje otroške paralize. Slcdzovo resolucijo bo podpiral občinski svetovalec I. P. Becker, ki tneni, da naj se takoj izdajo mestne zadolžnicc, da se zgradi sežigališče za odpad ke. Iščejo delavce in obljubujejo vi- soke plače. • Postori*, O, 17. julija. (Izvirna poročilo). — Tukaj sem so prišli agent je tovarnarjev if Clove Mt -HI- HtčejfT (Telavcr ^nitMjtt jejo visoke plače. Agentje imajo sladke besede na jeziku in pravijo, da bo delo trajalo od devetih mesecev do enega leta. Dobro bi bilo, če bi sc kateri či-tateljev iz Clevclanda oglasil in pojasnil v "Prosveti" tamkajšnji (jelavski položaj, ker prav lahko ae dogodi, da pojde več alo-venakih delavcev iz raznih krajev v Cleveland. Ce je delavski položaj ugoden, ni to nič slabega, če se pa delavci tam pripravljajo za stavko, ali če ne primanjkuje delavcev, bi bil to hud udarec, za delavce, ki verjamejo agentom. Čc vabijo delavce iz Fosterije v Cleveland, jih vabijo tudi od drugod. Naročniki v Clevelaudu povejte nam resnico. — J. K. 11. kamnolomih do stavke. rljajo ameriške. t vit in tovarnarjem. Rkseku-združeuih strokovnih organi • i j sc jc že dalj časa ha vila s vprašanjem, ker je prišla do ričanja, da je proti kapitali-n treba nastopiti s tistim o-em, s katerim kapitalisti ua-aja proti delavcem, lani advokat unije livarjev, Rubin v Milwaukee, je priučil "Delavski zveai v Chica-da natopi proti sgdnijskim >ovodim na sodišču. Advokat in in akvokat August Kerr, e pravni zastopnik organizira-rudarjev v Ulinoiau, sta ae udila, da bodeta delala aa-atyuj, da ae enkrat naredi konec a sodnijskimi prepovedmi, eventual! 0, da ae zahteva odatavljeuje to] adevuih sodnikov. Ckackutiva združenih strokov-nil organizacij v Chieagu je presna, da se ho pravni birA zal kot najboljše aredtvo v vskih bojih napram oholcuvu jetništvu, ki si domišlja, ds ae nejmorc legalnim potom prav nič raviti proti njemu. Za sedaj eta Delavska zveza v Chieagu clavska zveza v Illinoisu no-vsaka polovico atroškov. Prav irt> bo na valugo vseiu združe delavskim unijam, če bodo pafrehovale pravno pomoč. Idejo po|dravljajo vse delavske unije, bo delavcem prihranjenih o troškov, obenem bo pa ue o sredstvo proti podjetništ- ke fzveKti j«, ljubimec odpovedal, .. potegnil denar in odšel, dati 1 ne ve kam. To je mlademu *,u vrelo veselje do življenja, samomor. J' izvršihi Ill, 17. julija — Obis- k v našem uredništvu ro Akron, O., 17. julija. (Izvirno poročilo). — Tudi tukaj sc Je pri čela širiti morslns kuga. Delavnemu ljudstvu bi radi predpisa kako ii n j se zabava v svojih prostih urah, tisti ljudje, ki imajo vsegs do.it i doma. irno Vn '^'iMnkaiukl Položaj na zapadnem bojišču postaji malo ugodnejši za zaveznike. Krvavi boli ob celi ruski trontle ANOLEtl SO VPLENILI PET TOPOV. - FRANCOZI BO OSVOJILI NEKAJ DELOV NBMftKEOA XAK0PA. - ftTIRI ANOUUKI NAPADI BO 81 SDB01ILI OB NEMŠKI PEONTi NBMOI BO SPEAVILI NA TLA BOVKAtNO LETALO. -RUSI 80 VPLENILI DVE BATERIJI - AVSTRIJCI 80 BLISO JABLONIOE V KARPATIH VSTAVILI RUSE. - O VILLI KROtlJO NASPROTUJOČE VESTI. 7-v------ Villa Ma sitnosti« ZADNJE VESTI. London, 19. julija. — Mednaro dni časnikarski urad poroča, da ja reška potopljača torpodirala nemški trgovski parnik "Eyrie", ki je bil natočen i rudo. Moštvo > je rešilo. Dunaj, 18. julija. — Vodno lo-talo Ja bombardirala Raveno ln baterije na Oorsiniju in ss po is vrčoni nalogi vrnilo nepoflmdova no. London, 1». julija. - Britaka vlada bo priobčila imenik aeemde-setth tvrdk in trgovoev ia EdruAe nih drftav, s katerimi prepoveduje avojim podanikom trftiti, kor 1-majo trgovske zvsss i sovralni-kom. Kako ravnajo s štrajkarjil Pittsburgh, Pa., 17. julija. .— Tukaj so na štrajku natakarji ln kuharji, ki so organizirani v lo-kalni organizsciji kuharjev in natakarjev štev. 209. V nedeljo so policaji meninič tebinlč aretirali tri natakarje, ki so opravljali mirno stavkovno stražo v bližini hotela William Penn. Obtožili so jih nespodobnega obnašanja in kršitve mestne odredbe, ki prepoveduje paradiranje po ulicah brc* oblastvenega dovoljenja. V očeh mestne oblasti se obnaša štrajkar nespodobno, če je na Pred hotelom Lincoln in Shen Govorica.sc širi, da pošljejo vohune v plesne dvorane, da zbe stavkovni straži, rejo obtelllnl material. Župan Pred hotelom Laub jc baje na pritisek moralne- 1ry ho podpisali pogodbo s unijo. yJ7v"T l^T™*? izjavil, da se izdelajo poseli«; I'« n«yi lestvic, dobe natakarji *te 17't' vi v n d,r ne odredbe za plesne dvorene in MO dolarjev ns mesce kuhar* ps Ido t n P ' ? f1* predlože občinskem avetovslcem, 90, pomsg.ei natakarjev pa dO u. M Mudil se je nekaj časa V iUi ,uifllir<, len dan v tednu so prosti. Delav-ilwaiikfi. '■>. _______ aa jhi oaonrs. . i ., , ,___, . . dwsukre in i.fkjr. na wiscon- l^1*' farmah. ChiesŠka vroltea ••»tin rop«,t mu hMje niti ma-"wjata iu izjavil je, da se v kratkem v nepozabni Cle- Ml. Ce bo kdo kršil te določbe, mu uik trsja deset ur in p.H bodo vzeli oblastveno dovoljenje. (DaJM m a. •trsal. I. iMtoMl VRKME Chicago in okolica: Deloms o-blsčno in toplejše v torek; mogo - če nevihte in nalivi popoldne; v Borah je predlagal, ds „rPHo lepo in gorko; lahki vzhod- ' «Mt,ik prsvieo v vojnem nj vetrovi, ki se mn ' f«l.ti tovarnarje ali posa- vzhodnim. ^iBKton. D 0, 17. julija. hialnr • _ .. .V mn s k ne jo jugo- Polieija straži hotels Fort Pitt in William Penn, kskor da je so vražnik pred mestom. (kk^ii pošflj^,«^ zdrave Chicago, 111., 17. julija. — V Chicago je prišel A. A. Kovalo, aa-atopni'k organiziranega delavstva v državi Sonora in Mehiki. Predstavili so ga Fitzpatricku, predsedniku združenih strokovnih organizacij v Chieagu, kot tajnika governerja države Sonora. Bova-lo je dejal, da so ljudstvo v Mehiki skozi stoletja pestili in tlsčili ljudje, kot jc bil Disz, dokler ni izhruhhila revolucija iu je mehiško ljudstvo zahtevalo svobodo govora, tiaka in zborovalni svobo. do. Z gibanjem za svobodo se je Vričelo prohujati tudi delavstvo in danes jc v državi Sonora 10 tisoč organiziranih rudniških delavcev in 10 tisoč delavcev v drugih strokah. Vlada Carrauze jt naklonjena orgsniziraiiemti delavstvu in pospešuje delavsko orgs nizaei jo. Potem je Rovalo razkrinkal laži ameriških kapitalističnih časnikov, ki prinašajo najbolj gorosta-»ne laži o Mehiki. Kapitalistični ča«niki bi radi nafarbali ves svet, da mehiško ljudstvo tvorijo sami bsnditi, ki hočejo vojno z Združenimi državami Itovalo je koučsl z besedami, da mehiško ljudstvo lahko reši svoje probleme, če se mu da priliko in mir, da Jih izvrši. V trm amislu je spelira! na ameriško delavstvo zs pomoč, ds lie liodo pridobitve me tfmikegs delsvstva uničeuc vsled zločinske vojne. Ko je Bovslo končal, so mu zs stofMiiki strokovnih orgsnizscij priredili buren aplavz. Osvojili so uklep. da se od|H»slancu mehiške ga delavstva izroče v pismu aiin pstije in obljubi moralno pomoč v njih osvobodilnem boju. Kspitslisti, ki hrepene po ns ravnih zsklsdih v Mehiki in ds o-«1 sne jo mehiški delsvei brezprsv m pioni, igračka v rokah njih iz K iriščevaleev, žele vojno Z Me Splošni pololaj. Položaj na zspadusiu bojišču je še vedno ugodnejši sa zavss-nike kot ss Nemoe. London siocr priznava, ds so Angleši v nedeljo izgubili pozicije v tretji nemški črti, kar so pridobili v soboto, tods v splošnem je zavezniška ofenziva še zutiraj teka, da morajo Nemci s njo računati 1« Amsterdama poročajo, da je v Berlinu u-rsdno razglašeno, da aa ja u»«»dM zadnjo sonimškem bojišču, kjer je sasli- šsl vrhovnega poveljnika nemške armade na dotični fronti glede o-periranja napram zaveznikom. Dalje se glasi veet iz Amsterdama, da Jc nemški generalni štab odatavll in vpokojil aedent gene-ršlov iz zepedne fronte, usjhrl zsto, ker niso prsvočssno ustavili sngleško-franooekegs prodirsnjs. Psriz zdsj pKW ursdno rszglsšs, ds se poleg Preneozov bore tudi Busi v ftsmpaniji. Ns obeh straneh Somme je bilo včerej selo megleno vreme In vsledtcgs jc večidel grmela samo artllerlja. V Parizu pravijo, ds so Nsinci isrs-bili meglo ln t naskokom vzeli La Msisonetto in Blsches, tods Fran cozi so s protinspsdom tsk o j reo-kupirsli ts kraje. t»rcd Vcrdunom se je bojna sreča sopet zssuksls Berlin prlsnsvs, ds so Frsneozi pričeli us obsb strsneh neke Me use s protlofensivo in pridobili ueksj tsl v okolišu thlsuiuonUkih utrdb. » Ns Busksm se neprestano vrše silne bitke na celi črti, tods po sebnega vspeha nI ns nobeni strs ni. Med Lutakom in Kovelom, « pripetskem molvirju do Bsrsno vičev se zegeuje nemšks infsnte rijs v ogromnih msssh v ruske pozicije. Dunsj poročs, da so A v strijci odbili Buse blizo Jsblonl ee. D«i zdaj še ni Dunsj prlznsl, ds so Busi »s pri Jsbloiilci, to je Ksrpstlh, kjer je prvi večji js in bojnegs msterijsls, kstere-ga so ostsvHi Nemci. V soboto smo vpleuili pet drugih trikih in štiri lahke topove. Nsše čete, ki so v soboto prodrle do postojank Fourtiauz in Highwood, ao dobile uedeljo ukaz, da ae umaknejo nazaj s namenom, da vtrdimo na* še nove posicije v oasdju. Uinsk-nitev se je izvršile brca kskegs bojs. Francosko poročilo. Psriz, 17. jul. — V Aampsniji so se bojsvsle frsneoske in ruake patrulje. Na levem bregu Meuae je bilo hudo bombardiranje v o-kolišu Chataneourta. Zapadno od hriba Št. 304 smo osvojili ueksj delov nemškegs zskops. Ns dea-nem bregu Meuse ao nsše čete ns. predovsle ssjedno od Kleury ln asjelc ueksj vjetnikov. Ksnnna* ds se Um nsdsljuje s veliko ailo. Ns ostslih krsjih front nt bilo nič posebnegs. V soboto zjutrsj smo zrušili dvs nemške esropls-ns; enegs js podrl Isjtnsnt Ou-namer, ki je sdsj še deseti sern. plan, kar jih je on uuičil.Ravno tistega dne Je seršent Roohefort zrušil peti ueraškl ser op lan. ki i/a Im-imI uri rajo ms potrebuje. H julija. - Oene ' bivši pred- r^»d.ke Venezuela, ieuišj. HO »r pnp(.,jt y Am€ri. pinj. Illinois: deloma oblačne in to- več eo bili delsvei osre*eni s sod plo v torek; mogoče nsllvi z gro nijsko prepovedjo, mom in treskom. V sredo toplo in. '' Tempersturs v ChiesgU: nsj vi -novi prsvni birA. Nsmen stopinj, nsjnižjs 72 g« birojs jc t. proti sodniJskemu samodrttvu. JSr^Ar Z i N.......H Mji ......»J.- "dl Uk.ll ».dnijrt.. v.r.tv«, f. '«.»«■".». ... -»oh.*ho ™ „.U.k.li .1,1.vri. (:■ > 1» iJ-Wv-v. in -If bruhnil štrsjk,.po enem tednu ali prelaz iz Bukovine na Ogrsko. Iz Berlina poročajo neuradno, da je nemški Štab zelo ne vol Jen ned vodstvom avatro-ogerskih armad v Os lici Ji in sploh ns ruski fronti. V Nemčiji zehtevsjo, ds prs. vzame maršal Hludenbiirg vrhov, no vodstvo ned vsemi, torej tudi svstrijsklml armadami ns celi ruski fronti. Petrogrsd poročs o vspehu ruske ofensivs v Armeniji. Tsm so Busi kskih čl milj Jufnozapsdno od trdnjevc Rrssru« Dalje bele. šijo Busi še druge vapehe ns tur. . škem bojišča. 1'rsdns poročils sleda t Pittsburgh, Kans , 17 juBja. — Angleško poročile HodiŠ4'e je priznslo Hsrenee Al ! Ixmdon, 17 Julijs. — lavciseši Strokovno orgsnizirsnl delsvei lenbsughu, ki je delsl rs Neaeh težkags bowWdlrss^ ns v Chieagu •<> sklenili, ds se u«ts ( osi družbo in ponesreči zadnje atrsneh ni Mle poaebnlh dogodkov pravne Vn jsnusrjs, $1,S00 (alškiidnine od zsdnjogs por<»č|ls. V poZieiJsh, legalnimi sredstvi N>»ov rsgovmik je bil Phil H.jki .m« jih oevojlli 14. in 15. jul. • nastopiti proti sodnijakemu ssmo- t'sllery. še vedno nškšjMmo mnplioo orol Be*rlln, 17, jiil.'^ ^Bapadnu bo-j išče) — Ns obeh atrsneh Somme Je bilo močno srtilerijsko bojevanje. ft t i r i britiškl nspsdi v okolišu Ovilleras in Bessntin le Petit ao ae zdrobili na nsše fronti. Ns južni strani Somme Je bilo vroče bojevanje v okoliei Blschess. O-svojili siiio del te vssi in ssjeli ato Francozov. Sovražni napadi blizo Barleuzs in zspsdno od Katreeaa ao bili odbiti z velikimi Izgubami zs sovrslnlks. V soboto popoldne so Frsneozi nspsdi! a povečsnimi silami iztočno od Meuae nsše policije v Froide Terre In v okoliei Fleury. Nspsde so ponovili ponoči in posrečilo ae jim je priti v majhni del naše prvs Črte. Boje vanje se nadsljuje. Nspsde francoskih patrulj severno od Oichea Craoniielle amo odbili in severno od Chilly smo zajeli 'ii mol in vpleuili atrojuo puško. Zspsdno od Ijooss amo apravili na tla ao-vražni seroplan in drugsgs amo vjeli blizo Nesle. (Iztočno bojišče) — Ns fronti uisršala Hiudenburga lil bilo nič pos^bnags. Itiiake protinspsde v okoliei Skroltove amo tskoj odbili in vjeli 114 Ituaov. Južno zapadno od Lutaka se usdsljujejo nsši us-|»sdi. Ruikft poročilo. I'e t rogrsd, 17. jul. — Ns dcani strsni Blge smo a pomočjo pomorske srtilerije nekoliko raztegnili nsše posieijs zspsdno od Kemmer-ns. Kovrsžnlk je z veliko ailo us-psdsl nsše pozicije v okoliei Lot-aks na več krajih, sli vsi njegovi nspsdi so ae rszbili oh naših pro> tiuspsdih. V okolici Ostrovs in Ooubine amo premagali sovražnika kljub vsemu naporu, ds bi a« vzdržal, a nsto ae je umsknil, ker j« bil v nevarnosti, ds gs prime, mo od at rani. Tam amo vpleuili dve bateriji, fttevilo Nemcev, ki smo Jih vjeli v tem boju, doasza najmanj tritisoč, (Turško bojišče) — V noči I«, jul. so nsše čete s naskokom vzele ftaihurt, zelo vsžno in ststsglČ. no mesto v Armeniji. Ns več krs jih ao Turki nsglo pobognill, ds niati imeli čsas vseli rasterijst se hoj. V tem okolišu in v gornjem ol»eh 'Tehoruku amo dobro napredovsll in vtrdili vae turške postojanke, kstere amo osvojili. (Nsdsljevsnjs na 8. I. atopee.) PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAEOONE PODPORNE JEDNOTE uš«i» mam »■ saaaii*—. lastnina si>ovei«szb narodni foopoknk JKDNOTS_ (>M IfO «4»k-i»UI M M r*4*lM s fajMaJNWSriyy« lj»»w CM- Urnfimp* llMl i" -T^iTWlV" i» N..lo» u «N, kw lw lUli lUUat •fm«SVETAM 9019 S«. CrwM Cfclsisfsi IE 'THE ENUGHTENMENT" Org«* off tik« SltfuU NatlMMl b«m(U s*cU«r felly OWNED BY •■Ml* Huiwtev* jv slovknic na vzwzrrr socirrf uU lbU4>ri tional AdvrrO.li.« raUa Ml HNMMrt HmbieriylUrti I V»lt*4 SUU. <•»"»* Ckl-furric* r«u*trtM. Mil I* f—__ •PROSVETA" 9019 S«. Cravfcd Av«., Ckkag«. IE. Kakšne razmere balo pa volni v Ameriki? Ns lo vprašanje je treba odgovoriti! Nerodni ekonomi ne pečajo vprašanji, kakšne razmere bodo pci vojni v Kvropi in v Ameriki. Nazori narodnih ekonomov so zelo različni, pa tudi v ljudatvu samem je mnenje razdeljeno. (f'itali smo v gospodarskih Člankih in tudi nekateri ljudje Uko mislijo, da bo Amerika poplavljena z naročili jmj sklenjenem miru, ker bo treba zgraditi razrušena men ta, mostove, popraviti zanemarjene rudnike, obdelati opuato-šena polja itd. Pravijo, da jim bo treba v Kvropi materiala in strojev, da popravijo, kar je uničila vojna. Taka prerokovanja povzročajo aanje, da bo ameriško ljudstvo plavalo po končani vojni in tonilo v prosperiteti. V Ameriki bo vsega doeti, uekateri pravijo, da ho vsega celo preveč. Ne tajimo, da bodo v Kvropi res vsega potrebovali, ko bo izstreljen zadnji strel. V vsakdanjih vojnih vesteh lahko čitamo, kako vojna ruši mesta iu vasi, opoatošuje polja in uničuje tr govske in ribiške ladje. Kar ne dosežejo telki topovi, to uuičijo bombe iz letal in zračnih ladij. Resnica jc pa tudi, da narodi lahko kupujejo, le dokler imajo gotovino ali dokler ni izčrpan njih kredit. Za narode velja to, kar odloči pri poHamczncm človeku. fV hoče človek sezidati novo hišo ali popraviti staro, mora imeti denar ali pa kredit. Ako človek nims denarja in kredita, ne ho njegova hiša zgrajena ali pa stara |Kipravljeiia, ps čeprav šcll, da si rgradi novo hišo ali poprav staro. Odkar jc izbruhnila vojna i Kvropi, so narodi pouiuoitili svo je dolgove za bt) miljard dolarjev ($50,000,000,000). Ta dolg je tre ha plačati ali pa zavreči, lit če so nsrodi tako zadolženi, da ne morejo plačevati obresti od svojih dolgov, kdo jim bo kaj kreditiral? Resnica je, da narodi ameriškim velefnbrikantom že zdaj v teku vojne dolgujejo ogromne vsote. Ali po vojni pride dan plačila. Ali bodo fabrikantje, ki ao dali narodom v Kvropi ogromna posojila, še posojevali nadalje narodom, ali bo njih finadčne stanje tsko, dn bodo narodom v Kvropi lahko pomagali Kgrsditi, ksr jc n-ničila in vrela vojna? Tovarnarji bodo po končani vojni skušali irtirjati dolgove v Kvropi. To je nekaj samopoaebi umevnega, kateremu *e ne more nihče čuditi. Ali vpričo tegs dejstva nastane vprašanje, kaj sledi, 1 ee pridružili nam atavkarjem. kot pe da delajo ob čaeu štrajkapali pa da nosijo puške, a katerimi so pripravljeni streljati na naa, a ki se borimo, da bi izvojovnli boljše ('elavLke razmere za naa vae. Trgovci kot Nik Kovačevi* Liirtol Jakob, Petrič, Paakvsn In vsi mesarji ao nam takoj v za •eUi stavke vaUvlli ve* ki edit in izjavili, da nam hod » prodajali samo za cash, če bomo stavkali Kdini, ki drži z nami zdaj ob Če su stavke je Molkovlč. On ae je izjevil, da dokler bo kaj idiel,, bo nam tudi dajal na kredit, kot poprej, ko smo delali. Molkovič je mož, ki je z nami tudi v teh Už kih časih in zavedni delavci mu tega ne bomo pozabili, ko bo zme ga naša in nam zaaijejo lepši ča si. On je za nas in mi smo in bomo za njega. Kojaki, stavkarji, ko pride volilni dan, nc pozabite, kteri ao kandidati delavske stranke in volite samo za tiate. Kaj imate pričakovati od kandidatov, ki jih poatavijo kapitalisti, to vidiU v sedanji stavki! Kteri še niinaU državljanskih listin, potrudite ee da ai jih preskrbite. Ko bomo de lavei Imeli politično moč v avojih rokah, )>omo zlahka doaegli vse. Rojaki, širom Amerike, v Želez neiu okraju Minneaote je štrgjk zato ne hodite sem zs delom! Chiaholmaki atavkar. Chicago, m. Poroča ae nam, di je rojak di "vojake," tukaj* jm'val^* pomanj-1 Andro Spolar, odprl goatilno na kanjaVdaai jc za neštete milijo- 20. in LafUn cesti in da ae dobe ne živil nakopičenih v akladlžčih tsm tudi lepa in snažns preno- in ledenicah. Tak gospodarski red čiiča. _ ni in ne more biti pravi in mi ga I lahko odpravimo, če le hočemo. Vandling, Fa. Ko ae bo delavatvo zavedlo avo- Čuden slučaj sgodil ae je tu jih pravic, zrušilo bo obetoječi dne 13. julija. Rojak in aobrat družabni red, da bo vaak deležen Frank Rižnar delal jc v rovu ob življenja, ki je ddetojno človeke, čaeU, ko je zunaj razaajaU nevih-ne pe; da bodo eni vživeli, drugi U. Ko je ravno nakladal voziček pa atradall, kot doeedaj. In da ae s premogom, je zunaj rova vdari-delavatvo zdrami in zave avojih la atrela v tračnico, aUkla miljo pravic, za to potrebujemo dobre- glpboko pod zemljo po tračnici ga čaaoplaja. Tak čaeopie jc nažlin ga precej močno oplazila. Ven-dnevnik. ProaveU. Rojaki, ne od- dar je upati, da okreva. Miljo nehajmo, dokler ne bo ta naš list globoko pod zemljo biti od atrele vaaki slovenski hiši! |zadet, je pač nekaj nenavadnega. Predno končam, naj še omenim, da ee je tu poročil naš brat Frank I Cleveland, O. 3ebevc z goapico Ivano Tomšič. Kot smo v našem listu že poro-Mlademu paru mnogo areče in foil, ytonil je dne 12. julija v La-vaaj pol nebea, na tem svetu! ke Erie, roj^k Vinko Pristov. delo, kateri prazniki so ~oSt Ohrid ali Ohrida ima p« ^ makedonako-slov. prebivaj je pripadajoč cerkvi priznavalo za turškimi za Bolgare. Že v davnih ^ gospodovali v Ohridu bZlf carji in patrijarhi. Mesto jT3 sUlo žc v sUrem veku ter jc 2 rilo važno iu bogsto trgonk«, k vojaško poaUjo ob sUrodJ "veliki cesti", vis RgnatuT! držala od Jadranske^ Solun. L. 861. se je takr»w Lychnidoaa polastil bolganki? Bogoria ter mu dal sedinjej Bogoris ae je pokristjanil t«r3 dal kot Mihel Boris. V bslks^ vojni eo zssedli Ohrid Srbi t ^ vembrs 1912. ZiuLetkoin oktab 1913. sc je nahajal Ohrid ntkii čaaa v rokah albanskih ki ao ga precej opustošili. V m malnih časih ima mesto ok«, 10.000 prebivalcev. Ohridsko J zero, na katerega vzhodnem^ gu mesto leži, je bilo £e starm Rimljanom znano kot jezero uj. boljših rib. Tudi danes j« o^ »^jezero na izvrstnih riba s iJBfl>ogato. Kakor znano pri. p«OT jugozapadni del jtzci Albaniji. Na njega severnem h* gu leži mesto Struga. politike. Dorče je prMel do apoananja,, da ni več političnlk strank, ki hi ira obkladale a častmi Pred šti rimi leti je dejal, da ne bo nik Mrs. fttorklja se je tudi oglasila Truplo njegovo ao našli šele 15. v Lorainu, ter pustila za apomin, julija zvečer ob 7. uri. Pogreb ae pri družini Jacob Skopina čilega j« vršil v pondeljek, 16. jul. po- dečka, družini Peter Rahotina pa poldne ob velikanski vdeležbi. dvojčke. Naj bi bili novorojenčki Spremljali ao ga na zadnji poti ponoa avojim atarišem. narodu in vai elovenski Sokoli, kakor tudi vae mu človeštvu. češki, arbaki, slovaški in hrvaUkr Anton Mavec. Sokol. Pogreb je vodil slovenski pogrebnih in trgovec, Josip Žele. Mollenauer, Pa. pokojni Vinko bil je rojen Poročati imam žaloatno novieo, piaT|kem Rovtu pri Jesenicah na namreč, da naa je zapuatil aobrat Qorenjakem, leU 1888. Bil je eden Pavel Slapnikar, po dolgi in mu- prvih .lovenakih Sokolov. Dobil čnl bolezni. Pokojni bil je »leii dr. j« h®ffrad (diplom) pri ao- štev. 52, S. N. P. J. v Broughton, I kolekih Uletih. Leta 1»12( je i Pa. K zadnjemu počitku apren-eli Pragi, na vaealovanakeiu sokol smo ga dne 1. julija. Iskem izletu, dobil dve nagradi. lakrena hvala vaem tukajšnini bh je iudi „a telovadaki tekmi v Slovencem, ki so se v Uko lepem Luzenburgu L 1909 in L 1911 šUvlIu vdeležili pogreba, dalje Turinu na Laškem. — Zapušča dr. Stev. 52 S. N. P. J. iz Brough- žalujočo vdovo in troj« malih ton, Pa., in dr. štev. 169 S. N. P. | otrok. J., iz Fitz Henry, Pa. Vsako teh društev, kupilo mu je lep venec I s slovenskim napiaom. Ac enkrat] hvala vsem, ki so pokazali, da znfjo, kaj pomeri beaeda brat Pokojni Pavel zapušča v tej deželi žalujočo vdovo in dvoje o- i,-A , ... trok, v atari domovini pa striea J^1!*1**.J&S 0BCn,JjuJj! 'odpravil ruaki koledar ter uvedel gregorijansko štetje. Kakor zna no znaša čaaovna razlika med ru- dar več ljubkoval s republlkan- fsbnk«..tje v Ameriki ne morejo'^,, .lra„ko, ko je ladrl meč pro podaljšati k redita, dokler si ua jgrraovatve. da ga porine "etand r Mli v K*roj toliko ue opomorejo, p.itemkemu" republikaniciuu v d« prično >M|plaodo Še. Najnižja plača ie 'J.V ne uro, druge ae po revna jo po tem, kakoršno je delo. M'sto Lorain jc pr^v pnjagpo pohtHvljeno na lepi ravnini ob l«ake Krie. Slovencev je tukaj precejšno število in imamo |ri ljh*"n en ducat alov. po'por nih druitev, ktera pripadajo k raali-rni'M jednotam in avesen* Nai težko pričakovani dnevaik Pmeveta, je končno le prišel Ko je t«*!« oaoda dnevnika na sp!ož nem glasovanju, nisem niti malo dvomil, kakšen bo rezultat. Ni sem ee motil, velika večina ae je MlfSifil koledar i ruskim •kopirana izialjs. Nemški generalni gubernator v '.n maUr, staro 77 let. 1 ba pUčsti davek, da je v neum ati vozninaka cena po tri rente. — Kje 90 odloči vojsa? Zrn vojaški kritik "Tempu," H kov nik Repington se peča i pu teklostjo in z bodočnostjo vojdi Sporazum more le zmagati, i* i izčrpa nemška armada. Prizna« da se izčrpajo mogočne nea4 rezerve le, če prisilijo zaveid Nemce na velikopotezne ker če se tudi pretirano ceni, so izgubili Nemci všterii ranjence do konca decembra •( 435 mož, januarja leton »o pa« gubili komaj 36.000 mož. OMi vati se mora, ker se zuiia P prečna izguba vsak mesec in si moro upati, da se njih isgube F< višajo. Ce Ncmci tudi v bodok« izgube mesečno več kot 301 mož, ne more sporazum ruia|< Repington ne umeva »olumfcj podjetja, kakor ni umeval d« nelske ekapedicije. Moti ae ki pijo in Ncmci zato lahko nm na veliko osredotočim ofenflU severni Franciji. Repinften * da ae odloči avetovns vojaka t severnem Francoskem, kjer i osredotoči sporazum vie m moči. • *J ZA KRATEK CU j Zdravnikov nasvet. Neke temne deževne aeh. J Šel je pastor gotove eerk»r*J čine, v Alabami. »tareR« ca laziti vzedej za »vojim šnjekom. Ali, atriček. aafofjl to -bo alabo za tvoj rtvisa^ ker laziš v tem mrzlem koli. Duhovni oče, pravi taj ni je zdravnik na« vete »sL" zdravnik ti je nasvetoval či po dežju okolo hoditi*T®^ ne, odvrne črnec, i"»P*k toval mi je naj vlivam W ho. ODGOVOltNMT« * lode tipajo, t e bi «e kauako konvencijo in aehteval a loaani listi niao ze naa dtlaver, jintereeu dclavatva. nim časom. Njegovo reformo ao akceptirale s prva le katoliške de-Icle, ostali ao računali po julijen-akem koledarju ter so šc le mnogo pozneje sprejeli gregorije nsko . . ,L —, . - -.»•tif »^o Anglija šc le L 1752., zadenejo puške na rame in gredo!Švedska pa 1753. Le pravoslavne branit avojo posest Mi pa ne bo- dežele na čelu jim Rusija so gre- _ mo nosili ssnje avoje koše na gorljanako reformo kot katoliško ITliTT"-^ prodaj, mi ne pojdemo streljati aploh odklanjale in ker so (»d pe- ^^ ne ravne Mehikence. ki se imajo pela Gregorja pretekla leta 1700, ravno Uko, ali p« še bolj trde bo 1N00 in 1900, nt katerega po nje-riti ra borni košček kruha, kot gove« štetje preatopni dan odpa-mi aami. \ojna in nuliterieem je de, znaša diferenc, med julijin-v mteresu kepitallzma. ne pa v aki.n (ruakim) in gregorijanakba I ---- -------- I ••• H jm |koledarjem danes že 13 dni. r Av,trijsko poroki. Dunaj, 17. julija.- (Rusko boji^,) _ V Bukovini amo odbili ruske napade na višine Capuh in na naše pozicije blizo Luaine. Bli ro Jablosiee v Karpatih smo ustavili Kuw in vjeli 114 moi in ieat čaatnikov. Kavnotako je bil od->,it ruski nočni napad vi okolici Novopozajeva in pri Torozinu v Volhiuiji. (Italijansko bojišče) — Naa o-jenj iz topov in pušk je razbil več taljanskih napadov v okolišu To- "" Italijansko porodilo. Rim. 17. jul. — Težki boji v pozinski dolini ae nadaljujejo. Kljub slabemu vremenu in nevihtam, ki zelo ovirajo artilerijsko operiran je, smo napredovali na južnem pobočju Segli Bianchi, južno od prelaza Borcole, dalje v dolini Corua di Coeton in v Bei-te, kjer smo okupirali Vonzi. Avstrijci so dobili precej pomoči in izvršili več protinapadov, ali vae muo odbili. v okolišu Tofane amo preprečili protinapade na Caste-letto. Na fronti ob Soči ao sc vse praske koniale nam v prid. Na višinah nad Peumo ae je približala sovražna infanterija našim postojankam, ali mi amo jo razpriili. Turško porodilo. Carigrad, 17. jul. — Naia srti-lerija na fronti Irak jc iznenadila sovražno taboriiče in razdejala hidrarlično inašinerijo.Na desnem krilu naše armade na Kavkasu ni izpremenrb. V sredi ic ni izpadlo bojevanje na nobeno stran. Mnogi sovražnikovi napadi so bili odhiti z velikimi izgubami zanj. Napadi na našem levem krilu so bili popolnoma odbiti. V okolici Smir-en so sovražni letalci brezvspeino bombardirali Solke. Naie stvbma-rinke na Črnem morju so potopile tri velike transportne ladje, medtem ko je četrta obaedela na bre-K». _ _ Mehiške vsstL — EI Paso, 17. jul. — Včeraj ao poročali izza meje, da meršire Villa proti Torreonu*. danes pa pravijo, da se je mož menda premisli) in zaobrnil svoje čete proti mestu Chihuahua. To veat so prinesli beguni, ki ao sc izmuzali iz omenjenega mesta in pobegnili proti meji. Obenem pravijo, da so v mestu Chihuahua neprestani izgredi in da je general Trevino, ki vlad« tam, očito nasproten Car-ranzini vladi. - KI Paso, 17. jul. — Vills-j« pred štirimi dnevi baje poalel ultimatum gen. Trevinu, da mora takoj izročiti meato Chihuahua njegovim četam, čene, bo meato izropano in vsi Carranzini vojaki, brez ozira kdo da ao, bodo ustreljeni. Dali je Trevin odgovoril a-l> ne, ni znano; nekatera znamenj« pa kažejo, da se noče Trevino pokoriti Carranzi niti Villi, Jem-več . 17. jul. - Genera p. Hell .Ir. ^ dobil potrdilo ve r- včeraj pri ideali če '["" U K Villt pretrgsl komu ",k*»J"ko kvcso južno od ' nmiuhiia sta odšli v Boquillas, Tex., ne stražo pred mehiškimi četaii. Za dnji se že nekej dni zbirsjo v večjem štšvilu onkraj meje in mest nc oblasti v Boquillas so v strs-hu, da mords uspedejo emeriiko prebivslstvo. Ameriške vesfl. m^^m-^rm Mmw W VSSOnpiK (KaSalJavaaJa h prva Ohoboygon, Meh., IT. JoMjo. — Vode je vrgla truplo ncwyorike-gs bankirja James O. Hurtyja ne suho na Albany Islandu. Hurty in njegov tovarii sta pred par meseci zapustilo New York, da prevozita v indijanskem Čolnu 10,000 milj. Zadnjikrat so ju vi-deli 4. junija, ko sts ostavila Be uit Ste. Marie, Mich. Ifcrrta. O, IT. JnHjo. - Kon-zumenti, ki rabijo neravni plin Logan Matural Qaa & Fuel Co., ki oddaja mnogim mestom in vasem v Ohio naifvni plin, bodo morali po 24. juliju plačevati vii-jo ceno zO plin. Prvih 100,000 kubičnih čevljev bo stalo po 25c meato 22c sa vsak tisoč kubičnih torijev. Prihodnjih 100,000 tiaoč čevljev bo stalo po 20c tisoč kpbičnttt čevljev. Pri naslednjih 100,000 čevljih je On cent popusta pri tisoč kubičnih čevljih. Nsjnižjs cena je lfo en tisoč kubičnih čevljev. Akron, O., IT. JnMjo. _ Tukaji- nji tovarnarji, ki izdelujejo produkte iz ksvčuks, izjavljalo, ds veliki tovor ksvčuks/ ki ga naloži nemika potapljača, ne krii pogodbe, ki jo imajo z Anglije. ' Kavčuk, ki gs odpelje nemška potapljača, prihaja iz amozonskih pokrajin v Braziliji in ne ls on-gleikih kolonij. Asheville, K. 0., 17. JuHJo. — V severni Karolini je vsled hudih nelivov nastala poplava, ki jc zahtevala pet človeških življenj in stotine ljudi pripravila ob njHi dom. V mnogih tovarnah so prenehali z delom. Škodo cenijo od 6 do 10 miljonov dolsrjcv. Ns mnogih mestih je ustavljen promet, ker so želesniiki tiri izpod-pluti, brzojsvns in telefonsks zve-zs je pretrgano. Boston, 17. JnHjo. — Tuksj se e izvržilo drzno tolovsjstvo pri lelem dnevu in vpričo mnogih judi, kakerftna so bila na dnevnem redu v Italiji, dokler je cvetelo banditatvo v Abrucih. Dva tolovsjs sta pri belem dnevu sredi bizniikega distrikta u-stavila Samuela A. Campbella, u-radidka Colonial Cen Company, lo mu odvzela $2,000, s katerimi imel izplačati delavce. Kjer sc e Campbell brsnll, jc eden tolovajev streljal nanj in mu prlza-djsl lahko rano na glavi. Po izvrženem zločinu sts tolovsjs uils. mest s Te*., 17. jul. — Marathon kenpaniji m i lies, ens ic Te ^ drug« iz PennsyHonije Uradniki Northwestern Pacific železuHke družbe isjevljeja, ds ae požer razteza ua miljo in pol, ki se bUža*IUonidu. Washington, IT. julija. — V kongresu bodo mogoče ie U teden pod vzeti korski, ds ae dobi jsonoot o mehiški sferi. Koagre aniki hočejo vedeti, ksko je s mo bUisedjo iu ksko so čete rasle ljeuje ob meji Uovorics kroži, da bo koagresuik Madden ia lllinoi as predložil tosadevno resolucijo. Vsekakor bo kongrea zahteval, da se mu pojoeni, koliko časa os-tsoejo čete ob mehikenski meji, 4o je minila nevarnost sa vojno s Mehiko. Isvedeti hoče od pred »sodnika, če obsodi ie kskAno nevernost, da pride do vojne. Kje isksti vzroke za to spi*-membo v nazorih r Mnogi uiili čsrji so ie siti službe ns meji in miiogim podjetnikom, ki so obljubili, da bodo svojim uslužbencem plečevsli le nadslje plsčo, se tdi, ds so preveč obljubili. Zs en nfesec bi že isplsčali plsčo, sil če stvsr trsjs par mesecev, aje ps trebs malo globejie poseči v žep, kar podjetniki neradi atore, četudi kriče, ds je prsvi patriotizem le pri njih doma. MM^tflo. t Sanaa) Temu odgovarojoče jo bilo vao oakrbniitvo korumpirano. Finančno gospodarstvo kompanije v prvih letih po njenih velikih oavo-jitvah polaga sa to zadoati izražajoče apričevslo. Kapital družbe je znaial 64 milijonov mark; spočetka je plaČevals 6 procentov di-vidende. Lets 1764 ai je začela via da prisvajati pravice do njenih prisvojitev v Indiji, in družba se je morals prilagoditi,^ds je dsjs-ls letno 8 milijonov mark v državno blagajno. Kljub temu je zviiala svojo dividendo na 10 procentov, da, hotela jo je zvi&ati ns 12 in pol procentov, torej ns sne* sek, ki gs je letno dsjsls v državno blagajno. Angleški parlament ji je aspovedsl, da naj poravna nejprvo avoje dolgove, ki ao znašali okrog 120 do 140 milijonov mark njeni upniki oo ae pričeli Washington, 0. 0. 17. Jnttjo. - Kongresnik Jamea iz Michigana jc predlagal, da državni tsjnik pri-čne pogajati ac radi pogodbe s Italijo, da ao Italijani in njih sinovi, če so postali ameriiki držav-jani, oproščeni vojoike službe v taliji. Predlog jc bil odkszatt od-aeku zs zuunsnje zadeve. Kongresnik Kspstick iz New erseyjs jc predlagal, ds sc oprosti miličarje, ki opravljajo službo ns mehikanski meji, poitnine. Ohardon, O., 17. jolijo. - V hlevu na tleh ao naili mrtvega 37-etnega farmarja Frsnk Inmsnns. Mrliiki oglednik je dognsl, ds je padel is jssli in se vbil. Sesttls, Wish., It. pa. - Bls-goelov prohiblcije se vidi v ns-slednjem dogodku. Lee Meyfcrss, biviegs elevstor skegs vozniks v stori mestni hiii. so Imeli mesec dni zaprtega ki le-le po enem mesecu so gs obtožili, ds je Imel 0ri sebi več o^oihlh pl-joč, kot jih dovoljuje sskuh. Meyers Je bil oretlrsn pred e nim mesecem, ko Je sspnstll skls-dlftče stare mestne hile. Pri nJem so nsšli opojne pljsče. Načelnik policije je no to ove del preiokovo in itjavljo, do rte-koteri Henl polielje rodi segajo po opojnih pljočoh, ki so bllš H-plen jene in Jih hrsoljo v s»eet nem sklodiiču netljiva fakts, če bo svet naiel pot, ds isve ta resuična dejstva. Ne atotine lliudov jo bilo vbitih iu vrženih v ječo. Be po jako revolucijo ao vpriao-j l ili vojaki iu princi. Le malo srednjega atanu je sodelovalo pri revoluciji. Pri sedanji rszvijajoči (evoluciji v Indiji sodelujejo atotine in tiaoči is srednjega stanu, vitev&i profesorje, sdravnike iu dijake. Najmanjie resnice ni v teiu, kar državni tajnik Indije lord. Austin Chaiupberlain iu drugi o-ficijalni britski pisači pripovedujejo, Češ, da je Indija lojalna Britaniji in da aimpatizira z njenimi zahtevami. Dežela je naaeja-na z revolucionarnim aeutenoui. Ko so čitali pismo na ateni, je britaka vlada proglasila prek vae Indijo vojno atanje v marcu 1915. Podkralj lord Harding je za Uko početje nevel aledeče vzroke: "Vlada ima pozitivne informacije, ki dokazujejo, ds so pripravljene odredbe potrebne, da se nastopi proti dogodkom, ki ae lahko raavijejo. V Bengalu se je pojavilo nevarna delavnost, ki ni nova, ampsk se iiri. V zapadiiem Puujabu ae pojavljajo oplembe iu požigi. Vlada je omejila gibanje voditeljev, a bile ao ie bolj oNtre odredbe potrebne. Nevarnoat bi post sls veliks, če se jo takoj ne zajesi." Podgoverner Punjaba sir Miha O'Dwyer, ko ni mogel več prikrivati fakta, je dejal: "Bilo bi nospomotno prikrivati fakta, do iahamo akosi veš meoe-cev opraviti s abnormalnostmi, ampak upam, da oo le mimoidoči dogodki, Id povzročajo vladi re aen strah. Stojimo prod organizirano zaroto, do vrže avtoriteto indUoko vlade. Bdi oo, da povzročitelji togo glbanja os nsvdnisv-ljojo o nomild politiki "vstraho-hovonja." Njih noinsn Jo terori siroti upravo.., ustanoviti svobodno in prerojeno Indijo. Mnogo povzročiteljev Jo priilo nsm v roko. Mnogi so Is prejeli kasen, ki Jo saslnlijo. Mnogi drugi oo v proiskovi in pridejo pred isjem-no oodlšfto. Zakon in pravica bo-doto maščevana.'' Ali ae to aliii, da ata red in inir v Indiji f Kajne, do ju nil Vprav tati » tapiUl ki j. bil 0»u drvi-, hFHd„ d0kliujcj0 di brltiklm ™»P»J «U;ik„«i delu rovolurgu , Indl- kljub ndenim visokim dohodkom. Korupcija in slabo gospodarstvo sU bila strsšanaka. Leta 1768 so znašali čisti dohodki družbe iz njenih posestev 49.8 miUjonov mark (od teh so bile odtegnjeue vse izdsje in vojsško breme), k temu je priilo ic 10' milijonov merk trgovkegs dobitka. Kljub temu je stsls družba leta 1773 pred bankerotom. Njeni dolgovi so ogromno naraali. Kot vzrok zs to nsvajs Adsin Smith: "Veliko naraščanje njenega premoženja je Služile, kekor se sdi, ssmo zs to, da se je dela njenim služabnikom pretveza za večjo raosipnost in o-grinjača za večje nezvestobščine, ko ae je ravnalo samo s neimjer-nim naraščanjem njenega premoženje." V tej situsciji je odpustila vlada družbi plačevanje letnih 8 milijonov rnfrk in ji je dala na upanje ie 2H milijonov mark. IstoČssno je aklenil parlament, ds ime plsČevsti družbs 8 procentov dividends, če bo porsvnsls svoj dolg do vlsde ln če ae bo znižalo oatolo breme dolgov do tri-deaet milijonov inark. Od čezme-re noj ae porabi ena četrtina za nadaljna poravnanja dolgov, in tri četrtine «a odtekanje v dr*, blagajno. Vlada, to ae pravi, v parlamentu -goapodujoča stranks, pri kupčiji torej tudi ni hotels o-stoti s praznim žepom. Posledice ps ao bile drugačne, kskor so jih ti pričakovali od nje. "Družbi je moralo biti pač veliko ljubše", pro vi Adorn Smith, "do so njeni lastni služsbniki in pripedniki v svoje sadovoljstsp trosili in v avojo korist kokorkpli rovneli s pre-bitkom. ki se je pokessl po plo-čitvi predlegene dividende osem procentov* kskor ps ds bi prišel taisti v roke ljudi, s ksterimi je morals biti sofodi onih nered b ko- likortoliko razdvojeno." e Koko jc denes v Indijif Ns to vprošenje odgoverjs Kam t'sn-drs, urednik liste "Hlnduatan (jeder v Ban Franeiseu, da js In dijs ns predvečeru revolucije, s _ ketero bo v primeri revolucije __O^ |f. jaHja. _ V sepojev izse lets 1*57 !>rsvs otro- bllžlni Bionido divjs velik gesdnl iko Igreča. požsr in v soboto je odšel po^ To »e P<^ni d. " vlak od tukaj, ki Je imel -nel«i«, l«rije v Ind.ji. Tsm je revolts pa de po pote nsbere 100 želeen* tndi dobro rort^n Ali rev£ bik Amda DomsOOJe tsslf U bo nsrssls ia kakor bo nsrsOAa-^Un ^^ ili tako bo pri n sis Is svetu —^ ji skrbi. Resnica o stvari je ta, ds jc britsks nadvlada v Indiji v veliki nevarnoati. Revolta je razširjena in rodila ae je doma. Niso jo u-met no zanesli Neiuci ali Avatrijci, ali pcat izobraženih Hiudov, ki ao fitudirali v inozemstvu. V Indiji hodita revolucija in preganjanje skupaj. Neksj stotin britskih uradnikov, vojakov, po-licajakih oficirjev in detektivov je bilo vbitih v Bingaporju, Kal-kuti, Lahorju, Ihausiju in v drugih glavnih mestih. Naobratno ao pa Britje obesili na kratko 400 llindov, nad 800 ato jih obsodili dosmrtno ječo in 10,000 so jih zaprli brez aodnijske obravnave. Med njimi so bili profesorji, socialni reformatorji, zdravniki, u-redniki, duhovni, kmetje, vojaki, delavci in itudentje. Poleg tega je bilo aretiranih ie 200 princev IZ KRAJA HORMONOV. Zdravnik oo pronošli, ds js rojak Ivan JsliniŠ slabokrvn. nai KAJ MU JE POMAOALO? j^tMJTVjL 1 i Stanki Narodna emieaas rm^ni MpMi Mnoti UsOBMvljnjO. sprtle Bafeorp. tt. tasgs 1007 V dri. niino.s. GLAVNI STAN t CHICAGO, ILLINOIS. Un&WI ODftBZ: Predsednik t John Vogrl«, box tli, LeSalls, m. I. Podpredsednik: J. Bratkovlč, R F. D. 4, b. M, Oirord, Kana U. Podpredaeduik: Jožef Kuhelj, Swing ove. S. Chicago. Ill Tajnik: Jehn Verderbar, 2708,B. Lewndale Avo., Chicago, III. Telephone Lewndale 4035 Blagajulkr^^nton i^JT ec, P. O. Bo* 1, Cicero, III. Zeplsnlkar i JohnVotek, \W. Slot Bt, Ohjeogo, 111. Joie AmbroUč, SSI Paul Berger, 741—1st F. B. Tauchsr, 674 I Pa. Bolls, III vo., Book Springs, Wyo. POBOTNI ODBBK: Anton Brest, 811 95th Ave., Now Duluth, Minn. Anton Psterlin, 6307 St Clair Ave., Cleveland. 0. Jožs Radišek, 679 bon, Smlthon, Pa. Hudolf Pleteriek, 436 box, Bridge^ ** Albla Hočevar, 18 Beard ave., Detroit, Mich. UBBDHIX "PBOBVBTB" Joie Zavertnik, 3019 So. Crowford At«., Chicago, HI VBXOVKI BDBAfMU: P. J. Kern, M. D., 6308 St Clair avo., Cleveland, Ohio. Vse denarne sadove in stvari, ki ss tičejo glavnega urade, oe (mojo pošiljsti no gL tajnika. Pritožbe glede nerednega poolovonjo no prodssdniko nodoornegs odseke Jožo Ambrošlču. Zsdeve prepirljive vsebino predsedniku porotnogo odsoks, A. Hrastu. Vac druge atvsri, ki ims jo stik s "Prosvsto", isvzeinil spremembe naslovov uradnikov krajevuih društev ps "Proavcti", 2i010 Bo. Crawford Ave., Chicago, 111. ker so ua sumu, da ao revolucionarji. Tri ato ill petdeset časnikov je bilo potlačenih in luatuluu izdaja tel jev zaplenjena. Mnogo urednikov je bijo obsojenih ua tcŽku denarne globe in poslanih v ječo. Britski cenzorji skrbno prikrivajo drugemu iu nevtralnemu svetu resnična fakta in situacijo. N. pr. tri meeoee ni i bilo dovoljeno po revolt i v Daspall v državi Orosa obelodaniti novice. V toui čaau niso drugod v Indiji ulč vedeli o tem, da je bilo iiiuogo llin-,U MetfrtHr i 4 At je bil brat rajo v Daapali obaojen v dosmrtno ječo. Angleški oficirji pošiljajo v svet vesti, da ae posamezniki puntajo proti britski vladi, večina v Indiji jo pa lojalna. Odkar (raja vojna, pošiljajo iz Anglijo napačna poročila o položaju v Indiji. Bvet ne ve ničesar o razširjajoči se revoluciji v Indiji iu o brutalnih metodah, a katerimi Britje hočejo ta biser ohranili brita-kemu cesarstvu. Namen teli britskih lažujivih poročil je ta, uafarbati civilizirani svet', da so polil ičiii liepokoj v Indiji vatvarili sovražniki Anglije, sli par lliudov, ki žive v inozemstvu, da ac ne vpira cela lipli ja proti tiranstvu brllskc vlade, Reainca je, da je v Indiji revolucija in da se požsr raziirl. Ke. volucija ne bo ugasnila, dokler ae Indija ne osvobodi tujega Žezla. Ko so rasvije do potrebno višine, se bo pisala zelo satiimiva zgodovina. In liani t'andra pravi koncem članka o situaciji v Indiji i "Pa-sito no Indijo. Tom oo vrlo dogodki. Prej ali koonojo os bodo lavo-dola roooično dojotvo. Britanijo no moro prikrivati reanioe so ve dno. BLUiBO DOBI. Sprejme ac v alužbo Slovenec lili Blovenka za učitelja na tukajšnji jnvni ioli (Puhlic School.) Sprejme ae le, kateri Ima certl-flcatca, da lahko uči v državi Wisconsin; za pojaanila ae obrnite na JOB BLBMBO Diotriot Olerk WILLABD, WIB. No. 39—40—41. .................................................. KAKO JE UMRL AVSTItISKI PRKSTOLONAfCLNIK CESAR JE VIČ RUDOLF f to nam oplauja valesanimlva knjiga i ŽIVLJENJE NA AVSTRI1KEM DVORU V Avstriji Ja prepovedana. Zakaj T Ker Js nsjtl v njsj vae In-Umnosti, ki so sc dogajale na avstrlskem dvoru. Knjiga Je tiakana tri alike na poaulmem in nearečna baronice Cenn knjige a poštnino vred 7fic. Naročila Js naalovltl nsi SLOVENSKA KNJIGARNA, BOK 101 lt NEW YORK. N. V. 000 0 00,0 tO000 0......000 1........................ sjsle ns avatrlskem dvoril. , a na najfinejtem paplrlu. obesga 144 strani Ur • papirju, ceasrica KllsabaU, aeearjevičs Rudolfa J Vetaere, ljubimke alednjega. "Vsak dsu dobimo več iu ved dokasov, da je Bolgsrski Krvni f'sj is vrsten skoro zs vaako bo lesen, čpersv je bils že zsiiemsrje ne', prsvi II. II. voti Kchliek, to verno r Bolgorskcgs Krvnega ('*• js, ki dsussdnein dobiva na kufn* zahvalnih pisem o Tod« lluretu m ni mudilo. Hedel je koinodno in nekako zvito pogledov«! tovariš«, ftele, ko je dobil naročeno jed in vzel v roke nož in vilice, je začel votlo:: "Slavnega moi« aem torej videl. Da, zjutraj in v njegovi hiti. Njegovo atališče napram tebi je zadovoljivo, zelo zadovoljivo." - H ure t preneha, izpije velik kozarec vina in zatleči krompir v uata. "In kaj potem f" . "Potem, dragi moj prijatelj, je atvar alede-ča: On je ti pripravljen pomagati, kar je v njegovi moči; preakrbel ti bo kraano alulbo, empak ne na Prancoakem. Lahko te počasti na primer z gu Iter ua tori jato m v eni ali drugi koloniji, v najboljši koloniji, če hočeš. Tam ai lehko sam avoj gos|>od, pravi princ." Hakard je <>bledel. "Tako se torej norčuješ iz ineneTt Ljudi i-maš zs bedskef Zsksj me tskoj ne počene T Hs — moj brstec bi se me rsd iznebil 1 Le nsj pszi, da mu Jsz ne posvetim drugsče!" Huret je ostrrael in držal polna usta krom-pirjs. "Htoj, stoj, prijstelj I Ne vidiš, ds se trudivs ss tvoj blsgorf Pusti nsju, ds iz vrši vs." "De ae naj pustim kar takole potlačiti, praviš f Stoj til Pravkar aem ališal, da ae bliža čaa, ko ne bo imele cesarsks vlsda več čeae ze svoje kronične nspskc. Ds — vojna z Italijo in z Mehiko, razmerje s Prusijo! Vse to je resnies, tsko mi meje besede I Toliko neumnoati in zločinov ate fte negrmedili, da ae bo Praneije enkrat naveliče-la in tedaj boate leteli I" Pri zadnjih Hekerdovih besedah je Huret, sbornični poslanec in ponižni hlapec mlnistrs Ro-gone, prebledel in strshome pogledal okrog sebe. "Prosim, prosim, ne rszburjsj ser.1 zsčne polglssno. "Rogon je pošten inož, in dokler js on v miniateratvu, ni nevarnoati za cesaratvo. Pro-eini, ne govori več o tem I Meni se dozdeve, da če i« poznaš svojega brate." Hekerd ga grdo gleda in zaduši glas med stianjenimi zobmi. "DobroI Ti le ljubi mojega brata in podpiraj njegovo vlado, kolikor ti drago I Toda brez o-vinkov, da ali ne: ali mi preskrbi službo tuksj v Perlsuf" "V Psrizu nikdar!" . Brez nadeljne beeede vstane Hakard in pokliče strežsjs, ds mu plačs kosilo. Huret, ki Je do-bro posnel njegov temperament, nadaljuje s jedjo, tiščeč polns usts, zadovoljen, da odhaja Ss-kerd, kajti drugsče bi še mords povzročil šksn-dsl. tistem hipu je ps povzročil senzacijo v aohi nskaj drugegs. V reatevrscijo Je stopil Oundremann, ben-čnl kralj, gospodsr horse in vsegs denarnega sveta. šeatdesetletni mož, člgsr debels in plešasts glsvs je isrsžsls brezmejno trmo in fetiš. Nlkdsr ni šel osebno na borso, In delsl se je cHo, ds nims tem nobenega oficijelnega zastopnika; ravnota-ko ui nikola obedoval v javnem prostoru. Le vča-lih ~ kakor danea — se .je pokszsl v restavraciji Ohsmpesux, kjer ae je vaedel k mizi in dovolil, de so mu poatregli a kozarcem mleka ne krožniku. Nepreltevnoat ga je mučile že dvajaet let in drugegs ni jedel kskor mleko. Cim ae je pOkazal Oundermann, ao takoj hiteli streže ji, da bi prekoaili drug drugega, kdo mu prineee koasrsc vode, dočim so gostje naen-krst postsli pohlevni kskor ovčiee. Mozer ae je poklouil možu, o katerem je znal, da ima vae tajnosti borznega špekullranja v inalem prstu in ki lakko poljubno povzroči, da delnice padejo ali ra-etejo, kakor pošilja Bog grom in atrelo. Pileralt, ki je edino še verjel v silno moč miljerde, je tudi nagnil glevo v pozdrav. Bilo je polu ene in Ma-sod, ki je ravno mialll oditi, se je obrnil in naredil globok poklon pred velikim bankirjem, kateri ga je včasih počastil s kakiin naročilom na borzi, ln vai osUli, ki ao nameravali oatavitl prostor, so obstali kakor privezani, se spoštljivo približali iu obkolili denarnega boga. kakor obkoli četa ovac avojega pastirja. Vsi so ponižno gledali v si area, ki je medtem vzel kozarca a tresočo roko in stnočil t vodo svoje hreaharvne ustnice. Ob času špekulacij s semljišči je imel Sakard večkrat opravek z Uundermannom in še oelo kregal se je i njim. Nikakor se nista mogla zediuiti, dvs velika nasprotja: prvi usgel in vroč, s drugi mrtal jii trezetfT In ko se je zdaj zopet arečal z njim, gs je pograbila jeza, ko je videl kako oh-la«!no nastopa, kot mogočni kralj, spričo kleče-pIsEiiih dvorjanov. Obrne ae in hoče oditi, ne da bi m» amenll zanj Toda Oundermann ga opazi. "Prijatelj Hakard, sli je res? Vi se hočete posloviti od borze f Hkoraj ds imate prav!" Kaksrd omahne, kskor ds bi gs kdo sunil v obrni V trenotku ps vsravna svojo majhno po atsvo iu odgovori z ostrim glasom, kakor bi re zal i nožem: "Ustanovil bom kreditni as vod s petlndajae-t in 11 miljout kapitala; v kratkem ae iglamni pri Va. " Nsto odide, lie da bi se otrl, sapustivši ts seboj psniko med Iwtrtijsni, ki »o molili dcnsrne-ga >•««• in koprneli, da pridejo pravočasno k o tveritvi Imrae. Ha! Da »«• inu le »e enkrat posreči, da dohi nntč. ksko »e til maičevsl uad temi ljudmi. ki mu tdsj obračajo hrl»et, iu ksko »e bi Horil s tem kraljem rlala in — kdo ve — morda bi gs tudi premagal nekega dne! On »e še ni odločil f« nobeno podvtetje, rato se je čudil, ka ko m o j r prišel os iiihm'1 kreditni ravod, ko je moral ur ksj odgovoriti (Mahnemo Oundermannu. Neksj par mora tačeti in ravno idaj, ko ga je >a v»g. I tirat m ko ca ve« avet pritiska k zidu in ta korek»Hv iaziva oa Im»J, kakor iruvajo krvavečega bika. kadar ga privlečejo uaiaj v areno. PRQ8VBTA Nekaj hfpov je aUl na robu trotoerje. Bile je ure, ko ae je življenje Pariza atekalo po dveh mogočnih strugah, ulicah Montmartre in Richelieu, po katerih so drvele reke ljudi na centralni, štirioglati trg. ki se je razprostiral pred njim. Is četverih križišč, ki vodijo ne vseh štirih vo-gslih trge v to aredišče, je drle nepretrgana poplave kočij, ki ao se vretile po tisku med nefee-vilno množico ljudstvs, katero ae je gibalo peš. Dve vrati kočij ob ograji pred borso ata oe nepre-nehoms trgsli in polnili; medtem je ps stsla dolge vrsta vozov v ulici Vivienne in vozniki ne evo-jih visokih sedežih so pszili, da poženejo konje na prvi migi je j. To so bili vozovi borznih tajnikov. Stopnice pred borzo so počrnele; roj frskov in cilindrov je mrgolel po njih. Kulisa je bils že odprta in akrivnoatni glasovi, ki ao ae mešali v vaeh mogočih tonih, eo pričeli, de ao špekulant je že na delu; hrup špekulacije je grozil premagati splo-šni hrup vellkege mesta. Mimoidoči ao istesali vratove, radovedni in plašni, kaj ae peč godi v tej nerezumljlvi pelači, v tem misteriju finančnih opereeij, kamor ao prodrli le neketeri francoski možgani in kjer ao izbrani ljudje čez noč ml-ljonarjl in čez noč berači. Kdo naj rezume to ner-vosno vrvenje ln barbarski krik, ki odmeve po hodnikih in dvorenehf In on, etoječ na robu trotoerje, mimo katerega je hitela množica gor in dol in ae zadevala ob njega s komolci, je arkal glasove, ki so prihajali is daljave, in ponovno zsaanjsl o kraljevst-vu zlata v tem mrzliČevem krogu, v katerem s borze in bije vssk dsn od ene do treh, kekor velikanko sree. * Odkar mu je sreča obrnila hrbet, se ni upsl Hsksrd na borzo. Boleča zaveat, da ga tam sprejo mejo kot premegsncs, mu je tudi dsnes branile, da bi preatopil tiate stopnice. Ali kakor ljubimee, ki ga zavrie izvoljenka njegovega area in ki se potem red vreče ne tiste krsje, kjer je uživsl njeno ljubezen, čeprsv misli, de sovraži nezvesto ljubico, se je nehote vrsčsl tudi in ns tisto mesto, ae vprehsjsl okrog apomenika peki domišljavimi pretvezami, hodil na 'promenado in posedal pod divjimi kostanji. Na tem prečnem meatu, kjer ni treve ne cvetlic, med ropotom vozov in kričanjem prodajeleev časopisov, in v morju mešeniee sumljivih špekulantov ter gologlevih ženak, ki prihajsjo iz aosednih ulic ln dojijo otroke na klopeh > poatajal Sekerd, opazoval vrvež in ae opajel z razburljivo mlalljo, da oblega spomenik, de smsguje ned množicami in da bo nekega dne korekšl na borzo kot triumfator. Obrnil ae je proti deanemu vogalu pod ko-stsnji nssproti ulice de la Banque in v par minutah je stsl pred mslo borso, katero ao veliki bor-sijelni krstili z ironičnim imenom "Mokre Noga". S tem imenom so hoteli veliki ipekulsntje udsriti pečet zaničevanja malim, pouličnim bor-sijsuom, ki so pod milim nebom in v blatu ob delovnem vremenu prodejeli delnioe mrtvih druib. Tem eo se zblrsli umazani židje debelih, mastnih obrazov in posušenih profilov, isredna shirks tipičnih noeov. ki so vihali v zrak in čsksli ne žrtvi kakor kljuni jastrebov. Veo okolieo je nepol-njevelo hrlpavo kričanje in človeku se je sdelo, da bodo kričeči sdsj-sdsj planili1 drug po drugem in se pokavsell. Sekerd je povspešil korak, e tedaj je opazil nedaleč od aebe majhnega človeka, ki je držal v roki rubin in ga ogledoval proti soln-cu. "Hi li ti, Buachf Ravnokar aem ae spomnil, da bl te moral obiskati na tvojem domu", ga o-govori Hekerd. Bueeh. ki je imel egenturo ne vogalu ulic Peydesu in Vivienne, je bil eden izmed mnogih ljudi, katere je Hekerd večkrat porabil pri avojih preinjih borznih špekulaeijah. Mož je molčal nekaj hipov in meril dragulj v roki a avojim ostri močeeom, kekor ds gs hoče predreti v žsrku solnce. Njegova bela kravata, katero je vedno nosil, je bila smečksns in svits kot vrvj in ponoše-nI frak, ki je bil nekoč lep, je kazal špehsste madeže 0 ls teh prostorov, v ksterih vrše ttgasmisije brez varnostnega o-nireija, vrel voaek prši naokolo, kjer drgnejo eter bret krinke na bojevaini požirek, s katerim spere vea stud in obup dnevnega dela, po deaet i h urah, ki ao uiu otrova-le dušo. Bolj kot to, kaj počne delavec po končanem delu s prostim ča- • »hrasti ob uaoje. kjer tiaoč nedo- •<*". me zanima izvedeti, kako ae Ntatkov preži korak za in gledalcu revolt i rs jo korakom,mu »°di -v urah, ko robota. In čuvstvo, *« dušno blagostanje delavca stojnege del. in na|f0lle aovanje, zaznava in aint keije malih inožgan pre% najpopolnejše stvarstvo iZf. * Pogreze bolj in bolj na-topu;: V čudovitih, veličastnih w ličkih ustairovah Can,e« Rockefellerjevoh, Morg,^ de ljude, ki skuiejo » * atroje do skrajne stopnje,TS pahnejo avoje aoljudi v JT bokejšo suženstvo.^ ^ Te dni je predaval v kJubu kaakib trgovcev dekan fakultele z vaeučilišča v CW tiju dr. Herman Schneider p^L jc nekaj izkušenj, ki so jih JT vili zadnji Čaa za ohranitev najdr gocenejše lastnosti, kvintSZ delovne moči, svežoati in Ve»ek gs poleta. Takoj opomnim, da tnanj .za duše delavcev kalror t«{». rekoč za duše paznikov. O nekaterih poizkusih, na pii mer o čkanju poljudnih novel» tovarnah za amodke ali 0 nedoli nem petju v ateljejih za šivanje 'bluz, so mi potem poročale neka-tere .prijsteljice iz Novega Jorka Eksperiment dr. Schneiderji, 0 ka terem je predsvsl, je pa tsko živo-pisen, ds aem imenoval to poglavje po njem. Paznik oddelka je premišljeval virje v Ohijo ni bila mogoče ve« izhajati. Delale so ne posebao važen del klavirjev. Uboge atvar« ao postajale blede, trudne, bret brižne, bile ao brez apetita in ao končno popolnoma izostale, da at bi poatale popolnoma blazne od enoličnega idela. s Paznik oddelka je premialyeval semintje, poskušal to in oao, ob«, sil lične dekoracije v delavnici prinesel mehke stole, vse ni ai£ pomagalo, Vedno in vedno so deier tirala dekleta tega oddelka, obrat je zaatejel, je elebo upi i val na dm ge oddelke, na vso tovarno. Vendar je šinila pazniku rešilna miael v glavo. Preakrbel si je veliko malteško mačko in jo prinesel neko jutro v dvorano k dekletom. 'Mačka je poalala takol ljubljenka vae ga oddelka. Vaaka ji je prinesla kaj, ena alaščice, drugi trak, tretja zvonček. Košara z mačko je postala aredišče vaeh materinskih instinktov teh ubogih deklet, ki se niso mogle igrati a punčikami, ki niao mogle zibati dete, katerih delel je bil le delati, delati brez presta* ka, brez upenje, brez kraja .... In dekan Schneider je dejal: "Trgovako izkoriščanje prirojenih simpatij ženske za mačko jc povzdignilo uapeh dela v tem oddelku za približno deset proeen tov. Dobra miael tega paznika je tudi v drugih oddelkih storila avojo dolžnost. Upeljsli ao slrčae »ti-mulancije, vse so se obneale najbolje.' Cika go me je naredilo bolnefa. V tem meatu aem videl krvavo aramoto današnje civilizacije od obličaja v obličeje, videl in »po* nal. Ali naj grem odtod f Kim! Današnji avet je pekel. LISTNICA UPRAVNIlTVA Obveščamo vae člane 8. N. P J-in vae naše naročnike, da naj vedno pazno in rezložno zapišejo naalov "Proaveta" 3019 So. Cnt ferd Ave., Chicego, III., ako hočejo, da bodo njih pisma prišla t prave roke in ob pravem čaau. Nadalje želimo še enkrat pove dati, da ao naši zastopniki oprad čeni do 20 odst. proviiije. Zana-prej ne bo več uprsvništvo i«pla čevalo nobene provisije, ampak kdor jo hoče dobiti, nsj jo odbije pri pošiljat v i denarja. Člani in naročniki naj malo p®-trpijo, ker upravnik ne more kar vae naenkrat storiti in tudi v ti» karni je nemogoče ravno dan vae apremembe urediti. Nabije zapišite pri apemembah na»l" va vedno atari in novi naslov, a ko so člani S. N. P. J. *»«j * "P še tudi številko društva. Ako je še kateri iimed aarof ni kov, ki valed aelitve i* v drugo meato mogoče ie ni dobil dnevnika, naj ae zflaai u pove, kje je preje stsnoval, ia ae je naročil, de ae lahko o t'™ prepričamo v opravništvu. Novi neročnfki naj ne upra»nr jo in ne zahtevajo vaeh številk oa •e Imam edino xahvaliti avnjemujm*d temi urami se mi zdi MWfalJtj to je nemogoč pri dnevnik« problem kakor vsi boji i^ko ae poti je po par številk ss- — Najbolj čudno pri evropskih vojnih poro. šilih je to, da vsaka vlada tako natančno ve za iagube sovražnika medlem ko ne zna aikdar na i tančno določiti svojih lastnli izgub. angelu varhu, kateremu izrečem važnejši javno arojo najtoplejšo zahvalo. |« žogami na igrišču. zaj. ako jih imamo'na raipol««* Saverovanje zoper neegode, sta Velikanska produkcija speeia ako ne. pa ne. rostao preskrbovanje, invaHdite. ■ Hsira vedno bolj deh) in potiska Vsi bivši zaatopniki. ki ne pr»j t ne pokojnine in aličnih eivilizi- delavca vedno bolj na nivo brez- mf;0 (Jo kon^m tega tedna ave raaOi stvari ne pozna demokratič- 7u,n* •"•tavine stroja, jeklenega Jr ' na; Miaaije av«P ne dežela svohmlnega tekmovanja »»»ia ali kolesa, ki vrši delo toč- ,lll(,|ove »privništvu da se ji» P Poleg beračev a rdravo kožo dir- ™ in avtomatično. |ahko M pnwi n£neprijetno ,K»habljenei vaeh Knakomerni ritem ene in ist«* Ako bmlete v to vaaj nek^ * H,- Ml kw>tn>' '»'f *n istega šuma, a- v,H*tevali, potem je r«^' ^ get teleti bolj grotesknih melopri-1 bi ja mteligeneo, instinkte aann,-l»K)de v* vre^u.