Novi tednik NT&RC Direktor NT&RC d.0.0. Jože Cerovšek ŠT. 41 - LETOS^f - CEUE, 12. 10.'95 - CENA 200 SIT Odgovorni urednik NT Branko Sfamejčičl Ne me buzurirat Zalskižupaninpredsednikobčinskegasvetaposvojedeliladenar-Zavrelojeobi1nikom.Vro Miskulance s sejmom Anonimne obtožbe na račun poslovanja Celjskega sejma. Vroča tema na stran Na Veseli jeseni zmagali slatinski Kristali. Stran 26. Ne boj, mesarsko klanje DOGODKI 3]' Vrh SKD do konca tedna v Celju V stranki nI prostora za nakllučla, zato le program 6. tabora SKD skrbno Izitran z večerno okroglo mizo o >Vzgoii v družini in za druži- no< se je v nedeljo v Celju začel 6. tabor Slovenskih krščan- skih demokratov. Tabor, ki se bo zaključil v nedeljo, 15. ok- tobra, z osrednjo prireditvijo na prostoru Celjskega sejma, so v stranki skrbno načrtovali. Do petka se bo zvrstilo 6 okro- glih miz, sobota pa bo name- njena športnemu in kulturne- mu dogajanju. Uvodno taborsko okroglo mizo »Vzgoja v družini in za družino< je pripravila Sloven- ska ženska zveza pri SKD, vo- dila pa jo je njena predsednica Lidija Drobnič. V razpravi so poskušali udeleženci poiskati odgovore na nekaj ključnih vprašanj: Kakšna naj bo vzgo- ja v družini? Kaj pomeni vzgo- ja za družino? Katere so vred- note družinskega življenja? Kako to prenesti na otroke? Kako jih vzgajati? Rdeča nit vseh odgovorov je bila, da gre pravilno pot iskati v ljubezni in razimievanju, ki dajeta naj- boljše temelje. Vzgoja pa se vsekakor zsične v družini, ki daje z ljubeznijo in vzgledom temelj za samostojno razmi- šljanje in ustvarjalnost v vzgojnih in izobraževalnih procesih od vrtca do fakultete in na vseh drugih ravneh. Ponedeljkov večer so v Mo- dri dvorani Celjskega sejma Slovenski krščanski demokra- ti namenili >CJospodarskemu razvoiu Slovenije do leta 2000<, do konca tabora pa se vrstijo še razprave na teme >vloga očeta v družini<, >Ali je potrebna moralna prenova v zdravstvu?<, »Prostorska po- doba Slovenije< in »Slovenija in Evropska zveza - novi izzivi za nove čase<. Program letošnjega tabora SKD, ki po šestih letih gostuje v Celju, prihodnje leto pa ga bo stranka pripravila v Beltin- cih, ocenjuje predsednik stranke Lojze Peterle: »Teme za tabor smo izbrali zelo na- tančno, v našem delu je malo prostora za naključja. Pro- blem pri pripravi programa je bil v tem, da se je odpiralo več tem, kot jih v teh osmih dneh v Celju lahko obdelamo, zato V soboto pripravljajo organi- zatorji tabora SKD po 10. uri v športnih objektih Celjskega sejma tekmovanja v kegljanju, tenisu in malem nogometu, ve- černi del programa pa bo v znamenju koncerta Celjske- ga godalnega orkestra v opa- tijski cerkvi sv. Danijela v Ce- lju. Nedeljsko dogajanje se bo začelo po 11. uri, ko si bodo udeleženci tabora ogledali me- sto Celje, njegove muzeje in galerije, ter se malo pred 14. uro odpravili na prostor Celj- skega sejma. Osrednja priredi- tev na sejmišču, za katero pri- pravljajo tudi pester kulturni program, se bo začela ob 14. uri, zaključila pa predvidoma okoli 15,30. uri. smo imeli težave s krčenjem programa. Sestavili smo ga na osnovi predlogov naših ministrov, dr- žavnih sekretarjev in poslan- cev, opravili manjšo javnom- nenjsko raziskavo in odbrali teme, ki so aktualne in najbolj žgoče. Začeli smo z družinsko problematiko, tudi to, da go- vorimo posebej o vlogi očeta, se ni zgodilo na pamet, saj zla- sti naša ženska zveza izpo- stavlja vprašanje pomembno- sti očeta v družini, saj vzgoja ne more biti naložena samo materi. Morala v zdravstvu je vprašanje, na katerega so opo- zarjah številni ljudje, in na to okroglo mizo se je odzvalo izredno veliko zdravnikov iz vse Slovenije. Zunanja politi- ka je zanimiva tema tudi z ozi- rom na to, da je po mojem mnenju trenutno nekako v sle- pi ulici. Prostorska problema- tika pa je podobno zelo zani- miva tema.« IVANA STAMEJČIČ Foto: EDI MASNEC Usklajen proračun 1 za 1996 LJUBLJANA, 10. okto. bra (Delo) - Predsednilji koalicijskih strank so nocoi po drugem krogu pogajanj J okvirno uskladili višino I proračuna za prihodnje le. to. Državni proračim, to je potrdila tudi vlada, bo leta 1996 znašal 570 milijar(J tolarjev, njegovo vsebino pa bo jutri podrobno pred. stavU finančni minister Mitja Gaspari. Popravki pri uspešnili LJUBLJANA, 8. oktobra (Večer) - Slovenska vlada je načelno podprla predlog Združenja delodajalcev Slovenije, da bi spremenili dogovor o politiki plač, s čimer soglašajo tudi sin- dikati. Omogočili naj bi zvišanje plač v podjetjih, ki uspešno poslujejo. Prevla- dalo je namreč stališče, da omejitve pri plačeih v takš.. nih podjetjih delujejo de- stimulativno. Vlada se ol tem ogreva za manjše zvi- šanje kot Združenje delo- dajalcev in sindikati, pri- poroča pa gibanje plai v okviru rasti bruto doma- čega proizvoda. V sodelovanju z FBI LJUBLJANA, 9. oktobn (Večer) — Notranji ministei Andrej Šter je v prostoril Visoke šole za notranje za- deve v Ljubljani priče dvotedenski mednarodn seminar o finančnem in or ganiziranem kriminalll Organizirata ga upravi kriminalistične službe no tranjega ministrstva il urad za preprečevanje pra- nja denarja finančnega mi nistrstva v sodelovanji z ameriškim FBI. Sodeluje jo tudi uslužbenci notra njih ministrstev iz Albani' je. Hrvaške in Makedonije Dan duševnega zdravja LJUBLJANA, 9. oktobn (Večer) - Ob svetovnen dnevu duševnega zdravjJ je slovenska psihiatriji pripravila novinarsko kon- ferenco, na kateri so opo zorili na probleme in težal položaj bolnikov, ki jih okolje ne sprejema ali pa to počne z velikimi zadržki- Opozorili so tudi na pro- blem samomorUnosti (Slo- venija je s 600 do 650 sa- momori na leto na petem mestu za Madžarsko, Li- tvo, Estonijo in Latvijo), zlorabe alkohola in drog. Hude skrbi ob šolskih prevozih v Šmartnem ob Paki pov- zroča precej težav in dilem prevoz otrok v šolo, ravno tej problematiki pa so občinski svetniki namenili veliko po- zornosti na svoji zadnji seji. Razpravljali so o tem, kako zagotoviti vsem otrokom ena- ke pravice do prevoza v šolo in jim omogočiti čim bolj varno pot, obenem pa vse zahteve prilagoditi zmožnostim občin- skega proračuna. V te namene so namreč predvideU malo več kot milijon tolarjev, p>o novih predračimih pa bi morali od- šteti od šest do sedem milijo- nov tolarjev, kar je za skromen občinski proračun prehuda obremenitev. Načeli so tudi vprašanje, ah naj ravnajo ta- ko, kot veleva zakon, in poskr- bijo le za prevoz tistih otrok, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre, ali pa naj omo- gočijo šolske prevoze tudi na krajših razdaljah, pri čemer pa naj bi jih finančno podprh tu- di starši otrok. Po precej burni razpravi so svetniki imenovali posebno komisijo in ji naložUi, da mora podrobno proučiti vse možnosti pri razreševanju te problematike, med drugim opraviti tudi pogovore z Izlet- nikom, ki je prevoze do zdaj pogodbeno opravljal. Najti bodo skušali cenovno kar na- jugodnejšo varianto, saj na po- višanje cen za pogoidbeni pre- voz ne nžuneravajo pristati. KL Socialdemokratski program za Siovenilo v organizaciji celjskega odbora ZLSD je dr. Ciril Ribi- čič prejšnji četrtek v mestu ob Savinji predstavil >Social- demokratski program za Slovenijo<, ki bo stranki služil za osnovo novembrskemu kongresu v Slovenj Gradcu. Gre za dokument, ki osmišlja socialdemokratsko politi- ko stranke in njenega članstva, osrednji cilj stranke pa je razvita ter politično in socialno stabilna Slovenija. IS Ne za politiko dajanja bonbonov Osrednja tema taborskih okroglih miz SKD v Celju je bila nedvomno ponedeljkova razprava o gospodarskem raz- voju Slovenije do leta 2000. Nosilci okrogle mizo so bili pomembni strankini ekonomi- sti, ki delujejo v vladi, parla- mentu oziroma neposredno v gospodarstvu, minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak, minister za promet in zveze Igor Umek, Zvonko Bajec, Izidor Rejec, Jože Brodnik, Alojz Jamnik in Miran Kramberger. Minister Deželak se je v uvodnem nago- voru >zavzel proti politiki da- janja bonbonov<, ki ne omogo- ča izgradnje trdnega in moč- nega gospodarskega sistema ter zdravih državnih temeljev. Orisal je razvojne poti Slove- nije do leta 2000, ki jih v SKD vidijo v doslednem uresniče- vanju začrtane privatizacije, dosledni politiki cen, inflacije in življenjskih stroškov, poli- tičnih in gospodarskih inte- gracijah. Razvoj bo temeljil še na štirih pomembnih temeljih: tranziciji, monetarni in do- hodkovni politiki ter socialni, politiki in transferjih. Stališča SKD pojasnjuje tu- di predsednik stranke Lojze Peterle: »Zastopamo linijo, ki je Slovencem več ali manj zna- na, saj od nje ne odstopamo vse od začetkov. Veseli smo uspehov, ki jih na makroeko- nomskem področju dosegamo — nizke inflacije, trdnega de- narja, zmanjševanja nezapo- slenosti ter obsega deviznih rezerv - skrbi pa nas dinamika in uspešnost slovenske gospo- darske preobrazbe na mila-o- ekonomskem področju, zno- traj industrije in kmetijstva. Tu se bojimo populizma in de- magogije prejšnjih časov, saj menimo, da je napačno deliti več, kot ustvarimo. Le trdno gospodarstvo daje temelje so- cialni politiki, če pa socialo gradimo na račun gospodar- stva, potem bomo kot država v velikih težavah. V SKD želi- mo politični konsenz o nekate- rih ključnih točkah gospodar- skega programa, ki je hkrati ali posledično tudi socialni program. Do leta 2000 je treba vpliva- ti na to, da bo naše gospodar- stvo prešlo v tržno gospodar- stvo, da bodo odpravljeni vsi elementi nekdanjega gospo- darstva, da bo opravljena nje- gova ključna programska in organizacijska preobrazba, da bo prišlo do neke normalne ve- likostne razporeditve med slo- venskimi podjetji, kjer je še vedno premalo majhnih in srednjih, ki pa so se izkazala kot najpomembnejši nosilec gospodarske rasti v zadnjih dveh letih. Ne gre pozabljati na vlogo kmetijstva, ki se mo- ra okrepiti prav tako kot pre- delovalna industrija. Omenim naj še gospodarsko infrastruk- turo, zelo uspešno smo jo zače- li graditi zlasti na cestnem po- dročju, nekateri pa že opore- kajo tem načrtom. Zelo dobro je zastavljen program izgrad- nje avtocest, vendar bi morali zdaj dodatna sredstva usmeri- ti tudi v gradnjo magistralne- ga in regionalnega omrežja, ne pa denar v te namene odškmi- ti od avtocestnega programa. O pločniku, asfaltu in telefonih Rogaški občinski svet o strehi za propatlaioči grail Strmel Na ponedeljkovi seji roga- škega občinskega sveta so obravnavali pereče teme, pri čemer je bila med odmevnejši- mi odločitev o pločniku proti tovarni Emkor. Gre za dolgo- letno željo Rogatca za gradnjo pločnikov in sicer ob magi- stralni cesti proti Brezovcu ter proti tovarni Emkor. Po finančni konstrukciji je za to naložbo predvidenih 28 milijonov tolarjev iz državne- ga proračuna, pri čemer bi morala občina za pločnik proti Brezovcu prispevati 21 milijo- nov, proti Emkorju pa 14. V le- tošnjem državnem proračunu je na voljo 15 milijonov, v po- nedeljek pa so se svetniki od- ločili za cenejšo možnost, za gradnjo pločnika proti Em- korju, kjer je tudi največ peš- cev. Z gradnjo bi začeli še le- tos, podobno kot z asfaltira- njem delov odsekov lokalnih cest Dobovec-Zgomji Log ter v Tlakah. Prometno ministrstvo je na- mreč za 4 kilometre omenjenih cest odobrilo 8 milijonov to- larjev, drugo polovico pa bo morala prispevati nova obči- na. Z deli bi začeli po 20. okto- bru, je seznanil svetnike župan Mikolič. Govoril je tudi o pri- zadevanjih za rešitev propa- dajočega gradu Strmol tik ob občinskem središču. Za delno popravilo strehe je kulturno ministrstvo pripravljeno dati 3 mUijone tolarjev (v celoti po- trebujejo 8 milijonov), pri če- mer mora občina prispevati vsaj petino zneska. Po župano- vi informaciji bi s sanacijo grajske strehe začeli v drugi polovici oktobra, letos pa mo- rebiti opravili polovico dela. V Rogatcu se zadnji leti zno- va pojavlja veliko pomanjka- nje telefonskih priključkov, zato so v ponedeljek govorili tudi o tem. Obstoječo centralo je potrebno razširiti, pri čemer je Telekom ponudil, da del so- financiranja prevzamejo kan- didati. Potrebujejo jih vsaj 120, na zboru krajanov pa se je izkazalo, da je veliko zanima- nje. Z naložbo bi tako začeli še letos, je dejal župan, zaključili pa marca. Prav tako se loteva- jo problematike pomanjkanja parkirišč v trgu, kar bi predvi- doma rešili z gradnjo dodat- nih, tik pred trgom, ob regi- onalni cesti proti Stopercam. Rogaški svetniki so sprejeli tudi osnutek odloka o komu- nalnih taksah, v svet osnovne šole Rogatec pa so potrdili He- leno Rodič, Leopolda Šturbeja ter Sonjo Žerak. BRANE JERANKO Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena B. Polclič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irc'! na BaSa, Tatjana Cvirn, Janja 1"' n tihar. Brane Jeranko, Ksenija U' kič, Edi Masnec, Urška SeliSnik. y Ivana Stamejčič, Željko Zulei Tehnični urednik: Franjo Boga* di, pomočnika: Robert Kojteref Igor Šarlah. Oblikovanje: Minj^ Bajagič. Tajnica uredništv«! Mojca Marot. Naslov uredništva: Novi tednik« Prešernova 19, Celje. Telefo"' (063)442-500, fax 441-032. it. 41. - 12. oktober 1995 DOGODKI Za Zdravo življenje z naravo eeiem Senlor 95 s sloganom "Storimo kal več za kakovost l\ylienla*' meH 17, In 21. oktobrom ^Osrednji namen in naša jglja pred sejmom Senior 95 da se na sejmišču zbere [ar največ obiskovalcev vseh jtarosti, ki bodo ob ogledu izstavljenega ter številnih -jedstavitvah in svetovanjih jpoznali, da je za zdravo in pfijetno tretje življenjsko gbdobje potrebno z zdravim gačinum življenja poskrbeti ^ v mladih letih,« je v uvodu novinarske konference pred ^jmom Senior 95 dejal predsednik sejemskega or- ^nizacijskega odbora dr. jfarjan Hrušovar. Sejem za zdravo življenje ^naravo Senior 95 bo v torek dopoldne odprla ministrica 23 delo, družino in socialne jadeve Rina Klinar. Na 3.500 kvadratnih metrih raz- stavišč v dvoranah Cl in O ter zimanjem sejemskem prostoru se bo predstavilo feč kot 70 razstavljavcev, prek zastopanih podjetij pa ie kakšnih 30. Sejem dobiva nednarodni značaj, saj bodo na njem tudi razstavljavci iz Avstrije in Hrvaške. Med drugim bodo na ogled izdel- ki zdrave prehrane, masažni in ortopedski pripomočki, kozmetika, hoby program in blago široke potrošnje. Pred- stavila se bodo društva in nevladne organizacije, ki skrbijo za zdravo življenje, zdravilišča in turistične agencije, pečat vsebinskemu delu strokovnih prireditev pa bodo ob ministrstvu za zdravstvo dajali še v društvu medicinskih sester in zdrav- stvenih tehnikov, zbornici zdravstvene nege, zdravniški zbornici in zdravniškem društvu. Obsejemska strokovna po- svetovanja, predstavitve in srečanja so v dobršni meri ubrana na temo osveščanja ljudi. Omeniti velja tridnev- ni seminar na temo >Mladost brez odvisnosti<, ki se bo zaključil z okroglo mizo, sre- čanje slovenskih medicin- skih sester na temo >Tekoči- na v funkciji organizma<, po- govore o pomenu in vlogi klica v stiski v posameznih življenjskih obdobjih, o va- rovalni prehrani pri najpo- gostejših kroničnih boleznih, vlogi in pomenu zdravstve- nega zavarovanja ter nena- zadnje še kritičen pogled na shujševalne diete in prepa- rate. Sejem bo dnevno odprt med 10. in 18. uro, organiza- torji pa pripravljajo tudi ne- V okviru sejma bo tudi letos Ulica zdravja, obiskovalci pa bodo lahko v njej dobili nasvete o zdravi in dietni prehrani za posamezna obo- lenja, medicinske sestre in zdravstveni tehniki bodo merili srčni utrip in krvni pritisk, obiskovalci pa se bo- do seznanili tudi z nego bol- nika na domu, novostih v pr- vi pomoči, samopregledova- njlm dojk in predstavitvijo sedmih rakastih znamenj. kaj športnih tekmovanj in družabnih prireditev za obi- skovalce. I. STAMEJČIČ Srečanje srednjeevropske pobude v Varšavi je potekalo redno letno srečanje Sred- njeevropske pobude, ki so se ga udeležili predsedniki vlad in zunanji ministri dr- žav članic, med njimi tudi dr. Drnovšek in Zoran Thaler, ki sta srečanje izra- bila za vrsto dvostranskih srečanj. Drnovšek je po se- stanku z Valentičem pove- dal, da bomo morali poča- kati na nadaljevanje pogo- vorov zaradi volitev na Hr- vaškem in poudaril, da je sporazum o celotni meji možen le na osnovi ustrez- ne rešitve vprašanja Piran- skega zaliva. Sicer pa so udeleženci srečanja največ pozornosti namenili širje- nju Srednjeevropske pobu- de in njenemu vključeva- nju v evropske integracij- ske tokove, za kar so se zavzeli tudi v sklepnem do- kumentu. Zunanji ministri držav članic SEP so kot os- novno postavko za uspeh izvajanja določenih pro- jektov navedli financiranje in se zato zavzeli za sodelo- vanje med SEP in Evrop- sko banko za obnovo in razvoj. Bo premirje trdno? Sprti strani v BiH sta se dogovorili o premirju, ki je začelo veljati 10. oktobra, 25. oktobra pa naj bi se za- čela pogajanja o podrobno- stih sporazuma, ki ga je iz- posloval ameriški pogaja- lec Holbrooke. Na pogaja- njih naj bi se med drugim dogovorili tudi o podaljša- nju prekinitve ognja, ki naj bi po sedaj doseženem spo- razumu trajala 60 dni. Zadnje dni pred premirjem so vojaki obeh strani še po- skušali osvoboditi ali pa zasesti čimveč ozemlja. Napredek pa so te dni do- segli tudi v Erdutu na po- gajanjih med hrvaško dr- žavno delegacijo in Srbi iz vzhodne Slavonije. Dogo- vor med drugim predvide- va vzpostavitev prehodne- ga obdobja v vzhodni Sla- voniji, v katerem bi Var- nostni svet ZN vzpostavil prehodno oblast. V tem ča- su bodo na območju vzhod- ne Slavonije, zahodnega Srema in Baranje namestili mednarodne mirovne sile; to območje bo v tem času demilitarizirano. Prehodna oblast naj bi poskrbela tudi za vrnitev beguncev ter za postopno vrnitev teh ob- močij v pravni in ustavni red Hrvaške. Vzpostavili naj bi tudi policijske enote, v katerih bi bili pripadniki obeh narodnosti. Rusi in mirovne enote V Williamsburgu so obrambni ministri držav članic Nata razpravljah o načrtih za mirovne enote za BiH, o odnosih z Rusijo in o širjenju Nata na vzhod. Največ govora je bilo o mi- rovnih enotah, ki jih bodo v BiH napotili v najboljšem primeru v začetku novem- bra. Po besedah nemškega obrambnega ministra Rii- heja naj bi jih sestavljalo najmanj 30.000 vojakov, poveljevanje mirovnim enotam pa naj bi ostalo v Natovi pristojnosti, če- prav to želijo tudi ZDA. Ministri so se pogovarjali tudi o tem, kako v sodelo- vanje pritegniti Rusijo. Perry in Gračov sta se zato sestala v Ženevi in se pri- bližala sporazumu o ru- skem sodelovanju v mirov- nih silah, vendar nista do- segla nobenega večjega na- predka pri ključni temi po- govorov: ali bodo ruske sile pod nadzorom zveze NA- TO. Po pogovorih sta še po- vedala, da se nista mogla dogovoriti o številu voja- kov, ki bi jih prispevala Rusija,'in o tem, kdo bi nji- hovo akcijo financiral. Kar zadeva stroške za gospo- darsko obnovo na območju nekdanje Jugoslavije, so v Williamsburgu napove- dali, da bi se cena za t.i. »mini Marshallov načrt« gibala okoli petih milijard ameriških dolarjev. Andov začasni predsednil( Po poročilih iz Skopja je zdravstveno stanje pred- sednika Gligorova, na ka- terega so prejšnji torek za zdaj še neznanci storili atentat stabilno, čeprav v nekaterih državah, pred- vsem Bolgariji, trdijo dru- gače. Bolgarski notranji minister je celo dejal, da se je predsednikovo zdrav- stveno stanje poslabšalo in da je pričakovati najhujše. Makedonski policiji so na pomoč priskočile številne tuje policije, med drugim tudi FBI, vendar za zdaj storilca še niso odkrili. Najbolj se nagibajo k temu, da so storilci med opozici- jo, predvsem zaradi popuš- čanja zahtevam Grčije. V skladu z makedonsko ustavo je predsedniške dolžnosti prevzel predsed- nik parlamenta Stojan An- dov. Parlament je tudi iz- glasoval zakon o spremem- bi državne zastave, ki je bi- la v odnosih oz. pogajanjih z Grčijo ena od bistvenih spornih točk. Zdaj morata delegaciji obeh držav, ki se medtem kljub atentatu ves čas pogajata, skleniti dogo- vor o imenu države. Kot je znano, so tudi Združeni narodi za vztrajanje Grčije Makedonijo priznali le kot Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. 0. J. Simpson ni kriv Tako se je v Los Angele- su glasila razsodba 12- članske porote v primeru proti obtoženemu O. J. Simpsonu, nekdanjemu igralcu ameriškega nogo- meta in filmskemu igralcu. Temnopolti zvezdnik naj bi junija lani na zverinski na- čin >ubil svojo nekdanjo že- no in njenega prijatelja. Z oprostitvijo se je tako končalo najdaljše in naj- bolj spektakularno sojenje v novejši ameriški zgodovi- ni, sojenje, ki je bilo več mesecev na prvih straneh časopisov in na prvem me- stu v ameriških televizij- skih poročilih. Proces je trajal dobrih osem mese- cev, medtem ko je porota (ki so jo v večini sestavljali temnopolti Američani) od- ločitev sprejela po dobrih štirih urah posvetovanj. Ugibanja, kakšna bo raz- sodba, so bila končana, ugibanja, zakaj je porota Simpsona oprostila, osta- jajo. Dokazi so sicer bili res prepričljivi, vendar ne do- volj popolni. Več ljudi pa se zateka k mnenju, da bi ob- tožba Simpsona sprožila velike rasne nemire, večje kot so bili porota Simpsona spoznala za krivega dvoj- nega umora, bi bil obsojen na dosmrtni zapor. Simp- son je po oprostilni sodbi, ko je zapuščal zapor izja- vil, da bo njegov prvi cilj najti prave morilce. Šteti dnevi za slabe ponudnike v Lučah so ogorčeni nati previsokimi cenami komunalnih storitev Na seji sveta občine Luče, ki se je začela prejšnjo sredo ob 18. uri, končala pa pravzaprav v četrtek, saj so svetniki raz- pravljali dobrih šest ur, so bile v središču pozornosti cene ko- munalnih storitev. Svetniki so bili enotnega mnenja, da so te cene občutno previsoke in zato sprejeli odločitev, da se bo ob- čina odslej pri poslovanju z JP Komunalo Mozirje obnašala precej bolj racionalno. Za vsako delo bodo zahteva- li natančen predračun in opis del, nato pa skušali dobiti še primerjalne ponudbe drugih podjetnikov in podjetij. Še zlasti jih je izzvalo dejstvo, da je Komunala že do meseca av- gusta za vzdrževanje lokalnih cest porabila skoraj štiri mili- jone tolarjev, to pa je celo več, kot so v ta namen predvideli v celoletnem občinskem pro- računu. Vsi lučki svetniki do- bro poznajo 40 kilometrov svojih lokalnih cest, saj se po njih vsak dan vozijo, menili pa so, da Komunala denarja ni porabila dovolj učinkovito. Ne le, da so cene komunalnih sto- ritev precej previsoke, pač pa tudi s kakovostjo opravljenih storitev niso zadovoljni. »JP Komunala ima na območju naše občine na skrbi tudi od- važanje smeti in vodovod,« je povedal lučki župan Mirko Zamernik, »vendar pa bodo odslej tudi v teh dejavnostih morali sprejeti konkurenco. Komunala ruši samo sebe z enormnimi cenami svojih storitev.« Načeli so tudi vprašanje so- financiranja obnove kulturnih spomenikov, in sicer cerkve v Podvolovljeku, ki so jo že obnovili v avgustu letos, ter znane Amičeve domačije, ob- nove le-te pa bi se morali šele lotiti. Za cerkev v Podvolov- ljeku, so odločili, bodo prispe- vali le 500 tisoč tolarjev, saj so preostali denar, kar 1,2 milijo- na tolarjev, darovali krajani s prostovoljnimi prispevki. O obnovi domačije Blaža Ar- niča so svetniki razpravljali prvič in določili le, da bodo najprej pristopili k reševanju lastniškega vprašanja. KL Celjski šahovski klub Celjski šahovski klub je pri- redil v tednu ljudske kulture dne 9. septembra svojo prvo javno prireditev po osvoboje- nju - brzotumir, ki se ga je udeležilo 28 igralcev. Čeprav niso vsi igralci igrali na brzotumirju, je bilo njiho- vo število vendar tako veliko, da so se morali razdeliti v dve skupini in še ti dve sta bili tako veliki, da se je morala končna igra za prvenstvo pre- ložiti na prihodnjo nedeljo. Kakšni so bili rezultati te končne igre? Prvo mesto si je priboril tovariš Marek, drugo tov. Cijan, tretjo tov. Sajovic, četrto tov. Fajs, peto in šesto Šnajder in Hočevar, sedmo tov. Rudolf in osmo tov. Lorbek. Že dejstvo samo, da je teden ljudske kulture sprejel v svoj program šahovsko prireditev, priča o pomenu šaha, o vlogi, katero naj igra šah pri vzgaja- nju najširših ljudskih nrmožic. V resnici šah ni samo zaba- va, temveč je važno kultumo- vzgojno sredstvo za dviganje kulture širokih ljudskih plasti. Sah je postal nekako merilo, s katerim se meri kultura na- rodov. Visoko kulturni narodi posvečajo šahu vso pozornost. Fašistične države so skoraj po- vsem zanemarjale to plemeni- to igro, medtem ko je dosegla v Sovjetski zvezi širok raz- mah, postala je prava ljudska igra. Isto mora postati šah tudi v Sloveniji. Da bo to tudi v na- šem Celju in njegovem okrož- ju, nam je porok ves razvoj celjskega šahovskega kluba. To nam je dokazal tudi zadnji brzotumir. Bistvo šahovske igre ni bor- ba za prvenstvo ali za točke. Vsak ima pravico in užitek pri tej igri in ne le najboljši igral- ci. Vsak ne more biti prvak, igra pa šah lahko vsakdo, kdor čuti veselje zanj. Čim več bo igralcev, tem večja bo tudi izbira najboljših igralcev. Iz tega razloga kakor tudi zato, ker s šahom poma- gamo dvigniti kulturo naših ljudskih nmožic, da z njegovo pomočjo izpodrinemo pijanče- vanje in kvartanje, moramo organizirati nove šahovske igralnice povsod, kjer je to le mogoče. Šahovsko življenje se mora začeti v samostojnih od- sekih v vseh sindikalnih po- družnicah, v vseh četrtih, kra- jevnih odborih, fizkultumih in kultumo-prosvetnih organi- zacijah. Vse te odseke pa je treba povezati v Slovensko ša- hovsko zvezo, katere priprav- ljalni odbor že posluje v Ljub- ljani, in ki bo postala regula- tor in središče šahovskega živ- ljenja v Sloveniji. (Nova pot, 19. oktobra 1945, str, 6) Hoistnl dan Zreč 3. oktobra so Zreče prazno- "»le osem let meščanstva. I^letnico so občani praznova- ' minulo soboto in praznik *>eležili tudi z dvigom občin- '''e zastave in namestitvijo no- "tga grba. Praznovanje obletnice raz- glasitve Zreč za mesto se je ^čelo dopoldne s tekmova- 'iem v amaterski radiogoni- 'iietriji. Lova na lisico, kakor' * tudi imenuje tehnična disci- i 'lina, v kateri s pomočjo po-j *J>nih sprejenmikov na terenu ^ejo skrite radijske oddajni- se je udeležilo 44 tekmo- [^Icev iz Slovenije in Hrvaške. najuspešnejšimi so bili:' ' disciplini pionirjev Zoran J*rman iz Loč, pri juniorjih ^at Igor Babetič, pri senior- ^ Boris Hrovat iz Domžal in ^kupini žensk Mojca Kosi iz '^'rtoža. V kategoriji vetera- J*^^ je prvo mesto osvojil Bra- ^ir Vinko iz Hrvaške, odli- drugi pa je bil Konjičan Onič. ^ Večernih urah je pred pro-j stori občine Zreče poleg mest- ne in državne zastave zaplapo- lala tudi nova občinska zasta- va. Dvignil jo je župan Jože Košir, ki je skupaj s predsed- nikom sveta občine Zreče, Go- razdom Korošcem, odkril tudi občinski grb. Osrednja slovesnost »rojst- nega dneva inesta Zreče« pa je bila v tamkajšnji večnamenski dvorani. Ob tej priložnosti je domače turistično društvo razglasilo dobitnike kovanih vrtnic, ki jih v Zrečah podelju- jejo za najbolj urejena okolja. Letos so jih prejeli stanovalci bloka 11 b. Bistro Mlin, Petro- lov bencinski servis Zreče ter Vera in Drago Vidner. Na slo- vesnosti so podelili tudi priz- nanje najboljšemu umetniške- mu delu, ki je v Zrečah nastalo na oktobrski likovni koloniji. Strokovna komisija je za naj- boljši izdelek ocenila akvarel Arpada Šalamona, nagrado pa je slikarju podelil Jože Sve- tina. B.H. Foto: I. NAREKS St. 41. . 12. oktober 1995 GOSPODARSTVO Prenovljeni prostori centralne banice za Zgornjo Savinjsico dolino v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. so v minulih treh mesecih in pol temeljito prenovili svojo poslovno enoto v Mozirju, jo obenem razširili za 200 kvadratnih metrov, za vse skupaj, obnovo in opremo, pa so morali odšteti nekaj več kot 60 milijonov tolarjev. V petek, 6. oktobra, so enoto slovesno odprli, redno pa je pričela poslovati v ponedeljek, 9. oktobra. Njen delovni čas bo odslej nekoliko drugačen, saj bo po novem poslovala ves dan, in sicer od 8. do 18. ure. »Prenovljena ekspo- zitura je tudi pridobitev za kraj, tako zaradi lepšega in poso- dobljenega videza kot zaradi nekoliko spremenjene in bolj napredne bančne tehnologije,« je dejal Rafko Berločnik, direk- tor Ljubljanske banke Splošne banke Velenje. Med novimi pri- dobitvami je posebna soba, namenjena individualnim stikom s komitenti, zasebnost pri poslovanju ob bančnih okencih pa zagotavljajo lični stebri. KL Prvič v Sibirijo Velenlčanl pnri organizirano predstavllalo slovensko gospoaarstvo na mednarednem selmu Sibirski dom '95 — Obetavni stiki med Velenlem In sibirskimi mesti Iz Velenja se je pred skoraj mesecem dni podal na sedem tisoč kilometrov dolgo pot proti Sibiriji velik kamion s priklopnikom, v katerem so bili skrbno spravljeni razstav- ni eksponati za prvo pi^dsta- vitev velenjskega in s tem tudi slovenskega gospodarstva na mednarodnem sejmu Sibirski dom '95, ki so ga v Tomsku odprli v torek, 10. oktobra, zaključili pa ga bodo danes. Voznik kamiona, ki je preva- žal tovor, vreden več kot 100 tisoč nemških mark, je napor- no pot premagal v 18 dneh. Velenjčani so se lotili usta- navljanja Interesnega centra za mednarodno sodelovanje še zlasti zaradi nekajletnih po- slovnih povezav med velenj- skimi in sibirskimi podjetnild, ki so potrdile obojestranski in- teres za sodelovanje na razi- skovalnem in podjetniškem področju, ob vsem tem pa so zasejali tudi dobre kali za vzpostavitev partnerskih vezi. Župan mestne občine Velenje Srečko Meh bo namreč ob obi- sku velenjske delegacije v Si- biriji podpisal listino o part- nerstvu z občinama Tomsk in Jurgo, tesneje pa se bodo po- vezale tudi gospodarske zbor- nice vseh treh mest. V Interesnem centru za mednarodno sodelovanje Ve- lenja, ki je nastal na pobudo občine, območne gospodarske zbornice iz Velenja in nekate- rih podjetnikov, se je do zdaj združilo 34 podjetij iz Velenja, Ljubljane, izlak, Topolšice in Nazarij, število novih članov pa se iz dneva v dan še poveču- je, saj so v sibirski gospodarski niši prepoznali obetavne mož- nosti za poslovno sodelovanje. Letošnji Sibirski dom, speci- aliziran sejem najraznovrst- nejšega gradbenega materiala in opreme za dom, bo za slo- venske gospodarstvenike ven- darle prva konkretna preiz- kušnja. Na sejmu se bo pred- stavilo osem velenjskih podje- tij, ki bodo zastopala in pred- stavljala izdelke še 16 drugih slovenskih podjetij, tako da bo prikaz tovrstne slovenske po- nudbe kar najbolj celovit. Med najpomembnejšimi nosilci predstavitve velenjskega in slovenskega gospodarstva v Sibiriji bodo Gorenje Trgo- vina, Era, Vegrad, Veplas, ESO Kiko, Procim, Eurograf in Svericom. Nekatera izmed naštetih podjetij že prinašajo dobre izkušnje s sibirskega tr- žišča. V velenjski Rdeči dvorani bodo takoj po vrnitvi s sejma pričeli s pripravami za uredi- tev promocij sko-prodajnega centra sibirskega gospodar- stva. Vsi eksponati, s katerimi se slovenska podjetja pred- stavljajo na letošnjem Sibir- skem domu, pa bodo ostali v Tomsku, kjer odpirajo stalen prodajno-promocijski center našega gospodarstva. K. LEKIČ Nepravilnosti pn lavni prodali | v Zdravilišču Dobrnal zadovoljni z javno prodaj! delnic, saj zbrano šte\ certifikatov presega v ja prodaji ponujeni družben kapital podjetja. Na zahteJ vo Agencije za trg vredj nostnih papirjev pa morajJ v Zdravilišču razveljavi" vse izjave o pristopu k de! niškemu sporaziunu. vpisu certifikatov so njj mreč na Dobrni novim delj ničarjem ponujali v podpjj posebno izjavo o pristopil k delniškemu sporazumni s katerim naj bi za glasovaJ nje v njihovem imenu m skupščini delničarjev poo. blastili nekoga iz uprav( podjetja. Agencija tega jj dovoljuje, zato mora zdra. vilišče vsem poslati sporo.' čilo o neveljavnosti spora, zuma. V nasprotnem pri. meru bi lahko Agencija razveljavila javno prodajo. Prodaja Emovih I iičera 1 V holdingu Emo, katOT ga lastnik je Sklad za raz. voj, nameravajo prodati 81 odstotkov štirih Emovii hčera in sicer Emo Orodji in naprave, Emo Energeb ka, Emo Kemija ter Emt Kontejner. Vsako od tel podjetij bo kupilo več ku pcev, podpisane so že iju poprodajne predpogodbe še vedno pa se kupci dogft varjajo z bankiriji o finan ciranju nakupa. Blagovni znamlco Emo naj bi v pji hodnje ohranili le v Emt Etemi, o tej proizvodnji posode pa še vedno razrat šljajo, da bi jo preselili v Štore. Nova carinsica zakonodaja Območna gospodarski zbornica Celje organizin v petek, 13. oktobra, izo braževalno delavnico ni temo Nova carinska zakfr nodaja. Srečanje bo v Ce Ijanki, začenja se ob 9. uri namenjeno pa je predvsen tistim podjetnikom, ki p* slujejo s tujino. V Celju stavkajo v začetku tega tedna s« delo prekinili v dveh celj- skih podjetjih in sicer v Toj per Mode ter Aurei. V olw primerih so zaposleni zaW li stavkati zaradi neizpl^' čanih plač in dokaj nejasn* nadaljnje usode podj^^''' Nadzorni svet Toper Mo* pa je že odstavil dosedanja ga direktorja Ivana Kr' merja. Posvet o ogrevanju v Cel Janki je danes * poldne delovno srečat pod skupnim imenom ' generacije varčnega in' stega ogrevanja.Organi? torji posveta so republik energetski inšpektorat, ^ nistrstvo za energetiko industrijo Hrvaške ter w ishaupt d.o.o. Celje. Ud« ženci razpravljajo o usi" ritvah in standardih en* getskih naprav na podro'^ emisij v Nemčiji ter usi^' ritvah in standardih na dročju energetike in zaš^^_ okolja v Sloveniji ter ^ vašld. 0 mm NA BORZI Brez skokovitih nilianj Piše Jožica Maltarič Glavni značilnosti minulega tedna na trgu vrednostnih pa- pirjev sta predvsem majhen promet ter negativne oz. mini- malne rasti tečajev, razen ne- kaj izjem, kjer so vidna odsto- panja navzgor. Vzrok za pre- vidnost pri nakupih je vseka- kor v objavi zadnjih polletnih poslovnih poročil delniških družb iz borzne kotacije, ki kažejo predvsem pri finančnih družbah, skromne polletne re- zultate. Takšni poslovni rezultati, predvsem finančnih hiš, niti ne bi smeli biti presenetljivi, saj so tečaji vrednostnih pa- pirjev (posredovanje pri naku- pu in prodaji vrednostnih pa- pirjev je njihova glavna dejav- nost), prvo polovico leta samo padali. Nadaljevanje pozitiv- nih trendov do konca leta bi lahko popravilo preteklo sta- nje in pripeljalo do pozitivnih rezultatov. Zlata doba, ko je bilo v relativno kratkem času možno realizirati visoke do- bičke (leto 92 in 93), je nepre- klicno mimo. Dejstvo je, da se bodo tečaji sedaj kotirajočim delnicam oblikovali na vedno nižjih ravneh. Tečaji delnic, katerih po- djetja so ob polletju predložila pozitivne rezultate, so porasli. To velja zlasti za delnice Ter- me Čatež (TCTR), saj so se po- sli sklepali celo po ceni 845 SIT. Sicer pa so Terme Čatež v prvih šestih mesecih letoš- njega leta ustvarile za 168 mio - SIT čistega dobička, kar je za 50% več kot v istem obdobju lani. Mladinska knjiga Založ- ba (MKZ) pa je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila za 141 mio SIT čistega dobička. Ta je bil v veliki večini ustvarjen od prihodkov iz financiranja. V torek 10. oktobra je bilo z redno delnico MKZ, kar za 271,9 mio SIT poslov (aplika- cija), tečaj je porastel za 9,6%, srednja vrednost je znašala 12.221,00 SIT. Knjigovodska vrednost redne delnice MKZ .znaša na dan 30. 6. 95 nekaj nad 20.000,00 SIT. Vsekakor velja redna delnica MKZ za zelo kvaliteten in likviden pa- pir. Visok dobiček so v prvih sedmih mesecih zabeležili tudi v d.d. BTC, saj je ta znašal 715 mio SIT, vendar pa z redno delnico BTC ni toliko prometa (manjka ji likvidnosti in raz- pršenosti). Nika Borzno po- sredniška hiša je v prvi polovi- ci letošnjega leta ustvarila za ,11,3 mio SIT izgube iz rednega poslovanja. Knjigovodska vrednost delnice Nika pa znaša na dan 30. 6. 95, 1.404,00 SIT. Na denarnem trgu se nada- ljuje postopna rast deviznih tečajev. Mesečna rast drobno- prodajnih cen, ki je dosegla najvišji letošnji nivo in je zna- šala 1,3% je zaostala za rastjo deviznih tečajev. Povišanje podjetniških tečajev bank je močno preseglo 2% mesečno, vse hitreje pa je naraščal tudi uradni tečaj Banke Slovenije. Ob septembrski rasti v višini 1,65% je potrebno dodati, da se dinamika rasti postopno povečuje (kot se je nekaj časa nazaj povečevala dinamika ra- sti podjetniških tečajev bank), zaradi česar lahko pričakuje- mo še višjo rast v mesecu okto- bru. Umiritev rasti pa je bila zabeležena na področju me- njalniških tečajev, predvsem na račun zmanjševanja razlike med ponudbo in povpraševa- njem po devizni efektivi, kar nas je v prvem tednu oktobra že pripeljalo v situacijo, v ka- teri so se menjalniški tečaji skoraj povsem izenačili s po- djetniškimi tečaji poslovnih bank. V mesecu septembru je CBH d.o.o. po prometu članov Ljubljanske borze zasedla 4. mesto. Uvrstili smo se celo pred Borzno posredniško hišo Nika in Dadas. Glede na to, da je septembra trgovalo 45 čla- nov borze, je četrto mesto več kot dobro. Vsekakor pa nas to uvršča med močnejše borzno posredniške hiše. Lastovka na sledi svetovne mode Kakšne nogavice bomo nosili prihodnje leto, smo lahko videli na odlično pripravlieni modni revlll Polzela 95 Tovarna nogavic Polzela je tudi letos za svoje večje doma- če in tuje kupce pripra\'ila modno revijo, na kateri so predstavili svoje izdelke za se- zono pomlad-poletje 96 in iz rednega programa za sezono jesen-zima 95/96. S progra- mom ženskih, moških in otro- ških nogavic sledi ta največji slovenski kolektiv v izdelova- nju nogavic glavnim modnim trendom na področju tekstilne industrije pri nas in v svetu. Po nekaj sezonah, ko je bil v ospredju naravni videz, zdaj z zanimanjem sledimo »sinte- tičnim vidikom«. Pojavlja se nov, moderen vpliv. Preje so izjenmo fine, komaj opazne. S kolekcijo izdelkov za sezono pomlad-poletje 96 prihaja zelo ženstven trend. Fine^^gavice bodo imele polsvetleče in svet- leče efekte. Opaziti je mnogo bele barve, sive in nmienkasto bež tone. Videz nogavic bo spominjal na porjavelo golo kožo, prisotni pa so tudi me- talni efekti in nogavice s čmo- belimi efekti. Pri hlačnih no- gavicah so v ospredju pike, čr- te, mreže v kontrastnih bar- vah. Zanimivi so debelejši ar- tikli, ki se lahko nosijo kot oz- ke hlače. V te izdelke so poleg klasičnih poliamidnih materi- alov vključili mikrovlakna, vlakna Lycra in naravne ma- teriale. V programu imajo svoje me- sto tudi otroci. Pri njihovih iz- delkih je prisotna prikupnost, razigranost, praktičnost in barvitost. Vsi izdelki otroške- ga programa nosijo blagovna Del manekeaske skupine Pavline Mavrin iz Maribora, ki je pripravila modno revijo. it. 41. - 12. oktober 1995 znamko Boys&Girls. V pro- gramu moških nogavic upajo, da se je blagovna znamka Apolon že »prijela«. To ime postaja sinonim za kvalitetne izdelke iz naravnih vlaken. V drugem delu revije so po- kazali izdelke za jesen-zimo 95/96. Z nogavicami sledijo aktualnim modnim smerni- cam. Koncept narave kot glav- na tema izdelkov predhodnih sezon počasi zamenjuje nova smernica - ekologija. Moda za to obdobje je elegantna, deko- rativna, rafinirana, luksuzna, športna in predvsem ženska. Dočakali smo ponovno vrnitev barv. Poleg nežnih pastelov z bisernim sijajem so tu še ža- metni hladni toni modrih in zelenih barv. Vzorčenje je pre- puščeno domišljiji. Vse te zna- čilnosti mode so v »Polzeli« poskusili vključiti v kolekcijo nogavic in hlačnih nogavic. Moška oblačila za to sezono so v čokoladno rjavih barvah in rjavih barvah kave, v sivi kaki in olivni zeleni barvi. Teh smernic so se držali pri obliko- vanju in izdelavi moške kolek- cije in upajo, da so s tem zado- stili tako športnemu kot ele- gantnemu duhu moške mode. TONE TAVČAR GOSPODARSTVO začaran krog fgsvet o gospodarski problematiki konjiški občini_ ^^3vni stečaj Konum-a in \ 239 nezaposlenih so po- zaskrbljenost vodstva '^0Le občine nad gospodar- "fL razmerami. Zato je žu- j Janez Jazbec oi^aniziral .,gt, ki so se ga poleg doma- f gospodarstvenikov in po- tjakov udeležili tudi mini- dr. Maks Tajnikar, držav- ^kretarka za drobno go- Jjarstvo Staša Baloh in dr- ^ sekretar za industrijo, '[fezaposlenost v konjiški ajni je kar 23,5 odstotna, ij občino uvršča v sam slo- jjjlci vrh, takoj za Maribo- ip, Da bo problem še večji, 0 skoraj polovico nezapo- jjiih nekvalificirana delovna Ijin le 4 odstotke nezaposle- jjima 6. ali celo 7. stopnjo jbrazbe. Tudi starostna juktura nezaposlenih je vse jej kot ugodna, saj je skoraj jlovica mlajših od 26 let, 30 Istotkov iskalcev zaposlitve ije starejših od 40 let. lako so bili razpravljavci lotnega mnenja, da v občini imanjkuje kadrov z ustrezno ibrazbo, ki bi bili sposobni :viti nove, perspektivne ograme. Veliko časa je bilo svečenega tudi stečaju Ko- d-a in položaju v ostalih mah Konus-a. Pri tem je bi- veliko kritike izrečene na jižetov sklad, ki že dolgo ne ravlja več funkcije, za kate- je bil ustanovljen. Po besedah ministra dr. iksa Tajnikarja je imel Ko- studi dobre programe, ki pa 10 bili realizirani po krivdi liilnih in sklada. Pri tem pa poudaril, da je potrebno za- iviti vse sile, da Usoda Ko- ma ne doleti še katero od m, saj je po njegovih bese- dah izgubo delovnih mest v velikih podjetjih v kratkem času nemogoče nadomestiti. Razprava je tudi pokazala, da denar v Sloveniji je, vendar je ta denar v rokah države, bank in zavarovalnic, ni pa ga v gospodarstvu. Pa tudi denar, ki je namenjen gospodarstvu, je zelo težko dosegljiv in le vztrajno trkanje na vrata naj- različnejših ministrstev konč- no le da želeni rezultat, to je denar. Bančni denar pa je za male podjetnike prav tako ne- dosegljiv, saj so pogoji za nje- govo pridobitev kljub dobrim programom podjetij, zelo ne- ugodni. In tu se začarani krog zapre. Vsi so bili enotnega mnenja, da bo država morala več nare- diti za razvoj gospodarstva. Franc Ban pa je poudaril tudi pomen regijskega podjetniške- ga centra, saj je v celotni celj- ski regiji prisoten razpad veli- kih podjetij.'Konjiška občina se kljub temu, da za vlaganje v gospodarstvo nima lastnih sredstev, aktivno vključuje v reševanje problematike na tem področju in ponedeljkov posvet je bila ena od teh aktiv- nosti. J.H. Gorenjeve kuhinje v Saizburgu Tovarna kuhinj Gorenje v avstrijskem Freistadtu, v kateri letno izdelajo približno 5.800 kuhinj, zaposluje 86 delavcev, vrednost proizvodnje pa bo letos predvidoma znašala 170 mili- jonov avstrijskih šilingov. Med proizvajalci kuhinj so se pred- stavili tudi na salzburškem pohištvenem sejmu, ki je bil od 4. do 8. oktobra. Na ogled je bilo pet novih kuhinj - Alena, Fiora, Katja, Ornella (na sliki) in Sarina - ki se odlikujejo po prijaznih svetlih barvnih tonih, veliko je tudi novih funkcionalnih dodatkov, vse več elementov v steklu, predali pa so zvečine kovinski. V Gore- nju Austria so letos v prvih osmih mesecih prodajo kuhinj povečali za skoraj 6 odstotkov. V Freistadtu se zavedajo, da postaja ekologija nadvse pomembna tudi pri proizvodnji kuhinj, zato so se letos odločili za namestitev sodobne lakirnice in polimih avtomatov, kar jih bo veljalo kakšnih 6 milijonov avstrijskih šilingov. Njihove kuhinje je že nekaj časa mogoče kupiti tudi v Sloveniji. M. LIPOVŠEK Politika še kruhu ne da miru Tum ¥ ceUskem Klaslu odločno nasprotujejo uredbi vlade Uredba o določitvi najvišjih cen pšenične moke in kruha, ki jo je nedavno sprejela vlada, je med slovenskimi peki in mli- narji sprožila oster protest. V Žitni skupnosti Slovenije, ki vključuje večino mlinskih in pekarskih organizacij menijo, da je uredba neutemeljena in nezakonita. Takšen ukrep bi vlada po oceni Žitne skupnosti lahko sprejela le za posamezne po- membnejše proizvode ali v primeru, če nastanejo na tr- žišču hude motnje, če prihaja do motenj pri gibanju cen ozi- roma monopolnega oblikova- nja cen. V letošnjem letu so se cene dnevnega kruha povečale za 0,5 odstotkov, cene pekov- skega peciva za 0,1 odstotek in cena specialnih kruhov za pri- bližno 5 odstotkov, kar po oce- ni mlinarjev in pekov dokazu- je, da cene pekovskih izdelkov ne dohajajo splošne rasti cen. Peki nadalje v svojem protestu pravijo, da v dosedanji praksi pekovskega podjetja ne pom- nijo ukrepa, ki bi administra- tivno posegel v skoraj 9 5-od- stotni obseg pekovske proiz- vodnje kruhov, ob seveda hkratnem nenehnem zavzema- nju za tržno gospodarjenje in tržno oblikovanje cen. Ukrep ocenjujejo kot politično odlo- čanje, z njim pa želi vlada ohraniti socialno raven prebi- valstva na račun in zgolj s ce- no kruha. Uredbo vlade ostro kritizi- rajo tudi v celjskem Klasju. Tržni delež tako imenovanih dnevnih kruhov se v sloven- skih pekarskih podjetjih v povprečju giblje okoli 40 od- stotkov, v Klasju znaša ta de- lež kar 68,8 odstotkov. Zato v tem podjetju podobno kot drugod po Sloveniji menijo, da bo uredba poslabšala pogoje poslovanja in povzročila izgu- bo dohonezadovoljni razstav- ljavci<- nizajonepravilnosti,ki naj bi si jih ob pripravi osred- nje sejemske prireditve v drža- vi privoščilo podjetje Celjski sejem kot soorganizator in go- stitelj sejma. So po načelu, >kjer je dim, je tudi ogenj<, te obtožbe resnič- ne? Gre za upravičeno nezado- voljstvo razstavljavcev? Ga v Celjskem sejmu res tako očitno lomijo? Konec koncev gre za podjetje, ki je v zadnjih letih morda najočitnejše daja- lo pečat razvoja in uveljavitve mesta Celja v širšem sloven- skem in tudi mednarodnem prostoru. Celjske sejmarje so za ustanovitev prvega skupne- ga podjetja, ki bo delovalo v tujini, poiskali celo njihovi bavarski kolegi, organizatorji največjega evropskega obrtne- ga sejma v Miinchenu. Drugo plat medalje oziroma komentar na zapisane obtožbe v anonimnem pismu smo zato poiskali pri direktorju Celj- skega sejma d.o.o. mag. Fran- cu Pangerlu in predsedniku upravn^^a odbora podjetja Marku Brezigarju. Kal Je danes obrt? Predsednik poslovnega od- bora 28. MOS in hkrati pred- sednik izvršnega odbora Obrt- ne zbornice Slovenije Stani- slav Kramberger je tik pred začetkom sejma in tudi ob nje- govem zaključku ocenjeval, da je sejemska prireditev jki ude- ležbi razstavljavcev uravnote- žena. Da so organizatorji našli pravo razmerje med promocijo in prodajo, med obrtjo in ma- lim gospodarstvom na eni ter velikimi sistemi na drugi stra- ni, med promocijo rn prodajo. Avtorji anonimnega pisma za- trjujejo, da so ga s tem v Celj- skem sejmu, ne prvič, >sezna- nili<. A dejstvo, da je Kram- berger že vrsto let v vodstvu OZS, organizacije, ki je vse- binski soustvarjalec sejma in tisti stanovski zbor, ki je MOS podprl in postavljal na noge vse od prvih začetkov, daje mishti drugače. Tudi zato, ker se predsednika poslovnega od- bora, ki nenazadnje potrjuje vsebinski koncept sejma, ne da preprosto >seznaniti< s tem, kaj se bo na sejmu samem doga- jalo. Predsednik upravnega od- bora Celjskega sejma Marko Brezigar k temu dodaja, da obrt ni več tisto, kar je bila pred petnajstimi, dvajsetimi leti. Danes je pomemben del malega gospodarstva, najvi- talnejšega dela slovenskega gospodarstva sploh, ki pa svo- je rezultate dosega v sodelova- nju z veliki sistemi. »Pa naj gre za kooperacijsko sodelovanje, za uporabo izdelkov velikih gospodarskih sistemov ali za nudenje svojih storitev le-tem. Obrt je sestavni del gospodar- stva in imidž MOS je tudi v tej povezanosti in sodelovanju.« Kako se štejejo obiskovalci? Avtorji anonimnega pisma ugotavljajo, da vodstvo Celj- skega sejma v svoji samovšeč- nosti in želji ustvarjati iz leta v leto nove sejemske rekorde, umetno napihuje število obi- skovalcev oziroma naj bi za le- tošnji MOS razdelilo kar 95 ti- soč brezplačnih vstopnic. Ko- liko obiskovalcev je torej v de- setih sejemskih dneh res obi- skalo 28. MOS - 174 tisoč kot trdijo anoninmi pisci ali 269.800 kot so sporočili sejem- ski organizatorji? Direktor Celjskega sejma d.o.o. mag. Franc Pangerl po- jasnjuje, da so v desetih dneh v sejemskih blagajnah prodali natančno 174.341 vstopnic. »K temu je treba prišteti še 36.027 prodajiih vstopnic posamez- nim podjetjem, k skupnemu številu pa vse sejemske hiše po dogovorjenem ključu prišteva- mo pribitek, ki gre na račun stalnih sejemskih vstopnic. V primeru sejma, kakršen je MOS, se upošteva pribitek 20 do 25 odstotkov glede na števi- lo prodanih vstopnic. Številko do 269.800 pa zaokrožuje še 1.450 naših in 400 vabil OZS, ki so veljala kot vstopnica za sejem, 4.318 stalnih vstopnic, ki so glede na kvadraturo raz- stavnega prostora pripadale razstavljavcem, VIP vstopnice Alpe-Jadran, ki so bile za naše sejme razdeljene že pred leti, ter poslovne vstopnice, ki jih svojim partnerjem razdeli se- jemski soorganizator podjetje Step iz Maribora. Trditve o 95 tisoč podarjenih vstopnicah so čista laž,« je odločen Pangerl. Brezigar k temu dodaja: »Ce bi podjetje želelo goljufati, bi prej umetno zbijalo število obiskovalcev, saj v tem, da bi lažno prikazalo skoraj 100 ti- soč obiskovalcev, ni nobene logike. Kdo, lepo vas prosim, pa bi v svojo škodo — podatke o obisku sejma spremlja tudi davkarija — lažno prikazoval več prihodka, kot ga dejansko ustvari?« Kdo zapušča Celjski sejem d.o.o.? v vrsti obtožb, ki so na ra- čun poslovanja Celjskega sej- ma še zapisane, je zanimiva tudi trditev, da je jesen v tem podjetju čas >odhodov in od- pustov delavcev<. Odhajali naj bi mladi in izobraženi ter usposobljeni kadri na ključnih delovnih mestih, vzrok pa naj bi bili odnosi v podjetju, za-- upanje ter plače. Samo lani naj bi podjetje zapustilo pri- bližno 12 delavcev. Pangerl pojasnjuje, da je po- djetje lani zapustilo natančno 8 ljudi - ob eni upokojitvi ter dveh odhodih zaradi ustanovi- tve lastnega podjetja, je bilo prekinjenih še 5 delovnih raz- merij. »Izobrazbena struktu- ra,« pravi mag. Pangerl, »je naslednja: odšla je diplomira- na ekonomistka, ekonomska tehnica, učitelj telesne vzgoje, gostinski tehnik, tri natakari- ce in administratorka. Letos pa je bilo šest >odhodov<, če sploh lahko tako rečem. S tre- mi delavci so bila namreč skle- njena delovna razmerja za do- ločen čas oziroma opravljanje pripravništva, ki so v tem ob- dobju potekla, zapustili pa so nas še delavec z osnovnošolsko izobrazbo, administratorka in natakarica. Glede plač v po- djetju pa lahko rečem le to, da so v povprečju dejavnosti ozi- roma nekoliko nižje kot v dru- gih sejemskih hišah.« Komu so obtožbe v prid? v vodstvu Celjskega sejma so zaradi anonimnih obtožb — treba je povedati, da je bilo pred nekaj meseci napisano tudi anonimno pismo z obtož- bami na račun slabega gospo- darjenja s športnimi objekti na tem območju - vse bolj ogorče- ni in se sprašujejo, ali ima na- nje sploh smisel odgovarjati. Anonimni pisci sp nezado- voljni, ker jih >nihče ne jemlje resno<, saj opozarjajo tako predsednika upravnega odbo- ra, župana podjetjevega večin- skega lastnika Mestne občine Celje Jožeta Zimska in novi- narje. Slednji smo jim tokrat prisluhnili, saj svojo anonim- nost opravičujejo z izrazito maščevalnostjo direktorja, na nas pa apelirajo s trditvijo, da je zaradi nepravilnosti v Celj- skem sejmu prizadet javni in- teres. A v primeru, če gre za nepo- ravnane račune med vodstvom podjetja ter >nezadovoljmmi razstavljavci<, je treba poti za razreševanje .teh vprašanj iskati po pravni poti. Javni in- teres pa v primeru uspešnega poslovanja podjetja Celjski se- jem ter razvoja in mednarodne uveljavitve jesenske sejemske manifestacije zagotovo ni pri- zadet. Zato gre ob koncu kar pri- sluhniti predsedniku UO Celj- ski sejem d.o.o. Marku Brezi- garju, ki pravi: »Upravnemu odboru očitajo pristranost in neodgovorno delo, čeprav gre za legitimno izvoljen organ v času prejšnje, že večstran- karske občinske skupščine. Da smo legitimni, priča konec koncev kar precej prerekanj in zapletov, preden so nas občin- ski poslanci imenovali. Vsa naša imena so torej bila dobro pretehtana. Kljub triletnemu pozitivne- mu poslovanju podjetja, pa se moramo nenehno zagovarjati. V tem času je bilo v posodobi- tev infrastrukture, izboljšanje sejemskega standarda in grad- njo novih objektov vloženih 5,5 milijona nemških mark, od tega trenutno ostaja nekaj več kot milijon mark še neplača- nega. Ustvarjen dobiček se vrača nazaj v izboljšanje po- gojev za delo in nadaljnji raz- voj, zato smo počasi naveličani nenehnega rovarjenja in očit- kov, da delamo slabo. Le za koga slabo, se sprašujem?« In očitno je vprašanje na mestu. Če MOS in z njim vred organizatorji dobivajo laskave ocene za pripravo in samo iz- vedbo prikaza dosežkov slo- venskega malega gospodar- stva, če sejmu priznavajo vlo- go največjega gospodarskega dogodka v domovini v vladi in so z njegovo poslovno uspeš- nostjo zadovoljni tako domači kot tuji razstavljavci, potem gre vzroke za nezadovoljstvo iskati drugod. Celje s sejmom, na katerem se sklenjeni posli merijo v več milijonih mark - natančne številke zaradi po- slovnih interesov posameznih podjetnikov oziroma gospo- darstvenikov niso znane - je oziroma bi vsaj moralo biti za- dovoljno. >Nezadovoljni raz- stavljavci<, če gre resnično za- nje, so za del svojega nezado- voljstva krivi sami, saj odloči- tev za sodelovanje na sejmu ni prisila. Zato gre najbrž neza- dovoljstvo piscev anonimnih sporočil iskati v pregovorni slovenski zavisti, v tem, da že- lijo uspešnost zdajšnjega vod- stva sejemske hiše z obtožba- mi minimalizirati in priti v po- ložaj, ko bi lahko sami sodelo- vali pri rezanju pogače. Vprašanje pa je, kako bi se potlej pogača rezala - na mizi ali pod njo? Bi v razvoj vlagali cele kose ali zgolj drobtinice? In čisto za konec, bi se razvoj še nadaljeval? IVANA STAMEJČIČ. Prenova se J|l začela ^ DOLGA VAS. 9. SI (Delo) - Začela so pričakovana dela demizacijo dolgovajj mejnega prehoda. naj bi uredili parkirišč tovornjake. Konec let, bodo začeli z gradnjo p| čadi. Denar za gradiiJD sta prispevali naša djj in EU v okviru prog,, Phare. O popravi krivic b^etllč LJUBLJANA, 5. okt, (Delo) - Državni zborj z razpravo o predlogu kona o vojnih invalidili til svežnja zakonov o pravljanju krivic, v \ rem sta še predlog o vojnih veteranih in p log zakona o žrtvah voj ga nasilja. Vsi so pripi Ijeni za tretjo obrav«' Pred odločanjem so slanci zahtevali od vli da predstavi oceno finj nih posledic predlagi zakonov in odgovori vprašanje, ali je uresnil sklep zbora, naj z Nemi uredi položaj mobilizii cev vojnih invalidov, ? dar so pozneje ta prei umaknili. j Prometni minisU na piedu BLED, 6. oktobra f čer) - Končala se je dvi nevna regionalna kon renca, ki so se je udei prometni ministri s soi lavci iz Češke, SlovaS Madžarske, Hrvaške^ i strije in Slovenije. Got so o infrastrukturi, i metni varnosti in ekolo ter o kombiniranem ti športu na železnicah in stah. Sklepe dvodnevi zasedanja so strnili v 1 ski listini. Borzniki na srečanju LJUBLJANA, 6. okto (Večer) - V organiza Ljubljanske borze vi nostnih papirjev se jeza lo dvodnevno delovno^ čanje Evropskega zdij nja borz s sedežem v ^ siju, na katerem sod^ štirideset vodilnih PjJ stavnikov evropskih ^ ter vodilni domači stroP njaki s finančnega po<^ ja. Konferenco je odp^J nister za ekonomske ooj se in razvoj Janko Deže' Protest mllnariei in pekov LJUBLJANA, 6. okt« (Večer) - Prek Žitne sl^ nosti Slovenije, v katei* včlanjena večina mli"* in pekarskih organizj so mlinarji in peki naslovili protest z* njene uredbe o dol"*^ najvišjih cen pšenične ke in kruha. S tem mrznila cene več kot stotkov vseh pekarski^., delkov, ki se letos 1^ višji ceni energije ii^J surovin skoraj niso P'fj žili (dnevni knih za sto tka). Prepričani so, vlada celotno breme ? sanja cen pšenice pf^jj na predelavo, zato P^j gajo podražitev pš^^j moke za 9, kruha pa odstotkov. Vroče po stečaju Konuma Konjiški svetniki zahtevajo oiJpravnlne za odpuščene delavce Na seji konjiškega občinskega sveta, ki je bila prejšnji četrtek, so svetniki prisluhnili in- formacijam o položaju v podjetju Konus po stečaju njegove največje družbe Konum in v nadaljevanju zahtevali odpravnine za vse tiste delavce, ki so ob stečaju Konuma ostali brez zaposlitve. Trenutne razmere v preostalih družbah Ko- nusovega poslovnega sistema je vodstvo po- djetja ocenilo pesimistično, zato se, kot pravi- jo, že nekaj časa aktivno ukvarjajo z možnost- mi privatizacije preostalih šestih družb. Tako so pred dnevi družbo Koterm že prodali av- strijskemu kupcu pod pogojem, da le-ta obdrži na delovnem mestu vse zaposlene ter da v na- slednjih treh letih vlaga v tehnološko posodo- bitev podjetja. V razpravi so se osredotočali predvsem na očitke, da vodstvo 229 delavcem, ki so pred dnevi izgubili delo, ni izplačalo odpravnin; zato je občinski svet sprejel tudi poseben sklep, v katerem zahteva, da to pravico zago- tovijo vsem potencialnim tehnološkim viškom v Konusu. Prav tako zahtevajo odpravnine tu- di za delavce, ki so izgubili delo ob stečaju družbe Konum in pred tem še v družbi Koko. Pri tem so svetniki dodali, da številni vodilni delavci tega podjetje v preteklosti niso zapuš- čali praznih rok, pač pa s precej visokimi od- pravninami. Razprava se je tudi zelo razvnela ob ugotovitvi, da je na dan objave stečaja pri- spelo z ministrstva za delo obvestilo, da so se na ministrstvu pripravljeni vključiti v reševa- nje položaja 40 presežnii delavcev v Konumu. Na vsak način pa so svetniki vztrajali, da pra- vice do odpravnine delavci ne smejo izgubiti. To zahtevo bo občinski svet posredoval Skladu za razvoj. Ministrstvu za delo, družino in soci- alne zadeve ter Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Konjiški svetniki so razpravljali tudi o bli- žajočih volitvah v organe 16. krajevnih skup- nostih, ki bodo 17. decembra. Sprejeli so os- nutka odloka o krajevnih skupnostih ter o do- ločitvi volilnih enot, dokončno pa bodo odloka sprejeli šele po morebitnih predloženih in obravnavanih dopolnitvah predstavnikov kra- jevnih skupnosti. B.F. Bodo Žalčani imeli več kabelskih televizij? Podjetje Kabel Iz Petrovč naj hI lokalni TV program začelo oddajati do začetka novembra V mestni skupnosti Žalec se o lo- \ kalni televiziji pogovarjajo že vse' od jeseni 1993. Zdaj pa kaže, daj bodo imeli ne samo eno, temveč kar več lokalnih televizij, saj za eno sa- mo ne najdejo skupnega jezika. Pred dvema letoma je mestna skupnost dala koncesijo za izgrad- njo kabelskega sistema podjetju Kabel d.o.o. iz Petrovč. Gradnja te- ga sistema je bistveno bolj počasna, kot bi si to želeli Žalčani, danes je sistem v mestu zgrajen le delno, gre za približno 1500 priključkov, obe- nem pa je podjetje začelo graditi sistem tudi v Šempetru, Gotovljah, Vrbju, Grižah in Petrovčah. Na os- novi koncesijske pogodbe, po kateri ima mestna skupnost Žalec brez- plačno kanal 25, so pred približno letom dni začeli z oddajanjem lo- kalnega TV programa. Mestna skupnost je kupila nekaj opreme, del opreme je v lasti podjetja Chip iz Žalca ter Sama Sadnika. Na ka- nalu 25 so lahko Žalčani spremljali predvsem reklamne in informativne video strani, ob petkih zvečer so predvajali tudi posnetke o dogaja- njih v kraju. Pred dvema mesecema so v Žalcu začeli razmišljati, da bi program obogatili, ker pa mestna skupnost sama ni imela dovolj denarja za na- kup opreme, zagotovitev studia ter pokrivanje stroškov so spet razpisa- li koncesijo za lokalni TV program. Po tem razpisu je podjetje Kabel d.o.o. obvestilo mestno skupnost, da dodaten razpis ni skladen š prvo koncesijsko pogodbo, ta namreč do- loča, da lahko ima program samo mestna skupnost in da ga ta nima pravice oddajati v podnajem. Po- djetje Kabel pa je v primeru, da se razpiše koncesija, zahtevalo najem- nino za kanal 25, ta bi vsak mesec znašala 2 tisoč DEM v tolarski pro- tivrednosti. Mestna skupnost je za- to od načrtovane koncesije odstopi- la, z lokalnim programom v okviru lastnega sistema pa do začetka le- tošnjega novembra menda že name- rava začeti podjetje Kabel d.o.o. Za koncesijo za lokalni TV pro- gram so se sicer prijavili podjetje Sarsa, CATV, Savinjski občan in ANS z Ložnice. Vsem tem so iz mestne skupnosti zdaj sporočili, da so preklicali koncesijo za lokalni TV program, še vedno pa lahko vsa- ko izmed teh podjetij najame svoj kanal pri podjetju Kabel d.o.o. Te- oretično to pomeni, da bodo morda Žalčani v prihodnje imeli več lokal- nih televizij, v praksi pa je to seveda bolj malo verjetno. IB it. 41. - 12. oktobMT 199S fj VROČA TEMA ^Ne me buzarirat!« ^žalskimi obrtniki ie zavrelo - KoNko članov ¥ UO sklada? - Župan In preUseUnlk sveta po svoje pčala o proračunskem Uenarlu? .Lft in podjetništvo posta- V žalski občini še eno pri- l^e političnih spopadov. \pj(e slovenske pomladi ILo hočejo tudi na tem po- Ijju na ključna mesta po- 0ti svoje ljudi, obrtniki in JjjetDiki pa jim tega ne na- jgvajo dopustiti. ^ nekaj časa se v žalski ob- ^ lomijo kopja na Skladu za obrti in podjetništva joina imenovanju njegove- iipravnega odbora. Sklad je mstanovljen pred tremi leti, ^ tem je v občini delovala jebna komisija v okviru fcdanjega izvršnega sveta, bi v občini spodbudili raz- obrti in podjetništva, so jadnjih treh letih pripravili it razpisov in na osnovi do- aiih kriterijev razdelili j[0 sto prosilcem 111 mili- ov tolarjev kreditov. Na ta iin so v občini odprli oziro- ohranili približno 200 de- aih mest, kar je enako dese- 1 odstotkom brezposelnih ilski občini. Že pred meseci lil objavljen sedmi razpis za ielitev kreditov, po tem pisu je na voljo 50 milijo- I tolarjev, če bi hoteli upo- iiati vse prošnje, bi samo za razpis potrebovali preko 1 milijonov tolarjev. A tudi idvidenih 50 milijonov to- jev v občini niso razdelili, siki pa čakajo na odločitev Wa že vse od meseca junija. ;iavni razlog, da se stvari premaknejo z mrtve točke, i upravnem odboru Sklada azvoj obrti in podjetništva, lan Milan Dobnik je na žal- I Zbornico zasebnega go- ■arstva že 30. januarja le- ■tslal dopis, v katerem po- jasnjuje, da mora občinski svet zaradi sprememb v organizi- ranosti novih občin ponovno potrditi člane upravnega od- bora sklada. Zbornica naj zato imenuje dva člana, ki bosta v upravnem odboru predstav- ljala področje obrti in zaseb- nega podjetništva. Zbornica zasebnega gospo- darstva je potem kot predstav- nika obrtništva predlagala Antona Blaja ter Janija Ulago kot predstavnika podjetništva, torej moža, ki sta zbornico predstavljala že v dotedanjem upravnem odboru, to pa očitno ni bilo po volji svetnikom iz vrst strank slovenske pomladi. O sestavi novega upravnega odbora so žalski svetniki raz- pravljali sredi poletja. Čeprav statut določa, da mora šteti odbor pet članov, se je pojavila lista šestih kandidatov in ime- novan upravni odbor v sestavi: Jani Ulaga, Andrej Šporin, Anton Kisovar, Alojz Cilen- šek, Pavle Dolar in Anton Blaj. Že na naslednji seji so svetniki svojo odločitev spremenili in iz upravnega odbora črtali Antona Blaja. Odbor za nerazvoj Odločitev svetnikov so takoj zavrnili v Zbornici zasebnega gospodarstva. V začetku okto- bra so predsednika sveta Franca Žolnirja opozorili, da neimenovanje Antona Blaja pomeni »...popolno diskredi- tacijo predloga zbornice. Na ta način obrt sploh ni več zasto- pana v upravnem odboru skla- da, ki je namenjen razvoju obrti in podjetništva in to kljub temu, da v žalski občini deluje 1400 gospodarskih sub- jektov z obrtnim dovoljenjem, kar predstavlja preko 70 od- stotkov vseh delujočih gospo- darskih subjektov. Za nekate- re svetnike je očitno sporno ime Blaj, ki ga zbornica ni predlagala zaradi imena, tem- več zaradi njegovih izkušenj pri delovanju sklada in ugleda med stanovskimi kolegi. Ne- nazadnje, obratovalnica Blaj zaposluje preko 50 ljudi, nje- govi izdelki so povsem konku- renčni zahodno evropskim, Blajev ugled pa potrjuje tudi njegova izvolitev v izvršilni odbor Obrtne zbornice Slove- nije. Žalski obrtniki v pismu predsedniku sveta Francu Zolnirju nadalje opozarjajo tudi na to, kako je sklad nastal in kako so se zagotavljala sredstva za začetno delovanje sklada. »Denar za delovanje sklada se je zbiral iz naslova dveh odstotnih točk davčne stopnje. Skupščina zbornice se je namreč v sodelovanju z nek- danjo občinsko skupščino-od- ločila, da se davčna stopnja ne zniža s 54 na 50 odstotkov, temveč da obrtniki plačujejo davek po 52-odstotni stopnji s tem, da se dve odstotni točki v okviru proračuna zbirata za financiranje razvoja obrti.« O članstvu Antona Blaja v upravnem odboru se je med svetniki polemika spet razvne- la na seji v minulem tednu. Svetniki iz strank slovenske pomladi so spet odločno pove- dali, da se z imenom Blaj ne strinjajo, po njihovem sploh ni nujno, da bi zbornica imeno- vala dva svoja predstavnika v upravni odbor, razpravo pa je zaključil predsednik sveta Franc Žolnir z besedami: »Če je treba, se naj uskladi statut, dotlej je sedanji petčlanski upravni odbor legitimen in me ne več buzerirat s temi zade- vami.« Izjava, nevredna moža v zrelih letih in še manj pred- sednika občinskega sveta.« V Zbornici zasebnega go- spodarstva je revolt. Trdijo, da se p>olitične zdrahe zdaj selijo v obrt in podjetništvo in so obenem trdno odločeni, da ne bodo popustili diktatu strank slovenske pomladi, kajti v tem primeru bodo v občini dobili odbor za nerazvoj, ne pa odbor za razvoj obrti in podjetništva. Napovedujo vsaj dva ukrepa: Zbornica zasebnega gospodar- stva razmišlja o odpoklicu svojega drugega predstavnika Janija Ulage, naslednji ukrep bo najbrž tožba za vrnitev de- narja, ki so ga obrtniki in po- djetniki prispevali v proračim za financiranje razvoja obrti in podjetništva v žalski občini. Finančna pomoč za menedžersko izobraževanje Revolt obrtnikov in podjet- nikov v zvezi z upravnim od- borom je povezan še z kon- kretnim primerom enega iz- med izvoljenih članov. Gre za mag. Pavleta Dolarja, ki je obenem tudi svetnik, sicer član SDSS. Na četrtkovi seji občinskega sveta je župan Mi- lan Dobnik na zahtevo svetni- ka iz vrst LDS pojasnil, da sta Dolarju skupaj s predsedni- kom sveta Francem Žolnirjem za študij svetovalca v podjet- ništvu iz sredstev Podjetniške- ga centra 6. aprila letos odo- brila 189 tisoč tolarjev, takšno odločitev pa sta sprejela, ker se jima je zdela povsem umest- na. Mag. Pavle Dolar je maja letos naslovil na žalsko zbor- nico zasebnega gospodarstva tudi prošnjo za sofinanciranje izobraževanja po programu svetovalec v podjetništvu, ki ga organizira Gea College Ljubljana. V njej Dolar med drugim piše: »Izobraževalni program je sestavljen iz petih modulov, od katerih je bil eden v Stirling University for Management na Škotskem, ki sem ga opravil v marcu 95. Ce- na izobraževanja po vseh 5 modulih znaša po udeležen- cu 9.200 DEM v tolarski proti- vrednosti. Doslej mi je uspelo pokriti približno dve tretjini celotnega zneska, za razliko do polne kotizacije v višini 2.400 DEM pa kot nezaposlen resnično nimam nobenih mož- nosti financiranja z lastnimi sredstvi.« V Zbornici zasebne- ga gospodarstva so Dolarjevo prošnjo zavrnili, nakar je svet- nik 27. junija letos naslovil še eno prošnjo na Podjetniški center Žalec, v kateri prosi za denarno pomoč v višini 196.870 tolarjev. Prošnja za- enkrat še ni bila odobrena. Po informacijah iz Gea Col- lege pa so stvari naslednje. Izobraževanje po projektu svetovalec v podjetništvu je bilo za skupino, v katero je bil vključen tudi mag. Pavle Do- lar, organizirano v petih mo- duhh. Štirje moduli so bili v Sloveniji in sicer trije moduli po pet dni, četrti modul je ob- segal 16 srečanj. Izobraževa- nje na Škotskem je trajalo te- den dni, kotizacija za izobra- ževanje doma je znašala 5.500 DEM za vsakega udeleženca, celoten program vključno z Škotsko je veljal približno 7.800 DEM v tolarski proti- vrednosti. V primeru Pavleta Dolarja je Zavod za zaposlo- vanje prispeval približno 1.500 DEM, Ministrstvo za go- spodarske dejavnosti 1.500 DEM, 2.200 DEM je bilo po- ravnano s strani žalske občine, torej skupno 5200 DEM. V za- četku oktobra je Pavle Dolar dolgoval še 150 tisoč tolarjev, zaradi česar namerava Gea College sprožiti tožbo. Mag. Pavle Dolar se je doslej tudi že dvakrat prijavil na raz- pisano mesto za sekretarja Sklada za razvoj obrti in po- djetništva, obakrat je bila nje- gova prošnja zavrnjena, konec avgusta letos mu je upravna enota Žalec izdala odločbo, po kateri izpolnjuje pogoje za opravljanje samostojne dejav- nosti kot i>odjetnik posamez- nik, ukvarjal naj bi se s po- djetniškim in poslovnim sve- tovanjem, firma naj bi se uradno imenovala Svetovalni inženiring Ključ s.p. Kot član novega upravnega odbora Sklada za razvoj obrti in po- djetništva pa je menda že na prvi seji hotel uvrstiti na dnevni red prošnjo za dodeli- tev kredita strankarskemu ko- legu, pa čeprav je bila ta proš- nja oddana Sldadu po izteku razpisanega roka. Ta konkreten primer je sa- mo dodatno razplamtel bes žalskih obrtnikov in podjetni- kov, ki pravijo, da bodo tokrat šli do konca in da v nobenem primeru ne bodo dovolili strankarskega odločanja in kupčkanja z njihovim denar- jem. Davkoplačevalci se seve- da lahko ubadajo z vpraša- njem, kako lahko župan in predsednik sveta na svojo pest odločata o trošenju proračun- skega denarja. O morali ne bi razpredali. V normalnih prav- nih državah pa bi svetnik, žu- pan in predsednik sveta mora- li ponuditi svoj odstop. IRENA BAŠA Pokopališka služba buri duhove i Ljubnem so naposleiJ pričeli s projektom oiJ¥OiJnJa¥anJa s kraje¥nega pokopališča — Krajani ob LJubnIcI se s preMdeno Wt¥lJo ne strinjajo - No¥l del pokopališča In parkirišča sta ¥ preteklosti zrasla na črno ''oda z ljubenskega pokopa- la je že več desetletij odte- lina Foršt, k hišam tik pod kopališčem, ker odvodnja- >ie ni bilo ustrezno urejeno, problematika je v zadnjih >etih letih povzročila tudi to sodnih sporov, ki so jih 'ožili nezadovoljni krajani, »ovonastali občini so se na- 'led lotili reševanja tega >j)lenia in pred nekaj dnevi čeli z zemeljskimi deli, ^terimi naj bi poskrbeli za fodnjavanje izcednih in po- '■oskih voda. Vendar pa je občino in krajani iz Za ["^ice, koder naj bi vodil jarek z vsemi pokopali- S vodami, vzniknil spor. '"tevajo, naj vode preusme- 'I''^am drugam. ^ predelu pod pokopališ- J'- ob rečici Ljubnici, je ne- I Več kot deset stanovanj- Hiš, mimo katerih vodi ja- ^ ki je do zdaj menda že poplavljal, saj se nivo ne spušča dovolj strmo •^liva v Ljubnico, pač pa se Hod skorajda vzpenja. To ^^log, pravijo krajani, da jarku zastaja voda. Se- ^ sklepajo, da bo zastajala 'J Pokopališka voda, pa ne '''^ to, glede na precej pove- lj? količino, bi lahko celo ^''avljala. Nihče, so še deja- prijetnega občutka ob ki prihaja od mrličev. Po ■p strani opozarjajo, da bi .^^^ količina vode, ki pa bi j-^ndarie izlila naprej, ones- mJ'^la Ljubnico, v kateri se I /J kopa veliko otrok in tu- ygaslih. Nekateri krajani uporabljajo vodo iz Ljubnice tudi za zalivanje vrtov, napa- janje živine in za "pranje. Strah pred mrliško vodo »Deset dni pred pričetkom zemeljskih del za odvodnjav^ nje odcednih in zalednih voda, so me z občine obvestili, da bodo speljali površinske vode skozi kanal, ki je sedem me- trov oddaljen od naše hiše,« pripoveduje Martina Mičin, ki se s predvidenim odvodnjava- njem ne strinja. »Vedela sem, da to ni najboljša rešitev, saj lahko voda ogrozi predel ob Ljubnici, ker je že prej poplav- ljala zaradi prevelike koUčine voda in vdora plazu. Takoj ko so začeli dela izvajati, smo vi- deli, da kopljejo 4 metre glo- boko, torej bi zajeli ne le povr- šinske, ampak tudi odcedne vode iz obstoječe drenaže na pokopališču, ki bi se izlivale v celoti iz novega dela in delo- ma starega dela pokopališča. Ko smo stanovalci za to izve- deli, smo se obrnili na inšpek- cijske službe in po informaci- jah, ki jih imamo, je inšpekto- rica za okolje prepovedala pri- klop odcednih voda s pokopa- lišča.« Med krajani se šušlja, da ob- čina sploh ni pridobila dovo- ljenj za projekt odvodnjavanja pokopaliških voda. Manjkajoči dokumeti Na pobudo krajanov je Amalija Trauner, inšpektorica Pričetek projekta za odvodnjavanje površinskih in izcednih voda na ljubenskem pokopališču je povzročil med krajani precej razburjenja. Do zdaj je voda nekontrolirano odtekala na Foršt, po novem naj bi jo usmerili v odprt jarek, od koder bi se izlila v Ljubnico. Taka rešitev pa ne odgovarja stanovalcem ob Ljubnici. za okolje iz območne enote Ce- lje republiškega inšpektorata, obiskala Ljubno in si ogledala sliko na terenu: »Priklop iz- cednih voda sem prepovedala, ker bi investitorji za tak pro- jekt morali imeti lokacijsko in gradbeno dovoljenje, imajo pa samo odločbo o priglasitvi del za odvodnjavanje, ki so jo iz- dali na upravni enoti v Mozir- ju. Investitorju, občini Ljubno, bom naložila, da mora prido- biti še vodnogospodarsko so- glasje.« Inšpektorica je tudi dodala, da odvodnjavanje sicer izvaja- jo po projektu, vendar pa bi se teh del morali lotiti bolj kom- pleksno; na primer tako, da bi vodo speljali v kanalizacijo, nato pa bi jo prečistila še či- stilna naprava. Slednje bi bilo nujno, pravi Traunerjeva, saj so v vodi organske nesnage. Po obstoječem projektu odvod- njavanja pa naj bi vode odte- kale najprej skozi zaprt kanal, nato skozi odprt jarek, ki vodi do Ljubnice. »Predvideli smo tudi izgrad- njo čistilne naprave in primer- no ureditev odprtega jarka, ki vodi proti Ljubnici,« je zago- tovila Anka Rakun, županja občine Ljubno, »tega se bomo lotili predvidoma v nasled- njem letu.« Podedovani grehi Ljubenska županja je tudi pojasnila, da je odvodnjavanje s krajevnega pokopališča predmet sodnih obravnav že kakšnih deset let, ker so se krajani zaradi odtekanja vode k stanovanjskim hišam več- krat pritoževali: »Prejšnja krajevna skupnost je tako leta 1991 naročila izdelavo projek- ta, ki ga je odgovorni projek- tant Sergej Venturini pripravil do meseca novembra istega le- ta. Ureditev odvodnjavanja je mirovala do nove lokalne pre- obrazbe, potem pa nam je letos spomladi urbanistična inšpek- torica z odločbo naložila, da moramo čimprej pričeti z izva- janjem projekta. To smo tudi storili, pred tem pa pridobili odstopno izjavo od lastnika zemljišča na območju, predvi- denem za določena dela, na mozirski upravni enoti pa od- ločbo-o priglasitvi del po ob- stoječem projektu.« Novonastala občina je po- kopališko problematiko pode- dovala, pa ne le neurejenega odvodnjavanja, pač pa tudi nekaj drugih odprtih vprašanj. Kot je povedala Anka Raku- nova, sta novi del pokopališča, na katerem pokopavajo že vsaj pet let, in parkirišče, ki je bilo urejeno pred kakšnimi osmimi leti, zgrajena na črno. Če bi želeli pridobiti gradbena do- voljenja, pa bi morali poskrbe- ti za primemo odvodnjavanje s pokopališča... Potemtakem so pristopili k projektu odvodnjavanja, vendar pa so ga morali po naj- novejši odločbi prekiniti. Na občini poudarjajo, da želijo najti tako rešitev, ki bo vsem po volji, zato so se tudi dogo- vorili, da bodo na kanal pri- klopih samo površinske vode. Izcedne pokopališke vode ostajajo zaenkrat tam, kjer so bile že desetletja. Odtekale bo- do tako, kot so do zdaj; kolikor vode ne bo pobrala zemlja, je bo odteklo pod pokopališče - po stari rajži med hiše na Forštu. KSENUA LEKIČ it. 41. - 12. oktobM 199S| DOGODKI Nova dvorana v Laškem bo gotovo velika konkurenca za športni center Golovec v Celju. Nova laška lepotica v soboto zvečer so v La- škem odprli prekrasno novo športno dvorano »Tri lilije«, ki jo je sredi stanovanjskega naselja Debro v slabem letu postavil celjski Gradiš. Ve- činski lastnik poslovno- športnega objekta je Pivo- varna Laško, ki je sama v ce- loti pokrila naložbo, vredno sedem milijonov mark. Manjši delež je v obliki stavbnega zemljišča prispe- vala tudi laška občina. Dvorana je namenjena predvsem športnim tekmo- vanjem, v njej pa se bodo od- vijale tudi zabavne, sejem- ske in druge prireditve, ka- kršnih je že doslej v Laškem bUo veliko. Prostori in opre- ma omogočajo tudi organi- zacijo kongresov ter večjih predstavitev podjetij. Šport- ni del objekta obsega zgornji etaži s športno dvorano, tri- bunami in drugimi spremlja- jočimi prostori, spodnjo eta- žo, kjer bodo različni lokali, pa je Gradiš namenil trgu. Z novo dvorano je pivo- varna končala skoraj deset- letno obdobje intenzivnega vlaganja v Laško. V tem času je v razvoj kraja vložila na leto od pet do sedem milijo- nov mark. Z naložbami v razvoj gostinstva in turiz- ma je pivovarna obnovila grad Tabor, odkupila in ob- novila hotel Hum, že v pri- hodnjih mesecih pa bo kon- čana tudi temeljita prenova hotela Savinja. V preteklih desetih letih so bila velika vlaganja še v komunalno in- frastrukturo, brez pivovarne pa se v Laškem zagotovo ne bi mogli ponašati tudi z iz- jemno bogato kulturno de- javnostjo, ki z grajskimi po- letnimi prireditvami, abon- maji ter številnimi drugimi kulturnimi dogodki gotovo sodi v slovenski vrh. Verjet- no je težko pričakovati, da bo pivovarna lahko tudi na- prej tako skrbela za blagor svojega kraja. V podjetje so namreč zaključili lastninsko preoblikovanje, prva skupš- čina delničarjev bo 27. okto- bra, zato bodo naložbe v kraj odvisne od volje prav vseh delničarjev in ne le zaposle- nih. Vendar pa direktor pi- vovarne Tone Turnšek upa. Tri lilije so odprli brez veli- kih govorov in nepotrebnega pompa. Laščane in številne goste, med katerimi je bili tudi minister Janko Deželak, je nagovoril mladi košarkar Luka Arsenjuk, gledalci pa so lahko uživali še ob kraj- šem zabavnem programu. da bodo tudi novi lastniki znali prisluhniti potrebam kraja. J. INTIHAR Foto: EDI MASNEC Ravnatelja potrjena brez pripomb Peter Marlnšeli Imenovan za talnika žalske oltčlne Minuli četrtek so žalski svetniki brez vsakih zapletov izglasovali soglasje k imeno- vanju ravnateljev v osnovni šoli Petrovče ter osnovni šoli Griže. Na razpis za ravnatelja pe- trovške šole sta se prijavila dva kandidata in sicer doseda- nji ravnatelj Jože Kruleč ter Ivan Voršnik. Svet zavoda šole je za ravnatelja, ki mu je mini- strstvo za šolstvo podelilo na- ziv učitelj-svetovalec, ponov- no predlagalo Jožeta Krulca, njegovo imenovanje je podprl tudi Zavod za šolstvo. V Grižah so se na razpisano ravnateljsko mesto prijavili štirje kandidati: dosedanji ravnatelj Franc Žagar, Franc Škerget, Vlasta Grešnik in Zdenka Ferlež. Tudi na tej šoli so v kolektivu in Zavodu za šolstvo za ravnatelja ponovno predlagali Franca Žagarja, ki mu je ministrstvo podelilo na- ziv profesor-mentor. • Čeprav je bilo pričakovati, da se bodo tudi tokrat vneli strankarski prepiri, podobno kot takrat, ko so odločali o so- glasjih za ravnateljico VVZ Janko Herman, braslovške os- novne šole ali Glasbene šole Žalec, je tokrat šlo brez zaple- tov. Razlog je menda v tem, da je šolski minister dr. Slavko Gaber ob nedavnem odprtju šole v Tmavi pošteno vzel v precep predsednika občin- skega sveta, ravnateljem posa- meznih šol pa priporočil, da naj nihče ne odstopi od kandi- dature, seveda v primeru, če ga podpreta kolektiv in Zavod za šolstvo. Poleg tega pa so prejšnje odločitve svetnikov naletele na buren odmev jav- nosti, ki si ga stranke v času pred volitvami najbrž ne upajo več privoščiti. Brez posebnih zapletov ozi- roma brez besed so svetniki minuli četrtek soglašali tudi z imenovanjem tajnika žalske občine. Župan Milan Dobnik je na to mesto predlagal Petra Marinška iz Petrovč, sedanje- ga inšpektorja za delo v Žalcu, v obdobju 1982-1986 pa je bil Peter Marinšek vodja oddelka za okolje in prostor v občini Žalec. IRENA BAŠA Odlični Konjicam in Zrečani Minulo sredo je biij, Igu državno tekniovj, v civilni zaščiti, ki se ^ udeležilo enajst najbl ekip iz vse Slovenije. I več znanja so poleg KgJ čanov, ki so osvojili? mesto, pokazale tudi efc iz Zreč in Slovenskih« njic. Drugouvrščena eu Unior Zreče in tretjeij, čena ekipa Občina ^t, sta nastopili pod stvom Marije Medven.( trtouvrščeno ekipo Obč, Slovenske Konjice pj vodila mentorica Rej, Gabrovec. t Na Rogll srečanje vzdrževalcev v organizaciji Društva vzdrževalcev Slovenije in podjetja Medico Tour iz Ce- lja se je včeraj, v sredo, na Rogli začelo 5. srečanje slo- venskih vzdrževalcev. Prvi dan srečanja so vzdr- ževalci namenili spoznava- nju, športno rekreativnemu programu in družabnosti, danes pa začenjajo z delov- nim programom štiridnevne- ga srečanja. V okviru sreča- nja bo nekaj strokovnih po- svetovanj in razprav, omeni- mo razprave o trženju stori- tvenih dejavnosti, racioali- zaciji in izboljšavah v vzdr- ževanju, komuniciranju, varnosti pri delu in vzdrže- vanju ter kakovosti v vzdr- ževanju in povezavi s stan- dardi ISO 9000. Člani Dru- štva vzdrževalcev Slovenije bodo srečanje na Rogli izko- ristili tudi za svoj občni zbor. Zborovanje na Rogli bodo slovenski vzdrževalci zdru- žili še s tehniškim posveto- vanjem ob 20-letnici delova- nja društva. Posvetovanje je namenjeno strokovnjakom, ki se profesionalno ukvarja- jo z vzdrževanjem industrij- ske opreme, odgovornim za investicije, tehniško nabavo in tistim, ki se sreč s problematiko del( sredstev v proizvodnih cesih. Jutri, v petek, pripravili predstavitev zevanja nekaj večjih sli skih podjetij (Cinkarni Ije, Iskra Vzdrževanje} Revoz Novo mesto in Kranj), po predstavitvi še razprava. Posvetoval združeno z razstavo strijske opreme, ki bo v lu Planja na ogled do ljučka 5. srečanja slove vzdrževalcev. Tradicionalno srečanje borci na Čreti v soboto so Zdre borcev in udeležencev Žalec in Mozirje ter doi ni odbor 11. grupe od] Celje pripravili tradicii no srečanje na Čreti ns brovljah, kjer so obudili mine na prvi frontalni pad slovenskih partis z okupatorjem leta 194 Zbrane je najprej pc vil predsednik žalske čevske organizacije ■ Cvikl, osrednji govom je bil Janko Kos, član žene liste socialnih c kratov in svetnik občin lec. Govoril je tudi udi nec bitke, prvoborec Zupanc-Ivo, prvobort pisatelj Ivo Jan pa je sp voril o svoji zadnji 1 o izdajstvu na Slovett Kulturni program so p vili učenci Osnovne Vransko in pevski zbor: brovelj. Lašica občina vrača denar Prve dni oktobra je občina Laško poleg obresti pf izplačala tudi glavnico za občinske obveznice, ki ji'' razpisala pred štirimi leti. Za prvo izplačilo so morali v letošnjem prorač« zagotoviti 134 milijonov tolarjev, celotni znesek, ^ bodo plačevali do leta 2001, pa znaša 6,7 milij," nemških mark. Občina je denar za poravnavo letoS' obveznosti do kupcev obveznic, večinoma gr^ različna izvajalska podjetja, ki so jim pred štirimi plačevali opravljena dela kar z obveznicami, zag^ vila že v začetku leta v svojem proračunu. Pri v Laškem upajo, da jim bo vsaj manjši del sreds vrnila država, o čemer naj bi se že v prihodnjih o" dogovorili s predstavniki ministrstva za finance. Zmagovalci iz JP Komunala Celi' Konec minulega meseca je bilo v Ljubljani delovno^ nje zaposlenih v komunalnih in stanovanjskih P"?, Slovenije. Ob tem so pripravili tudi tekmovanje v in športnih disciplinah. Srečanja in tekmovanja celjskega poleg Laščanov udeležili tudi zaposleni iz % podjetja Komunale Celje, ki so med 52 ekipami iz vse nije dosegli največje število točk in tako bili absolut''^ govalci v športnih disciplinah in delovnih igrah. NI denarja za črpalke Bo podvoz v Laškem ob vsakem večjem nalivu zaprt? Ob zadnjem močnem de- ževju v septembru je voda zalila tudi nov železniški podvoz na magistralni cesti med Celjem in Zidanim Mo- stom v Laškem. Podvoz je bil za nekaj ur zaprt, kar je pov- zročilo veliko nejevolje med vozniki, pa tudi med člani Slovenskega ekološkega gi- banja, ki od vseh odgovornih republiških ministrstev zah- tevajo o tem javno pojasnilo. Slovensko ekološko giba- nje se sprašuje, ah se bo »tre- merski zamašek«, ki je vrsto let nastajal le nekaj kilome- trov stran na isti magistralni cesti, zdaj preselil na želez- niški podvoz v Laškem. Za- nima ga tudi, zakaj ob nalivu niso delovale črpalke. Člani gibanja iz Celja so izvedeli, da je pri zadnjem zalitju podvoza šlo za meteorno vo- do, saj so zaklopke prepreči- le dotok vode iz bližnje Sa- viiye. Železniški podvoz na ma- gistralki v Laškem so kljub temu, da dela še niso bila končana, odprli za promet maja letos. Glavni izvajalec je bilo celjsko podjetje In- grad, ki pa je po besedah Štefana Gorinška, v celoti opravilo vse svoje pogodbe- ne obveznosti. Zato sedanje nevšečnosti ne zadevajo več njihovega podjetja, ampak predvsem republiko oziroma Direkcijo za ceste, ki je tudi edini investitor. V Ingradu pra^djo, da ob zadnjem de- ževju črpalke v podvozu niso delovale zato, ker jih pač še ni. Direkciji za ceste je na- mreč zmanjkalo denarja, za- to bo črpališče uredila šele prihodnje leto. Letos je obja- vila le razpis, s katerim išče novega izvajalca. JI Zakon se Izvaja prepočasi Združenje lastnikov razlaščencev žalske podružnice na občnem zboru v Domu hmeljarjev v Tr- navi so se na občnem zboru zbrali člani Združenja last- nikov razlaščencev premože- nja Slovenije, podružnice Žalec. Poleg 250 razlaščencev iz žalske občine se je zbora udeležilo tudi nekaj gostov, med njimi predsednik Slo- venske ljudske stranke, Mar- jan Podobnik, dr. Franc Za- gožen, poslanec v državnem zboru Janez Kopše, načelnik upravne enote Žalec Marjan Žohar, predstavniki politič- nih strank in predsednik ZLRP Slovenije, Franc Iz- goršek. O delu podružnice je govo- ril njen predsednik Emil Fin ter in povedal, da so se V Žalcu sestajali in trudili po svojih močeh z občin^imi in upravnimi organi. Marjan Podobnik je v svojem govoru poudaril, da razlaščenci po- gosto ne ločujejo dovolj, kdo jih dejansko podpira, saj imajo sicer načelno podporo pri vseh. Na občnem zboru je načel- nik upravne enote Marjan Žohar predstavil trenutno stanje v zvezi z denacionali- zacijo v žalski občini. Pove- dal je, da je bilo vloženih 763 zahtevkov, ki jih je do začet- ka leta reševal samo en na občini zaposlen delavec, vsi drugi pa pogodbeno. V vsem obdobju od sprejetja zakona je bilo v celoti rešeno 125 zadev, od tega v letošnjih osmih mesecih 54. Vrnjenih je bilo 352 ha kmetijskih po- vršin, 880 ha gozdov, 2700 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč, 390 vlog pa do se- daj sploh ni bilo obravnava- nih. Ob koncu štiriume raz- prave so sprejeli številne sklepe. Vsem strankam slo- venske pomladi predlagajo, da v svoje volilne programe uvrstijo tudi hitrejše izvaja- nje zakona o denacionaliza- ciji, saj je 200 tisoč razlaš- čencev pomembno volilno telo. Vladi predlagajo, da za- menja upravni odbor sloven- skega odškodninskega skla- da, ministru za pravosodje pa predlagajo, da poskrbi za učinkovito izvajanje tega za- kona. T. T. Priznanja z zamudo V žalski občini so vsako leto podeljevali občinska priznanja na osrednji pri- reditvi ob občinskem prazniku. Letos se je za- taknilo, ker svetniki niso odločali o nagrajencih, to pa bi storili, je bilo slišati na zadnji seji, če bi pra- vočasno dobili predlog. Kakorkoli že, na zadnji seji so svetniki odločili, da bodo občinski grb po- delili Jožetu Planincu iz Griž in sicer za ohranja- nje kulturne dediščine pri obnovi cerkve. Plaketi pa bosta prejela Franc Go- lavšek iz Šempetra ter Stanko Novak s Polzele. Svetnikom zdaj preosta- ne le še to, da se dogovo- rijo, kdaj in kje bodo po- delili priznanja izbranim nagrajencem, predvido- ma se bo to zgodilo na začetku ene izmed pri- hodnjih sej občinskega sveta. IB it. 41. - 12. oktober l9fS NASI KRAJI IN LJUDJE Beguiem za legionarja ^nc Glavica Je kot vojak v francoski tujski legiji prejel oHllkovanla 50 let po Junaški smrti pilo je na začetku tridesetih u ko so slovenski fantje in ^ije na veliko romali v tuji- ^ na delo za kruh, s katerim i( domovina tako zelo skopari- f IVled njimi je bil tudi dvaj- ^'tletni Franc Glavica. Dolgo j. 0a stran dajal vsak fičnik, si je lahko kupil nepovrat- vozovnico za železno cesto, 'francija je bila zanj obljublje- na dežela. pa ni ravno obljubljena, je kmalu spoznal med tam- kajšnjimi knapi v rudniku, ko jetežačil od zore do mraka, od j^-aka do dne, kot bi rekel naš pesnik. Jeseni leta 1935 se je jjjločil, da si bo lepšo prihod- nost ukrojil med vojaki - borci jnže se je znašel v tujski legiji, gil je hraber borec. Padel je y eni izmed neštetih bitk. Mi- nuli petek je v hotelu Dravinja v Slovenskih Konjicah post- humno prejel petero odliko- vanj ■ Njegov poročnik Rajko Cibic, jih je sam prinesel iz pVancije in s tem izpolnil ob- ljubo, ki mu jo je bil nekoč dal. Tri leta iskanja Naš rojak Rajko Cibic, do- ma iz krajev, kjer se reka Vi- pava izliva v Sočo, se je kot politični preganjanec in proti- komunist prav tako znašel vFranciji. In tudi v tujski legi- ji, kjer je hitro napredoval do poročnika. Pisalo se je leto 1945, ko sta šla oba legionarja, rojak Franc Glavica in njegov poročnik Rajko Cibic, na fron- to v Indokino. V Indokini je Glavica heroično zaključil svojo vojaško kariero, ko je, ikupaj s petnajstimi soborci, padel v zasedo. Kot da bi slu- til, da bo ta bitka zadnja, je stopil k svojemu nadrejenemu Iga prosil: »Gospod poročnik fibic, če umrem, poiščite moje domače in jim povejte, da sem padel in da sem bil hraber le- jionar, ki ni nikoli pozabil na svojo rojstno vas.« In bil je za- res neustrašen borec, ki je imel za sabo težke bitke na frontah v Maroku, Indokini, Senegalu, Franciji, Nemčiji, Tuniziji, pa spet v Maroku in spet v Indo- kini, kjer je 5. maja 1947 padel v regiji Phan Ri. Pred tremi leti je bilo, ko je Rajko Cibic po dolgem času obiskal nekropolo Frejus v Franciji, kjer je Franc Glavi- ca pokopan, skupaj s 23 tisoč francoskimi vojaki. Takrat se je spomnil na svojega vojaka Slovenca in na dano mu oblju- bo izpred pol stoletja. Sklenil je, da jo bo izpolnil in začela se je tri leta dolga pot iskanja sorodnikov, da bi jim lahko izročil odlikovanja, ki jih je Franc Glavica prejel kot vojak tujske legije. Rajko Cibic se je v Franciji najprej obrnil na glavni štab tujske legije, da bi mu od tam sporočili rojstni kraj borca njegove čete. Čez čas je prejel vrsto vojaških dokumentov, izpiskov, pogodb in pet vojnih odlikovanj vojaka Franca Gla- vice. Na enem izmed doku- mentov je pisalo, da je vojak Glavica rojen v kraju Zebolo- vo. Kraja s tem imenom pa na Slovenskem ni, je Rajko Cibic kmalu ugotovil in se odločil, da sorodnike svojega vojaka poišče preko sredstev javnega obveščanja. Pri tem mu je bil najprej v veliko pomoč Celjan Ivo Umek, zaposlen na RTV Ljubljana, pozneje pa zlasti radijski športni novinar Fran- ci Pavšer. Vrstila so se obvesti- la po slovenskih radijskih va- lovih, lani spomladi na Štajer- skem valu Radia Šmarje pri Jelšah. Takrat je bilo jasno, da je Zebolovo v resnici Zbelovo na Konjiškem. Oglasili so se poslušalci iz tega kraja in na- trosili vrsto koristnih infor- macij o svojcih, večinoma že pomrlih, Franca Glavice. Franci Pavšer je tako prišel tudi do naslova njegovega naj- bližjega še živečega sorodnika. To je nečakinja Marija Hafner, ki zdaj s svojo družino živi v Celju. Na petkovi svečanosti v hotelu v Konjicah ji je Rajko Cibic, slovenski rodoljub, ki živi v Franciji na območju Azume obale in ki skrbi za čim večjo in čim bolj kako- vostno promocijo mlade drža- ve Slovenije, izročil odlikova- nja legionarja prvega razreda Franca Glavice: dve spomin- ski medalji, medaljo za ra- njence in dva vojaška legi- onarska križca, dvoje zelo častnih vojnih odlikovanj. Tudi francoski konzul Na svečanosti ob posmrtni izročitvi odlikovanj vojaku Francu Glavici, so bili, poleg sorodnice Marije Hafner in Rajka Cibica ter Iva Umka in Francija Pavšerja, še francoski konzul v R Sloveniji, gospod Dominique Lopez, konjiški šupan Janez Jazbec in Mimica Kidrič, odgovorna urednica Radia Šmarje pri Jelšah. Kakšen je bil vaš vojak Gla- vica, smo med pogovorom v hotelu Dravinja v Sloven- skih Konjicah vprašali poroč- nika, gospoda Rajka Cibica: »Bil je dobra duša, preprost, a zelo pogumen mož, ki ni poz- nal nobene nevarnosti. Padel je junaško, do zadnjega diha je stiskal k sebi puškomitraljez, da mu ga nasprotnik ni mogel vzeti iz rok. Ta korajža je bila lastnost vseh Slovencev v tuj- ski l^ji. Najboljši vojaki so bili Spanci in Francozi, na tretje mesto pa bi lahko uvrstil vojake iz slovanskih držav, zlasti Slovence, zato ker znajo in zmorejo veliko potrpeti. Še- le na četrto mesto bi jaz uvrstil nemškega vojaka,« je povedal Rajko Cibic, ki je v Franciji pred kratkim napisal in izdal biografijo z naslovom Od Ljubljane do Mouginsa. Je nečakinja Marija kdaj srečala, poznala Franca Glavi- co? »Ne, poznam ga le po pri- povedovanju moje mame in stare mame ter tete in strica. Me je pa kar pri srcu stisnilo, ko sem šele zdaj izvedela, kako pogumen borec je bil in kaj vse je moral v bitkah pretrpeti. Vem, da je Francetova mama prejemala pet let francosko rento za svojim padlim sinom, nihče pa ni vedel, da je bil tako hraber bojevnik. Za objavo na Štajerskem valu sem izvedela od bratovega sošolca, ki živi v Zbelovem, in takoj sem se po telefonu oglasila Franciju Pavšerju. Odlikovanja bom hranila v Celju, vsakdo, ki to želi, si jih lahko ogleda,« je z roso v očeh pripovedovala sorodnica slovenskega vojaka - legionarja. Najtopleje pri sr- cu pa je njegovemu poročniku Rajku Cibicu. Izpolnil je ob- ljubo svojemu borcu, dano na- tanko pred petdesetimi leti. MARJELA AGREŽ Foto: MATEJ NAREKS V posebnih okoliščinah sta se srečala francoski konzul in konjiškfzupan. Rajko Cibic izroča Mariji Hafner fotografijo nekropole, kjer je pokopan njen sorodnik, legionar Franc Glavica. KOMENTIRAMO Ne, hvala! Droge - ne hvala, da življe- nje - to je bilo vodilo letošnjega tedna otroka. Kljub temu, da je tema ob tednu otroka vsako leto drugačna (na republiškem otroškem parlamentu jo izbe- rejo učenci), je program spremljajočih prireditev v tem tednu bolj ali manj vsako leto enak. Res je, da so teme, ki jih učenci obravnavajo na otro- škem parlamentu, vsako leto druge, vendar so tudi proble- mi, ki jih učenci obravnavajo, vsako leto enaki. Kot vsako le- to, so tudi tisti, ki še ne kadijo, povedali, kako grozno se jim zdi, ker pri sosedovih kadi cela družina... Zanimalo pa jih je, na primer tudi, na katero šte- vilko naj pokličejo sošolci, ki imajo probleme (in ali se bo tistemu, ki bo klical na to šte- vilko, oglasila svetovalka klica v sili ali vroči telefon...). Pozitivno na letošnjem par- lamentu je bilo dejstvo, da se ga je udeležilo veliko strokov- njakov (direktor Centra za so- cialno delo, predstavnica UNZ, šolske psihologinje...), ki so učencem skušali odgovo- riti na številna vprašanja. Vendar je bilo več kot očitno, da se trudijo bolj kot ne za- man. Kljub temu, da naj bi se na osrednji parlament pripra- vili že na šolah, in da je na večini osnovnih šol otroški parlament resnično bil organi- ziran, je bilo videti, da učenci na razpravo sploh niso pri- pravljeni. In ocena parlamen- ta? Učenci, ki so se ga udeleži- li, so povedali svoje, zamudili tri ure pouka in izbrali pred- stavnike za republiški otroški parlament. Konkretnih skle- pov niso sprejeli. V čem je teža va ? Parlamen ta se vsako leto udeležita po dva, trije predstavniki z vsake šole in večina jih govori o nekom tretjem. Otroci, ki se udeležijo otroškega parlamenta, so po- navadi idealni. Skorajda že po pravilu ne kadijo, ne pijejo, v družbi so dobro sprejeti in s starši se dobro razumejo... Le kje so v času parlamenta otroci, s katerimi ni tako ide- alno? So mogoče vprašani ma- tematiko, dobijo cvek? Po po- uku pokadijo cigareto (sami, ker se sošolci nočejo družiti z njimi), potem pa odidejo do- mov, kjer jih čakata pijan oče ali prezaposlena mama? Le kaj se bo zaradi otroških parlamentov in številnih glo- bokoumnih razprav spremeni- lo zanje? NINA M. SEDLAR Z otroških parlamentov Ha otroških parlamentih so učenci prejšnji teden ourasllm preUstavlll najbolj pereče probleme v okviru vomia letošnjega tetina otroka v okviru tedna otroka se je prejšnji t»len tudi na Celjskem dogajalo marsi- kaj. Eden glavnih dogodkov je bil otroški parlament v celjskem Narodnem domu, ^ so se ga udeležili predstavniki večine <^eljskih osnovnih in srednjih šol. Tema letošnjega parlamenta je bila •Da bi zmogel reči ne - hvala, drogam, 'cigaretam, aidsu...« Na marsikateri šoli ^ se na osrednji parlament, ki je bil prejšnjo sredo, pripravUi že prej, in sicer 'sko, da so parlament na temo letošnjega '*dna otroka pripravili že na šoli. Tako so na IV. Osnovni šoli v Celju kot Sostjo na parlament povabili dr. iUenko ^okalj, vodjo Lokalne akcijske skupine ^ boj proti drogam. Dr. Kokaljeva je Ogovarjala na vprašanja učencev, med ?^adimi parlamentarci pa se je razvila '^di zanimiva razprava, predvsem o tem, ^.kaj je med mladimi vse več zasvojeno- I % in ugotoviU so, da je glavni vzrok za ^ premalo pozornosti, ki jo otrokom na- f^^njajo starši. Spraševali so se tudi, ka- ^0 se upreti družbi, ki zavaja, kako takš- družbo zapustiti... V poročilu s par- ^enta so učenke Maja Cokan, Iris Win- in Darja Kresnik, ki so sodelovale ' ^di na osrednjem parlamentu zapisale, ^ So na vsa vprašanja sicer dobili logič- r odgovore, vendar je o teh stvareh lah- J° govoriti, ko pa se mladi znajdejo , konkretni situaciji, ponavadi ne vedo, ^ako reagirati... Poročilo s šolskega prtamenta so nam v uredništvo poslali /'^i z OŠ Kozje. Na tej šoli je parlament j'^la vodja šolske skupnosti Ljudmila ^^bec, poleg predstavnikov razredov pa Ca b^l! povabljeni tudi gostje dr. Branki- •^ilič, ravnatelj Ivan Stendler, učitelji- ca Silva Sikošek in svetovalna delavka Marinka Drofenik. Učenci so razpravljali o pomenu aktiv- nega preživljanja prostega časa, o ogro- žajočih vplivih, ki prihajajo iz okolja. Predlagali so, da bi moralo biti v kraju več organiziranih in vodenih popoldan- skih aktivnosti, več bi se morali pogovar- jati o problemih, vendar zaradi pomanj- kanja časa staršev to dostikrat ni mogo- če. Kot je zapisala Marinka Drofenik, so učenci na parlamentu ugotovili, da je veliko stvari, o katerih bi lahko izmenjali svoja mnenja in stališča, zato so predla- gali, naj bi se otroški parlament sestajal enkrat mesečno. Predlog je bil s strani vodstva šole z odobravanjem sprejet. Tudi občinski parlament, ki je bil prejšnjo sredo v Narodnem domu v Ce- lju, je minil predvsem v diihu vprašanj mladih. Kot na šolskih parlamentih so mladi tudi tu izpostavili predvsem pro- blem zavajajoče družbe, premalo časa, ki si ga vzamejo starši, govorili pa so tudi o koristnem preživljanju prostega časa. Na otroškem parlamentu so izvolili tudi predstavnike za republiški parlament, ki bo novembra v Ljubljani. Iz občine Štore se ga bosta udeležili Mateja Zakelšek in Karmen Zupane iz OŠ Štore, iz celjskih srednjih šol pa Polona Dovžan iz Prve Girrmazije Celje in Tina Huremovič iz Gimnazije Lava. NINA M. SEDLAR Fotografija je s parlamenta, ki je bil 3. oktobra na IV. OŠ v Celju. Šf. 41. - 12. oktober 1995 KULTURA Obnova loškega oltarja v cerkvi v Ločah so pri- čeli z obnovo enega stran- skih oltarjev. Zahtevno re- stavratorsko delo opravlja Tone Podkrižnik iz Šent- jurja, kasneje pa se mu bo pri delu pridružil še sin, ki je akademski restavrator. Oltar v loški cerkvi je le- sen in izhaja iz dobe roko- koja iz druge polovice 18. stoletja. Kasneje je bil več- krat prebarvan. Tako je re- stavrator odkril poleg os- nove še dve plasti barve, ki ju sedaj skrbno lušči, da bo prišel do originalne mar- moracije, ki se ponekod že vidi. Stebre oltarja so na- mreč v originalu obdelali tako, da so videti kot iz kamna. J.H. Kronika XX. stoletja Prejšnji teden je založba Nova revija predstavila prve- ga od dveh zvezkov obsežne Slovenske kronike XX. stolet- ja, ki zajema čas od leta 1900 do leta 1941. Slovensko kroniko XX. sto- letja, obsežno delo, ki je zas- novano kot barvit mozaik kratkih zgodb iz slovenske po- litične, gospodarske, socialne in kulturne zgodovine, lahko ocenimo za največji založniški podvig v letu 1995. Podvig že zaradi tega, ker je pri njenem nastanku sodelovalo kar ose- mindvajset slovenskih zgodo- vinarjev mlajše generacije, specialistov za posamezna ob- dobja in probleme, še bolj pa zaradi vsebine. Avtorji so na- mreč več kot neobremenjeno in nadvse nazorno predstavili burno slovensko zgodovino XX. stoletja (torej obdobja, v katerem so Slovenci prežive- li tri večnacionalne države in se uspeli potrditi kot nacija, so pa bili tudi v času najhujših preizkušenj tragično razdelje- ni), pri čemer so več pozorno- sti kot kdaj koli doslej nameni- li tudi življenju Slovencev po svetu in temam iz zgodovine vsakdanjega življenja. Več kot štiristo kratkih zgodb in osemsto domiselno izbranih ilustracij, ki učinko- vito dopolnjujejo poljudno na- pisani tekst, v marsikaterem segmentu bistveno dopolnjuje podobo slovenske zgodovine v času od preloma stoletja do izbruha prve svetovne vojne. Skupaj z uvodnimi teksti, ki so jih prispevali dr. Peter Vodo- pivec ter področni uredniki (Janez Cvim, Petra Svoljšak, Jurij Perovšek in Egon Peli- kan), pa pomenijo dobro pod- lago za morebitno sintezo slo- venske zgodovine XX. stoletja. Drugi zvezek Slovenske kronike XX. stoletja, ki bo za- jel obdobje od druge svetovne vojne do leta 1995, bo predvi- doma izšel konec novembra, v pripravi pa je tudi že Sloven- ska kronika XIX. stoletja, ka- tere uredništvo je prevzel dr. Janez Cvirn. Seveda namerava založba Nova revija v nasled- njih letih kronikalno pokriti tudi ostala starejša obdobja slovenske zgodovine. JC Cvet na Dobrni in v Vatikanu Vokalna skupina Cvet Društva medicinskih sester Ln zdravstvenih tehnikov Celje bo nocoj ob 19,30. uri nastopila v Zdraviliškem domu na Dobrni, kmalu zatem pa članice skupaj s gostjo, harmonikarko Tanjo Čretnik, potujejo v Vatikan, kjer bodo v sredo, 18. oktobra, nastopile na avdienci pri svetem očetu papežu Janezu Pavlu II. IS »StoletnikI« navdušili Celjsko pevsko aruštvo v Laškem Minuli petek je celjsko pev- sko društvo naposled le dobilo termin tudi v laškem Kultur- nem centru. Pod vodstvom Ed- varda Goršiča je ta odličen mešani zbor pripravil enega zadnjih jubilejnih koncertov ob stoletnem obstoju, h kate- remu štejejo tudi leta, ko so prepevali pod imenom KUD France Prešeren. Zbor in dirigent Laščanov nista popeljala le od skladbe do skladbe, marveč tudi skozi zgodovino društva. Program so v tem letu imeli prirejen na to »vižo«. Predvsem so izbirali med skladbami skladateljev, ki so v preteklosti vodili nji- hov zbor. Program je povezo- val dirigent Edvard Goršič sam, kako ne, saj je kot pisec dragocene knjižice »Kdor naš si, z nami poj!« gotovo med vsemi člani zbora najbolje sez- nanjen s preteklostjo in delo- vanjem Celjskega pevskega društva. Gotovo je bilo tudi drugod, kjer so jubilejniki go^ stovali, tako kot v Laškem. Zanimiva pripoved o pesmi, pesniku, skladatelju, a tudi o dogodkih pri izvajanju, pod- voji pozornost občinstva in ta- ko je bilo tudi tokrat. Daje društveno pesem, »Kdor si naš, z nami poj« za zbor zložil Anton Aškerc, je, razumljivo, na občinstvo naredilo poseben vtis. Tako kot sporočilo, da je Celjsko pevsko društvo na po- vabilo laškega bralnega dru- štva leta 1913 pelo v Laškem. Ne sicer prvič in potem še mnogokrat, vendar da so prišli iz Celja v Laško »korporativno peš«, to ostane v ušesu. Spored, ki so ga celjski pev- ci izvedli v Laškem dokazuje, da so kot zbor samosvoji in da jim je umetniški vodja »pisan na kožo«. Ne držijo se običaj- nih koncertnih »šimljev«, res- nemu dodajo kaj lahkotnega, kot sami pravijo, tudi za svojo dušo. Ravno zaradi te nekon- vencionalnosti je že tako do tančin ubran kolektiv še bolj navdušil. Enkrat spet malo drugače, smo si mislili - in tudi rekli. Žal, je treba dodati, je večer lepega petja iz Celja sovpadal z elitno prireditvijo v laškem zdravilišču. Laško je vendarle premajhno za dve, čeprav vse- binsko različni, glasbeni pri- reditvi. Pa vendar, vsaj pevske srenje, ki je v tej občini kar razsežna, bi bilo lahko več. Imeli bi čemu prisluhniti in se česa tudi naučiti. JURE KRAŠOVEC Ex-tempore Dobrna '95 Tudi letos so na Dobrni or- ganizirali tradicionalno likov- no kolonijo, na katero so pova- bili večje število slikarjev. Razstava, ki bo postavljena še do konca tedna, prikazuje dela, nastala na letošnjem, že štirinajstem ex-tempore. Pri- javilo se je šestnajst udeležen- cev, in ti so iskali najrazličnej- še motive v samem kraju in njegovi okolici. Prostor je bo- gat s privlačnimi naravnimi posebnostmi kot tudi z arhi- tektonsko kulturo, ki obsega izvirne kmečke hiše, srednje- veške gradove in sodobne ur- bane zgradbe. Slikarji so vsak po svojem občutku izbirali po- samezne prizore in ustvarili vrsto del s prikazom lokalnih posebnosti. V večjem delu je predstavljeno slikarstvo, ki izhaja iz realistične osnove, v nekaterih primerih pa gre za manj zavezujoče usmeritve, s poudarkom na trenutnih im- presijah in odmikom od mime- tičnega preslikavanja; s tem so naredili zanimivo razstavo z različnimi individualnimi pristopi. Podeljene so bile tudi na- grade, med katerimi je najviš- jo dobil Jože Marine, drugo Adolf Pen, dobitnica tretje na- grade pa je Mojca Vilar. Na ex-tempore so sodelovali še Cecilija Bemjak, Ibro Džuh- mur, Džemal Djokovič, Srečko Škobeme, Niko Ignjatič, Iztok Šmajs, Matjaž Mavser, Ida Re- bula, Rozina Šebetič, Emilija Erbežnik, Marija Zavolavšek, Alojz Zavolavšek in Stane Pe- trovič. BORIS GORUPIČ Likovna kolonija 95 Zveza kulturnih organizacij Žalec in likovna sekcija DPD Svoboda Polzela sta v soboto pripravili že peto likovno kolonijo na Polzeli in v njeni okolici. Na koloniji, ki je posvečena krajevnemu prazniku Polzele, je sodelovalo 22 likovnikov - ama- terjev iz širšega celjskega območja in sicer Judita Cukjati, Aleš Hofman, Borislav Hol, Nataša Horvat, Irena Pevnik, Anica Tamše, Savina Vybihal, PUar Wallas, Aleš Stojanovič, Jurij Godec, Heda Vidmar, Arpad Šalamon, Ivek Kolar, Štefka Kordeš, Irena Guček, Jože Hohkravt, Oskar Sovine in Vika Meh. Po končanem likovnem ustvarjanju so v mali dvorani doma Svobode na Polzeli izbrana Ukovna dela razstavili. Ob tem so pripravili krajši kulturni program, razstava bo odprta do 15. oktobra vsak dan med 10. in 12. ter 16. in 18. uro. Na sliki: Udeleženci pete likovne kolonije na Polzeli. T. TAVČAR Barvite abstrakcije V Savinovem Salonu v Žal- cu si je mogoče ogledati raz- stavo slik in grafik Lojzeta Logarja. Gre za enega dejavnejših domačih umetnikov, ki je do- segel pomembne rezultate predvsem na področju grafike. Iz te likovne discipline je tudi dokončal specialko na ljub- ljanski Akademiji za likovno vunetnost v Ljubljani in sicer pri prof. Riku Debenjaku in prof. Marjanu Pogačniku leta 1970. V sedemdesetih letih je bil študijsko v Nemčiji, sedaj pa živi v Ljubljani, kjer je do- cent na ALU. V preteklem ob- dobju se je Logar uveljavil kot eden najzanimivejših umetni- kov svoje generacije, o čemer priča množica njegovih raz- stav. V domačem in medna- rodnem prostoru je prejel veli- ko število nagrad in priznanj, med drugimi nagrado Prešer- novega sklada, Jakopičevo na- grado in več nagrad na razUč- nih grafičnih bienalih. Na razstavi v Savinovem sa- lonu se Logar predstavlja kot grafik in slikar. Obeh medijev se loteva drugače, predvsem z vidika tehnološke obdelave, medtem ko ima pri obeh zelo podoben slogovni pristop. Po- vršino razdeli na več ploskev, ki jih različno obarva. V neka- terih so poudarjene čiste bar- ve, dopolnjene s posameznimi potezami, oziroma lisami, dru-. ge so nekoliko bolj grobo strukturirane, nekatere plosk- ve pa so oblikovane kot deko- rativni omamenti. Uporablja preplet spontanih, organskih oblik, z bolj trdimi, geometrij- sko naravnanimi. Dela imajo jasen abstrakten značaj, v po- sameznih fragmentih pa lahko odkrivamo različne like in po- dobe, predvsem stilizirane motive ženskih aktov in ra- zlične simbolične poudarke. Logarjeva dela so zanimiva tudi z barvnega vidika, saj gre za preplet bogatih, intenzivnih barv, med katerimi prevladu- jejo toplejši toni. BORIS GORUPIČ V objemu žensk Piše: Tadej Ča(J »Pesniški festival« je festi- val Mesto žensk oziroma Med- narodni festival sodobnih umetnosti, ki se v Ljubljani s predstavo Jan zonder Vrees belgijsko-španske skupine prične jutri, poimenoval eden od ljubljanskih mestnih svet- nikov, ko se je skupaj z drugi- mi odločal, koliko denarja bo namenil pričujočemu projek- tu. Mimogrede, festival si je zamislila in ga v sodelovanju z Uradom za žensko politiko pri Vladi Republike Slovenije tudi organizirala, Uršula Ce- tinski. Zanimivo, možakar, ta svetnik, se je končno odločil in »pesniškemu festivalu« (na- knadno somu kajpak razložili, da ne gre za pesnike, marveč za umetnice vseh umetniških praks z vsega sveta in za enega največjih festivalov, ki jih je bila kdaj koli in kadarkoli de- ležna tale naša deželica) od- meril njegov »kos kruha«. Ob- ljubil je celo, da se bo takih in podobnih mitingov, na katerih so najrazličnejši veljaki in na katerih se kopiči na kilograme in kilograme majhnih sendvi- čev. Vino pa menda teče kar v potokih. In to tisto izbrano. In take priložnosti res ne gre zamuditi. Poslanec oziroma svetnik gor ali dol. Ostal bo margina- lec. In za festival Mesto žensk pozabljen in skrajno nepo- memben. Ker kaj pa koga bri- ga, kdo je tisti, ki se skupaj s svojo četico odloča, koliko in komu bo kapnilo kaj sredstev iz mestnega proračuna. Po- memben je festival. Predvsem in izključno festival. Ah, kaj festival? Pomembne so ženske. Tiste jasno, ki se nam bodo v taki ali drugačni podobi in obliki na festivalu predstavile. In sama ideja festivala. Mesto žensk? Hmm. Pet dni bo slo- vensko glavno mesto v znaku žensk. Mesto bodo preplavile ženske. Kamorkoli se boste ozrli, tam boste zagledali žen- sko. Ustvarjalko, obiskovalko, organizatorko, spremljeval- ko... Priložnosti za sodobne donhuane se bodo po^ kot na pladnju. Samo vzej JO bo treba. Si postreči, sJtj ka. Dogodkov bo namreč ti zelo veliko, da je ne le teo;^ no, marveč tudi praktično, vsem nemogoče vse spoz^ speča ti, jo zapeljati, na (o sten rekord kar mirno po^ Žensk bo absolutno preveč kakor pravi nepisan zakon, cimo Murphyjev zakon, 1 kjer je izbira hudo in preg no velika, tam se največl ničesar ne izbere. In bojijij da bodo le redki med tisij izbranci, ki jih bo doleteka lost, da si bodo imeli prili nost sploh kaj izbrati. Zal\ ostali bomo le statisti. Mi bomo le statisti. Le nemioi zovalci dogodkov. Do besi nam bo le v redkih prm dano priti. Hja, samo pogk si simpozijski del festm Med vsemi tistimi okro^ mizami in simpoziji, dek mi, z izjemno redkimi izješ mi, ni moškega predstavi Ne le naše poglede, tudin misli bodo torej krojile žeid Še sreča, da nam je dovolji prisostvovati dogodkom \ simpozijem. Ja, še sreča. M dimo hvaležni ženskam, da nam namenile vsaj to mili Milost prisostvovanja. Psk sanja in gledanja. Sicer p kadar so na sporedu »zd zadeve«, takrat imamo ni priložnost za posamezne p ge. In namesto, da bi tm pobegnimo. Pobegnimo a skam. Ali pa se jim pridruh in jim zaploskajmo. To so vsekakor zaslužile. Pret-a-porter satirična komedija Režiser in producent: Robert Altman, vloge: Kim Bas- singer, Marcello Mastroianni, Sophia Loren, Julia Roberts, Tim Robbins, Lyle Lovett Dvakrat letno se mondeno občinstvo zbere v Parizu na največji modni prireditvi pret-a-porter. Uredniki, novi- narji, fotografi, kupci, bogataši in znani ljudje se zberejo, da bi si ogledali najnovejše kolekcije najbolj znanih sve- tovnih kreatorjev. Kljub vsemu se prava predstava odvija za kulisami, v hotelskih sobah, na zabavah in v ateljejih kreatorjev. To je teden, zapolnjen z govoricami, tekmoval- nostjo, izdajstvom, prešuštvom in strastnim seksom. Robertu Altmanu se je ideja za film o zakulisju visoke mode porodila pred desetimi leti, ko sta z ženo obiskala pariški pret-a-porter. V filmu je uporabil okoli 30 različ- nih likov: kreatorjev, manekenk, urednikov, novinarjev, fotografov, trgovcev. Zgodba se dogaja v tednu, ko na modnih pistah prikazujejo kolekcijo za jesen in zim"' svetovno znane filmske zvezde so se pomešale med res- nične ljudi iz modnega sveta in tako pripomogle k nap^' dokvimentami podobi filma, ki je postala režiserjev zaš- čitni znak. Snemalna prizorišča so bili različni konci Pariza. R^^' nične manekenke, kupci, novinarji in kreatorji so ^. zbrali, ko je Altmanova ekipa začela snemati v imenit^ pariški restavraciji Le Doyen na Elizejskih poljanaJ" Kamere so snemale tudi, ko je Bulgari pripravil razkošn^ zabavo ob predstavitvi kolekcije modnega nakita. K" zanimivost: na vabilih je pisalo, naj Altmanove igral"^ nagovorijo z imeni likov, ki jih igrajo, aU kar preprost z dragec oziroma dragica. . Filmski ustvarjalci so vedeli, da bo sodelovanje z moo' nimi kreatorji velik problem. Altman je v šestih mesec^ obiskal na ducate revij - in diplomatske poteze so ^ obnesle: Christian Dior je zastonj oblekel Sophio Lor«^' Nino Cerrutti je izdelal dizajne za oblačila Richarda /''^ Granta. za garderobo pa so poskrbeli tudi Yves Sai^ Laurent, Vivienne Westwood in Xuly Bet. Tudi reviji E^' in Vogue sta natisnili reviji z reklamami za izmišlja" kreatorje. Šf. 41. - 12. oktober t995 11 KULTURA Muzelska razstava o razvoiu Štor nazoren prikaz poti oti agrarnega zaselka tlo InilustrUskega kraja na ogleil ao 15. povembra v Muzeju novejše zgodovine v Celju so v ponedeljek zvečer slovesno odprli pregledno raz- stavo o razvoju Stor od časov, ko je bilo to območje še agrar- pi zaselek, do leta 1945, ko so bile Štore že pomemben indu- strijski kraj. Pobuda za pri- pravo razstave je zrasla v Izo- braževalnem centru Železarne §tore, izšel pa je tudi poseben zbornik, v katerem je natanč- no opredeljena razvojna pot Štor. Po besedah direktorice Mu- zeja novejše zgodovine Celje Andreje Bihter sta pri pripravi razstave zgledno sodelovali občina Štore in delniška druž- ba Slovenske železarne, zato sta tudi ob slovesnem odprtju razstave spregovorila direktor Slovenskih železarn mag. Alojz Vrečko in štorski župan Franc Jazbec. Gradivo, ki je na ogled, so prispevali v Zgo- dovinskem arhivu Celje, Osrednji knjižnici Celje, druž- bah Ingstor in Intro Sloven- skih železarn. Izobraževalnem centru Železarne Štore ter se- veda Muzeju novejše zgodovi- ne Celje. Zvečine na osnovi gradiva, ki ga je v okviru svo- jega dela v štorski železarni skrbno zbral in hranil Jože Kragelj, je podobno razstavo o razvoju železarstva septem- bra leta 1989 postavil zgodovi- nar Janez Cvirn, tokratna po- stavitev pa je razširjena in pregledno zaokrožena z do- datnimi besedili v zborniku, ki je izšel ob razstavi. Razstavo >Štore: od agrar- nega zaselka do industrijskega kraja< je pripravila Iris Hertiš, kustosinja Muzeja novejše ,zgodovine Celje, ki ji je ta raz- stava tudi prvi večji in zahtev- nejši samostojni projekt. V prikazu spreminjanja oziro- ma razvoja kraja od sredine 19. stoletja do leta 1945, je da- la poudarek rudarstvu in žele- zarstvu kot dvema elemento- ma, ki sta zaznamovala ob- močje in povzročila tako velik prerod. Prva dva razstavna prostora sta namenjena kro- nološkemu prikazu razvoja Štor, predstavljeno je pred- vsem pisno in slikovno gradivo ter razglednice, svoj prostor pa so v vitrinah dobiU tudi ru- darski predmeti ter lutka, oblečena v slavnostno rudar- sko uniformo iz začetka 20. stoletja. V tretjem in četrtem razstavnem prostoru so na ogled predmeti iz kovačnice, šamotarne, livarne in valjame, ki so bili iz železarske proiz- vodnje izločeni kmalu po letu 1945, muzej pa jih hrani od začetka 90.ih let. Celotno raz- stavo, za katero so posebej iz- delali tudi zanimive kovinske vitrine in panoje, dopolnjuje še ogled videofilma, ki prika- zuje delo v različnih obratih železarne takoj po 2. svetovni vojni. V zborniku, ki ga je tako kot razstavo oblikovala Jana Špendl, so predstavljene Štore v predmarčnem obdobju av- torja Bojana Cvelfarja, delov- ni dan železarske družine mag. Karle Oder, Štore na starih razglednicah Andreje Rihter, demografski razvoj v Štorah Branka Goropevška ter začet- ki rudarstva in železarstva in njihov vpliv na razvoj samega kraja, kratek pregled zgodovi- ne po letu 1945 in beseda o razstavi avtorice Iris Hertiš. IVANA STAMEJČIC Foto: EDI MASNEC PRIREDITVE V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek 13. oktobra ob 19.30, koncert Vokal- ne skupine Cvet, pod vodstvom Vide Bukovac. V avli študijske knjižnice v Celju je na ogled razstava Zgodovina vezave in naš odnos do knjige, ki jo je pripravil Matjaž Papler. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 19. oktobra na ogled razstava likovnih del aka- demskega slikarja Lojzeta IjO- garja. Na osnovni šoli Petra Šprajca- Jura v Žalcu si lahko ogledate razstavo 7. bienala otroške gra- fike Žalec 1995. V Likovnem salonu v Celju bo do 20. oktobra na ogled razstava Romana Makšeta z naslovom Belo. Na gradu Podsreda v Kozjan- skem parku bo do nedelje, 15. oktobra še na ogled razstava Go- tika na Kozjanskem. V knjižnici v Šentjurju bo do 20. oktobra odprta razstava Boži- darja Ščurka. Na gradu v Velenju razstavljata Anita Kranjc in Boris Oblišar. V likovnem salonu gradu v Slo- venski Bistrici je na ogled raz- stava dokumentarnih fotografij z naslovom Jakutski utrinki, av- torja Danila Utenkarja- V Zdravilišču Laško bo do konca oktobra odprta razstava slik na svili ter akvarelov, olj in aranž- majev dipl. ing. arhitekture Marjete Zajec. V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko ogledate razsta- vo Štore: od agrarnega zaselka do industrijskega kraja, do kon- ca leta pa bo v otroškem muzeju Hermanov brlog, še na ogled razstava o denarju. Danes, v če- trtek 12. oktobra ob 16.30, pa si lahko v Hermanovem gledališču ogledate tudi lutkovno predsta- vo Tobija, gledališča Fru fru iz Ljubljane. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do 16. de- cembra na ogled razstava Glas- ba skozi čas, starih grafičnih li- stov iz 18. in 19. stoletja, iz zbirk starih grafik donatorja Kurta Miillerja iz Švice. V hotelu Dobrna bodo jutri, v petek odprli novo razstavo sli- kark Jelke Kupec in Jožice Škof iz Novega mesta. V Pokrajinskem muzeju v Celju je odprta razstava Meščanstvo v provinci. V Galeriji sodobne umetnosti bo do 11. novembra na ogled raz- stava Skulpturalne metafore. V Zdravstvenem domu v Celju jc v tem mesecu na ogled razstava otroške likovne kolonije. V hotelu Merx razstavlja Tone Rožanc iz Dobrne. V avli Razvojnega centra Celje razstavlja Rajko Mlinaric. V upravnih prostorih Cinkarne Celje so na ogled dela Tonija Moharja. Union od 12. do 18.10. ob 17. in 20.30 ameriški film Pogumno sr- ce; Mali Union od 12. do 18.10. ob 16.30, 18.45 in 21. uri ameri- ški film Pret-a-porter; Metropol od 12. do 18.10. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški fUm Umri po- končno brez oklevanja. (Kinopo- djetje Celje si pridržuje pravico do spremembe programa). Kino Dobrna 14. ob 19. uri in 15. ob 17. uri ameriški film Ulični bojevnik. Kino Žalec 12.10 ob 20. uri, 14.10 ob 18. in 20 uri ter 15.10. ob 18. uri ameriški fibn Gašper, 13.10 ob 20. uri ter 15.10 ob 20. uri pa ameriški fUm Romanca v Miamiju. Kino Rogaška Slatina 13. in 14.10 ob 18. in 20. uri ameriški film Hitri in mrtvi. V knjižnici v Rogaški Slatini bo danes ob 18. uri, predavanje Si- mona Kravanje ob diapozitivih, o potovanju po Avstraliji, av- stralskih narodnih parkih in me- stih. V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo drevi ob 20. uri, večer folklore v izvedbi Aka- demske folklorne skupine Štu- dent iz Maribora. V dvorani Plesnega foruma bo jutri, v petek ob 21. uri, predsta- vitev orientalskih plesov, kot no- ve oblike rekreacije sodobne ženske. Plese bo predstavila Jas- na Knez iz Ljubljane. Gledališki abonma v Konjicah Po več letih je Kulturna organizacija Slovenske Konjice znova razpisala gledališki abonma. V sezoni 1995-96 se bodo v domačem kulturnem domu zvrstile štiri predstave, prva bo že 21. oktobra, in sicer Halštat Draga Jančarja v izvedbi SNG Trst. Decembra bo gledališka skupina Zarja iz Tmovelj prikazala Škrjančka, februarja pa bo komedija Smejči, v izvedbi SLG Celje. Marca prihodnjega leta se bo Konjičanom predstavila Ljubljanska drama ali gledališče iz Ptuja. Abonmajske vstopnice bodo naprodaj od 10. do 20. oktobra za 3000 do 3500 tolarjev. Cena vstopnic za posamezno predstavo pa bo od 800 do 1000 tolarjev. B.Z. Razstava Romana Makšeta v Likovnem salonu v Celju je odprta razstava kiparja Ro- mana Makšeta iz Ljubljane. Avtor sodi v generacijo vunetnikov, rojenih v prvi po- lovici šestdesetih let, diplomi- ral pa je na Akademiji za li- kovno lunetnost v Ljubljani, kjer je dokončal podiplomski študij leta 1991. Prve razstave je priredil že med študijskim obdobjem, nakar se redno predstavlja s samostojnimi projekti oziroma v okviru sku- pinskih razstav v naših in evropskih galerijah. Sodeloval je tudi na različnih delovnih simpozijih, za svojo ustvarjal- nost pa je prejel študentsko Prešernovo nagrado, lani je dobil štipendijo iz newyorške fimdacije PoUock-Krasner, le- tos pa je bil med nagrajenci na 12. mednarodnem bienalu ma- le plastike v Murski Soboti. Postavitvi v Likovnem salo- nu je Makse dal ime Belo. V ambient je postavil več ele- mentov, ki po njegovi navedbi same po sebi nimajo posebne- ga pomena, temveč učinkujejo skupaj kot celota. Gre za skulpture, sestavljene iz lese- nih plošč in položene v razUč- ne lege. Ob njih so postavljene konstrukcije pretežno iz ko- vinskih materialov, s poudar- jenim horizontalnim in verti- kalnim težiščem. Za umetnost Romana Makšeta je značilno, da se oddaljuje od konvenci- onalnega modela prezentacije skulpture in svojo dejevnost opredeljuje predvsem kot razi- skovanje razmerij med materi- jo, prostorom in praznino. Gledalec, ki se v prostoru na- haja med različnimi objekti, se med gibanjem sooča z dinami- ko, ki ustvarja drugačne per- spektive. Posamezen objekt dobiva nove vrednosti, če ga povezujemo s sosednjimi, ki jih je postavil v neposredno bližino, celota pa učinkuje kot svojevrsten organizem, v kate- rem prihajajo do izraza različ- ne vrednote, kot so likovna or- ganizacija, izraznost posamez- nih materialov, oblik in barv, ki kljub temu, da niso posebno izrazite, imajo svoje definira- no mesto v celotnem kom- pleksu. BORIS GORUPIČ Celje na Internetu Osretinla knjižnica Celje uvaja številne novosti za uporabnike Osrednja knjižnica Celje se lahko kljub finančni stiski pohvali z nekaterimi novimi projekti, ki so rezultat priza- devanj zaposlenih, da bi delo v oddelkih posodobili in še bolj približali uporabnikom. Do konca leta 1994 je imela knjižnica več kot 345 tisoč enot knjižnega gradiva, lani so pridobili še okrog 9 tisoč enot. Knjige tn ostalo gradivo si iz- posojajo prebivalci regije in tudi širšega območja v vseh celjskih oddelkih ter v Vojni- ku, Štorah in na Dobrni, tako da so lani opravili 490.749 iz- posoj. Osrednja knjižnica ima ne- kaj pomembnih knjižnih red- kosti kot sta Dalmatinova Bi- blija in Trubarjev Novi testa- ment, hrani več kot 60 starih zemljevidov, vse celjske prvo- tiske, Slomškovo zbirko, ob- sežno rokopisno zbirko, več kot 3 tisoč starih razglednic... Za racionalnejše delo uvaja knjižnica avtomatizirano vo- denje izposoje. Še pomemb- nejša novost pa je vključenost knjižnice v sistem Cobiss, ki pomeni povezavo 116 sloven- skih knjižnic in možnost vpo- gleda uporabnikov v njihove elektronske kataloge. S po- močjo osebnega račimalnika, modema in telefona je ta vpo- gled mogoč tudi od doma ali 2 delovnega mesta. Večji del stroškov za delovanje tega si- stema pokriva država, za manjše pa mora skrbeti knjiž- nica sama. To ji je uspevalo predvsem z dohodki iz člana- rin in zamudnin, ki pa jih mo- fa zadnje čase usmerjati v na- kup gradiv in pokrivanje ma- terialnih stroškov. V sodelovanju z Eurocomom ^ Osrednja knjižnica vključu- je tudi v računalniško omrežje Internet, v katerem bi radi predstavili Celje v obliki vod- nika, ki bi ga lahko vsebinsko dopolnjevali in spreminjali, ^temet je namreč dostopen ^se večjemu številu uporabni- kov in ponuja ogromne mož- nosti predstavitve. Namen knjižnice je oblikovati bogato •^azo podatkov o Celju in Ce- ljanih, od naravnih in družbe- nih razmer, zgodovine, utripa tn znamenitosti mesta, do turi- stične ponudbe, prireditev pa tudi predstavitev podjetij ter njihovih izdelkov. Pri tem pa seveda pričakujejo širšo pod- poro lokalne skupnosti, ki se v tem trenutku verjetno še ne zaveda dovolj, kakšne možno- sti ponuja projekt Celje na In- ternetu. Številne novosti ponuja tudi Oddelek za otroke na Gledali- škem trgu 4, ki v sodelovanju z vrtci in šolami pripravlja bi- V Osrednji knjižnici so se spomnili tudi generacije v tretjem življenjskem obdob- ju. Njim so namenjena različ- na predavanja in interesne de- javnosti. Sedež imajo v Oddel- ku za odrasle in mladino na Gledališkem trgu 6, vodi pa jih profesor sociologije Niko Veber. bliopedagoške ure, kjer se otroci seznanijo z delom knjiž- nice, kasneje pa jih navajajo na samostojno uporabo gradi- va. Ena od oblik takšnega dela je tudi Cicibanov klub za do- bro knjigo, ki je nastal v sode- lovanju z vrtcem Hudinja. Mnogi predšolski otroci radi pridejo k mesečnim uram pravljic, med šolarji pa je vse več zanimanja za knjižne uganke in reševanje Medna- rodnega knjižnega kviza. Le- tos je sodelovalo že 1.100 otrok, • kar je pomenilo velik uspeh v slovenskem merilu. T. CVIRN Popravek I*rejšnji teden je bil v člaiiku z naslovom Umet- niki v Šoštanju med raz- stavljajočimi avtorji pomo- toma izpuščen Ivo Kolar, ki se je predstavil s slikami večjih dimenzij z abstrakt- nim značajem. Retrospektivna razstava Mire Pregelj Galerija Kulturnega centra Ivana Na- potnika Velenje je pripravila retrospek- tivno razstavo pred skoraj tremi deset- letji umrle slikarke Mire Pregelj. Razsta- va bo odprta od 13. oktobra do 16. de- cembra 1995. Družinska poveza in kar dve izmed njenih sorazmerno redkih samostojnih razstav v naši dolini, so pogojevaU pri- pravo te študijske razstave. Vsebuje 160 del, od tega je 42 olj, 77 gvašev, 9 slik na steklo, 15 risb in 17 grafik. Zaradi po- manjkanja prostora v matični Galeriji bodo dela postavljena na dveh lokacijah: v Galeriji (Titov trg 5) in v galerijskih prostorih stalne zbirke na Velenjskem gradu. Gvaši, ki predstavljajo večinski delež, bodo razstavljeni v Galeriji, ostalo pa na Velenjskem gradu. Strokovna obdelava in celostna kata- loška predstavitev je zahtevala dve leti dela. V tem času pa je bU opravljen popis 1987 del, ki predstavljajo njen celoten opus. V slovenskem slikarstvu je zasedala povprečno mesto, s to predstavitvijo pa jo želimo bolj približati vsaj ljubiteljem in morda tudi poznavalcem umetnosti. Pri obdelavi je bilo odkritih veliko del, ki jo v razvojnem smislu približujejo vid- nim umetnikom njenega in sedanjega ča- sa. Morda jo bo prav ta razstava in pre- nosi v druge slovenske galerije dvignila iz pozabe in jo upravičeno postavila na vidnejše mesto v slovenski umetnosti. Njena zelo različna dela dokazujejo nje- no veliko sposobnost prilagajati se vsem materialom. V razvojnem delu pa je izra- zit začetek z barvnim realizmom in pre- ko ekspresivnega kolorizma se končuje z abstrahiranjem oblike in barve in okle- pa se le še barvne ekspresivnosti. Vse življenje je posvetila izključno slikar- stvu. Študirala je v Zagrebu (pri prof. Beci- ču) in v Beogradu. Že od leta 1928 je sodelovala v četrti generaciji skupaj z M. Malešom, O. Globočnikom, F. Pavlov- cem, N. Pirnatom in J. Mežanom. Bila je tudi članica kluba »Lada«. Razstavo spremlja katalog z mono- grafskim orisom avtorjev Milene Koren- Božiček in dr. Mirka Juterška ter doku- mentacijo (bibliografija, samostojne in skupinske razstave) Kornelije Križnic. MKB. Šf. 41.-12. oktober 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE Navdušen športnik v mlaHostl le Hoktor Mlodrag Vlaovič, specialist splošne kirurgije, raH Igral nogomet Njegova teta je delala v zdravstvu in že v zgodnji mladosti je prišel v stik z me- dicino preko pripovedovanj in obiskov v bolnišnici, predvsem v času dežurstev. »Navdušil sem se nad medicino in se že v gimnaziji odločil, da bom postal zdravnik,« pravi doktor Miodrag Vlaovič, ki se je rodil v Zemunu, medicinsko fakul- teto pa končal v Beogradu. Že dvajset let je kirurg v celjski bolnišnici. Ko je pripovedoval o svojem življenju, ni mogel mimo nogometa, ki mu je ne- koč veliko pomenil. »Ni lepo, da se hvalim, ven- dar sem zelo dobro igral nogo- met in to kar do konca tretjega letnika na fakulteti. S tem športom sem se resno ukvarjal, potem pa mi je zmanjkalo ča- sa. Poleg tega sem igral še na- mizni tenis in se posvečal atle- tiki. Skratka, bU sem navdu- šen športnik. Ko sem prišel v Celje, to je bilo leta 1973, sem za zabavo še vedno igral mali nogomet. Zdravniki smo imeli svojo ekipo, ki je bila ze- lo uspešna, igrali pa smo z drugimi zdravniki, pravniki tn tudi obrtniki - takrat, ko je bil obrtni sejem še vaška zade- va. Zdaj veliko igram tenis in hodim na lov, kolikor mi čas to dopušča. V naravi imam čas za premislek, za analizo prete- klih dogodkov in za razmišlja- nje o problemih, ki jih v stroki nikoli ne manjka. Vzponi in padci so del našega poldica. To je naš kruh, sami smo si ga izbrali. Nimamo seveda klju- čavnice, kamor bi zaklenili vse probleme tn se nasmejani od- pravili domov. Največja spro- stitev so zato ravno sprehodi v naravi, kar človeka pomiri,« pravi doktor Vlaovič in pri tem na pozabi povedati, kako hudo bi bilo brez potrpljenja njegove žene, ki mu vedno sto- ji ob strani in v vsakem trenut- ku najde kanček razimievanja. Časa za družino je vedno pre- malo, saj ga boliiišnica zahte- va preveč. Zdravniki nimajo delovnega časa, na voljo mora- jo biti, dokler jih pacienti po- trebujejo. Na ta račim trpi družina, vendar se je treba sprijazniti s tem. Potem so tu še razni seminarji, kongresi, izpopolnjevanja v tujini, ka- mor se naš sogovornik odprav- lja ravno v decembru, in druge obveznosti, ki zdravnika spet vzamejo od doma. Izpopolnjevanje v tujini Ob koncu' leta gre doktor Vlaovič v Ameriko, natančneje v Houston, kjer bo še bolje spoznal kirurgijo tn njene reiz- sežnosti. Kirurgija je veja me- dicine, ki je od leta 1950 neka- ko najbolj napredovala, pred- vsem zaradi izkoristka novih tehnologij. Specialna oprem- ljenost v bolnišnicah tn pa vklapljanje v nove tehnološke rešitve sta za delo izrednega pomena. Kirurgija, tako kot druge vede, zahteva nenehno izobraževanje tn kot je rekel naš sogovornik, po končanem študiju na fakulteti se šele začne pravi študij. Za vsako novo tehniko pri posegih je potrebo veliko dodatnega zna- nja. In ravno zaradi tega se doktor Vlaovič za mesec dni odpravlja v slovito bolnišnico Herman Hospital v Houstonu, kjer bo dobU pravo sliko o hrbtenični kirurgiji skozi trebuh, ki jo nameravajo po- tem razviti tudi v celjski bol- nišnici. To bi pomenilo napre- dek tako za oddelek, kot za celotno bolnišnico. Treba je spoznati tehnološke postopke, opremo, tehniko operativnega dela in še kaj. Na takšnih in drugačnih izpopolnjevanjih je bil seveda že večkrat in to v številnih priznanih evrop- skih mestih. Danes nenehno govorimo o tem, kdo je dober zdravnik in kdo ne. Doktor Vlaovič do- brega zdravnika pojmuje ta- kole: »Dober zdravnik je do- bro izobražen, zna poslušati pacienta, zna presojati tn pre- sojo tudi dokazati, ter seveda zna izpeljati zdravljenje paci- enta do konca. Pravzaprav, lahko bi rekel, da je to tisti zdravnik, ki v najkrajšem času pozdravi pacienta,« pravi tn se pri tem spomni svojih prvih začetkov: »Na začetku prakse so bili najtežji obiski na domu in pa dežurstva. Ugotovil si bolezen, vendar si imel potem tehnične probleme, najti žilo na primer, da bi dal pacientu injekcijo. Problematično je bi- lo vzpostaviti pravi stik z otro- kom, nisi se mogel odločiti, kaj v določenem trenutku storiti. Posluževali smo se tega, da smo paciente napotiU v bolniš- nico. Ena sama knjiga nas je bUa, ko smo prišli s fakultete. Na srečo sem imel v tej bolniš- nici dobre mentorje, ki so me pravilno usmerjah in mi po- magali z očetovskimi nasveti. Kirurgi smo sploh ena poseb- na skupina zdravnikov, ki imamo visoko samokontrolo, samocenzuro in samokritič- nost. Pripravljeni moramo biti za najtežje primere v vsakem trenutku in jih tudi realizirati. Predvsem v poškodbeni kirur- giji pride do pomembnih odlo- čitev, o katerih ne moremo te- oretizirati in razpravljati. Zbranost, ki jo moramo poka- zati, mora biti na najvišji rav- ni. Izkušnje nas učijo, kako moramo biti racionalni, da fi- zično, umsko in praktično to rešimo.« Najpogostejše poškodbe na travmatološkem oddelku ima- jo starostniki, v zadnjem času. pravzaprav v zadnjih letih, pa prednjačijo žrtve ceste, ki so nekako najtežje. Največ teh se operira v času dežurstev. Kultura Je Izziv Doktor Vlaovič se zanima tudi za kulturno življenje, rad gre z ženo v opero, gledališče, na razstave. Ko je bil še maj- hen, je na Zemim, svoj domači kraj, gledal kot na avstroogr- sko mesto z neko posebno du- šo, z opero, filharmoničnim orkestrom, dvema gledališče- ma in kulturo, ki se je razliko- vala od tiste v Beogradu. »Ze- munci smo se imeli za nekaj posebnega. Ko sem prišel po- tem v Celje, je bilo povsem drugače. Tako majhno mesto. To me je zelo motilo. Bil sem fant z >asfalta<, narave nisem poznal in tudi kravo sem mor- da videl samo enkrat v življe- nju. No, pa sem se navadil in Celje mi je postalo simpatično mesto. Začel sem hoditi v celj- sko gledališče, ki se mi je zdelo nekaj posebnega, visokega in kvalitetnega. Zdaj pa mi nji- hov repertoar nekako ne odgo- varja, zato grem tja le še po- redko. Včasih so bili dobri igralci, za katere pa mislim, da so se razkropili po vsej Slove- niji in danes celjsko gledališče ni več tisto, kar je bilo nekoč. Vsaj v mojih očeh ne. Kadar utegnem, grem z ženo v Ljub- ljano, v Cankarjev dom ali kam drugam. Sicer pa romamo malo tu, malo tam. Ko pridem domov, gremo z družino po nakupih, na sprehod, na raz- stave ali pa si privoščimo kraj- ši izlet. Lahko rečem, da je hi- ša v Šentjurju, kjer stanujemo že nekaj let, zame le spalnica, ker drugega v njej skoraj ne počnem.« DAMJANA SEME Ginekolog v Šentjurju šentjurski zdravstveni dom skuša čimbolj zaokrožiti svojo ponudbo, zato je redno zaposlil ginekologa, mag. dr. Milana Bekčiča, ki bo v zdravstvenem domu vodil dispanzer za varstvo žena. Z delom bo pričel 16. okto- bra, ordiniral pa bo ob ponedeljkih in petkih dopoldne ter ob sredah popoldne, za pregled pa se je mogoče tudi naročiti po telefonu, številka 743-115 (Cimerman). Mag. dr. Milan Bekčič je priznan strokovnjak za ultrazvočne preiskave s področja nosečnosti in gineko- logije, za tovrstne preiskave pa imajo v Zdravstvenem domu Šentjur na razpolago ultrazvočni aparat. Poleg pregleda žena in še posebej nosečnic, bodo v dispan- zerju organizirali tudi materinsko šolo in druge oblike preventivnega zdravstvenega varstva. MB Hitreje k specialistu Zasebna ambulanta za želodec In črevesje Kmalu bo leto dni, kar v prostorih celjskega Zdrav- stvenega doma delujeta tudi zasebna specialistična am- bulanta in diagnostični cen- ter podjetja Endomed. Za svoje delo imata seveda kon- cesijo Ministrstva za zdrav- stvo RS, dobro pa sodelujeta tudi z drugimi zdravstveni- mi ustanovami po Sloveniji. Endomedov Specialistični ambulantni diagnostični center je pričel z delom lani novembra, ukvarja pa se z zdravstvenimi storitvami s področja interne medicine - gastroenterologije, torej z diagnostiko in obolenji že- lodca in črevesja. Pacienti se lahko pri njih oglasijo tako z napotnico osebnega zdrav- nika ali brez nje, seveda pa so v tem primeru samoplač- niki zdravstvenih storitev. Posvetujejo se lahko s speci- alistom, opravijo speciali- stični pregled, laboratorijske preiskave krvi in urina, pa tudi zahtevne diagnostične preiskave kot so endoskop- ski pregled požiralnika, že- lodca in dvanajstemika, en- doskopski pregled organov širokega črevesa in dela oz- kega črevesja ter ultrazvočni pregled organov v trebušni votlini. Po opravljenih prei- skavah specialist pacientu predpiše terapijo oziroma zdravila in svetuje primerno dieto oziroma način življe- nja, ki bo izboljšal paciento- vo zdravstveno stanje. Center dobro sodeluje z bolnišnico Celje, Gastroen- terološko kliniko v Ljublja- ni, še posebej uspešno pa je njegovo sodelovanje z Diag- nostičnim centrom Bogatin z Bleda, kjer se lahko njihovi pacienti oziroma bolniki podvržejo zahtevnejšim di- agnostičnim in terapevtskim posegom, ki praviloma zah- tevajo hospitalizacijo. Za paciente pa je posebej po- membno, da je treba na pre- gled z napotnico lečečega zdravnika čakati zelo malo časa, paciente pa naročajo na preiskave ob natančno določenem času in uri. Sa- moplačniki pa lahko zahte- vajo tudi takojšnje zdrav- stvene storitve. O lirogaii v Klubu staršev Na okrogli mizi so strokovnjaki govorili o problematiki, povezani z zasvojenostjo Minulo sredo je bila v organi- zaciji Kluba staršev pri Občin- ski zvezi prijateljev mladine Celje v Narodnem domu tudi okrogla miza na temo letošnje- ga tedna otroka. Okrogle mize, ki jo je vodUa Bernarda Dobnik, ki so se je udeležili razni strokovnjaki, ki so govorih o vseh vrstah odvis- nosti, voditeljica pa je opozo- rila tudi na zaskrbljujoče sta- tistične podatke. Mladi pride- jo v stik z alkoholom in cigare- tami prvič pri približno dese- tih letih, 15 odstotkov osmo- šolcev je že poskusilo tudi ha- šiš, rsizmeroma redno pa ga uživa kar 9 odstotkov srednje- šolcev. Z drogo se mladi sreča- jo navadno med 15. in 17. le- tom, vendar pa je še vedno ta- ko, da >dovoljene< droge p>ov- zročajo več škode kot nelegaU- zirane. Glavni problem pri nas je namreč alkohol; kar 42 od- stotkov odraslih ga uživa vsak dan, večina mladih pa alkohol prvič dobi od staršev. Govorili so tudi o prepove- danih drogah.V Sloveniji naj bi bilo v starostni skupini 20- 35 let dva do štiri tisoč rednih uživalcev drog, povprečen od- visnik pa rabi dve do štiri leta, da sploh poišče pomoč. S težavami odvisnikov od mamil se srečujejo tudi pred- stavniki Uprave za notranje zadeve. Tatjana Mušič in Mi- ran Zidanšek sta izpostavila probleme dokazovanja kazni- vih dejanj, prenizkih kazni za posedovalce droge in premajh- nega sodelovanja med različ- nimi organizacijami. Uživemje drog še vedno ni kaznivo deja- nje, prekupčevalce pa je težko izslediti. Direktor Centra za socialno delo Brane But je povedal, da je njihov center sicer pripravil program dela z učenci, ki do- ma ne prejemajo dovolj moti- vacije za razvoj svojih sposob- nosti, vendar pa občina pro- grama ni odobrila. Povedal je tudi, da na centru glede zdrav- ljenja odvisnikov sicer sodelu- jejo s Karitasom, vendar pa močno pogrešajo sodelovanje z drugimi organizacijami, saj bi bilo moč skupaj dosti več narediti. Lokalna akcijska skupina za boj proti drogam, ki jo sestavljajo strokovni de- lavci, naj bi bila predvsem preventivni organ. But se je strinjal, da je bistvena preven- tiva v družini in šoli, vendar se je vprašal, ali vzgojitelji in starši znajo privzgojiti otroku dovolj samozavesti, da zmore- jo različnim odvisnostim od- ločno reči ne. DOMINIKA SAMBOLIČ iff. 41. - 12. oktober 1995 13 NASI KRAJI IN LJUDJE Letos malo narejenega praznik krajevne skupnosti Polzela - problemi z divjimi odlagališči - do konca leta kanalizacija In vodovod v KS Polzela so se minuli teden zvrstile številne kultur- ne in športne prireditve ob le- tošnjem krajevnem prazniku, zaključili so ga v nedeljo s sre- čanjem ostarelih in bolnih v župnijski cerkvi, duatlonom in igrami med vaškimi odbori. Tudi letos so pripravili slav- nostno sejo skupščine in sveta KS, pred tem pa je bila sv. maša v župnijski cerkvi Polze- la za vse polzelske žrtve 2. sve- tovne vojne in povojnega nasi- lja. Na slovesni seji je o pome- nu praznovanja govoril pred- sednik skupščine KS Polzela Stanko Novak in me drugim dejal: »Od lanskega pa do le- tošnjega praznika smo v naši krajevni skupnosti na področ- ju komunale malo postorili. Zgodaj spomladi je bil zgrajen spodnji ustroj ceste v Slatine v dolžini 1,3 km, obnovljen je bil manjši most pri Kovaču čez potok Strugo in saniran ze- meljski plaz na cesti Žolnir- Cizej v Podvinu. Obeta pa se izgradnja kanalizacije in ko- lektorjev v Ločici. S tem bo omogočeno, da že v nasled-' njem letu kolektor podaljšamo do razbremenilnika in tako povežemo tudi polzelsko ka- nalizacijo na čistilno napravo in omogočimo priključitev To- varne nogavic. Napredek je bil tudi na drugih področjih. Os- novna šola ima nova okna in povečan celoten multimedijski prostor, to so knjižnica in dve računalniški učilnici. S tem si je šola pridobila status osred- nje šole za področje multime- dije in računalništva v Slove- niji. Obnovljena je bila fasada na domu kulture, prenovljena in modernizirana Agencija Banke Celje, obnovljena stre- ha in kupola zvonika na žup- nijski cerkvi, prav v teh dneh pa se zaključujejo dela pri po- slikavi notranjosti cerkvice v Šeneku. Poseben problem na Polzeli pa so divja odlagaUšča odpadkov. Vsakoletna sanaci- ja nič ne pomaga. Nekateri pač misUjo, da lahko odpadke od- lagajo kjer jih je volja in da jim nihče nič ne more. Ob se- daj veljavni zakonodaji in kaznovalni politiki je res tako.« Stanko Novak je še povedal, da so v mesecu maju vložili elaborat za ustanovitev občine Polzela vsem poslanskim sku- pinam v državnem zboru in vladni službi za lokalno samo- upravo. Sedaj pa je poteza na poslancih državnega zbora. Zbranim je spregovoril tudi žalski župan prof. Milan Dob- nik, ki je program dela KS Polzela dopolnil. V prihodnjih dneh bodo namreč pričeli z iz- gradnjo kanalizacije in vodo- voda v vrednosti 60 milijonov tolarjev. Glede prizadevanj Polzele za lastno občino pa je dejal, da če se bodo krajani zanjo na referendumu odločili, ni nobene ovire, ki bi prepre- čevala, da bi Polzela občina tudi postala. Na slavnostni seji so podelili priznanja KS Polzela. Zlati grb je prejela Martina Jurje- vec, srebrnega Grega Emeršič in Rudi Bračun, bronastega pa Peter Pungartnik in Marjan Palir. TONE TAVČAR Srebrni grb prejema iz rok predsednika skupščine KS Polzela Staqjfa Novaka, Rudi Bračun. Na Črni Vrli sedaj po asfaltirani cesti Asfaltiranim cestam v Sa- vinjski dolini se je minulo ne- deljo popoldne pridružila še tista, ki povezuje dolino z za- selkom Črni Vrh v Krajevni skupnosti Tabor v žalski ob- čini. Slovesnosti ob odprtju dva kilometra dolgega odseka ce- ste so se med drugim udeležili tudi minister za ekonomske odnose Slovenije Janko Deže- lak, predsednik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in žalski župan Milan Dobnik. Goste in ostale prisot- ne je najprej pozdravil najsta- rejši krajan Alojz Cestnik, o poteku gradnje je govoril predsednik režijskega odbora Peter Cestnik, njemu pa so sle- dili še drugi: Lojze Peterle, Milan Dobmk, Janko Deželak in Tilka Potočnik, ki so v glav- nem poudarili, da je ta cesta, ki sta jo financirala država in občina Žalec, pomembna po- vezava prebivalcev zaselka z dolino, s tem pa tudi z vso Slovenijo. Kot je dejal mini- ster Janko Deželak, naj ta ce- sta pripomore, tudi h gospo- darskemu razvoju tega dela občine, obenem pa mlade za- drži v -teh odmaknjenih krajih. Cesto sta s prerezom traku izročila prometu najstarejši krajan Črnega Vrha Alojz Cestnik in minister Janko De- TONE TAVČAR Šentrupert ima nov gasilsici dom Z velikim krajevnim slav- jem so v soboto popoldne v Šentrupertu nad Laškim od- prli nov večnamenski objekt. Poleg prostorov za dejavnost gasilcev so v njem še pošta, dvorana in dve stanovanji. Dom, ki je vreden približno 100 milijonov tolarjev, so na pobudo šentrupertskih gasil- cev začeli graditi pred štirimi leti. Krajani so vanj vložili preko 15 tisoč ur prostovoljne- ga dela, gasilsko društvo je prispevalo 50 kubičnih metrov lesa, precej denarja pa so za- gotovili tudi v občinskem pro- računu in v nekaterih laških in šentjurskih podjetjih. V domu že nekaj mesecev obratuje no- va pošta z novo telefonsko centralo, kmalu pa bo gotova tudi večnamenska dvorana, ki bo lahko sprejela do 100 obi- skovalcev. Večnamenski objekt, kakrš- nega so dobili v soboto, so si v Sentrupertu že dolgo želeli. Zato je bilo tudi njihovo vese- lje ob odprtju tohko večje. Dom je odprl zadnji predsed- nik bivšega laškega izvršnega sveta Roman Matek, blagoslo- vil pa ga je naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. V svojem na- govoru se je dr. Grmič zavzel za enotnost po vsej Sloveniji, za vzgled pa postavil Šentru- pert, ki je po zaslugi skupnega dela prav vseh krajanov v zad- njih letih zelo napredoval. Zbranim je spregovoril tudi laški župan Peter Hrastelj in obljubil, da se bo skupaj z ob- činskim svetom še bolj zavze- mal za vsestranski in hitrejši razvoj podeželja. Slavje v Sentrupertu so s kulturnim programom pope- strili še člani domačega meša- nega pevskega zbora in mlada glasbenika Franci in Marjetka Verbovšek, po otvoritvi pa je bila še skupna vaja vseh pro- stovoljnih gasilskih društev občine Laško. JI Foto: EDI MASNEC Znamice in značice evropsicili zbiralcev Društvo zbiralcev znamk, značk, starega de- narja in etnografskih stvari Velenje organizira ob svoji 25. obletnici delovanja pr- vo evropsko srečanje zbi- ralcev, ki bo v nedeljo, 15. oktobra, v velenjskem ho- telu Paka. V društvu so sre- čanje pripravili z name- nom, da bi se zbiratelji bo- lje spoznali med seboj, obe- nem pa povečali in oboga- tili svoje zbirke. Tenis in družabnost v Šeščah pri Šempetru so se člani Teniškega kluba Nefs iz Celja pred dnevi pomerili v obvladovanju teniške žogice in loparjev, posamično in v dvojicah pa so pokazali znanje, ki so ga pred kratkim osvojili oziroma izpopolnili v klubskem tečaju. Tekmovanje je pripravil Vid Monfreda, vodja kluba Rudi Simončič pa je po podelitvi medalj najboljšim, diplom in praktičnih nagrad vsem 26 sodelujočim klubskim članom obljubil, da bo novo merjenje teniškega znanja z družabnim srečanjem spet spomladi. ^ ČREMOŠNIK Jaboiico za več ust »Zagotovo vam ne bi pokazal jabolka gloster, kateremu je tehtnica namerila 53 dag, če ne bi v sadjarstvu delal preko 30 let in doslej tako velikega sadeža še nisem držal v rokah,« nam je pred kratkim z veseljem pokazal rekorden pridelek Simon Napotnik iz Kasaz pri Petrovčah. Tudi sicer Simon s ponosom gleda na svoj 3-letni sadovnjak, ki mu je že lani dal za kakšnih 200 zabojčkov jabolk, letos pa naj bi jih bilo že tisoč. EDI MASNEC PLANINSKI KaTICElC še na dva izleta v oictobru Planinsko društvo Zlatarne Celje je oktobra pripravilo še dva izleta. Prvi bo v soboto, 21. oktobra na Slivnico in Križno Goro. Odhod bo ob 5.30 s posebnim avtobusoma parkirišča na Glaziji. ^nagi izlet pa bo naslednjo soboto, 28. oktobra, z odhodom ob ^•22 z železniške postaje v Celju in sicer na Donačko goro. ^0 Halošici planinsid poti Planinsko društvo Laško bo v soboto, 21. oktobra ob 7. uri, ^ avtobusne postaje v Laškem, organiziralo izlet po planinski poti, zanimivi tudi zaradi vinorodnih gričev. To je Haloška planinska pot od Borla do Donačke gore. Tokrat bodo udeleženci prehodili le prvo etapo od Bori preko 2avrč do Cirkulan, pohod pa bodo zaldjučili s kosilom v eni od domačih gostiln ter se v Laško vrnili okrog 20. ure. Zaradi •■^zervacije avtobusa, pričakujejo rezervacije najkasneje do 16. ^ktobra in sicer pri Tonetu Šterbanu, ki bo izlet tudi vodil in ^inki Zupane v Timu Laško ter trgovini Borovo v centru mesta. M. M. Št. 41. - 12. oktober 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE 5] Dobra volja v starem vinu Mnoge Uubence razveselluie žlahtna kapljica, ki jo daje 150 let stara trta s Fludrove kmetije - Še nekaj dni do težko pričakovane trgatve Pri Tesovnikovih z Ljubne- ga, na Fludru po domače, je prikupna razgledna točka, ki jo imajo v čislih tako krajani kot turisti na umirjenih ne- deljskih sprehodih. Vmes se radi ustavijo na tej kmetiji, kjer jim zna Antonija Tesov- nik prirediti pravo domačo go- stijo. Na lesenem pladnju po- nudi savinjski želodec, malce sira in hrustljavo zapečen kruh iz krušne peči ter kozarec dobrega rdečega vina, v kate- rem menda počiva prav poseb- no dobra volja. Fludrova kapljica rado steče po suhem grlu, morda še zlasti zato, ker ji je vdihnilo prist- nost 150 let gretja na toplem soncu, umivanja v dežju, če- menja v meglenih dneh in ti- hega prezimovanja pod snež- nimi zameti. Na kmetiji, pod katero se vi- je v treh dolgih brajdah, se je zamenjalo že veliko rodov; najprej so bili Fludmiki, nato se je priženil Tesovnik, eden izmed treh fantov, ki so prišli iz tujih krajev iskat boljše živ- ljenje. Uspelo mu je najti mi- ren kotiček nad desnim bre- gom Savinje, kjer si je ustvaril prijeten dom, nad katerim še danes skrbno bedita Tesovni- kova Martin in Antonija. Rod se nadaljuje, številčnejši bo tudi prihodnji mesec, ko bo njuna hči povila prvorojenca. Če bo prevzel Tesovnikove ge- ne, ga čaka dolgo življenje, morda takšno, kakršnega so imeli njegovi predniki, ki so zvečine vsi umrli šele v pozni starosti. Martinov oče bi letos napolnil 100 let, pa ga je, še ni dolgo tega, nenadoma dotolkla bolezen. Njegova mati pa je umrla lani, stara 100 let in šti- ri mesece. Tesovnikovi so delavni lju- dje, ki imajo iskreno radi svojo kmetijo in so nanjo močno na- Antonija in Martin Tesovnik pod svojo 150 let staro trto. Izabela je v tej dolini edina dovolj trdovratna sorta, ki lahko kljubuje muhastemu vremenu. vezani. Morda je njihovo vese- lje in skrbnost moč videti tudi v lepo urejenih travnikih, oko- lici hiše in v urejeni notranjo- sti, katere središče je prav go- tovo stara krušna peč. »Ne vem, v čem je skrivnost,« pravi Antonija Tesovnik, »vendar jedi iz krušne peči povsem drugače zadišijo.« Doma peče kruh, belega in včasih rženega, le redkokdaj pa ga kupijo. Do- mačnost jim prija in ne name- ravajo se ji zlahka odpovedati. Zelo radi postrežejo tudi dru- gim, popotnikom mimo njiho- ve hiše, ki čepi ravno dovolj daleč od kraja in ponuja raz- gled ne le na Ljubno, pač pa še daleč po dolini. Belo kmečko hišo s stopniščem in starim portalom so prvič obnovili pred devetdesetimi leti, kdaj natančno so jo zgradili, pa nihče ne ve. Dostojanstveno kot stara gospa močne postave stoji na vrhu hriba, pod njo, tik ob vijugavi cesti v Savino, ki so jo ravno te dni asfaltirali, pa je mirna in tiha trta. »Še prav vsako leto je ta stara trta, izabela, obrodila in dala vino,« pove Martin Tesovnik. V krajih, ki jih ne razvaja vedno le sonce, ampak prese- neti tudi kakšno hudo deževje, pa mraz in toča, še najbolje uspeva ravno izabela, precej odporna, deloma samorodna sorta. »Zdrži brez tega, da jo škropimo,« pravita Tesovniko- va, »potem pa napravimo do- bro mešanico z >gemajem<, da je vino dovolj sladko.« Kar do- bra je, tale izabela, so dejali tudi nekateri poznavalci vin, ki so se ustavili pri njih na obisku. »Prejšnja leta smo ob tem času že trgali,« je dejal Martin, »letos pa bomo počakali še na zadnje sončne žarke in toplo- to.« Ce bo letina radodarna, bo še to nedeljo iz stiskalnice pri- teklo blizu 1500 litrov vina. KSENIJA LEKIČ Kupiš bonbon, dobiš bicilci Ali pa zadeneš renaultovo petko, z nekoliko manj sreče popularno vespo, če nič od te- ga, pa te sreča še vedno ni čisto zapustila, ko za en kupljen bonbon dobiš še enega, tri bonbone, pet ali pa kar celo vrečko s štiridesetimi bonboni. Pred kratkim je sreča poka- zala prijazen obraz mladi Ce- Ijanki Miri Vasiljevič, ko j v prodajalni Plemič na Tehai jah kupila par čokoladnih po njenih bonbonov, jih, enega s drugim, odvila, in vsa vese ugotovila, da ji je eden izme bonbonov prinesel enega glav nih dobitkov, gorsko koloj Lastnica trgovine Plemič, Mi lena Gajšek, ji je srečni dobi tek izročila v torek, 10. okto bra, na sam Mirin rojstni dan tako da je bil dogodek še bo pomemben. Sicer pa gre pri igri z b(M boni za neke vrste komercid no igro, ki postaja vse bolj tu« družabna. Lani je bila sila pc pulama v trgovinah in gostil skih lokalih na Primorskei na Štajersko oziroma severo zhodni del Slovenije pa »prispela« s podjetjem Eui stik iz Štor. Igra na sreo' z bonboni za 50 tolarjev je to- rej tu, kako srečne roke ste, pa se bo treba prepričati. Mira se je že. M.A otroci so ogroženi Za Teden prometne varnosti so šolarji ter vzgojiteljice os- novnih šol oziroma VTtcev pre- gledali najnevarnejše promet- ne točke v šentjurski občini. Na ponedeljkovem »promet- nem parlamentu« v šentjurski občinski stavbi sta jih po dva otroka iz vsake šole v občini posebej predstavila. Prav tako so predstavili problematiko otrok v vrtcih, pri čemer so izpostavili pred- vsem nepravilno parkiranje tovornjakov v njihovi bližini. Med nastopi so se izkazale po- trebe po večjem številu tako- imenovanih ležečih policistov, dodatnih svetlobnih opozoril- nih znakih za pešce, manjkajo tudi pločniki, pa tudi kolesar- ske steze. Pomembno je, da bi v okolici šol ter vrtcev hitrost omejili. Problematika je pere- ča, kar dokazuje tudi statisti- ka, ki jo je predstavil koman- dir policijske postaje Virant. Največ odgovorov sta otrokom ter pedagogom posredovala župan Malovrh ter komandir Virant, pa tudi člani nekda- njega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. B. J. Sedmi bienale otrošlce granite Minulo soboto so v prostorih osnovne šole Peter Šprajc-Jur v Žalcu odprli letošnji, že sed- mi, bienale otroške grafike, ki tokrat nosi naslov Črno in belo. Udeležence bienala so gosti- telji najprej pozdravili v žalski telovachiici z izjemno lepim kulturnim programom, ki sta ga skupaj z učenci pripravili učiteljici žalske osnovne šole Lidija Koceli in Breda Stepan. Mlade likovnike in njihove pe- dagoge iz vse Slovenije so za- tem pozdravih žalski župan prof. Milan Dobnik, ravnatelj žalske osnovne šole Adi Vid- majer ter likovni umetnik in častni predsednik letošnjega bienala Lojze Logar. Na razpisu za razstavo je le- tos sodelovalo 89 slovenskih šol in vzgojnovarstvenih zavo- dov, kar je največ doslej, iz teh ustanov pa je bilo poslanih približno tisoč grafičnih li- stov. Za razstavo v prostorih žalske osnovne šole je bilo iz- branih 312 grafičnih listov, 31 je objavljenih v posebnem ka- talogu. Lojze Logar je na pri- reditvi v Žalcu podelil tudi le- tošnje nagrade in sicer grafike likovnim pedagogom, diplome najboljšim šolam in vrtcem ter zlate plakete posameznim učencem. Z našega območja so nagrado podelili VVZ Janko Herman, enoti Griže in sicer likovni pedagoginji Veri Ku; mere ter Ukovni pedagoginji Neli Šuler z osnovne šole Peter Šprajc-Jur Žalec. Med mladi- mi likovniki pa sta dobitnika plaket z našega območja An- drej Jagar, VVZ Janko Her- man, enota Griže ter Majda Novak iz žalske osnovne šole. IB Foto: EDI MASNEC, Pohod po andrašifih poteh člani planinske sekcije ŠD Partizan iz Andraža organi- zirajo to nedeljo tradicionalni pohod po poteh Andraža. Udeleženci šestega pohoda se bodo zbrali ob 7.45 pred podružnično šolo v Andražu, na pot v smeri proti Sevč- niku pa bodo kreniU ob 8. uri. Pohod bo voden in bo predvidoma trajal štiri ure. Vsak novi udeleženec bo pre- jel bronasto značko, pohodniki, ki bodo sodelovali že petič, pa bodo prejeli srebrno značko. Za štartnino bodo udeleženci plačali 100 tolarjev. IB Barve v času trgatve otroško likovno kolonijo pripravljajo v osnovni šoli Ma- rije Broz v Bistrici ob Sotli že desetletje in pol. Zadnja leta ustvarjajo na temo trgatve v času, ko so barve v naravi najlepše. Letos so slikali pre- tekli konec tedna, povabili pa so šolarje iz Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine, Rogatca, Podčetrtka, Lesičnega, Kozje- ga, iz Koprivnice, z Bizeljske- ga ter iz sosednjega Ku- mrovca. Prišlo je 42 ustvarjalcev v spremstvu pedagogov. Učen- ci so slikali v kleteh ter vino- gradih Orešja, na Pleteršniko- vi domačiji na Pišecah, v kleti gradu Brežice ter v domačem okolju, učenci iz Podčetrtka pa so ustvarjali v računalniški učilnici. Po strokovni plati je pomagal glavni mentor, aka- demski slikar Peter Krivec ter tudi drugi pedagogi. Kolonija je vsako leto ob- sežnejša. Lani so se učencem predmetne stopnje pridružili tudi iz razredne, začeli pa so še z računalniškim ustvarjanjem. Učence je v Šentlenartu poz- dravil glavni direktor Vina Brežice, Karel Recer, pred- stavnik glavnega pokrovitelja. V bistriški osnovni šoli so nato udeležencem kolonije podelili priznanja ter spominska da- rila. Najboljša dela bodo pred- stavili na številnih razstavah, najprej za brežiški občinski praznik, nato za bistriškega krajevnega, pripravljajo pa se tudi za predstavitve v Prebol- du, Rogaški Slatini, v Atom- skih Toplicah ter v Dekorju Kozje. Predstavili se bodo tudi v šolskih kolektivih, ki so so- delovali na petkovi likovni ko- loniji. B. J. Foto: EDI MASNEC Št. 41. - 12. oktober 1995 15 KASI KRAJI IN LJUDJE Človek mora vedno nekaj početi! joieta Martinšek Iz Zabukovice bere Novi tednik že oHkar le začel Izhajati_ PRI ZVESTIH Jožefa Martinšek iz Zabu- cpvice se še vedno spominja, [jlio je bilo, ko so k hiši princ- ih prvo številko Savinjskega 'Ustnika, sedanjega Novega j^oika. Od takrat sta ga ^piožem Petrom dve leti ku- povala, potem pa sta se nanj ligročila in vse od takrat je |i{ovi tednik pri hiši stalni 0anec. Mož Peter je leta 1975 umrl, jflipak Novi tednik v hišo še vedno prihaja na njegovo ime, preberejo pa ga radi tudi sin in jnaha, vnukinji in vsi, ki jo obiskujejo v njeni hišici v Za- bukovici. Le pravnukinji sta, pravi, še premajhni. Pa vseeno jadi prideta k orni v Zabuko- fico, se z njo pogovarjata, jo vlečeta v naravo, pomagata nahraniti muco... Skratka, nikoli ji ni dolgčas. Pa tudi nikoli ji ni bilo; včasih je bUo težko, vselej pa zanimivo... Jožefa Martinšek se je rodila v Velenju. Pravi, da je bilo otroštvo bolj slabo; zgodaj je izgubila očeta, mama pa je imela majhno pokojnino, zato so bolj težko živeli. Učila se je a trgovko in se leta 1920 po- ročila. Služb takrat ni bilo, za- to sta z možem odšla v Belgijo, kjer sta bila trinajst let. Tam sta se jima rodila tudi oba otroka. »Nekako smo živeli; še kar je šlo, vendar je bila tam, kjer smo živeli v Belgiji, glav- aa fronta, zato smo hodili v glavnem po bimkerjih.« Pra- vi, da se je vselej znašla, in tudi takrat je bilo tako; delat je šla namreč v vojaško kuhi- QJo, moža pa so odpeljaU na delo v Nemčijo. »Vendar je fseeno vsake toliko časa prišel lomov in prinesel živež, tako la nismo biU lačni. Lačni pa niso bili niti tisti rudarji, ki so se na delo v Belgijo pripeljali s Karpatov. Jožefa Martinšek se spominja, kako jih je vselej vsaj deset stanovalo v njihovi hiši; kako jim je kuhala, pra- la...« Če si se znašel, če si znal delati, je kar šlo. V Belgiji se jima je najprej rodila hčerka, nekaj mesecev preden so odšli domov, pa še sin. Mož si je namreč želel, da bi se vrnili domov. Vložil je prošnjo za vrnitev v Slovenijo in leta 1942 so, s hčerko in šestmesečnim sinom, odšli so iz Belgije. »Takrat je bilo v Sloveniji najhuje, vendar te- ga nismo vedeli, saj nismo od doma dobivali nobene pošte, pa tudi nikakršnih drugih sti- kov z domovino nismo imeli.« Kako je doma, so izvedeli šele, ko so prišli do Avstrije, tako da so tri leta ostali še tam. »Potem pa smo prišli pod Ru- se, in ti so nam rekli, naj se takoj vrnemo v Slovenijo, sicer se ne bomo mogli nikoli več. Tako smo leta 1945, ko je bilo vojne konec, prišli nazaj domov.« Ko so se vrnili domov, ie mož šel delat v rudnik v Zabu- kovico, kjer sta kupila tudi hi- šo, v kateri Jožefa Martinšek stanuje še danes. Mož je delal, ona pa dela v tistih težkih ča- sih ni mogla dobiti. »Tisti, ki so bili ves čas tukaj, so imeli protekcijo,« se spominja, »si- cer pa je bilo tudi možu kar všeč, da sem doma, skrbim za otroke in da gospodinjim.« Po vojni se je šel sin k neke- mu zasebniku v Celje učit za vodovodarja, hčerka pa k Fo- toliku za fotografinjo. Nekaj časa je delala kot fotografinja, potem pa je, pred šestintride- setimi leti, spoznala fanta iz Kanade, se z njim poročila in odšla živet tja. Vsake toliko časa pridejo z družino na obisk; in tudi to poletje sta prišla z možem obiskat mamo v Zabukovico. Jožefi Maitm- šek ni nikoli dolgčas; skoraj vsak dan jo obiščeta sin in snaha, vnukinji, najbolj pa se veseli obiska dveh pravnukinj, ki sta že kar veliki. Vsi k njej radi prihajajo, ji pomagajo, postorijo vse potrebno v in okoli hiše, tako da je pri njej vedno veselo. »Obiščejo me ve- činoma vsak dan. Sicer pa sa- ma preživljam dneve tako, da zase gospodinjim, šivati mi si- cer ni treba, ampak včasih vseeno kaj zašijem; nekaj člo- vek mora delati. Zdaj že bolj slabo vidim, vendar Novi ted- nik vedno preberem. Spomi- njam se še, kakšen je bil tisto leto, ko je začel izhajati.« Pre- bere vse novice, osmrtnice, najraje pa je brala podlistke in zgodbe, ki so bUe objavljene v nadaljevanjih. Spominja se, da je Novi tednik k hiši redno prihajal tudi takrat, ko cesta v Zabukovici še ni bila asfalti- rana in so morali ljudje po po- što hoditi kar sami. Sedaj po- štar prihaja redno; tudi kadar sneži. Jožefa Martinšek pa ni kar naprej doma. Še pred nekaj le- ti je sama šla do Liboj ali Pe- trovč, mi pove njena vnukinja, ona pa jo pogleda in reče: »Ja, in to kar peš. Jaz se nisem vo- zila z avtom, tako kot se vi danes!« Še vedno rada naku- puje in v celjskem Intersparu je bUa ena prvih gostij. Že kar prvi teden si ga je šla ogledat in nakupit vse potrebno. Sicer pa jo sin vsak teden enkrat od- pelje v Žalec po nakupih, vsa- ke toliko časa pa gre tudi k fri- zerju in pedikerju... Njeno življenje je bilo zelo zanimivo in nikoli ji ni dolg- čas. Če ni vnukinj, za zabavo poskrbijo muce tn psi, ki so jih našle vnukinje in pravnukinje, in jih prinesle pazit k omi. Ti- sti, ki jo poznajo, se radi vra- čajo k njej. In tudi sama se, ko se poslavljam od nje, vprašam, kam je skrila tistih skorajda že devet križev, ki naj bi jih imela... NINA M. SEDLAR Jabolka v Nemčijo Na Sadjarstvu Mirosan, enem največjih pridelovalcev jabolk v Sloveniji, je obiranje na višku. Sedaj obirajo gloster in idared, medtem, ko so sorte zlati delišes, melrose, mutsu, carjevič tn druge že obrali. Ra- čimajo, da bodo obrali vsega 2500 ton jabolk, kvaliteta je letos zelo dobra.Vse sorte ja- bolk so na voljo kupcem v ma- loprodaji na dvorišču delovne organizacije na Mirosanu in sicer po ceni od 40 do 60 tolar- jev za kilogram. Po besedah vodje proizvodnje dipl. ing. Vlada Korberja so letos zado- voljni tudi z izvozom, saj so do sedaj v Nemčijo izvozili že 600 ton jabolk. T.TAVČAR Ko se mačife na ogled postavi... Minulo soboto je bila v modri dvorani Celjskih sejmov na Golovcu 26. mednarodna razstava mačk, ki jo je letos že šestič organiziralo celjsko Felinološko društvo. Na razstavi so na svoj račim prišli predvsem otroci, saj so si lahko ogledali preko dvesto mačk različnih pasem. Razstave so se udeležili rejci iz številnih evropskih držav, mačke je ocenjevalo pet mednarodnih sodnikov, za gledalce pa je bilo poleg številnih muc, ki so si jih lahko ogledali, najbolj zanimivo pozno popoldne, ko so sodniki ocenili tn razglasih najboljše mačke. N.-M. S., Foto: SHERPA 'alco zabavno je bilo na tečaju kuhanja v Celju. If Celju skupščina ADRE Pri Krščanski adventistični *rkvi v Celju je bila v nedeljo ^na letna skupščina ADRE, je Adventistične dobrodelne "> razvojne agencije, ki so se je "beležili predstavniki enajstih »dventistilčnih cerkva na Slo- venskem. ADRA ima podobno funkci- 1"^ kot rimokatoliška Caritas, "jeno delovanje pa poteka v Več sklopih. Eden izmed naj- ^ftiembnejših sklopov je brez ''^oma materialna, solidar- "^ostna pomoč socialno ogrože- posameznikom in druži- J^m. V zadnjem času so pri na Celjskem največ aktiv- Sti pokazali adventisti v Ve- J^iju, kjer vsak ponedeljek iz- pio kar nekaj oblačil in obu- pomoči potrebnim. Materi- pomoč je v ADRO večino- y prihajala iz Adrinega cen- v Celovcu, v zadnjem času ^ povečujejo zbiranje pri- ^.^vkov tudi med našimi Ijud- ADRA je v Sloveniji pri- ^^vila tudi zbiranje pomoči ^ prebivalce Sarajeva. ADRA pa ima poleg solidar- nostnega programa v svojem delovanju tudi zdravstveno prosvetiteljske programe, kjer s predavanji in seminarji, tako svojim članom, kot tudi dru- gim, ki jih to zanima, s pomoč- jo strokovnjakov predstavljajo predvsem zdrav način življe- nja z zdravo prehrano, pri- pravljajo tečaje kuhanja in uvajajo posebne programe od- vajanja kajenja. Vse to so uspešno predstavili tudi na lanskoletnem sejmu Senior v Celju. Njihovo delovanje zejema tudi duhovno vzgojne progra- me, v katerih zainteresirane s pomočjo dveh dopisnih sve- topisemskih tečajev seznanja- jo s svetim pismom ter pri- pravljajo radijsko oddajo »Mi- sli iz Biblije« na radiu Velenje. V športno rekreativni dejav- nosti pa v svojih prostorih na Miklošičevi v Celju organizi- rajo rekreacijsko telovadbo. Poleg tega pa ADRA priprav- lja tudi kulturne prireditve, od likovnih razstav, okroglih miz do koncertov duhovne glasbe, z namenom zbiranja dobrodel- nih prispevkov ter srečanja njihovih članov in simpati- zerjev. ŽIVKO BEŠKOVNIK Najlepši nimi Na naslovnici Tednikove- ga TV vodiča je bil prizor iz risanega filma Sneguljčica. V poštev za žreb je prispelo 32 kuponov. V naš oglasni oddelek se naj tokrat po sodček laškega piva oglasi Robi MAKOVEC, B. Vinterja 4a, 63210 Slo- venske Konjice, majici NT&RC pa bosta prejela: Marija KOMPAN iz Celja in Valerija STOPAR iz Rimskih Toplic. Vljudno prosimo, da se po sodček laškega piva oglasite v naš oglasni oddelek, med- tem ko vam bomo majici po- slali po pošti! Šff. 41. - 12. oktober 1995] INFORMACIJE - NAŠI KRAJI IN LJUDJE Da bo jesen res zlata In zadovoljna Mesec oktober — mesec Agrlnlnega Prodajnega centra v Žalcu že pred nekaj leti so se v žalski Agrini odločili za za- nimivo in svojevrstno akcijo, imenovano Mesec oktober - mesec Agrine. Akcija je po- stala tradicionalna, v primer- javi s prejšnjimi leti pa si v Agrini danes prizadevajo, da bi v številne aktivnosti v mese- cu oktobru vključili ne le Bla- govnico Agrina temveč celotno podjetje Agrina. Minili so namreč tisti časi, ko je bila njihova dejavnost omejena pretežno na Blagov- nico in predvsem oskrbo kme- tijskega življa v Savinjski do- lini ter na širšem celjskem ob- močju. Z leti so ponudbo obo- gatili, v Agrininem Prodajnem centru pa se poleg vseh drugih potrošnikov danes oskrbuje tudi dobršen del obrtnikov, manjših in večjih podjetnikov ter industrije. Tudi letošnji mesec oktober - mesec Agrine so v Žalcu po- nudbo še dodatno popestrili z novimi prodajnimi programi, ugodnimi cenami, strokovnimi svetovanji, degustacijami in nagradami za kupce, ponudbo pa prilagodili času in naku- pom v jesenskem obdobju. Še posebej so se na jesenske me- sece pripravili na oddelku kmetijske mehanizacije, kjer je kupcem na voljo bogat izbor vinogradniške in kletarske opreme. V mesecu oktobru opozarjajo na ugodno ponud- bo PVC kadi vseh dimenzij, stiskalnic za grozdje za male in velike vinogradnike, bogata je ponudba sodov iz nerjaveče pločevine vseh velikosti, za vse te izdelke pa ponujajo kupcem gotovinske popuste v višini od 5 do 15 odstotkov. Na prodaj- nih policah bodo vso potrebno opremo našli tudi kletarji, med drugim so v blagovnici kupcem na voljo vse vrste pip za sode, merilci alkohola, za- maški, ugodna je tudi ponud- ba balonov za vino oziroma pletenk in tudi pri teh nakupih v Agrini ponujajo gotovinske popuste. Kar nekaj tolarjev pa bodo v mesecu oktobru lahko pri- hranili tudi vsi tisti kmetijci, ki se bodo odločili za nakup raznih kmetijskih strojev. V Prodajnem centru so namreč pripravili posezonske popuste za kmetijske stroje, na primer samonakladalno prikolico in silažne kombajne proizvajalca Sip Šempeter, ki jih v tem času prodajajo tudi do 15 odstotkov ceneje. Ves mesec oktober je nadalje organizirana akcijska prodaja motornih žag Husqu- ama. V zadnjih letih je med kupci veliko povpraševanja po posodah za kisanje zelja, tudi te so na voljo v vseh dimenzi- jah, po ugodnih, praktično to- varniških cenah, pa prodajajo še kotle za pripravo živinske krme in kotle za žganje kuho. Nižje cene za icvalitetno biago Da je mesec oktober mesec Agrine, se ne pozna le v malo- prodaji, temveč tudi v Agrini- ni veleprodaji in sicer v pove- čani in ugodnejši ponudbi kvalitetnega blaga. Prodajni center Žalec namreč postaja vse pomembnejši center, v ka- terem se oskrbujejo tudi obrt- niki in podjetniki. V mesecu oktobru so cene številnim iz- delkom znižali sami in delno tudi proizvajalci, ponudbo pa so dopolnili z novimi progra- mi. Ena izmed takšnih novosti je ponudba plinskih peči. V Agrini so se prilagodili času in dejstvu, da se tudi na celj- skem območju začenja obdob- je pUnifikacije in da se vse več ljudi odloča za ogrevanje s pli- nom. Kupcem je v Prodajnem centru v Žalcu tako na voljo vsa potreba oprema, poleg te- ga pa se kupci lahko pogovori- jo s strokovnjaki, ki jim bodo znah svetovati izbor ustrezne peči in druge opreme ter pra- vilno izbiro ah obnovo dimni- ka. Vse te informacije so v Agrini na voljo ne samo ku- pcem, temveč tudi vsem tistim, ki se ukvarjajo z montažo ali projektiranjem plinske nape- ljave. Vso potrebno opremo pa lahko v Prodajnem centru se- veda kupujejo tudi vsi tisti, ki se raje kot za plin odločajo za ogrevanje s kurilnim oljem. Žalska Agrina se uvršča tu- di med šest največjih prodajal- cev barv v Sloveniji, to pa po- meni ugodnejši nakup pri pro- izvajalcih in seveda nižje cene tudi v maloprodaji. V mesecu oktobru so pripravili še pose- bej ugodno ponudbo barv ne- katerih večjih proizvajalcev, med njimi Cinkarne Celje, JUB, Belinke in TTK Srpeni- ca. Na elektro oddelku pa opo- zarjajo na novost v njihovi po- nudbi, to je prodaja vseh vrst izdelkov Sony ter ugodno po- nudbo izdelkov de Longhi, še zlasti radiatorjev, kjer se Agri- na pojavlja kot direktni uvoz- nik iz Italije, to pa seveda po- meni nižje cene za potrošnike. Na svoj račun bodo prišli tudi kupci orodij, med drugim so pripravili ugodno ponudbo orodij Iskre in Black&Decker, ki bo zadovoljilo tako hišne mojstre kot obrtnike, s speci- alnimi orodji pa se v Agrini- nem Prodajnem centru v Žalcu oskrbujejo tudi večja indu- strijska podjetja. V mesecu ok- tobru pa v Agrini niso pozabili na vse tiste, ki gradijo ali pre- navljajo stanovanje, zato je dobro založen tudi gradbeni oddelek, pa oddelek z vodo- vodnim in elektro materialom ter kopalniško opremo. Bogato zaioženi tudi z ozimnico Za Blagovnico Agrina so pred časom odprli še bogato založen diskont pijač in živil, ki pa ga potrošniki premalo poznajo. V mesecu oktobru so kupcem v tem diskontu pri- pravili še posebej ugodno po- nudbo buteljčnih vin, ledene- ga čaja in moke, dobro pa založeni tudi z vsemi vrstJ! pralnih praškov, čistil in j pimato galanterijo. Med ku je v tem času seveda naji povpraševanja po ozinm Agrina je sama uvoznik čebv in česna iz Madžarske, zato tudi cene izjemno ugodne, p trošnikom pa je v tem diskoj. tu na voljo tudi krompir tet Etina ozimnica. Skratka, v Agrini v teh dnel resnično uresničujejo svoj le, tošnji slogan: Da bo jesen ra zlata in zadovoljna. Z vsem ponujenimi ugodnostmi sozaJ dovoljni tudi kupci, to pa | garancija, da bodo v AgriiJ Prodajni center v Žalcu priM j ali vse leto, ne samo v mese3| oktobru. ^ Foto: EDI MASNB V mesecu oktobru so v Agrininem Prodajnem centru v Žalcg organizirali vrsto zanimivih in praktičnih strokovnih svetova^; za svoje kupce. Med drugim so pripravili svetovalni dan Blac^l &Decker, nadalje so obiskovalcem na voljo strokovni nasveti v zvezi z ogrevalnimi napravami, sanacijo dimnikov, pravili^ izbiri in uporabi barv, za vse kmetijce in vrtičkarje pa \^ dobrodošlo svetovanje priznanega strokovnjaka Slavka ZgoQ(, o zaščiti in varstvu rastlin, ki ga bodo v Žalcu organizirali v dneh. Poleg tega so v Blagovnici Agrina pripravili vsakodnevtu nagradna žrebanja med kupci, ob koncu meseca pa se boj, v Agrininem Prodajnem centru zvrstile še številne degustacli« izdelkov posameznih slovenskih proizvajalcev. V prostorih za Blagovnico Agrina je bogato založen diskont pijač in živil, ki je odprt vsak dan od 7. do 19.ure. Agrinin Prodajni center Žalec obsega skupno dva tisoč kvadrat- nih metrov zaprtih in tisoč kvadratnih metrov odprtih prodaj- nih površin. Prihodnje leto nameravajo temeljito obnoviti Bla- govnico Agrina, kije bila sicer med prvimi sodobno urejenimi in računalniško opremljenimi blagovnicami v Savinjski dolini. Že danes je v Prodajnem centru kupcem na voljo preko 12 tisoč izdelkov, v letu dni pa se na prodajnih policah zvrsti približno 40 tisoč izdelkov. Nova podoba cericve Sv. Križaj, v Beiib Vodah v Belih Vodah nad Šošti njem je naslovni škof dr. y koslav Grmič pred kratki blagoslovil obnovljeno cc kev Sv. Križa. Dogodek privabil več kot 1500 rom jev, ki so si želeli ogled cerkev s čisto novo podol Letos je bilo treba opra\ obsežna gradbena dela, l katerih so z veliko volje zagnanosti sodelovah kraj ni Belih Vod, Šmihela ni Mozirjem in Šoštanjčani t še prostovoljci iz nekatei drugih krajev. S skupnii močmi jim je v več kot 70( udarniških urah uspelo maP sikaj postoriti. Cerkev je do- bila novo ostrešje z zvon kom, saj je prejšnji pogor leta 1947, obnovili pa so | le za silo. Prvo manjšo c« kev na tej gori so zgrad leta 1839, 8. avgusta 1862 jo je blagoslovil škof Ant Martin Slomšek. L. OJSTERŠE Prenovijena šoisica icnjižnica Na IV. Osnovni šoli v Celju so prejšnji četrtek odprli obnovljeno šolsko knjižnico. Učenci so s pomočjo knjižničarke Alenke Kostanjevec pripravili krajši kulturni progr^'? nato pa so slovesno odprli knjižnico, ki so jo prenavljali dve leti. Izposoja knjig ima na šo ki je pred tremi leti praznovala trideseto obletnico, že bogato tradicijo. Prvo knjižnico so^' šoli odprli pred sedemindvajsetimi leti, prej pa so učiteljice učencem knjige izposojale'', v razredih. Sicer pa se knjižnica IV. OS lahko pohvali z bogato zbirko; na poji*^^ obnovljene knjižnice na mlade bralce namreč čaka kar 7 tisoč knjig, za učitelie oa , voljo 1500 izvodov strokovne literature. N.-^ Foto: LEOPOLD HRIBEB^" Hotei Pošta že brez strehe Kot je pred tedni napovedal Janko Trobiš iz Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje, so pretekli konec tedna že začeli z rušenjem samega objekta nekdanjega hotela Pošta v Aškerčevi ulici v Celju. V soboto popoldne je bila tako za promet zaprta Teharska cesta, v nedeljo pa tudi Aškerčeva ulica. Zapora prometa je potrebna zaradi varnosti pri rušenju objekta, delo naj bi zaključili še pred koncem meseca, tako da si Celjani lahko prometno zaporo obetajo še naslednja dva sobotna popoldneva in nedelji. IS, Foto: EDI MASNEC it. 41. - 12. oktober 1995 ŠPORT Košarkarski Abraham 0OČI ¥ Golovcu akailemUa ob 50-letnlcl košarke v Sloveniji ^ v naUallevanlu kvalltIkacUska tekma za EP naših In Čehov Celje> Ljubljana in Murska •Jaota so naša najstarejša ko- lif^arska središča, po petih uetletjih pa je bilo mesto ob Ijvrjnji sinoči znova slovenski nicenter igre pod obroči, saj liila v Golovcu akademija ob [foglem jubileju >basketa< in ito še kvalifikacijska tekma ^oga skupine C za uvrstitev , EP med reprezentancama Avenije in Češke, jja preprosti, a zato toliko ,lj učinkoviti akademiji so ]i zbrani mnogi rodovi slo- (Dske košarke, mednarodno ,ezo FIBA pa je zastopal dru- mož organizacije Lubomir (tleba. Med gosti so bili še jsebne pozornosti gostiteljev vrst ŽKK Celje deležni do- iči asi Zoran Gole, Aleš Pi- 0 in Matjaž Tovornik, kajti eza je nanje preprosto poza- la in si nasploh tudi ni dala liko opravka z dogajanji log jubileja. Pokojni prof. Slavko Kokot pionir slovenske košarke, liga leta je deloval v Celju, se zdaj po krizi spet postav- na trdne noge. V Golovcu se med reprezentančno tek- li predstavili mladi rodovi fh treh klubov iz mesta ob ivinji (dvakrat Celje in Kele- |ter člani košarkarske sekci- iportne šole, na tribimah pa bili z vabili organizatorjev Bgovalci občinskega prven- osnovnih šol ter pionirji iz ki so spomladi postali i pionirskega festivala, anizatorji so z vrsto »bnih potez obudili košar- isko Celje, ki je pred dvema inoma doživelo še evropsko libsko premiero in s poso- ibljenim Golovcem (nove nstrukcije za koše, pregibni iroči in semafor) dobilo pra- vo možnost za organizacijo podobnih spektaklov, kot je bila sinočnja kvalifikacijska tekma za EP in akademija ob Abrahamu slovenske košarke. Poraza tudi v gosteli Kovinotehna in Celje sta tu- di v povratnih tekmah 2. kroga evropskih pokalov v košarki doživela poraza ter izpadla, od enajstih slovenskih klubov pa so v konkurenci samo še Jezica (liga prvakinj), Olimpija (evropski pokal) in BWC (Ko- račev pokal). Kovinotehna je v Carigradu proti Efes Pilsnu izgubila z 52:68 (28:36), koše pa so do- segli Petranovič in Tiller po 16, Stavrov 8, Jagodnik 5, Ci- zej 4 in Kobale 3. Celjanke so proti Wolfenbuttlu doživele poraz s 63:70 (28:41), med strelkami pa so bile Jurše 17, Obrovnik 12, Polutnik 9, Po- točnik, Kokolj 8, Vasic 6, Germ 4. Polzelani so izpadli s skupnim rezultatom 118:144, Celjanke pa s 126:159. Kazni, Icaznl Zaradi reprezentančnih kvalifikacij za EP je bilo pr- venstvo prekinjeno, mnogi klubi pa so že bili kaznovani zaradi različnih kršitev pravil o organizaciji tekem, a tudi zavoljo izpadov posamez- nikov. Kovinotehna: organizirano žaljenje sodnikov. Rogaška: slabo vidne številke na spred- nji strani dresov. Comet: mla- dinci niso imeli tekmovalnih kartonov in so igrali brez dre- sov - samo v majicah. Pivovar- na Laško: po končanem kvali- fikacijskem turnirju za vstop Almanah ob 50-letnici košar- ke v Sloveniji je spisal Vili Šu- ster, ki je tudi avtor jubilejne- ga znaka. v mladinsko ligo je prišlo do napada na sodnika Štera (zve- za tudi po skoraj mesecu dni še ni ukrepala), žarometov pa za- radi specifičnega delovanja med polčasom ne smejo ugaša- ti. Celje (moški): pokvarjena naprava za merjenje 30 se- kund. ŽKK Celje: na finalu mladinskega DP' sta pri me- njavi Potočnikova in Ramša- kova žalili pomožno sodnico, vendar sta se z opravičilom po tekmi izognili kazni. Plima: delo pomožnih sodnikov z na- pakami. Kemoplast: nesporo- čanje rezultatov. Elektra: ka- detska ekipa je na poziv trener Rizmana v 17. minuti tekme z Mariborom zapustila igrišče in se vrnila, v 32. minuti pa dokončno odšla v garderobo ii> povzročila prekinitev sre- čanja. ŽELJKO ZULE Ponovitev finaia I Nogometna reprezentanca je včeraj v Ljubljani odigrala kvalifikacijsko tekmo za EP z Ukrajino, v sobotnem šta- jerskem derbiju Maribor-Publikum (0:0) je .Bavunan zastreljal 11-metrovko, Kamberovič zadel vratnik, Baj- raktarevič dobil rumena kartona številka 7 in 8, velenjski Rudar pa je v šele desetem medsebojnem dvoboju prvič premagal Olimpijo (2:1). I Velenjčani so pred tednom dni v osmini-finala pokala na enajstmetrovke izločili Maribor (4:2, 0:0), v drugi zao- stali tekmi pa je bila Olimpija v gosteh tx)ljša od Bakovcev .2 2:0. Od četrtfinala naprej ni več delegiranega žreba in ^to se bosta 25. oktobra in 22. novembra v ponovitvi lanskega finala pomerila Publikum in Mura. Prva tekma •K) na Skalni kleti, preostali pari pa so Železničar (Lj)- Rudar, Olimpija-Gorica in Naklo-Primorje. Na Dunaju ponoviti Dunaj Preti seilmim nastopom na svetovnem pokalu v kegljanju štirje rekordni Hosežkl Mlroteksa - Prijetni spomini na Dunaj 1989 »že pet let na začetku sezone nismo bili v takšni formi,« je Lado Gobec s strokovne plati ocenil uvodne nastope šesterke Mlroteksa v novem kegljaškem prvenstvu, ki so bili v znamenju novih rekordov in vrhunske forme pred sredi- nim začetkom svetovnega pokala na Dunaju. Celjanke so v Trbovljah in Kranju iz- boljšale ekipna rekorda kegljišča, v Ce- lju za samo 12 kegljev zaostala za naj- boljšim dosežkom, Marika Kardinar pa v je Celju s 490 in v Kranju s 484 keglji nova posamična rekorderka. Dosežki že zdaj Miroteks uvrščajo v najožji krog favoritov za zmago v Donaustadtu, že po tradiciji pa bodo najhujše tekmice prvakinje Madžarske, Nemčije in Ro- munije, zaradi podpore domačega oko- lja tudi Avstrije ter tudi Hrvaške in Poljske, ki še vedno čakajo na prvo žen- sko kolajno s svetovnega pokala. Madžarska je edina država, ki je na vseh šestih dosedanjih tekmovanjih osvojila kolajno, Slovenija (vsakič celj- ska ekipa!) je samo v Szegedu 1992 ostala brez odličja, preostali dve mesti pa so v finalu zapolnile samo še ekipe iz Češke, Nemčije, Poljske in Romunije. Celjanke so bile prve na Dunaju 1989 in v Bratislavi 1991, druge v Oggersheimu 1990 in Celju 1994, tretje v Plankstadtu 1993 ter četrte v Szegedu 1992. Evropski klubski vrh je torej ozek in pomeni koncentracijo najboljših igralk, zato bo že v kvalifikacijah (od srede do petka) za zanesljivo napredovanje po- treben podoben rezultat, kot na startu naše lige. Ž. Z. Nogomet i. liga 11, krog: Rudar-Olimpija 2:1 (2:0); Pavlovič (5, 45); Ma- ribor-Publikum 0:0, Beltinci- Mura 0:0, Gorica-Primorje 3:1, Izola-Korotan 1:0. Vrstni red: Gorica, Mura 20, Publi- kum, Rudar 19, Olimpija 17, Primorje, Korotan 15, Maribor 11, Beltinci 8, Izola 4. ii. liga 9. krog: Šentjur-Koper 1:0 (0:0); Drobne (81); Železničar (Lj)-Era Šmartno 1:0 (1:0), Radeče-Nafta 0:3 (0:2), Piran- Črnuče 4:0, Mengeš-Železni- čar (Mb) 1:2, Drava-Rudar (T) 0:2, Zagorje-Naklo 0:3, Vevče- Napredek 1:3. Vrstni red: Naf- ta 20, Železničar (Lj) 19, Na- predek, Piran 18, Črnuče, Šentjur 14, Era Šmartno, Že- lezničar (Mb) 13, Rudar (T) 12, Drava, Naklo 11, Koper 10, Vevče, Radeče 8, Mengeš 6, Zagorje 4. in. ilga-vziiod 8. krog: Dravinja-Kovinar 2:1 (0:1); Jelenko (56), Kruder (63); Unior-Odranci 2:1 (1:0); A. Kokol (45, 11-m), Žurej (77, 11-m); Steklar-Kungota 2:2 (0:2); Maras (46,11-m, 49); Po- horje-Dravograd 1:0, Bakov- ci-Paloma 3:0, Bistrica-Bel- trans 3:2, Tumišče-Aluminij 2:2. Vrstni red: Pohorje, Ba- kovci 19, Dravograd 18, Dra- vinja 16, Tumišče, Odranci, Unior 12, Steklar 10, Kovinar 9, Aluminij, Kungota 8, Bistri- ca 7, Beltrans 6, Paloma 4. nilNZ Celje 5. krog: Odred-Kovinar 2:1, Usnjar-Krško 0:0, Kiv Vran- sko-Brežice 0:1, Šmarje-Tim Laško 2:7. Vrstni red: Usnjar 13, Krško 11, Brežice 9, Tim Laško, Kiv Vransko 7, Odred 6, Kovinar 4, Šmarje 0. Košarka i. liga Ženske - 1. krog: Odeja-Ce- Ije 77:67 (33:33); Jurše 13, Obrovnik, Germ 12, Polutnik 11, Kokolj 10, Potočnik 5, Va- sic 4; Unior Atras-Pomurje 59:63 (26:41); Račič 35, Tem- nik 17, Šporar 4, Ribič 3; Ježi- ca-Ježica ml. 78:35, Ilirija- Maribor 65:67. Rokomet I. liga Ženske - 5. krog: Polje-Žalec 28:39 (17:20); Kline 9, Hudej 7, Drčar 5, T. Dolar, Zidar, Randl 4, V. Dolar 3, Šilkova 2, Ermolina 1; Kočevje-Piran 29:31, Mlinotest-Izola 25:20, Vegrad-Krim, Olimpija-Burja, Branik prost. Vrstni red: Krim 8, Burja (-), Vegrad (-), Mlino- test 6, Žalec, Olimpija, Izola (+) 4, Branik 2, Kočevje (+), Polje ii. Ilga-vzhod Moški - 1. krog: Velika Ne- delja-Celje Pivovarna Laško B 24:27 (14:17); Pajovič 7, Burdian 5, Pintar, Bon 4, Bu- hanec 3, Kopitar 2, Šantl 1; Polet-Gorenje B 21:23, Rade- če-Drava 24:21, Krog-Ormož 27:27, Dol-Brežice 30:26, Sev- nica-Pomurka 21:21. Ženske - 4. krog: Črenšovci- Žalec B 20:31, Brežice-Sevni- ca 17:23, Ptuj-N. mesto neodi- grano. Branik B-Bakovci 24:24, Vegrad B prost. Vrstni red: Žalec B 6, Branik B, Ba- kovci 5, Vegrad B, Sevnica, Ptuj 4, Brežice 2, Črenšovci, N. mesto 0. Kegljanje 1. liga Moški - 3. krog: Iskra-CP Celje 8:0 (5374:5053; izgubih: Lešnik 853, V. Mileč 792, Cene 859, Salobir 887, KUnar 847, Vodeb 815), Proteus-Gradis 5:3, Konstruktor-Fužinar 7:1, ffidro-Tekstina 6:2, Rudar- Brest 6:2. Vrstni red: Iskra, Rudar 6, Konstruktor 5, Prote- us 4, Hidro, Tekstina 3, Brest 2, Gradiš 1, CP Celje, Fužinar 0. Ženske - 3, krog: Triglav- Miroteks 1:7 (2420:2625; zma- gale: Tkalčič 427, Šeško 457, Zupane 420, Kardinar 484, Pe- tak 443; izgubila: Grobelnik 394), Adria-Gradis 3:5, Koro- tan-Gorica 2:6, Konstruktor- Izola 6:2, Rudar-Sl. Gradec 8:0. Vrstni red: Miroteks, Go- rica, Gradiš 6, Konstruktor 4, Adria, Rudar, SI. Gradec, Izo- la 2, Triglav, Korotan 0. ii. liga Moški - 3. krog: Žalec-Kam- nik 4:4, Litija-Hrastnik 6:2, Kočevje-Ljubelj 7:1, Slovan- Radenska 5:3, Adria-Gradis II. Vrstni red: Litija 6, Kočev- je, Adria, Slovan 4, Hrastnik, Kamnik 3, Gradiš II, Raden- ska 2, Ljubelj, Žalec 1 Ženske - 3. krog: Miroteks II-MTT 8:0 (2411:2271; zma- gale: Razlag 410, Koštomaj 398, Špoljar 408, Verdnik 374, Ledinek 405, Lesjak 416), Ko- čevje-Miklavž 2:6, Slovan- Brest 6:2, Proteus-Gradis II 5:3, Krško-Kamnik 2:6. Vrstni red: Miklavž 6, Miroteks II, Kamnik, Proteus 4, Slovan, Kočevje 4, Gradiš II, MTT 2, Brest, Krško 0. lil. Ilga-vzhod Moški - 3. krog: Konstruktor II-Konjice 1:7 (4920:5156; zmagali: Kompan 871, Tašler 843, Znidarič 898, Jevšenak 838, Šrot 838, izgubil: Rošek 868), Šoštanj-Črnomelj 6:2 (4995:4927; zmagah: Križov- nik 842, Kramer 830, Hasičič 868, Glavič 842, izgubila: S. Fidej 811, L. Fidej 802), K. ko- lo-Rudar II 2:6, Miklavž-MTT 5:3, Dravograd-Korotan 7:1. Vrstni red: Konjice 6, Rudar II, Dravograd, Korotan 4, Šo- štanj, MTT, Konstruktor II, K. kolo, Črnomelj, Miklavž 2. Odbojka I. liga ženske - 1. krog: Zg. Savinj- ska-Celjel:3(ll,-6,-6,-9),N. mesto-Bled 3:0, Cimos-Kočev- je 3:1, Branik-Gorica 3:0. Moški: B - 1. krog: Izola-To- polšica 3:1, Žirovnica-Črnuče 1:3, Fužinar-Brezovica 3:0. ii. liga Moški- 1. krog: Šempeter- Hoče 0:3, Granit-Intes 3:0, Ruše-Portorož 2:3, Žužem- berk-Ž. Loka 3:1, Prvačina- Kovinar 3:2, Mislinja-Salonit II 2:3. Ženske - 2. krog: Šempeter- Šentvid 1:3, Vitanc-Rogoza 0:3, Kajvih-Solkan 0:3, Preva- Ije-Jesenice 3:0, Cimos Il-Ptuj 0:3, Meltal-Ruše 0:3. III. Ilga-vzhod Moški - 1. krog: Braslovče- Celje 3:1, Šempeter II-Topol- šica II 3:1, Gamsi-Fužinar II 3:0, Beltinci-Vuzenica 3:2, Pruj-Mežica 0:3, Čma-Lenart 0:3. Ženske - 1. krog: Celje II- Granit 2:3, Branik II-Benedikt 3:1, čma-Mežica 1:3, Sobota II-Dravograd 0:3, Step in Kamnik prosta. it. 41. - 12. oktober 1995! NO^^NIK ŠPORT Euro rekord: +22 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Na šiartu pokala prvakov v rokometu zmagi Cella Pivovarne Laško proti Lullnu z 38:16 (1^:7) In 35:16 (26:8) — ¥ ponedeljek na nove priprave »Velika igra Celja Pivovarne Laško, odlična tekma,« je v Golovcu začel Zdravko Zov- ko in se nasmejal. »Kaj bi go- voril, nima pomena. Bolgari so zašli v pokal prvakov.« V naj- bolj elitni konkurenci sta v zadnjih dveh sezonah z višjo razlika zmagala le Vitrolles in Wallau z Luksemburžani (74:31 in 68:24), rekord pod okriljem EHF pa ima Drott proti Nicosiji v pokalu mest - 54:7 in 46:14, skupaj 100:21! Sobotna tekma v Laškem je bila v znamenju pretirane ner- voze, ki jo je posredno povzro- čila tudi otvoritev Treh Ulij. Tomšič in Leve sta doma poza- bila potna lista, ki sta na med- narodnih tekmah edina doku- menta za preverjanje identite- te igralcev, na parketu pa je Pungartnik ciljal okvir vrat in skupaj z Jeršičem v nasprotnih napadiih bolgarskega vratarja. »Pimgi, Pungi!,« so na žvižge salonskega dela tribun reagi- rali Florjani, na klopi pa je Zovko preudarno počakal na umiritev strasti in šele potem Pungartnika potegnil iz igre. Celjska igra je v prvem pol- času zaostajala za pričakova- nji, na ravni je bil samo vratar Gibanje rezultata - prva tek- ma: 4:3, 9:3, 9:6, 14:6, 18:10, 25:10,29:12,30:15, 38:16; dru- ga tekma: 2:2, 5:2, 13:8, 20:8, 24:9, 28:11, 32:14, 35:16. Peric in festival rokometa se je začel natanko ob izteku 37. minute (18:10), ko je bolgarski vratar Aleksandrov odšel v napad, Načinovič pa prestre- gel podajo in prek celega igriš- ča zadel prazna vrata. Do kon- ca tekme je bil repertoar zelo bogat: Vugrinčevi suhi Usti, podaje v šestmetrskem prosto- ru, Pungartnikove bombe (pr- vi polčas met 2:7, drugi 5:6), Šerbčevih sedem pridobljenih žog in rekordna zmaga Celja Pivovarne Laško v pokalu pr- vakov. Šest točenlli >Povratna tekma« je Zvoka prisilila k spremembi načrta, zaigrala sta tudi Pajovič in Podpečan, ob solidnem obisku (1200 gledalcev) pa je bila zav- zetost ekipe zgledna. Puc je po košarkarsko asistiral s poda- jami za hrbtom, Leve je v zad- njem napadu v prvem polčasu zaigral kot vratar, Pajovič v obrambi 6-0 uspešno bloki- ral bolgarske strele, asistence so vrstile tudi pred praznimi vrati, več kot dobra sta bila tudi Strašek in Podpečan. Posebej za Pajoviča, Podpe- čana in tudi Vugrinca je imel Zovko precej pohval, saj se je dokončno prepričal o širokem izboru igralcev. »Celje Pivo- varna Laško ustvarja novo po- dobo, na vsaki tekrai bo igralo Na zadnjem treningu pred dvojnim sporedom z Lulinom se je poškodoval Rastko Stefa- novič (stegenska mišica) in bo moral počivati vsaj dva tedna. vseh 12 rokometašev, kar je osnova za kvalitetno obrambo in nasprotne napade. Mladi opazno napredujejo, z njimi veliko individualno delamo, od ponedeljka pa smo spet na pripravah v Slovenskih Konji- cah,« je po dveh visokih zma- gah rekel Zovko. Bolgari? Lep izlet, čeprav je bila vožnja zaradi dotrajanega avtobusa naporna. Na trening so prišli samo z nogometno žo- go in po dvorani iskali roko- metno, čeprav imajo skupaj 1406 reprezentančnih nasto- pov. Rokometnih. Po sobotni tekmi je večina igralcev v re- stavraciji hotela Hum dočaka- la jutro. »Šefe, šest točenih,« so ffliiavili osebje in avtobus poslali na servis. Na rafi« stiteljev. Balkan! ^1 ŽELJKO zl Foto: EDI MASII Renato Vugrinec je proti Lulinu dosegel svoje prve gole veJ skih pokalih. I Met IZ Igre: prva tekma - Celje Pivovarna Laško (38:52): Šatarič 3:4, Vugrinec 3:4, Šerbec 7:8, Nacmovic 4:5, Ivandija 4:4, Jeršič 3.4, Pungartnik 7:13, Tomšič 2:2, Leve 1:2, Puc 4:6; obrambe- Strank 3:7 (sedemmetrovke 1:2), Peric 11.21 (2:3). Druga tekma (33:47): Šafarič 4:5, Vugrinec 2:5, Serbec 2:3, Načinovič 4:4, Ivandija 6:10, Jeršič 2:3, Pungartnik 4:6, Pajovič 2:4, Leve 4-4 Puc 3:3 (2:2); obrambe: Strašek 15:24 (0:1), Podpečan 5:10 (2:3). imanjkali samo goli Gorenje Je favoriziranemu Lemgu v pokalu pokalnih zmagovalcev nudilo močan odpor — Odličen začetek, a poraz 14:17(8:13) \ Veni, vidi, vici. Nemci so v Velenje prišli nekaj ur pred tekmo 1. kroga pokala pokal- nih zmagovalcev v rokometu, zmagali in takoj odšli. Gore- nju je ostalo samo spoznanje, da ima za naše razmere zelo kvalitetno ekipo, ki bi ob bolj ugodnem žrebu v Evropi lahko veliko naredila, Lemgo pa je bil goden vsaj za remi. »Najboljši velenjski igralec je osmica, levi zvmanji, Rus,« je novinarjem specializirane nemške revije Handball Woc- he pred odhodom v Velenje go- voril Lemgov trener Mocsai, ki si je zelo površno ogledal pos- netek tekme Gorenje-Celje Pi- vovarna Laško in zatrjeval, da so prvaki zmagali s petimi goli razUke. Bilo je 26:20... »Vratar je weltklasse, igra pa tvegana,« je dodal Mocsai in se na začetku tekme ujel v taktično past Bojana Požvma in obrambo 3-3. Velenjčani so presenečenje izkoristili za ob- čutno vodstvo, toda za popolni Gibanje rezultata: 3:0, 3:4, 6:6, 6:9, 7:13, 9:14, 12:14, 14:17. uspeh ni bilo dovolj moči in zbranosti. Obramba je bila drugi polčas vrhunska, v mreži so končale samo štiri žoge, to- da v napadu ni bilo pravih re- šitev za dvometrski zid Lem- ga, uspešni niso bili nasprotni napadi. Preveč je bilo tehničnih na- pak (18, Lemgo štiri manj), to- da v seštevku so pri Gorenju z nedeljo vseeno zadovoljni. Eno vodilnih evropskih ekip so krepko namučili, za pozi- tivno oceno pa bo potrebna še podobna predstava v soboto v bližini Hannovra. In nato osredotočenje na domače pr- venstvo, v katerem so favoriti že doživeli prve poraze. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Met iz igre: Gorenje 11:34 - Čater 1:2, Krejan 1:2, Plaskan 0:4, Kimčenko 1:6, Semerdijev 3:9 (sedemmetrovke 0:1), Cvetko 1:3, nič (na sliki) 4:8 (3:4); Lemgo 16:35 - Bezdiček 2:2, Scbuerman 2:4, Stepban 3:6, Tempelmeier 1:2, Marosi 5:8 (1:1), Ziegler 0:1, Lause 1:1, Zerbe 1:3, Baumgartner 1:5, Mudrovv 0:3. Obrambe: Lapajae 14:30, Anžič (0:1), Grosser 11:22 (1.3), Holpert (1.2). Petek, 13,10. Košarka Žalec: Žalec-Hrašče (2. krog D moške lige, 19. 30). Sobota, 14.10. Kegljanje Ravne: Fužinar-CP Celje (4. krog I. moške lige, 16); Izola: Izola-Miroteks (4. krog I. žen- ske lige, 13); Ljubljana: Gra- diš Il-Žalec (4. krog II. moške lige, 19); Slovenske Konjice: Konjice-Čmomelj (16), Preva- Ije: Korotan-Šoštanj (4. krog III. moške lige, 15). Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- Kovinotehna (6. krog A-1 mo- ške lige, 17); Laško: Pivovarna Laško-Comet (19), Celje: Ce- Ije-Ježica (6. krog A-2 moške lige, 20. 30); Celje-Maribor (18), Slovenske Konjice: Unior Atras-Ježica ml. (3. krog I. ženske lige): Prebold: Plima- Maribor, Šoštanj: Elektra- Hrastnik (5. krog B moške lige, 19); Celje: Celje-Šentvid (16), Domžale: Domžale-Rogaška (3. krog II. ženske lige, 17); Podčetrtek: Podčetrtek-Vič (3. krog C moške lige, 19); (1. krog D moške lige, 19). Nogomet Odranci: Odranci-Dravinja, Verze j: Beltrans-Unior, Kidri- čevo: Aluminij-Steklar (9. krog m. lige, vse 15); Štore: Kovinar-Tim Laško, Brežice: Brežice-Šmarje, Krško: Kr- ško-Kiv Vransko, Kozje: Odred-Usnjar (6. krog MNZ Celje, vse 14. 30). Rokomet Lemgo: Lemgo-Gorenje (povratna tekma 1. kroga po- kala pokalnih zmagovalcev, 15. 30); Slovenj Gradec: Pre- vent-Celje Pivovarna Laško (3. krog I. moške lige, 19); Ža- lec: Žalec-Olimpija (18), Pi- ran: Piran-Vegrad (6. krog I. ženske lige, 19. 30: Velenje: Gorenje B-VeUka Nedelja (2. krog II. moške lige, 17). Nedelja, 15.10. Kegljanje Celje: Miroteks II-Kočevje (4. krog II. ženske lige, 10. 30). Košarka Maribor: Branik-Kemoplast (5. krog B moške lige, 10); Zre- če: Rogla-Lenart (3. '■ C moške lige, 17). Nogomet 1 Celje: Publikimi-Koil V^elenje: Rudar-Izola (12.1° [. lige, obe 14. 30), Ljublj^ omuče-Era Šmartno (10; Piran: Piran-Šentjur, Še^ Naklo-Radeče (10. krogi »e, obe 14. 30). J Rokomet Celje: Celje Pivovarna ško B-Krog (2. krog II. lige, 11). Sreda, 18.10, Košarka Polzela: Kovino teh«^,' publika (19. 30), Ljub«' Litostroj-Rogaška (7. krož moške lige, 19); Slovensk<| njice: Comet-Celje, 19)- per: Koper-Pivovarna ^ (7. krog A-2 moške M^' 30). Rokomet Velenje: Gorenje-Ko^^' (3. krog I. moške lige, 1^' Gudme, Fotex, Brags Zovko: "V 2. krogu lahko premagamo vsakega I ^ — Žreb v torek Žreb parov 2. kroga za vse evropske pokale bo v torek do- poldne na Dunaju, za vstop v ligo prvakov pa se bodo Ce- ljani morali pomeriti z enim izmed nosilcev - 11. novembra v Golovcu, teden dni pozneje v gosteh. Gudme, Fotex in Braga so najpogostejša želja igralcev in stroke, toda v bob- nu bodo tudi Elgorriaga, Bar- celona, Kiel, Zagreb ter Mont- pellier ali Dukla. »Vsakega lahko premaga- mo, zato se z žrebom ne obre- menjujem. Želel bi si Brago, Gudme ali Montpellier, igralci pa sanjajo revanšo s Fotexom. Njihovo razmišljanje je pozi- tivno, torej lahko dobimo tudi Fotex,« je razmišljal Zdravko Zovko in potrdil odhod v Pra- go na tekmo Dukla-Montpelli- er, ki je po pričakovanju edini izenačeni dvoboj nosilca in ne- postavljene ekipe. Kakšne so želje igralcev in trenerjev? Fotex: Vugrinec, Ivandija, Pungartnik Strašek, Leve, Podpečan; Gudme: Ša- farič, Pajovič, Tomšič, Zovko, Požun; Braga: Stefanovič, Wirth. Napovedovanju sta se izognila Šerbec in Jeršič, po- »Še enkrat Lulin,« je bila du- hovita pripomba Straška, Pungartnik pa si je želel, da bi bilo njegovo moštvo v 2. krogu prosto. vsem vseeno je Načinoviču, >vse razen Kiela< je želja Peri- ca, >ne Zagreb, Kiel ali Elgor- riaga< pa Puca. Rezultati prvih tekem: Fo- tex-Berchem (Lux) 31:20, Za- greb-Cankaya (Tur) 28:18, Gudme (Dan)-Partizan (ZRJ) 34:21, Montpellier (Fra)-Du- kla (Češ) 25:24, Kiel (Nem)- Initia (Bel) 27:13, Filipos (Grč)-Zaporožje (Ukr) SKA Minsk (Bel)-Karij 24:24, Valur (Isl)-CSKA 23:23 in 21:20, Linz Plock (Pol) 29:18, Gi (Lit)-Sandefjord (Nor)- Principe (Ita)-Thrifty 26:18, Winterthur (Šv bergslids (Šve) 24:16, Braga (Por)-Hapoel (Izr celona (Špa)-Tbilisi (G Elgorriaga (Špa)-Titov (Mak) bodo konec tedna. 1 Tržačani boljP S prijateljsko tekmo P vama Laško - Illy so tudi šarkarji uradno odprli dv no Tri lilije. Domačini so[ uglednemu tekmecu izgi z 89:104 (44:48), koše p dosegU Tovornik 50, Vuj 18, Gole 12, Starovasnil Blatnik 3 ter G. Čop in J po 2. ^ it, 41. - 12. oktobMT 199S ŠPORT NOVJ-TiPNIK E;terinšek normo za EP pgrko Petelinšek (Ivo ya) je s 3. mestom na tur- Ijju skupine A v Faksu iz- normo za nastop na urinskem evropskem pr- ^^tvu v Judu, ki bo na- Ijjnji mesec v Toledu. j^fladinci so tekmovali še . tradicionalnem Rey- ^fin memorialu, na kate- ^sov posameznih kate- urijah zmagali tudi Košir, jtelinšek, Ceraj (vsi Ivo jya), v finalu pa sta se jrila Lupše in Verdel (oba jjikaku). Na pokalu Lika 2agrebu pa so za Sanka- u zmagali Lotričeva, Jer- jjceva, Nareksova in Jur- ovnik, v finalih so bili še olnirjeva, Križnikova in jjvak, v polfinalih pa Fre- jtova in Polanderjeva. felškova rirana leveta s svetovnega prven- , v metu kopja Renata ,|ek je morala še na tretjo giacijo v zadnjih letih. [ežave z Ahilovo tetivo leve p so se vrstile skozi vso se- oin zaradi natrganin je bil [eben kirurški poseg, po [rem je Kladivarjeva atle- 1 v torek že zapustila bol- lico. S prvimi treningi naj ačela že naslednji mesec, besedah trenerja Jožeta litarja pa bo poglavitna omost namenjena vajam noč, saj je tehnika Straško- ned boljšimi na svetu. Celje - sporno ime? Skupščina Športne zveze Celle minila Urez novinarjev — NezaiJovoljstvo s proračunom In predlog za Izločitev Celja Iz vseh klubskih Imen športna zveza Celje je redno letno skupščino izvedla v oz- kem krogu - javnost je bila izk- ljučena — in polemična razprav okrog zniževanja proračuna se je zaostrila do te mere, da je predsednik enega izmed 43 društev, ki so vključena v si- stem financiranja, zaradi ma- čehovskega odnosa mesta do športa predlagal izločitev Ce- lja iz vseh klubskih imen. Globalni proračun je bil sprejet šele konec julija, na dr- žavni ravni je bila zadnja ka- tegorizacija športnikov nare- jena šele septembra in športna sfera je imela pri delitvi de- narja zavezane roke. Klubi in društva so dobili samo začasne mesečne dotacije, za njihovo osnovno dejavnost pa je zago- tovljenih 90 odstotkov lanskih sredstev, saj so odgovorni pri delitvi sre<^tev oklestili vse druge postavke. Mestni svet je za šport dolo- čil 62 milijonov 345 tisoč to- larjev; 56 milijonov 745 tisoč za osnovno dejavnost, preosta- nek pa za investicijsko vzdrže- vanje in za mednarodne igre šolskih otrok. V primerjavi z lani je za 13,9 odstotkov manj denarja (9,141 milijona), društva pa so za svoje osnovne programe dobila okrog 34 mi- lijonov. V skladu s sprejetimi kriteriji o financiranju je naj- večji del namenjen atletiki, ro- kometu, nogometu, kegljanju, plavanju in judu, vsi drugi pa bodo letos izključno za osnov- ne dejavnosti dobili manj kot dva milijona tolarjev. Končne številke dotacij so nekoliko višje, ker je priliv de- narja tudi iz drugih naslovov: vzdrževanje objektov, izobra- ževanje strokovnih kadrov, zdravstveno varstvo, organi- zacija športnih prireditev, udeležba na velikih tekmova- njih, program sofinanciranja kategoriziranih športnikov, usmerjene selekcije itd., mnogi pa so tudi brezplačni uporab- niki finančnega servisa Šport- ne zveze. Za šport mladih (tekmova- nja osnovnih in srednjih šol, plavalne tečaje v vrtcih in šo- lah, športni razred na Gimna- ziji in program šolskih počit- nic) je namensko rezerviranih 3,350 milijona tolarjev, za so- financiranje priprav športni- kov za velika mednarodna tekmovanja (olimpijske in sre- dozemske igre, svetovna in evropska prvenstva ter pokali) Proračun je nominalno na rav- ni iz leta 1992, realno pa je zaradi inflacije položaj krepko slabši. Preračunano se letošnja vsota giblje okrog 700 tisoč mark, leta 1989 pa so bili v proračunu za šport kar trije milijoni mark. 2,228 milijona tolarjev, za ka- tegorizirane športnike 1,824 in za prireditve 1,1 milijona to- larjev. ŽELJKO ZULE Kraglju pokal A-J z zmago na finalni dirki v italijanskem mestu Versa je Sašo Kragelj prepričljivi prvak 18. pokala Alpe-Jadran v motokrosu do 250 ccm. Banexov voznik je zmagal na Hrvaškem in Italiji, v Avstriji je bil drugi, v našem Lembergu tretji in med najboljše se ni uvrstil samo na Slovaškem, kjer je imel težave z motorjem. Letošnja sezona je zanj daleč najbolj uspešna, saj je e\Topsko prvenstvo šestih dirk do 125 ccm končal kot deseti in za leto 1996 razmi- šlja celo o dokončnem prehodu v razred motorjev četrtlitrske prostornine. Na Rogli o Atlanti Včeraj se je v hotelu Pla- nja na Rogli začel, danes pa se nadaljuje strokovni se- minar odbora za vrhunski šport OKS, na katerem so osrednja tema referatov in pogovorov olimpijske igre v Atlanti 1996. Predstavljeni so bili kri- teriji za nastope, seznami evidentnih in potencialnih kandidatov iz Slovenije ter pogodba za urejanje raz- merij v zvezi s pripravami in nastopi na OI. Izvršni odbor OKS bo o isti tema- tiki razpravljal 17. okto- bra, ko bo poslal uradno prijavo Slovenije za igre v Atlanti. Doslej je udelež- bo napovedalo že 146 držav. l. liga: v 2. krogu Juventus- Interier 7:1, Bronx-Marmor 1:3, Rogič-Poetovio 6:0, Cari- oce-Šarbek 5:2, Hlapi-Alples 4:7. Vrstni red: Rogič, Mar- mor, Carioce 6, Juventus, Al- ples, Šarbek, Poetovio 3, Bronx, Hlapi, Interier 0. Zara- di reprezentančnih kvalifika- cij za EP se bo prvenstvo na- daljevalo 3. novembra. MNZ Celje: v 6. krogu Gale- ro-Štraus 1:4, Ješovec-Orkan 0:6, Rola-Oplotnica preloženo, Krošelj prost .Vrstni red: Oplotnica 13, Krošelj 11, Rola (-) 10, Orkan 6, Galero, Štraus, Ješovec 3. V četrtfinalu poka- la: Galero-Orkan 5:8, Štraus- Allo Allo 3:0, Oplotnica-Ješo- vec 4:2, Juventus prost. Celje: v 21. krogu Stalin- Kewin 3:6, Klateži-Sokoli 12:3, Umetniki-PeUkani 5:2, Ščurek-Č. baron 3:3, SokoU- Marinero 3:4, Cosmos-Šmart- no neodigrano. Vrstni red: Klateži 49, Marinero 43, Peli- kani 41, Kewin 35, Sokoli 34, Ščurek 32, Č. baron, Stalin 26, Umetniki 25, Šmartno (-) 23, Cosmos (-) 14, Skavti 9. Slovenske Konjice: v 6. kro- gu Nirvana-Mineral 4:2, Ba- zar-Žiče 1:2, Unimont-Loče 3:4, Vitanje-Konjice 9:2, DSV- Florjan 8:2, D. vas-Dobrava 2:2. Vrstni red: Vitanje 16, Lo- če 15, D. vas 14, Mineral 12, DSV (-) 9, Žiče 8, Bazar 6, Do- brava (—), Unimont 5, Nirvana 4, Konjice 3, Florjan 2. Šentjur: v 6. krogu Marato- nik-Slivnica 8:1, Loka-Ronex 0:5, Dramlje-Makrokom 7:0, Tratna-Vodruž 1:2, Jakob- Ahac 5:l.Vrstni red: Ronex 18, Jakob 15, Maratonik 12, Dramlje 11, Vodruž, SUvnica 7, Loka, Makrokom 5, Ahac 4, Tratna 0. Šmarje: v 16. krogu Atomc- K. vrh 0:0, Kostrivnica-Rodne 2:2, Rebus-Alatnica 2:2, Do- bovec-Janina 6:3, Štraus-Zi- bika 0:3. Vrstni red: Dobovec 39, Zibika 30, Atom 28, Alat- nica 26, K. vrh 23, Janina 21, Štraus 20, Rebus 16, Rodne 8, Kostrivnica 7. Zaradi dveh ne- odigranih tekem je Štraus izk- ljučen iz lige. Velenje: v prvi tekmi osmine- finala rokometnega pokala za ženske Vegrad-Zalec 26:26 (13:15; Bižuene, Oder 7, Ste- vanovič 3, Ibralič 2, Semerdi- jeva, Vujovič 2, Nojinovič 1 za domače, Derčar 9, Hudej 6, V. Dolar 5, Zidar 4, Randl 2 za gostje). Celje: v 1. krogu II. ženske lige v košarki Maribor B-Ro- gaška 78:70, Sežana-Celje B 86:70, Domžale-Jesenice 70:57, Ilirija B-Šentvid 38:53. Zreče: v 2. krogu C košar- karske lige Vič-Rogla 81:87, Lenart-Ruše 83:59, Radenci- Rudar 80:60, Podčetrtek prost. Vrstni red: Radenci, Lenart 4. Rudar (-) 3, Rogla, Vič, Ruše 2, Podčetrtek (-) 1. Žalec: v 1. krogu D košar- karske lige-jug Toplice-Žalec 74:85, Gorenja vas-Vipava 79:63, Hrašče proste. Polzela: v 2. krogu savinjske košarkarske lige Vrbovec-Mo- zirje 41:44, Prebold-G. Grad 26:61, Laško-Andraž 83:42, Velenje-Celje 68:57, Gomil- sko-Polzela 48:50, Garant prost. Vrstni red: Velenje, Mo- zirje 4, Laško, G. Grad, Vrbo- vec, Celje, Prebold, Polzela 3, Andraž 2, Gomilsko, Garant 1. Celje: v 1. krogu strelske li- ge s pištolo Celje-Trzin 1630:1620, Kranj-Poženel 1633:1684, Olimpija-Konjice 1685:1618, Krim-Kopačevina 1637:1648, Brežice-Ptuj 1602:1640. Ljubljana: na DP v strelja- nju z vojaško puško med eki- pami drugi Kovinar 486, tretji Poženel 483, posamezno drugi Sašek (Pož) 170, tretji Dečman (Kov) 168. Velenje: končano je balinar- sko prvenstvo v drugi ligi- vzhod. Vrstni red: Svoboda 40, Plešivica 33, Blagajana 28, RLV, Bičevje 27, Bistrica 24, Tržič 23, Trebeliško 22, Iskra 14, Rogovila 13. Gornji Grad: na DP v jiu- jitsu je naslov prvaka osvojil tudi Krempl, drugi sta bila Ja- kopič (obe Ce), Stergar (G. Grad), tretji pa Gaber (Ce), Bastl, Stankovič, Pečnikova in Stmadova (vsi G. Grad). Kranj: na kajakaškem DP v maratonu (Zasip-Kranj, 35 km) med mladinci zmaga Plevnika pred Kuraltom, med veterani je bil S. Kovče drugi in tretji v slalomu, na spustu Brežice-Zagreb pa drugi mla- dinec Plevnik in med pionirji četrti J. Kovče in peti Klincov (vsi Nivo). Velenje: nadaljujejo se po- letna DP v smučarskih skokih. Do 13 let: 8. Perše, 11. Kle- menčič, 28. Podlipnik, 46. Ste- harnik, 49. Lamešič, 57. J. Smagaj; do 11 let: 12. L. Sma- gaj, 26. Petrov, 33. Lamešič, 37. Čutuk, 38. Kotnik; do 9 let: 19. Čutuk, 34. Krmelj. Braslovče: na zadnji tekmi alpskega pokala v lokostrel- stvu je bil najboljši Sitar pred skupnim zmagovalcem Mra- kom in domačinom Ošepom. Polzela: zmagovalec duatlo- na (7 km teka, 27 km kolesar- jenja, 3,5 km teka) ob krajev- nem prazniku je reprezentant Velepec (Lj). if. 41. - 12. oktober 1995 REPORTAŽA Ne boj, mesarsko klanid iHeif ruševinami Bejruta — Na libanonskem lugu so še občasni spopadi, prestolnico pa so začeli veUkopetBzno obnavUam Lani sem videl vojno opu- stošenje Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, pred leti sem bil na Severnem Irskem, v Belfa- stu. Nikjer ni bilo takšnega razdejanja, kot sem ga pred dnevi opazoval v Bejrutu, v milijonski prestolnici nekda- nje bližnjevzhodne Švice. De- setletje in pol je trajala vojna, v kateri so se streljali krščan- ska in muslimanska stran, med seboj so se spopadle mu- slimanske milice, za konec pa še kristjani... V trpeči Libanon sem prišel s turističnim vizumom. Iz Da- maska sem se pripeljal s Servi- ce-taxijem, ki vozi na redni progi v Bejrut. Ko se zbere do- volj potnikov, vas voznik po- sebnega osebnega avtomobila odpelje v želeno smer, tako kot povsod po Libanonu, Siriji in Jordaniji. Moji sopotniki v av- tomobilu so bili preprosti lju- dje, čutil pa sem, da jim Evro- pejci nismo ne vem kako všeč. Na državni meji ni bilo poseb- nih zapletov, zato smo hitro prišli do zloglasne libanonske doline Bekaa. V živahni Chta- urri, prvem večjem kraju na cesti med prestolnicama, kjer smo se ustaviU, vojne oziroma njenih posledic ni čutiti. Gre za nakupovalno središče Sirij- cev, police so polne vsakovrst- nega blaga. V Siriji je potroš- niška puščoba, v Libanonu pa se znova dobi vse, tako rekoč od šivanke do lokomotive. Na libanonskih cestah so v glavnem mercedesi, z nem- škimi, švicarskimi, skandinav- skimi in drugimi državnimi oznakami. Kupljeni ali ukra- deni na stari celini, pretiho- tapljeni? Toliko mercedesov ne vidiš v nobeni drugi državi na svetu, sem ugotavljal. Ves čas triurne vožnje med prestolni- cama se na libanonski strani • vrstijo cestne kontrolne točke sirijske in libanonske vojske. našega vozila pa niso nikoli ustavili. Voznika, ki redno vo- zi Service-taxi med Dama- skom ter Bejrutom gotovo poznajo. V Libanonu, kjer je še štirideset tisoč vojakov sirij- ske vojske, je njihove »check- pointe« najlažje prepoznati po neštetih portretih predsednika Assada, libcmonske pa po ce- drah, drevesu z državne zasta- ve. To kar pomenijo Sloven- cem lipovi listi, to so za Liba- nonce tisočletne cedre. Prve razdejane stavbe sem videl šele pri Broumanni, pri- ljubljenem gorskem letovišču na osemsto metrih nadmorske višine, kjer imajo premožnejši Libanonci počitniške hiše ter stanovanja. Zdaj, po vojni, so se pridružile nove gradnje, uničene pa pričajo o srditem sovraštvu. Visoko nad Bejru- tom, na znameniti razgledni točki, smo se še zadnjič ustavi- li ter nekaj trenutkov opazo- vali znano razglednico bliž- njevzhodnega Pariza. Blizu je bila manjša skupina evropskih turistov, prvih znanilcev lep- šega libanonskega jutri. V bejrutski velemestni zme- di smo se nato vozili skozi več- je ali manjše razdejanje. Na nekem mestu je z glavo skomi- gal celo voznik, jaz pa sem bil raje tiho. Tu in tam je bilo mo-' goče videti še kakšen portret Homeinija. Na postajališču Kola, nekje v predmestju, sem nato izstopil. V velemestu z mihjon in pol prebivalci sem ostal sam. Nisem vedel kje sploh sem, zato sem se odpra- vil v hotel z običajnim mest- nim taksijem, z belim merce- desom. Potrudil sem se s fran- coščino, z drugim jezikom Li- banona, voznik pa ni znal niti besedice. Želel sem na znani trg Sahet Riad al Solh, kjer je bilo do nedavnega v bližnji ulici več hotelov po ugodnih cenah. Izstopil sem, naletel pa le na ruševine ter buldožerje, ki so odstranjevali vojno opu- stošenje. Spet pretresljiva po- doba. Nekaj velikih stavb bo- do, kot kaže, obnovili. Med hudimi boji so nekatere po- vsem prerešetali ter izgledajo kot švicarski sir. V bližini so še vedno tanki, pa kontrolne toč- ke libanonske vojske. Iskanih hotelov ni nikjer več. Bogata kultura Tako sem stanoval na naji- menitnejši Rue Hamra, v Za- hodnem Bejrutu, v istoimenski četrti. Gre za ulico velemesta, kjer so ugledne modne trgovi- ne, draguljarji, kavarne, resta- vracije, kinematografi, knji- garne, menjalnice in nekateri hoteli. V hotelu San Lorenzo, s ko- maj dvema zvezdicama, cene niso pretirane, zato pa so sani- tarije na hodniku, ni tople vo- de, električna napetost pa je prešibka. V najboljših hotelih imajo seveda svoje generator- je. Ko sem pogledoval iz svoje sobe, sem se venomer ustavljal na pročeljih dvorišča, kjer so še sledovi posameznih strelov. Kljub vsemu je na Rue Hanu-a še vedno čutiti nekaj blišča Med najbolj krvavimi epizo- dami desetletje in pol trajajoče državljanske vojne je bil uboj predsednika države, Bechirja Gemayela, temu pa je sledil množični pokol v palestinskih begunskih taboriščih Sabra in Chatila. Vojna se je uradno končala 1.1990, pred tremi leti pa je proiranski Hisbollah iz- pustil še zadnje zahodne talce. Po sporazumu iz 1. 1989 ostaja mesto predsednika države vnaprej za kristjana - katoli- škega maronita, predsednik vlade mora biti sunitski musli- man, predsednik parlamenta pa šiitski musliman. nekdanjega, bogatega Bejruta. Ne daleč, v četrti Raoucheh, je v morju slovita turistična Go- lobja jama, morska čer, ki je v sredini votla. Vojna ji je, kot kaže, prizanesla, zato ostaja simbol opevanega mesta. O Bejrutu seveda najlepše pre- peva legendama libanonska pevka, po vsem svetu znana Feyrouz. Najlepše je ob dolgi morski promenadi, ne le zaradi Go- lobje jame. Prebivalci Bejmta, ko ni prevroče, tekajo, se vozi- jo z rolkami, poslušajo glasbo iz walkmana, se sprehajajo, včasih pa so tu tudi vojaki. tik. ob morskem nabrežju so ribiči, nekateri pa se še kopajo. In spet sirijske ter Ubanonske vo- jaške kontrolne točke, kjer me nihče nič ne vpraša, znova m- ševine. Mogočni, tridesetnad- stropni Holliday Inn, ki mu vojna ni prizanesla, bo najbrž mogoče obnoviti. Sponini| se na Sarajevo, kjer jp ! imenski hotel. V četrti Hj"; sem se hladil celo v čudoJ parku znamenite, stare An ške univerze, kjer je študentski živžav. I*ri so me seveda legitimirali, ( vse ameriško je lahko pi^u Ijena tarča teroristov. V k, tu je vsega skupaj kar pe/, zličnih univerz, ljudje p,' pretežno odlično izobraž, Vehko Libanoncev govori it francosko ter anglej, V francoskem jeziku izjj dnevnik L'Orient le Jour, politična, ženska ter druge, vije. Bejmt je seveda sredij bogate libanonske kulture,« Žalostna podoba bejrutske Porušeni predeli mesta, temelji za nove stolpnice, oborožene vojaške straže... Slikanje vojakov je seveda strogo prepovedano. '^ADOVl NAfiAVE^' it. 41. - 12. ektebor 199S REPORTAŽA 20,21] | I simbol nekoč opevanega Bejruta. V razdejano mesto so se vrnili .nekoliko prestrašeni evropski turisti. strega gledališkega, plesnega, likovnega, literarnega in film- skega življenja. Med Slovenci sta najbolj znana pisatelja Gi- bran Khalil Gibran (Prerok) ter Goncourtov nagrajenec Amin Maaluf. S koncem vojne se je prebudilo celo razvpito libanonsko nočno življenje. Za večino je seveda najsprejemlji- vejši starodavni trebušni ples, ki korenini v lažjem rojevanju. Za takšno zabavo, zlasti s plesnimi zvezdami kot sta Danny Bustros ali Samarra, potrebujete vsaj sto ameriških dolarjev. i V svetovljanskem Libanonu je ženskam lažje kot v drugih bližnjevzhodnih deželah. KristJanke so pogosto v krat- kih loilcih, tudi muslimanske so oblečene sproščeno, ženske iz krogov muslimanskih fun- damentalistov pa velikokrat v dolgih oblekah, pokrite z ru- tami. Libanonke so lepe žen- ske, nekoliko temnejše polti, negovanega videza. Tudi kv zrelih letih ostajajo negova- [ne dame, kar velja predvsem I za premožnejše sloje. V bejrutskih knjigameih prodajajo plakate in razgled- nice s prizori predvojnega blišča. V ljudeh se je prebudila nostalgija. Dvakrat ubiti mučenci Plače de Martyrs (Trg mu- čencev), središče mesta, je bil včasih živahen trg, obdan z bujnimi palmami, v sredini s spomenikom Libanoncem, ki^ so se uprli turški nadvladi. Trg topov, ga imenujejo cinično, kajti prav tukaj je bila Zelena črta med Vzhodnim in Zahod- nim delom mesta, s topovi iti ostrostrelci. Ko sem se potikal po sledeh nekdanjega trga, po eni sami razvalini, spomenika mučencev sprva niti nisem uspel najti. Poškodovan je, se- veda, prerešetan. Pri spomeni- ku se je ustavil avtobus z manjšo skupino evropskih turistov. Nihče ni hodil peš, avtomobili so se počasti preri- vali po z vrvicami omejeni ce- sti, povsod je bilo polno prahu. Libanon je po površini dva- krat manjši od Slovenije, saj meri le nekaj nad 10 tisoč kva- dratnih kilometrov. Dežela po lepoti spominja na Slovenijo, saj ima turistično privlačno morsko obalo ter priljubljeni gorski svet (kjer pozimi smu- čajo), številne zgodovinske spomenike ter celo kapniške jame. V Libanonu je približno 3,5 milijona prebivalcev, pri čemer je polovica musliman- ske vere, druga polovica pa krščanske. _ Ruševine so še vedno lahko ne- varne, vseh min še niso uspeli odstraniti. Blizu trga je liba- nonski parlament, lepa stavba, kjer pa me vojaki niso pustili bližje. V parlamentu se znova sestajajo poslanci, med njimi tudi člani proiranskega His- bollaha. V središču mesta je ponekod delovno vzdušje, saj so začeli s temeljito obnovo mesta. Libanon se počasi vrača v stare, predvojne tirnice. Tudi velikih nasadov indijske ko- noplje, ki so med vojno segali vse do glavne ceste med Da- maskom in Bejrutom ter bo- trovali trgovini z mamili veli- kega obsega, danes ni več. V deželi pa sta še navzoči izra- elska ter sirijska vojska. Na libanonskem jugu, kjer je za turiste prenevarno, so bili spo- padi tudi v času mojega biva- nja. V južnih predmestjih Bej- ruta, kjer vzbujajo pozornost Homeinijevi portreti, vas dan- današnji ne bo nihče ugrabil, v zakotnejšem delu doline Be- kaa pa je še nekoliko vroče. Po znanih načrtih obnove naj bi bil Libanon konec tiso- čletja še mikavnejši kot je bil pred vojno. V vojni je bilo ubi- tih 120 tisoč ljudi, 300 tisoč ranjenih, 800 tisoč pa jih je zapustilo domove. Cemu? Spet bo vse tako kot je bilo pred vojno, vojna ni prinesla niče- sar dobrega. Le pregrenko iz- kušnjo! To kar so v vojni uni- čevali desetletje in pol, bo zdaj treba obnoviti, ljudje pa mora- jo spet živeti skupaj, drug z drugim. Vse bo lahko tako kot nekoč, vse je mogoče po- praviti in zgraditi na novo. Le notranje človeške rane ostaja- jo - mrtvih ni mogoče obuditi. . BRANE JERANKO Konec dneva na sloviti obmorski promenadi. S sprehajalci, rolkarji, ljubitelji jogginga, ribiči, pa tudi vojaki... Najslajše priteklo tlačeno z nogami Ako se bo vino pilo za potrebo, bo zdra- vilo, kar pa se čez mero žre, živi strup seveda je. (A. M. Slomšek)^ Za veliko starih rekov in tr- ditev se je izkazalo, da ko so jih proglasili za neumne, za zaostale, so kaj kmalu spet modrost postale. Stoletne iz- kušnje, kaj stoletne - tisoč let so mnoge stare, za mnoge od teh je žal prepozno, odrinejo novotarije. V času, ki je namenjen bra- tvi, bi na ogled postavili vsaj nekaj starih modrosti okoli vi- na. F^a naj bo iz lastnega do- živetja. V času, ko je bil »Socializem na vasi« Edvarda Kardelja modni hit dnevne politike, so kmetom hodili S9lit pamet mestjani, ki zemlješe za cvet- lični lonček niso premogli. Vsi smo vedeli vse o arondaciji, komasaciji in podobnem. Naneslo je, da sem bil v čas- nikarski skupini na obisku v Nemčiji. Peljali so nas tudi v vinorodno mozelsko pokraji- no v bližini, v okolici Trierja, kamor so vinsko trto prinesli že Rimljani. Bili smo v gosteh na vinogradniškem »hofu«, ki je bil pred stoletjem last očeta Karla Mama. Zelo uspešen vi- nogradnik in enolog je pokazal tudi kje leži eden od dveh nje- govih vinogradov. Okoli šest hektarjev ga je bilo okoli do- mačije in kleti, kar je lahko pokazal z iztegnjeno roko in omembo značilnih »orientir- jev«. Žal, je dejal, nam druge- ga, skoraj enako velikega vi- nograda ni mogel pokazati, ker je bil več kot deset kilome- trov oddaljen. Nisem prepričan če ni du- hovna prisotnost ustanovitelja znanstvenega socializma vpli- vala, da sem se v hipu spomnil našega teoretika marksizma in butnil na dan z vprašanjem, zakaj ne arondira svojih zem- ljišč, da bi imel vse skupaj, me je smeje poučil. Veste, je dejal, tudi če bi bilo to tako preprosto, kot ste izre- kli, bi tega nikoli ne storil in oče Karla Marksa tudi ne. V stoletju od takrat sem ni to- ča, ki klesti v pasovih, niti en- krat uničevala v obeh vino- gradih. Pri priči sem bil ozdravljen kmečko-socialističnega akti- vizma. Dober znanec, ki ima vino- grad in hram v deželi dolenj- skega cvička, si je, kot mnogi, vinsko klet razširil tudi za vi- kend. Počitniško bivališče, zdaj upokojensko pribežališče, je staremu »kevdru« prizidal, čeprav bi ga ceneje prišlo, če bi klet nadzidal. Si nor, je dejal, ko sem ga spomnil na to možnost. Kar je dobro za dom, ni dobro za hram. Kurjeni prostor kvari klet, nujna kletna vlaga kvari bivališče. Dragu Medvedu, dobremu poznavalcu trte, vina in vinske kulture, piscu dveh knjig o vsem kar zadeva to žlahtno kapljico, sem te dni povedal, da bi rad k temu svojemu pod- listku pritaknil še (objavljeno) fotografijo s prikaza vinske tr- gatve po starem. Že zaradi pri- kupnih deklet, ki se priprav- ljata na mezganje grozdja. Po- leg tega sem pred desetletjema v južni Francije na svoje oči videl dekleta tlačiti grozdje v velikanski kadi sredi vaške- ga trga ob krajevnem prazniku trgatve. Obrvi mi je kar dvignilo in ušesa sem napel, ko je povedal, da so po raziskavah sodobne stiskalnice, ki stiskajo grozdje bočno in ki izsesavajo sokove komaj tako dobre, kot je bilo tlačenje in mezganje z nogami. Pod težo telesa in mehak pri- tisk nog ni drobil koščic in pecljev, v vino se je primešalo manj čreslovine, medtem ko je kožca jagod spustila vse naj- bolj žlahtne snovi. Težke preše so bile nasledek želje po več- jem izplenu, po večji količini. Prav zaradi tega, da bi dosegli večjo kakovost vina, so razvi- jali tehniko stiskanja do seda- njih naprav, ki kakovost pre- delave približujejo časom, ko so grozdje še tlačili, mečkali in pecljali, z njim kar se da než- no, čimbolj nenasilno ravnali. In še bliže temu nekdanjemu načinu stiskanja želijo priti. Vračanje k staremu velja tu- di pri izbiri vinske posode. Predvsem v primorskem vino- rodnem okolišu spet vse bolj prisegajo na lesene sode. Pre- pričali so se, da v sodobni po- sodi ia tankih iz nerjaveče plo- čevine vino ne zori, biološko ne stari. Kakršnega natočijo, tak ostane. V sodih iz plemeni- tega lesa pa se vino dozoreva, se plemeniti, čeprav spet po vrsti let prezori in se v škodo kakovosti postara ter končno kot vino svoje značilnosti sorte umre. Jasno je, da stare resnice o vinu držijo le, če se vino- gradnik drži vseh načel. Tudi tistega, ki pravi, da vino po- trebuje čiste roke. Ne gre samo za to, da je prav, če si pri opravkih okoli grozdja snažen. Gre tudi za prenesen smisel te- ga rekla. Vino naj bo, kot ga je dal bog, kot ga je zorilo sonce - torej ne goljufaj okoli žlahtne kapljice. Seveda iste trte ne dajo vsako leto enakega pri- delka in kakovosti. Vino naj bi bilo naravno, da ga preiskuše- valec spozna po okusU - ne sa- mo po sorti in legi vinograda, tudi letnik s svojimi podnebni- mi značilnostmi. Eno brez vsakega dvoma dr- ži. Dobro vino pride samo iz kleti dobrega kletarja. Koliko dobrega mošta se strati zaradi slabe posode, neustrezne kleti, napačnega ravnanja. Ne rečejo zastonj, da je vino treba šolati. Rekli bi, da je Bog dal trto in grozdje; vinu botruje človek, ki to zna. Tudi rek, v vinu je resnica - in vino veritas - ima dva pomena. Ne le, da so že stari latinci vedeli, da vino od- veze jezike, razkrije skrivno- sti, da kar trezen misli, vinjen reče. Vino o svojem pridelo- valcu pove, če je poštenjak ali goljuf. Zadnjikrat se mi je zapisalo, da ob trgatvi kaltšnih prav po- sebnih šeg in obredij ni bilo. No, to ne drži čisto. V vinorod- nih pokrajinah — najbolj zna- čilne niso na našem območju - jih je vendarle nekaj. Tako je veljalo pravilo, da so otroci smeli v vinograd paberkovat, ko so sneli klopotec. Navada je bila tudi, da so nekaj jagod od zadnjega obranega grozda stisnili v jamico, ki so jo izko- pali kje pri vrhu vinograda. Naj tudi vinograd poskusi, kakšen sok je dal. In če k tem šegam spoštova- nja pristavimo še nekdanji po- stopek predelave, ko je bil trs- ni sadež tudi pri stiskanju v telesnem stiku s človekom, smo najbrž bliže krašovcem, ki trdijo, da je pač najboljši tisti teran, katerega so tlačila brh- ka dekleta. Erotika je bila z žlahtno vinsko kapljico ved- no neminljivo povezana, ven- dar o tem prihodnjič, ko bo beseda tekla okoli rekla: Voda žene mlinček, vinček pa klinček! Foto: EDI MASNEC Prizor s prikaza trgatve, ko sta »Tančevki<< Betka in Jožica skrbno umitih nog tlačili grozdje. Tako se fantom iz društva niti gostom - gledalcem ni upiralo poskusiti tako iztisnjen mošt, ki je precejen skozi novo brezovo metlo curljal iz kadi. Šff. 41. - 12. ekffober 1995j RADIO 41. rojstni dan RC V torek, 19. septembra smo takorekoč mimogre- de opravili še z našim ra- dijskim rojstnim dnevom. Številka ni okrogla, zato ji tudi nismo namenili skoraj nobene pozornosti. Ker pa gostujemo na ra- dijski strani Novega ted- nika, se spodobi, da se podpisani v imenu vseh celjskih radijcev, zahvah poslušalcem za zvestobo. Radijci pa obljubljamo, da bomo še naprej »v službi« naših poslušalcev. UM Oddale za invalide s tiskovnim predstavni- kom Sveta invalidskih orga- nizacij Slovenije Borutom S. Pogačnikom smo se dogovo- rili, da bomo skupno obliko- vali cikel posebnih oddaj, ki bodo na sporedu za začetek vsak mesec ob torkih do- poldne. V teh oddajah »v živo« bo- mo predstavili dejavnosti ra- zličnih invalidskih društev in združenj, predvsem pa bo- do o tem spregovorili sami invalidi; torej bo njihov pri- spevek v oddaji njihovo last- no izkustvo. Tako nameravamo v letu dni praktično v radijskem programu »obdelati« vsa in- validska društva in združe- nja od članov društev slepih in slabovidnih do paraplegi- kov, civilnih invalidov vojne, vojnih invalidov, duševno prizadetih in drugih. Verja- memo, da bodo te oddaje na- letele na dober odmev ne sa- mo med invalidi, za katere upamo, da sodijo med naj- bolj zveste poslušalce radij- skega medija, ampak med vsemi našimi poslušalci. UM Osrednje letne skupščine Združenja radijskih postaj Slovenije na začetku festivala v Narodnem domu v Celju seje udeležil tudi vodja urada za informiranje pri Vladi Republike Slovenije, Borut Šuklje. Merjenje slovenskih radijskili »moči« 6. Festival tadUsklh postaj Slovenije v Kranjski Gori Leto je res hitro naokrog: prihodnji teden se bodo na- mreč slovenski radijci zbrali na svoje šestem festivalu. Gostitelj tokratnega festiva- la Združenja radijskih po- staj Slovenije, ki bo od srede 18. oktobra do petka 20. ok- tobra v Kranjski Gori, je Ra- dio Triglav Jesenice, ki slavi letos 30-letnico delovanja. Kot je znano je lanski festi- val ob svoji 40-letnici pri- pravil Radio Celje. Festival radijskih postaj Slovenije je tradicionalna prireditev, na kateri članice Združenja radijskih postaj Slovenije (več kot 20 lokal- nih in regionalnih radijskih postaj) z radijskimi stvari- tvami tekmujejo v različnih kategorijah, festival pa je obenem namenjen tudi izme- njavi izkušenj, spoznavanju slovenskih krajev in družab- nim srečanjem med sloven- skimi radijci. Osrednje pri- zorišče festivala bo Hotel Relax v Kranjski Gori. Tako kot lani bo tudi letos tekmovanje potekalo v 8 ka- tegorijah: radijski reportaži (do največ 30 minut), glasbe- ni oddaji (30 minut), kon- taktni oddaji (do 45 minut), komentarju (4 minute), dnevno-informativni oddaji (do 15 minut), humoristično- satirični oddaji (do 15 mi- nut), EPP produkciji (do naj- več 3 minute) in samore- klamnem spotu (do 1 mi- nute). Radio Celje je doslej imel veliko uspeha na petih festi- valih, na katerih je sodelo- val: v skupni uvrstitvi je do- slej osvojil 2. mesto (Celje 94), 2-3. mesto (Slovenj Gra- dec 92) in 3. mesto (Morav- ske toplice 91), v Podlehniku pri Ptuju (1993) se skupni zmagovalec ni proglasil, na prvem festivalu v Trbovljah pa Radio Celje ni sodeloval. Tudi na letošnjem festiva- lu bo Radio Celje sodeloval v vseh kategorijah. Za tek- movanje pa smo prijavili na- slednje radijske stvaritve: reportažo Nataše Gerkeš z naslovom »Nočem biti član mafije«, o tem, kako so tudi pri nas začeli delovati zako- ni podzemlja, glasbeno od- dajo Mateje Podjed »Zlati zvoki piščali« o obnovitvi znamenitih svetinskih orgel. kontaktno oddajo Toneta Vrabla »Slak proti Slaku«, ki je tribima o modemih pri- redbah Slakovih narodno- zabavnih melodij, komentar Vesne Lejič z naslovom »Neznosna lahkost potaplja- nja gospodarskih gigantov - Stečaj največje Konusove družbe Konum«, prvi dan bo žreb določil tekmovalni dan dnevno-informativne odda- Osrednji gost 6. Festivala Združenja radijskih postaj Slovenije v Kranjski Gori bo tako kot lani v Celju pred- sednik Republike Slovenije Milan Kučan. Milan Kučan bo v četrtek, 19. oktobra 1995 sodeloval v aktualno- političnem pogovoru, ki ga bodo neposredno prenašale slovenske regionalne in lo- kalne radijske postaje, člani- ce Združenja radijskih po- staj Slovenije. je, na tekmovanje pa smo po- slali tudi dve ekonomsko- propagandni sporočili in sa- moreklamni spot. Sestava žirije še ni povsem znana, kot vselej pa bodo tu- di letos v njej znane javne osebnosti z medijskimi iz- kušnjami. Ena od posebnosti na vseh dosedanjih festivalih je bil tudi pester spremljajoč program, kolegi z Radia Tri- glav Jesenice pa obljubljajo, da se ne bodo izneverili tej tradiciji. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Spomin na lanski festival v Celju: Irma Benko, direktorica Podjetja za informiranje iz Murske Sobote, v okviru katerega deluje tudi Radio Murski val, »Naj radijska postaja« na festi- valu v Celju, izroča darilo Mitji Vmniku, odgovornemu ured- niku drugega »Naj radia 94*, Radia Celje. Črt Kanoni med popevkarli?. Da je Črt Kanoni dober športnik vemo, da je novinar in dober moderator vemo, da pa se v njem neprestano skriva pevska žilica, vsi ne vemo. Pred dvajsetimi leti je s svojim glasom — poleg de- klet - osvajal tudi vrhove glasbenih lestvic, pred peti- mi leti se je pevsko družil s Čuki, prejšnji teden pa se je javnosti predstavil s skupino Veter. Po splošnem ljudskem mnenju pevce delimo v 4 ka- tegorije. V prvi kategoriji so tisti, ki imajo posluh in glas, a ne znajo peti. V drugi kate- goriji imajo glas, znajo peti. a nimajo posluha. V tretjo kategorijo sodijo tisti, ki znajo peti, imajo posluh, a nimajo glasu, v četrti, najmnožičnejši pa so tisti, ki ne znajo peti, nimajo poslu- ha in nimajo glasu. Crt men- da sodi v vse štiri kategorije. Ta teden Črta gostimo v oddaji Glasba je življenje, kjer bomo z njim naredili tu- di glasbeni preizkus. »Postal bom glasbenik« se je pohvalil Črt svojim prija- teljem. »Kateri inštrument boš pa igral?« »Še ne vem, zaenkrat si bom pustil dolge lase.« Simona H2O if. 41. - 12. oktob«r 1995 23 PISMA BRALCEV Resnice takšne in drugačne II. Gospod Banovšek, očitno je, da se niste niti toliko potrudili, da bi vročo temo pod naslovom Resnice takšne in drugačne po- zorno prebrali. Ocena, da si zdaj domišljate, da lahko brijete nor- ca iz vsakogar, ki v Splošni bol- nišnici kaj velja in pomeni, pa je samo moja in za njo tudi sto- jim, prepričana, da ste tudi vi s svojo nestrpnostjo kar precej pripomogli k temu, da so se za- deve odvijale tako, kot so se. Pa malo več samokritičnosti bi vam tudi ne škodilo. MARJELA AGREŽ Francija ne bo več zeblo Zagotovo ne bi nikoli šel v akcijo zato, da bi bil hvaljen. To je izrazila tudi večina dobrotni- kov, ki je želela ostati anonim- na. Za objavo sva se z gospo- dom Gradičem odločila pred- vsem zaradi pozornosti akcije. Gospodu Gradiču je pomotoma ušlo ime g. Hermana Gradiča iz Dobja, kije pripeljal in daroval pesek in ves cement. Darovani prispevki so bili v razponu od 500 do nekaj tisoč tolarjev. Vsem prisrčna hvala v imenu Francija in njegove mame. MARJAN MANČEK, Celje ^Glavna naloga je biti družinski zdravnik v Novem tedniku z dne 21. septembra 1995 je bil v rubriki "Naši kraji in ljudje" pod naslo- vom "Glavna naloga je biti dru- žinski zdravnik" objavljen raz- govor z zdravnikom dr. Ivanom Djuričem iz Liboj. V podnaslo- vu "Načrti" je navedeno: "Pred kratkim pa je od Lekarniške zbornice Slovenije dobil tudi dovoljenje za lekarno, ki jo bo v Libojah odprl predvsem zato, da ljudem ne bo po zdravila tre- ba hoditi v Celje ali Žalec." V zvezi s to trditvijo izjavlja- mo, da ni resnična. Lekarniška zbornica Slovenije dr. Ivanu Djuriču ni izdala nikakršnega dovoljenja za lekarno v Libojah, saj za izdajo dovoljenja ni pri- stojna, niti ni izdala mnenja za morebitno odpiranje lekarne v Libojah, ker za tako mnenje pri- stojna občina Žalec ni zaprosi- la. V skladu z osnutkom plana zdravstvenega varstva in krite- riji za odpiranje lekarn, se lekar- na v kraju lahko odpre, če ima organizirano osnovno zdravs- tveno službo in če bo lekarna os- krbovala najmanj 5000 prebi- valcev. IVAN REMŠKAR, dipl.iur., sektretar Lekarniške ^zbornice Slovenije ^^^^^^^^^^^^ Stalin in sprava Nekega poletnega dne 1949. leta sem bil v Celju ravno, ko so se poslavljali od Stalina. Da bom bolj natančen: Stalin je do- besedno frčal skozi okna na ce- sto, kot bi imel peruti, z okvirji vred. No, zgodovina se ponav- lja, sedaj sem dočakal njegovo vrnitev. "Stalin" je namreč ime bistro- ja, je lepo okrašen s simboli ta- kratnega časa, petletk, delovnih zmag in vzhodnega klinopisja. "Pri Stalinu" je zato pravi am- bient za spravo, ob kavici seve- da, med Titoisti in Stalinisti. Pr- vi so druge (nekoč soborce) po- šiljali na Goli otok. Vzrok, da se je Goli otok zgodil, so bila baje premajhna korita ali preveč prascev, nekaj od tega ali oboje hkrati. To bi bila prva stopnja sprave med Stalin-isti in Tito- isti. Drugi korak bi naj bila spra- va med mrtvimi, z našim posre- dovanjem. Grobnico herojev bi iz Ljubljane prestavili na Tehar- je ali v Kočevski rog. Z aklima- tizacijo slednjih ne bo težav, saj so mnogi svoja odličja in me- dalje prislužili prav na Tehar- jah ali Rogu. Nekaj prostora bi še pustili (rezervirali) za neka- tere še živeče medaljonarje, he- roje, seveda če bi to sami žele- li, saj smo vendar v demokraci- ji- Težav pri odpuščanju nimajo tisti, ki vedo na pamet več tisoč let star Abrahamov moralni za- konik v desetih točkah, ker jim je odpuščanje nekaj vsakdanje- ga. Drugače je s tistimi iz ZL in eldeesovci, ki so se hranili z ideološko kontaminiranim ma- terinim mlekom. Kako jih poz- draviti večne nostalgije po Ju- goslaviji, Beogradu, hiši cvet- ja, absolutni vladavini, privile- gijih itd.? Tu je zadeva še pre- cej negotova, ampak se stvari že premikajo. Ustanovili smo na- mreč finančni konzorcij, ki bo poskrbel za odkup nagačenega Lenina, ker je historičnem Kremlju baje v napoto. Srbi nam pa Tita tudi ne bi izročili. Tudi zevajoči Kidrič nima miru v Ljubljani in bi ga prestavili. Tako bi sklatili več muh z enim mahom, žrtve in rablji bi bili skupaj, Rusom bi 'se prikupili (ustregli). Pravoverni iz ZL in eldeesovci bi na ta način dobili svojo božjepotno postojanko in sanatorij (okrevališče) za zdrav- ljenje omenjene nostalgije. Nekako in nekje je pač treba začeti. MARJAN MANČEK, Celje Kje so učbeniki? Nekateri starši smo zelo ra- zočarani nad ministrom za šols- tvo Slavkom Gabrom. Ali se vlada Republike Slovenije še sploh zanima za naše šoloob- vezne otroke od prvega do os- mega razreda osnovne šole? Ni natisnjenih učbenikov Tu sem doma in Spoznavanje na- rave za peti razred. Ker sem rej- nica otroka, bi mu zelo rada po- magala. V šoli zahtevajo od otrok, da naj jim starši preskrbimo te uč- benike za peti razred. Na žalost ti učbeniki niso natisnjeni, pajih lahko zaman iščeš od Maribora do Celja ali Ljubljane.Kaj sto- riti? Enako se pritožujejo starši otrok ostalih razredov, da ni uč- benikov. Sprašujem, kdaj in kje se bo- do dobili natiskani učbeniki v slovenščini za naše šoloobvez- ne otroke od prvega do osmega razreda osnovne šole. Morda pa res ni naključje, da imajo enako začetno črko bese- de brezbrižnost ali bogastvo in barabija. Zakaj se morajo naši otroci v Sloveniji učiti brez svoje volje tuji predpisani jezik, če pa še svojega slovenskega ne znajo? Kako naj se naši otroci učijo in izučijo brez učbenikov? Ka- ko naj pridejo do mature brez učbenikov, ali jih bomo morali starši začeti sami kopirati, da bodo imeli naši otroci podlago in se učili? STANKA CERAR, Celje Spomeniki so zgodovina Odločno nasprotujem odstra- nitvam zgodovinskih spomeni- kov. Pa naj si gre za obeležja NOB ali revolucionarjem in ne- nazadnje pobitim domobran- cem. Vsi imajo svojo zgodovin- sko težo in pomen. Gre za ob- dobja, ki jih ne moremo, kljub željam raznih strankarskih ve- ljakov različnih opcij, odstraniti iz preprostega razloga, ker je to zgodovina slovenskega naroda. Včasih lahko gledamo na njih kot ponos pogumnih dejanj in druge kot opomin in spomin na čase, ko smo kot narod preho- dili to pot, pa naj se imenuje kal- varija ali pa spomin na zmago- slavje ter zanos. Iz tega lahko potegnemo po- duk, da več posvetimo estetske- mu videzu oziroma prostoru, kje bomo in v kakšni velikosti po- stavljali spomenike, če jih še sploh bomo, da ne bodo ustvar- jali novih razhajanj. Dragi Ljubljančani, kje je va- ša vest ali pa ste morebiti izgu- bili spomin, ker ni več moder- no misliti ter čutiti tako, kot ste takrat, ko ste se z jokajočimi oč- mi v polni množici poslavljali od pokojnega maršala Tita iz Ljubljane na poti v Beograd? Ne glede na njegove številne slabo- sti moramo vendar priznati, da je bil mojster, ko je v miru ohra- njal ter razvijal bivšo domovi- no s tako različnimi narodi ter verstvi. K njemu so prihajali po nasvete državniki sveta. Ob smrti so se mu priklonili, izra- zili čast, med njimi številčna va- tikanska, ameriška ter ruska de- legacija ter ves svet. Sedaj pa presodite, kaj je zgo- dovina in kakšno vlogo imajo spomeniki. LENART HORVATIČ, Celje Kdo ubija spomenike v Radečah? Izbris preteklosti pomeni iz- gubo identitete, oziroma pre- poznavnosti človeka kot posa- meznika ali kraja kot so Rade- če. En del te prepoznavnosti so tudi razna spominska obeležja oziroma spomeniki, postavljeni v čast padlim in umrlim med NOB ali spomeniki preminulih krajanov na pokopališču. Vhodna veduta v Starograj- ski ulici nudi sožitje narave s spomenikom padlima M. Kosu in M. Nemcu. Vendar komaj še zasluži to ime, saj so bila od- stranjena drevesa, ki so bila po- stavljena v okras. S tem je spo- menik popolnoma izgubil na svoji vrednosti, tako, da se se- daj prostorsko izgubi, oziroma je izbrisan. Poleg tega je dodo- bra razpokan podporni zid, pot do spomenika je vedno zarasla, naokrog pa ležijo stari venci kot neke vrste gnojilo. Še sreča, da je spomenik kakovostno izde- lan, saj bi se verjetno že zrušil pod bremenom starosti. Slabše se godi spomeniku ubitih talcev. postavljenem na mestu njihove usmrtitve, na koncu Ulice tal- cev. Tudi tu so odstranili dre- vesa, posajena v okras, okrasno grmovje prepleta iz kamna se- zidan steber kot bodeča žica. Podporni zid s spominsko ploš- čo je pred podrtjem, dohod je zaraščen in popolnoma zaprt z bližnjimi vrtički, ki se približu- jejo spomeniku. Drugače se godi spomeniku na osrednjem trgu, narejenem po načrtu mojstra Plečnika, ki je bil zaradi nove regulacije po- toka Sopote prestavljen s prvot- ne lokacije in tako uničen kot dominanta trga. Podobno menjanje podobe je doživelo tako imenovano Nun- sko pokopališče, ki je čez noč postalo odbojkarsko igrišče, na- menjeno tovarišem za oddih. Kam so izginili marmorni na- grobniki in kamniti križ vedo ti- sti, ki so te spomenike verjetno uporabili kot gradbeni material. Neznano kam je izginila tudi marmorna plošča, postavljena na čast izgradnji mostu. Nanjo spominja le prazen prostor, ki so ga pustili za seboj ljubitelji marmorja. Na mostu so izginile plošče v nemškem jeziku. Za- čuda pa je na svojem mestu os- tala spominska plošča na cerk- vi med 2. svetovno vojno pad- lim krajanom. Nekateri pač ve- do, kako se ravna s spominom na mrtve. To se ne bi moglo reči za od- stranjene spomenike na krajev- nem pokopališču, kjer stare spo- menike prestavljajo s prvotne- ga mesta na prostor, kjer so ne- koč pokopavali samomorilce ter tako skrunijo grobove mrtvih in uničujejo celostno podobo po- kopališča. Vsi enakopravni, vsi drugačni? Ne, ker se prostorska stiska ne rešuje na takšen način, da se postavljajo preveliki gro- bovi na račun oskrunjenih. Od- stranjeni spomeniki imajo tudi neko estetsko vrednost, ki jo no- vejši praviloma ne dosegajo, za- to so lahko le zbirka slabega okusa. Takšne vrste posegi in polo- vične rešitve občutno škoduje- jo svoji okolici ter tako izniču*-. jejo dela tistih, ki so svojo in na- šo dediščino prepustili v uprav- ljanje tistim, ki jim je, kot kaže, vseeno, kje in kako živijo. Iz- guba neke identitete je pri takem izigravanju neizogibna, podoba pa se iz dneva v dan spreminja na slabše, kot je vsak dan bolj umazana reka Sava, ki ne more oprati spreminjajoče se podobe Radeč. Krajani Radeč bodo ta- ko ali tako umrli, s spomenikom ali brez. LEONID ANTON ŽELEZNIK, Radeče In potem vse tiho je bilo Sem občan novo nastale ob- čine Vojnik - občine, ki je na- stala po sili iz nekdanjih KS Frankolovo, Dobrna, Nova Cer- kev in Vojnik. Naša občina de- luje že od maja v prostorih ZD Vojnik, ki je bil zgrajen z de- narjem od samoprispevka, za zdravstvene usluge bolnikom in našim zdravstvenim delavcem. Veliko seje obljubljalo in go- vorilo, kaj vse se bo storilo in spremenilo na bolje. Kaj so do sedaj storili in za kaj seje pora- bil denar ter koliko gaje občina prejela od države, tega ni nikjer opaziti, kaj šele prebrati. Imamo dve javni oglasni de- ski, na katerih pa do sedaj na ža- lost še ni bilo nič napisanega o delu nove občine. Kot davkoplačevalec bi želel vedeti, kam in kako gre denar. Povsod po naši ljubi deželici, kjer so nastale nove občine, na veliko delajo, obnavljajo in se imajo s čim pohvaliti ter tudi javno obelodanijo svoj pro- gram. Imajo vrsto kulturnih pri- reditev, srečanj, poskrbeli so za najmlajše, sodelujejo z novo na- stalimi občinami na kulturnem in drugem področju. Tega pa na žalost v naši občini ni - ali pa sem morda neobveščen, se pre- malo zanimam za delo na kul- turnem področju? Vem pa to, da se na kultur- nem področju dela po domače - brez treznih planov in s poslu- hom za resnično kulturno delo. Zato s tem zapisom povem vsem tistim, ki ste me spraševali, kdaj bo ponovna parada domače glasbe Vojnik, da ne vem, ker zato prvič nisem odgovoren, drugič pa so v društvu izredno nadarjeni ljudje, ki bodo že ve- deli zakaj ni letošnje parade. Res, žalostno, da kraj, kot je naš Vojnik, ne zmore odkrito urediti kulturne politike in po- čistiti s staro garnituro ter na mesto vodilnih, postaviti neko- ga iz prosvete - bilje poskus, ki je na žalost propadel, o tem ve- do več povedati odgovorni. Novim kulturnim zanesenja- kom pa veliko uspeha in želez- nih živcev pri njihovem delu. DUŠAN GORKIČ, Vojnik Srečanje razumnikov Organizator prvega vseslo- venskega srečanja deželanov Slovenije, ki bo 5. novembra na gradu Bogenšperk, se zaveda odgovornosti in želi v skladu s predlaganimi sklepi oz. rešitva- mi udeležencev spodbuditi slo- venski narod in tudi svetovno skupnost k skladnejšim odno- som med posameznimi narodi in državami. Slovenskemu narodu je dana po osamosvojitvi zgodovinska priložnost uveljaviti se v svetu s pravnim redom, ki politične pravice posameznika združuje na nivoju interesnih skupin v dobro celotne skupnosti, ne gle- de na politično pripadnost. Vsa- ka državna investicija, namenje- na liberalizaciji uporabe teleko- munikacij, je korak k demokra- tizaciji družbenih odločitev. Nedvomno se bo morala druž- ba zateči k odpravljanju sistem- skih napak v tehnologiji delo- vanja demokracije, uskladiti njeno prenovljeno delovanje vrednostnim merilom današnje etike in morale, kar bo nedvom- no izboljšalo pogoje za kvalite- to življenja in izboljšanja stanja v naravi. Življenjske napake, ki so jih storili tvorci sedanjih institutov demokracije, je potrebno zame- njati z novimi rešitvami, prila- godljivejšimi sedanjemu gospo- darskemu socialnemu, kulturne- mu in političnemu razvoju. Žal se v teh kritičnih časih po- novno soočamo z novimi druž- benimi zlorabami, ki pajih s po- močjo večinskega in poštenega ljudstva lahko preprečijo tudi požrtvovalni slovenski intelek- tualci in s tem Bogenšperk 95. Značaj današnjih oblastnikov nima nobenega spoštovanja ne do države, še manj pa do last- nega naroda. Z osamosvojitvi- jo seje proces demokratizacije družbe šele pričel. Demokraci- jaje dinamična veličina, zato tr- masto vztrajanje oblasti pri se- danjih ustavnih rešitvah demo- kratičnih pravic potiska narod in državo v vse večjo zlo. Sloven- ske dežele postajajo iz dneva v dan vse bolj kolonije centrali- stov v rokah politično ekonom- ske mafije, ki jo ščiti neinven- tivno sodstvo, policija in vojska. Vse vrste medijskih in informa- cijskih blokad preprečujejo glas ljudstva - resnice in se že tako nesprejemljivo razslojevanje v družbi nadaljuje. Naloga oz. cilj udeležencev srečanja Bogenšperk 95 je us- tvariti razmere v družbi, da ljud- je ne bi v teh burnih časih za- voljo zagrenjenosti, strahu in neznanja, predvsem pa zaradi politične in volilne abstinence preprečevali pričakovane spre- * membe v družbi. Organizator pričakuje, da bo sestava udele- žencev - razpravljavcev sreča- nja omogočila sodelovanje in usklajevanje vseh odprtih vpra- šanj medsebojne povezanosti človeka z znanostjo, kulturo in naravo. Cilj je pomagati dobro- mislečim in politično nedejav- nim davkoplačevalcem, da s svojimi razmišljanji čim prej vstopijo v gibalo družbenega napredka. To bo velik prispevek Bogenšperka 95 k ohranjanju nacionalne in kulturne identite- te in graditve civilnega mostu med državo na enem in ljuds- tvom na drugem bregu demo- kracije. JOŽEF JARH, Stranka enakopravnih dežel - SED O bolj in manj vztrajnih komunistih Ko seje nekoliko polegla go- nja, ki stajo proti Janši sprožila Rupel in Spomenka Hribar in je potekala pod delovnim naslo- vom "naredimo ga za fašista", so režiserji iger brez meja dali znak za novo točko predstave. V tej točki je Janšev ugled tre- ba zmanjšati s tem, da se čim večkrat in čim bolj na glas po- ve, daje tudi on bil nekoč član Partije. Da to počnejo ljudje, ki še danes zavzeto branijo njene "pridobitve" (ali pa se gredo prisklednike), je sicer nekoliko paradoksalno. Če bi namen igre ne bil tako razviden, bi se bral- ci in poslušalci morali vprašati ali je v glavah teh ljudi vse v redu. Toda šalo na stran - in za- ključimo s šalo, ki jo je formu- liral znan francoski filozof, ko seje v najboljših letih poslovil od "matere Partije". Takole je zapisal: "Kdor pri dvajsetih ni komunist, nima srca. Kdor pa je komunist še pri tridesetih, nima možgan." Ta izrek bo morda tudi neka- terim Slovencem pomagal do preudarka, ali naj se tisti, ki po tridesetih še vztrajajo pri svoji "mladostni ljubezni", zamislijo nad drugim delom francoskega dovtipa. Velja tudi za "najete godbenike", ki to opravljajo v funkciji dvornih klovnov. IVAN GLUŠIČ, Mozirje Kljub dežju lepo Organizacija ZB Laško je pod vodstvom gospoda Prosenca pripravila lep izlet. Bil je deževen dan, vendar nas dež ni motil. Prek Celja, Kranja in Brnika smo se peljali do Škofje Loke, kjer smo si og- ledali grad in nadaljevali pot do Kokre in v Dražgoše. Tu smo se ustavili pri spomeniku pad- lih borcev svetovne vojne, obu- dili spomin nanje. Imeli smo s seboj dva muzikanta, ki sta po- pestrila vzdušje. Nazaj grede smo se peljali čez Dravograd in se ustavili za drugi obrok v Mo- zirju, kjer smo naredili zaklju- ček z velikim veseljem. PAVLA ERJAVEC, Laško Št. 41.-12. oktober 199S • Dragica je prejšnji toreii olcoli poldneva sporočila, da njen možiček doma raz- graja. Policisti so potem ocenili, da ni šlo za kršitev javnega reda in miru, am- pak za čisto nekaj drugega. Ko se je gospod soprog vr- nil domov s krvodajalske akcije, mu žena ni postre- gla s kosilom, zato jo je oštel in šel od doma. Pra- vilno, če si kot krvodajalec, sploh pa kot soprog, niti poštene južine ne zasluži. • V četrtek dopoldne je ena mnogih Nesrečnic za-, prosila za policijsko inter- vencijo. Njen bivši fant Ru- di F. ji je namreč spet po- klonil obisk in jo mimogre- de še pretepel. • Nek občan je prejšnji petek opoldne zaprosil po- liciste, naj vendarle kaj ukrenejo, da bo imel spet mir. Povedal je, da ima so- seda Ladislava, ki neumor- no razbija po vratih njego- vega stanovanja. Policisti so gospoda, ki je klical, po- tolažili da se to dogaja sa- mo v obdobjih polne lune. Zdaj ko lima spet »crkuje«, je sosed Vlado spet ne- slišen. • V lokalu Roneks v Zado- brovi sta v soboto popoldne javni red in mir onegavila Marko D. in Matej O. • Milan ima sosedo, ki ra- da šiva. Narobe pa je to, ker najraje šiva in goni svojo mašinco v času, ko vsi pošteni Slovenci spijo. Ogroženi Milan je dobil brezplačen policijski na- svet, kako bo ukrepal, je pa njegova stvar. • V kinu Union so se v ne- deljo zvečer stepli Naser B., Misel Č. in Marjan V. Pretep se je začel, ko je Marjan stopil Naserju na nogo, to pa je nezaslišano dejanje, je ocenil mali go- spodič. • Aleš M., ki je nastopil v prejšnjih nočnih cvetkah, ni bil kršitelj javnega reda in miru v gostilni v Ivenci, kjer so se tepli. V gostilni je nastopal le kot opazovalec, ki jo je skupil čisto po ne- dolžnem. M.A. Na Selšelih so pa ostri Vsaka prekoračitev hitrosti se na Sejšelih kaznuje z denar- no kaznijo 1.000 sejšelskih ru- pij oziroma 270 USD. Če krši- telj kazni ne plača v roku treh dni, gre k sodniku za prekrške, kjer mora plačati za 1.620 USD kazni. Poprečna mesečna plača na Sejšelih je 400 USD. Motoristice-lezbijice branijo iiomoseicsuaice članice lezbijskega motorističnega kluba iz Sydneya, imenovanega Dykes on Bykes (lezbijke na motorjih) so se odločile samoorganizirati in povečati osebno varnost te, sicer največje homoseksualne skupnosti v Sydneyu. Čla- nice tega motorističnega kluba, ki se sicer najraje vozijo s preurejenimi 1.340-kubičnimi motocikli znamke harley davidson in 750-kubičnimi kawasakiji, bodo tako, vsak dan na svojih motociklih, od polnoči do zore, patruljirale po najbolj nevarnih predelih Sydneya, kjer živijo homo- seksualci. Predstavnica za tisk kluba Dykes on Bykes, Nora Sa- von, pravi, da ne gre za skupino, ki bi prežala na pusto- lovščine, temveč da gre za pomoč drugi, prav tako samo- zaščitno samoorganizirani skupini iz vrst homoseksual- cev, ki nosijo ime Streetwatch. Ta skupina je namreč nemotorizirana in že pomaga policiji pri odkrivanju sto- rilcev kaznivih dejanj, ki so bila storjena na škodo njihovi skupnosti. Sydneyska policija nima nič proti takšni obliki samoorganiziranja. (Sled) ^ »Jaz pa že ne bom pihal!« Nasilnega avtoprevoznika krotili tudi speclalcl - Pripor zaradi ponovitvene nevarnosti Stanislav J., devetintride- setletni poklicni voznik in sa- mostojni podjetnik iz Šentjur- ja, je osumljen, da je storil kaznivo dejanje napada na uradno osebo v času, ko ta opravlja naloge varnosti, po členu 303/1 in U Kazenskega zakona R Slovenije. Osumljeni Stanislav J. je 7. oktobra ponoči na lokalni ce- sti v Dolah napadel dva polici- sta. Enega je z večjo jekleno vzmetjo udaril po glavi in mu, po dosedanjih zdravniških ugotovitvah, povzročil lažjo telesno poškodbo. Zoper osumljenega storilca je prei- skovalni sodnik odredil pripor zaradi ponovitvene nevar- nosti. Stane J. se je 7. oktobra zve- čer peljal s svojim tovornja- kom iz Bistrice ob SotU v Ma- rija Dobje, kjer začeisno prebi- va. V križišču regionalne ceste in odcepa lokalnih cest za Po- nikvo in Proseniško, ga je ob 22.10 uri v Dolah ustavila pa- trulja šentjurske policijske po- staje, ki je takrat opravljala kontrolo prometa. V patrulji sta bila dva policista, na znak pa se je Stane J. ustavil na desni strani lokalne ceste. Policist je od ustavljenega voznika zahteval dokumente, ob tem pa posumil, da vozi pod vpUvom alkohola. Zato je odredil preizkus alkoholizira- nosti z elektronskim alkote- stom, ta policistova odločitev pa je Staneta tako razjezila, da je vrgel ustnik merilne napra- ve skozi okno službenega vozi- la, rekoč, da on že ne bo pihal. Odklonil je tudi strokovni pre- gled in demonstrativno odšel iz policijskega v svoje vozilo. Stane tudi ni hotel podpisati policijskega zapisnika, to pa je podkrepil z glasnim pojasni- lom, da »ni lopov in kurva ko- munistična«. Na to mu je eden od policistov začasno zasegel vozniško dovoljenje ter mu prepovedal nadaljnjo vožnjo. Zapisnik je Stane J. raztr- gal, enemu policistu snel z gla- ve kapo ter jo položil na streho službenega avtomobila, ob tem pa psoval, da »njega, po- štenega državljana, komuni- stični dečki že ne bodo gnja- vili«. Razboritež je potem šel do svojega avtomobila in v besu pograbil jekleno vzmet, dolgo 59 cm in premera 5 cm ter tež- ko 3320 gramov, ter z njo uda- ril po glavi policista M.D. Po- licist se je zgrudil na tla. Stane J. je hotel z vzmetjo udariti še drugega policista, a se mu je ta pravočasno umaknil in se pri- memo oddaljil. Po tem početju se je Stane J. s svojim tovor- njakom odpeljal v smeri Pro-1 seniškega skozi Žepino, Cero- vec, Razgor in Marija Dobje. O dogajanju je bil obveščen operativno komunikacijske center UNZ v Celju, ki je ne- mudoma poslal za okrepitev več patrulj, med drugim tudi 5 poUcistov iz posebne policij- ske enote. Lov za osuinljenim storilcem se je končal, ko je Stane J. parkiral svoje vozilo na dvorišču stanovanjske hiše v Marija Dobju. Iz vozila je oddirjal v hišo in se vanjo za- klenil. Na osnovi ustreznega določila Zakona o kazenskem postopku so policisti 8. okto- bra ob 1.25 uri nasilno vstopili v hišo, storilca prijeli ter ga privedli na policijsko postajo v Šentjurju. Zasegli so mu je- kleno vzmet (na fotografiji UNZ), ki jo je uporabil pri na- padu na poUcista. Po treh zdravniških pregledih (med dmgim tudi v psihiatričnem oddelku v Vojniku) so ga ob 5.50 uri pripeljali v prostor za pridržanje v stavbi UNZ Celje, V nedeljo zvečer je osumlje- nega Stanislava J., v prisotno- sti državnega tožilca, zaslišal preiskovalni sodnik in ga po zaslišanju izpustil na prostost. MARJELA"AGRE2 Dvakrat vlomil v času od 1. do 4. oktobra je neznani storilec vlomil v sta- novanjsko hišo, last Stanisla- va N. na Šembriški cesti v Ve- lenju. Vlomilec si je ogledal in temeljito pregledal vse prosto- re, končno pa je v spalnični omari odkril manjšo blagajno, v katero je vlomil in pobral menico ter zlatnino. Lastnik je oškodovan za okoli 30 tisoč to- larjev. Razbil izložbo v noči na četrtek je nekdo razbil izložbeno okno proda- jalne Oblačila na Lilekovi uli- ci v Celju. Tako je prišel do oblačil in zbežal s kraja deja- nja. Odnesel je za okoli 20 ti- soč tolarjev blaga, precej manj, kot stane novo izložbeno steklo. Osiromašeni stroj v noči na 6. oktober je nez- nani storilec prišel v kamno- lom v Zidanem Mostu in z vr- talnega stroja demontiral pnevmatsko udamo kladivo ter ga odpeljal neznano kam. S tatvino je Cementama Tr- bovlje oškodovana za približ- no 370 tisoč tolarjev. Emil ob medaijon v dneh od 3. do 6. oktobra je neznani storilec vlomil v sta- novanje na Kraigherjevi ulici v Celju. Tam si je ogledal vse- bino omar in predalov v dnev- ni sobi in spalnici ter ukradel zlat medaijon. Emil B. je oško- dovan za okoli 50 tisoč to- larjev. Ogorčeni Sandi Roman S. iz Svetelk se je šel 6. oktobra popoldne promet- nega policista. To opravilo je vzel tako zelo resno, da se je razburjal nad Sandijem Z. (29), ki ga je na cesti opazoval in za katerega je menU, da je skozi naselje vozil prehitro ter da je s tem storil prometni pre- kršek. Graje in očitka pa San- di očitno ni prenesel, vse sku- paj pa se je končalo s prete- pom, v katerem je bil Roman S. hudo ranjen. Zoper Sandija Z. so policisti napisali kazen- sko ovadbo za kaznivo dejanje povzročitve hude telesne po- škodbe. Ukradel postalo v noči na 7. oktober je nek- do vlomil v razglasni stolp na avto poligonu v Ljubečni, last ZŠAM Celje. Iz stolpa je odne- sel razglasno postajo in s tem lastnika oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev. Ni uspelo v nedeljo ob 4.20 je Silve- ster V. iz Celja vlomil v bistro Čulk na Lavi v Celju, last Ja- neza M. Pa se je Silvek na tu- jem le kratek čas zadrževal, saj sta ga med delom zalotila delavca Prosignala. In tako mu ni uspelo odnesti niti ciga- ret in vžigalnikov, s čimer si je napolnil žepe. Nedeljski dan je Silvester V. dočakal na policij- ' ski postaji, kjer so mu predme- te odvzeli in napisali kazensko ovadbo zoper njega. Samo cigarete v noči na 8. oktober je nez- nani storilec vlomil v bife na Tmbarjevi uUci v Celju. Ukra- del je več zavojčkov različnih cigaret, s tem dejanjem pa je lastnico Angelo S. oškodoval za 27 tisoč tolarjev. Clrkuiarko In motorko v času od 29. septembra do 8. oktobra je neznani storilec vlomil v nedograjeno stano- vanjsko hišo v Zalogu pod Ur- šulo. Ukradel in odpeljal je cirkulamo žago znamke black&decker, motomo žago znamke johnson, električni skobelnik in komplet gedore ključev. Lastnik Jože R. iz Ce- lja je oškodovan za okoli 50 tisoč tolarjev. Razbiti Leo v noči na ponedeljek 9. ok- tobra, je nekdo vlomil v trgo- vino Leo na Ostrožnem. Stori- lec je razbil steklo na oknu in na tak način vstopil v notra- njost. Ulo-adel je menjalni de- nar in nekaj zavojčkov cigaret. Lastnica Ivanka Ž. je oškodo- vana za okoli 50 tisoč tolarjev. Isto noč je bilo vlomljeno tu- di v bistro Vrzel v Štorah. Neznani storilec je tam ukra- del tolarje, marke in šilinge v skupni vrednosti okoli 50 ti- soč slovenskih tolarjev. Aktiven v Upju v Lipju pri Velenju je bil v poletnih mesecih sila aktiven 27-letni Bogomir S. Izvršil je najmanj 5 vlomov v nedogra- jene stanovanjske hiše in gradbene barake. Kradel je predvsem električne aparate, od žag in skobelnikov do vr- talnih strojev in drugega grad- benega orodja. Policisti PP Žalec so ukradene predmete zasegli kupcem, ki so prišli ze- lo poceni do strojev in orodja. Ukradeni avtomobili v noči na 5. oktober je nek- do v Celju ukradel 3 osebne avtomobile, vse znamke lada samara. Prva lada je izginila s parkirišča na Opekamiški ulici, druga z Mariborske ceste in tretja s parkimega prostora ob Ljubljanski cesti. Dve vozi- li so kmalu našli, tretjo lado samaro pa še iščejo. Je rdeče barve, z reg. št. CE 10-48P. Lastnik Srečko P. iz Celja je oškodovan za okoli milijon to- larjev. Lada samara, ki je v isti noči zamenjala lastnika, pa je stala prav tako na parkirnem pro- storu ob Ljubljanski cesti. Vo- zilo je beig^ barve, reg. št. CE J8-723. Lastnica Štefanija F. je oškodovana za okoli 420 ti- soč tolarjev. V noči na 7. oktober je nez- nani storilec ukradel osebni avtomobil znamke opel ascona nemške registracije M-AZ 7806, tenmo modre barve. Vo- zilo, ki je vredno okoli miUjon 700 tisoč tolarjev in ki je last Mateje P. iz Migojnic, je bilo parkirano pred garažo stano- vanjske hiše v Migojnicah. it. 41.-12. oktober 1995 Na novi ioifaciii se Hoije in še iiitrele Zavarovalnica Triglav d.d., Območna enota v Celju, je spet poskrbela za novost, ki so ji 0jeni zavarovanci veselo za- ploskali. Da bi bile storitve na po- (iročju reševanja škod iz avto- mobilskih zavarovanj čim boljše in popolnejše, so se od- ločili, da to dejavnost z dose- danje Mariborske ceste prese- lijo na novo, še bolje urejeno in opremljeno, predvsem pa bolj praktično lokacijo. Ta novi za- varovalniški objekt je zdaj na Ipavčevi ulici 21 Celje, takoj pri vhodu v Avto Celje. V na novo urejenem centru je od minulega petka dalje možen ogled poškodovanih in po- pravljenih vozil, to pa je tudi mesto za prijavo avtomobil- skih škodnih primerov. Delov- ni čas je od ponedeljka do pet- ka od 8. do 15. ure, ko bo zava- rovancem ves čas na razpolago cenilec Zavarovalnice Triglav. Na manjši slavnosti ob od- prtju novega centra je nekaj domačih zapel oktet Studen- ček, dramski igralec Borut Alujevič pa je imel šegavo »po- ljudnoznanstveno predavanje o škodljivosti alkohola v pro- metu«. M.A. Foto: EDI MASNEC AVTOVLOMI v noči na 5. oktober je nez- nani storilec vlomil v osebni avtomobil znamke zastava 101, ki je bil parkiran na Jur- čičevi ulici v Celju. Storilec je ukradel avtoradio kasetofon, dva zvočnika, denarnico in do- kumente lastnika Matjaža P. iz Celja, ki je oškodovan za okoli 45 tisoč tolarjev. V dneh od 4. do 6. oktobra je nekdo vlomil v osebni avtomo- bil znamke suzuki swift, ki je stal na Celjski cesti v Rogaški Slatini. Storilec je demontiral digitalni avtoradijski sprejem- nik in lastnico Nušo V. iz Ma- ribora oškodoval za približno 65 tisoč tolarjev. V noči na 7. oktober je bilo vlomljeno v osebni avtomobil zastava joigo, ki je bil parki- ran v Vojkovi ulici v Celju. Storilec je ukradel avtoradio kasetofon ter merilec obratov. Matjaž P. je oškodovan za okoli 45 tisoč tolarjev. Isto noč je bilo na Opekami- ški ulici v Celju vlomljeno v osebni avtomobil zastava yugo lastnika Zlatka R. Stori- lec je ukradel avtoradio kase- tofon in gedore ključe v skupni vrednosti okoU 35 tisoč to- larjev. Na Ljubljanski cesti v Celju je bilo v noči na 7. oktober vlomljeno v osebni avtomobil znamke zastava yugo, last Ed- vina O. iz Celja. Storilec je iz vozila ukradel avtoradio kase- tofon in lastnika oškodoval za okoli 35 tisoč tolarjev. V noči na 8. oktober je nez- nani storilec vlomil v osebni avtomobil zastava yugo, ki je bil parkiran na železniški po- staji v Šmarju pri Jelšah. Ukradel je avtoradio in zadnjo polico z obema zvočnikoma. Rezika R. je oškodovana za približno 40 tisoč tolarjev. V noči na 8. oktober je nek- do vlomil v osebni avtomobil VW golf, parkiran pred disko- teko Jimgle v Celju. Ukradel je zadnjo polico in tri zvočnike ter Roberta J. iz Ponikve pri Žalcu oškodoval za okoli 60 tisoč tolarjev. V dneh od petka do pone- deljka je neznani storilec vlo- mil v osebni avtomobil R4, ki je bil parkiran pri podjetju Te- lekom v Celju. Ukradel je slu- šalko mobitela in zadnje desno kolo vozila. Telekom je oško- doval za okoli 100 tisoč to- larjev. Smola pa se je v ponedeljek, 9. oktobra zvečer držala 15- letnega A.D. iz Velenja, ko je na Goriški cesti v Velenju vlo- mil v osebni avtomobil znam- ke zastava yugo in je že od- stranil polico prtljažnika z zvočnikoma in CD ploščami. Zataknilo se je, ko je hotel de- montirati še avtoradio. Takrat ga je pregnal lastnik Marko S. in se zapodil v beg za tatičem. Ko ga je dohitel in prijel, ga je odpeljal na policijsko postajo. M.A. Delcan Alfonz Požar Icaznovan zaradi širjenja sovražne propagande Pred okrožnim sodiščem v Celju je bila 4. oktobra raz- prava proti 7 5-letnemu deka- nu Alfonzu Požarju iz Rečice ob Savinji in 47-letnemu' kro- jaškemu mojstru Ivanu Piklu iz Rečice ob Savinji. Oba sta se zagovarjala zaradi sovražne propagande. Dekan Alfonz Požar je znan kot zagrizen na- sprotnik ljudske oblasti in da- našnje socialistične ureditve naše države. Že od leta 1946 dalje je v pridigah v cerkvi v Rečici in Nazarju, pri sestan- kih Marijine družbe, celo pri pogrebih, pa tudi ob drugih prilikah klevetal našo ljudsko oblast. Požar je imenoval ljud- sko oblast in družbeno uredi- tev v FLRJ satanski čas, pe- klenski čas, novi red, ljuliko med pšenico itd. V neki pridigi 2. junija 1946 se je izrazil, proč z vsem, kar spominja na božje in cerkvene zapovedi, novi red tega ne trpi več. Državi so- vražno je pridigal tudi 27. aprila 1947 in ob neki priliki v Nazarjah. Na sestankih Ma- rijine družbe v Rečici je med drugim govoril, da preganjajo v naši državi cerkev in sovra- žijo duhovnike. Dne 4. aprila letos je pridigal v Rečici in ob tej priliki žaUl in obrekoval državne organe. Ivanu Piklu pa je od leta 1947 dalje pravil, da se bo pri nas spremenilo, da bo prišla druga oblast, da izsi- ljujejo od dijakov podpise, da ne bodo hodili v cerkev, če pa hodijo v cerkev da jih mečejo iz šole. Dekan Alfonz Požar se tudi ni zamudil pregrešiti proti evangelijskemu izreku »Dajte cesarju, kar je cesarjevega«. Od dohodkov 57.065 din je prijavil le 30.000 dinarjev. Drugi obtoženec Ivan Piki je ob raznih prilikah od leta 1947 dalje v gostilni Cajner Ludvi- ka v Rečici in tudi ob drugih priložnostih širil državi so- vražno propagando. Oba sta torej delala propa- gando proti državni in družbe- ni ureditvi v FLRJ ter s tem zakrivila kaznivo dejanje so- vražne propagande in bila ob- sojena: dekan Alfonz Požar z ozirom na njegovo starost in bolehnost na 2 leti in 2 meseca strogega zapora, 5000 din de- narne kazni ter na začasno omejitev državljanskih pravic za dobo enega leta, Ivan Piki pa na 7 mesecev strogega za- pora. Savinjski vestnik, 11. oktober 1952 Zbila Icoiesarja Na Mariborski cesti v Celju se je, v sredo 4. oktobra do- poldne, pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno po- škodoval voznik kolesa, na vo- lilih pa je škode za okoli 100 itisoč tolarjev. Matija M. (58) iz Maribora je iBzil kolo po kolesarski stezi iariboLCske ceste iz smeri Ki- ' Jričeve ulice proti Vojniku. Ko ie je pripeljal v bližino stano- vanjske hiše na Mariborski 39, je zapeljal s steze na vozišče, po katerem se je v isti smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila. Romana P. (27) iz Škofje vasi. V trčenju je bil kolesar hudo ranjen. Trčenje v Žičali Na regionalni cesti v Žicah se je, v sredo 4. oktobra po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, ena je utrpela hude telesne poškod- be, škoda na vozilih pa znaša približno 800 tisoč tolarjev. Ivan R. (46) iz Zbelovega je Vozil osebni avtomobil po re- gionalni cesti iz smeri Draže Vasi proti Žicam. V bližini sta- novanjske hiše Žiče 99 a je v blagem levem ovinku zape- ljal na levo v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik to- vornjaka, 41-letni Ljubomir A. iz Velenja. Sledilo je trče- nje, v katerem je bil voznik 'van R. hudo telesno poškodo- van, voznik Ljubomir pa lažje. I^adei med Prevračanjem Na lokalni cesti v Gorenju * je, v sredo 4. oktobra po- poldne, pripetila nezgoda, ^ kateri je bila ena oseba težko hijena, na vozilu pa je škode ^ okoli 250 tisoč tolarjev. Miran K. (21) iz Slovenske Bistrice je vozil osebni avto- ^'obil Lz smeri Gk)renja proti '■rečam. Ko je pripeljal v blagi '^vi ovinek, je zapeljal desno '^.3 bankino, potem pa čez vo- lišče na levo stran, kjer je trčil ^ obcestni kamen. Vozilo se je •lato prevračalo po strmini, |'02nik pa je padel iz avtomo- bila in se hudo telesno poško- doval. I^oio v robnilc Na Ljubljanski cesti v Celju ^ je, v soboto 7. oktobra zara- na, pripetila nezgoda, v kateri sta bili ena oseba hudo in ena lažje ranjeni, gmotna škoda na vozilu pa znaša okoli 50 tisoč tolarjev. Andrej P. (30) iz Migojnic je vozil motorno kolo po Ljub- ljanski cesti iz smeri Čopove ulice. V blagem levem ovinku je s sprednjim kolesom trčil v obcestni robnik in padel. Pri padcu se je hudo telesno po- škodoval, lažje ranjena pa je bila sopotnica, 20-letna Klav- dija T. iVIed preliitevanjem Na regionalni cesti v Bistrici ob Sotli se je, v soboto 7. okto- bra dopoldne, pripetila nezgo- da, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, gmotna škoda pa znaša okoli 40 tisoč tolarjev. Boris B. (21) iz Trebč je vozil osebni avtomobil,od mejnega prehoda Bistrica ob Sotli proti središču kraja. Ko je peljal mi- mo bencinskega servisa, je prehiteval osebni avtomobil, takrat pa je na levi strani ceste zagledal pešca, 87-letnega FVanca K. iz Polja ob Sotli. Trčenje je poskušal preprečiti, kar pa mu ni uspelo. Pešca je zbil po vozišču. Drsel proti icolesu Na lokalni cesti v Pristavi pri Mestinju se je, v soboto 7. oktobra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je voznik kolesa z motorjem hudo teles- no poškodoval. Bojan P. (16) iz Nezbiš je vozil kolo z motorjem po lo- kalni cesti iz smeri Skrbnika proti Pristavi. V blagem des- nem ovinku se je srečal z voz- nikom traktorja s prikolico, 35-letnini Dragom Z. iz Grlic, zaradi tega močno zavrl, padel ter drsel proti kolesu prikolice in se hudo telesno poškodoval. Hudo ranjena sopotnica Na regionalni cesti v Zrečah se je, minulo soboto popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi poškodovani, ena hudo in ena lažje. Gmotna škoda znaša okoli 100 tisoč to- larjev. Jože K. (31) iz Zreč je vozil osebni avtomobil po Cesti na Roglo iz smeri hotela Dobrava proti križišču z regionalno ce- sto. Ko je pripeljal do tega kri- žišča, je zavijal levo, ko se je iz smeri Rogle pripeljal voznik kolesa z motorjem, 18-letni Sandi F. iz Slovenskih Konjic. V trčenju, ki je sledilo, se je voznik Sandi F. lažje telesno poškodoval, hudo ranjena pa je bila njegova sopotnica, 16- letna Sonja M. iz Zreč. Zdrsnil z asfalta Na lokalni cesti v Galiciji se je, minulo soboto ponoči, pri- petila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval voz- nik kolesa z motorjem. Anton D. (42) iz Galicije je vozil kolo z motorjem iz smeri Hramš proti Galiciji. V Galici- ji je v desnem ovinku zapeljal z asfaltnega vozišča na nižjo bankino, ko je poskušal zape- ljati nazaj na asfalt, pa je pa- del in se hudo telesno poško- doval. Brez luči v smrt Na magistralni cesti zunaj naselja Vrbno se je, v nedeljo 8. oktobra zjutraj, pripetila nezgoda, ki je spet terjala člo- veško življenje. Jože G. (20) iz Brezja je vozil osebni avtomobil iz Stor proti Šentjurju. V Vrbnem je prehi- teval voznika osebnega avto- mobila, takrat pa mu je na- sproti, brez luči na vozilu, pri- peljal kolesar, 40-letni Jovan D. iz Šentjurja, državljan BiH. Voznik Jože G. je, kljub zavi- ranju, trčil v kolesarja in ga zbil na levo bankino. Poškod- be so bile tako hude, da je bil kolesar na mestu mrtev. Pri rdeči luči v križišču Mariborske ceste in zahodne magistrale se je, v ponedeljek 9. oktobra do- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je voznica kolesa utr- pela hude telesne poškodbe. Aleš R. (19) iz Varoša pri Makolah je vozil tovorni avto- mobil s priklopnikom po Ki- dričevi cesti v smeri Maribor- ske ceste. P*red križiščem se je razvrstil na skrajni desni voz- ni pas in peljal naravnost, če- tudi je na semaforju gorela rdeča luč. Takrat je po kole- sarski stezi prečkala križišče kolesarka, 55 let stara Marija M. iz Tmovelj. Pri trčenju in padcu je bila voznica kolesa hudo ranjena. V mirujoče vozilo v križišču regionalne in lo- kalne ceste v kraju Dole pri Šentjurju se je, v ponedeljek 9. oktobra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana. Stanko S. (28) iz Gradišča pri Vojniku je vozil osebni av- tomobil iz smeri Šentjurja proti Dolam. Ko je pripeljal v križišče z lokalno cesto, je zavil levo proti Proseniškem, takrat pa se je iz smeri Dra- melj pripeljala voznica oseb- nega avtomobila, 50-letna Na- da S. iz Gotovelj. Vozili sta trčili, pri tem pa je avtomobil Nade S. odbilo desno, v stoječ osebni avtomobil, ki ga je upravljal 38-letni Anton U. iz Planinskega vrha in čakal, da se z lokalne ceste vključi v promet na regionalni cesti. V nesreči se je hudo telesno poškodovala sopotnica v vozi- lu Nade S., 41-letna Vihna T. iz Celja. Še ena smrtna žrtev Na regionalni cesti v Rimskih Toplicah se je v torek, 10. oktobra, ob 18.25 uri, pripetila snutna nesreča. S to nesrečo se je število smrtnih žrtev na ce- stah naše regije povzpelo že do števila 49. Ivan P. (28) iz Vranskega je vozil kombinirano vozilo iz smeri Hrastnika proti Rimskim Toplicam. Ko je v Rimskih Toplicah pripe- ljal do križišča z Zdravili- ško cesto, je z njegove leve strani prečkala vozišče 88- letna Marija M. iz Šmarje- te. Trčenje je bilo tako silo- vito, da je bila peška na mestu mrtva. Zbil pešca Na lokalni cesti v naselju Kasaze se je, v ponedeljek 9. oktobra ponoči, pripetila nez- goda, v kateri je bil huje ra- njen pešec. Ivan Z. (28) iz Pongraca je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Petrovč proti Libojam. Ko je v naselju Kasaze pripeljal v blagi desni ovinek, mu je na- sproti, po levem voznem pasu, prišel 59-letni Janez B. iz Ka- saz. Sledilo je močno trčenje, :v katerem je pešec utrpel hude telesne poškodbe. M.A. Šf. 41. - 12. oktober 1995 GLASBA Muoja mladost In Kristali šestnajst melodij smo slišali na najstarejšem slovenskem festivalu, 28. festivalu nareč- nih popevk ali Veseli jeseni v Mariboru, nagrad pa so bile deležne le tri. Letošnji festival je postregel z nastopom kar devetih debitantov ter vrsto spevnih melodij, ki jih bomo radi poslušali, če jih bodo glasbeni uredniki le uvrščali v svoje programe. Prerado se namreč zgodi, da že po nekaj tednih uspešnice z maribor- skega festivala pristanejo na policah fonotek ter se začne na njih nabirati prah, čeprav si tega ne zaslužijo. Žal teh sim- patičnih pesmic tudi ni mogo- če uvrstiti na nobeno od raz- položljivih glasbenih lestvic. Stalnejši spremljevalci Ve- sele jeseni smo bili enotni, da je precej pesmic sicer podob- nih lanskim in predlanskim, vendar to ne zmanjšuje njiho- ve prijetne preprostosti, ki gre v uho in to je v tem trenutku resnosti še kako dobro. Kar štiri nagrade je letos osvojila pesem Muoja mladost avtorja Borisa Roškerja, ki je tako zmagal že tretjič zapored. Še več! Letos se je za isto melodi- jo odločilo tako občinstvo v dvorani kot strokovna žirija, ostali dve nagradi pa je pesem dobila za izvrstni aranžma, ki ga je pripravil Jože Privšek in tekst, ki ga je napisala Metka Jauk-Ravnjak.Vse skupaj je izvrstno zapela Alenka Herič- ko ob spremljavi mame Moni- ke s citrami. Med komisijami šestnajstih radijskih postaj je bila ta pesem nizko uvrščena, zanimivo pa je, da smo ji dali največ točk na radiu Celje in Ptuj ter tako dokazali, da smo izbrali prav. Radijske postaje so prvi zla- ti mikrofon (nagrada Radia Maribor in NT-RC, Novi ted- nik-Radio Celje) podelile an- samblu Kristali iz Rogaške Slatine, ki je zapel pesem Ed- vina Fliserja Leto je dugo, živ- ljenje pa ne. Drugo nagrado za tekst te pesmi je dobil Miro- slav Miros Slana, tretjo za tekst pa Mitja Sipek za pesem Moj Koroški dom (glasba Igor Podpečan, pela je Maja Pur). Radijske postaje so na drugo mesto izbrale ansambel Veter za pesem Naj živi Martin (oko- li bližnjega Martina se bo prav gotovo non-stop vrtela!) in tretje lanske zmagovalce an- sambel Cmok iz Celja s pesmi- jo So muzikanti res ta pravi (Zoran Košir in Pavli Platov- šek). Organizator se je s pri- ložnostnim darilom sponmil Borisa Roškerja in Miroslava Slane Mirosa, ki sta pri Veseli jeseni že 25 let. Letošnji festival je sprem- ljalo manj ljudi kot lani, ki pa so bih s slišanim zadovoljni. Manj so bili zadovoljni nasto- pajoči, ker je bUo po razglasi- tvi rezultatov mnogo vidno ra- zočaranih. Mariborski klan je pač najmočnejši na domačem dvorišču in težko mu kdo pri- de blizu, tudi zaradi dobrega poznavanja melosa, ki ga zah- teva Vesela jesen in njene na- rečne popevke. Sicer pa je tudi letošnja vesela jesen, tako kot nekatere zadnje, na odru izve- nela v pustni modni reviji! Marsikdo je v oblačenju in še- mastem nastopu res šel preda- leč in so stvari, ki na oder tudi na takem festivalu ne sodijo. S Celjskega so bili letos zra- ven že omenjeni Cmok, pa Sa- nja Mlinar, Brigita Kobe (tekst za Najlepše je opicam). Vera SoUnc (pesem Tak dolg ko svejt stoji, ob tem pa je še za- pela s Kometom), Strašna Jo- žeta s Kometom in Oto Pestner (aranžma nagrajene popevke v izvedbi Kristalov). Čakamo na novo, s pevskimi sadeži obarvano Veselo jesen! TONE VRABL Kristali iz Rogaške Slatine prepevajo že 22 let, pa so bili letos na Veseli jeseni debitanti. Zlati mikrofon in nagrado NT-RC, Novi tednik-Radio Celje, so dobili člani Franc Vukovič-Pico (vodja), Emil But, Franc Inkret, Boštjan Brantuša, Dean Žohar in Marjan Skaza. Boris Rošker (z metuljčkom) je napisal melodijo, ki je dobila največ nagrad, ob njem pa pevka Alenka Heričko, kije uspehom na festivalih domače zabavne glasbe na Ptuju in v Vurberku (tudi z Roškerjevimi skladbami) dodala še tretji letošnji uspeh na veseli jeseni. Vrsta pred vrati Zlatiii zvolcov Med najbolj zasedenimi snemalnimi studii v Sloveni- ji je prav gotovo tisti v Ki- sovcu pri Zagorju Igorja Podpečana Zlati zvoki. Zlasti mlajši glasbeniki cenijo sposobnost mladega vsestranskega glasbenika, ki je mnogim na začetku tudi pravi strokovni mentor. Za- nimivo pa je, da se ob začet- nikih in preizkušenih vrača- jo ali odločajo tudi mnogi znani ansambli, ki so doslej delali drugje. Do konca leta je studio Zlati zvoki dobe- sedno zatrpan. »Zmanjkuje mi časa za dobro in pošteno delo,« je to komentiral Igor Podpečan, ki ob snemanju drugih ansamblov dela tudi svoje projekte, nastopa s svojim ansamblom, gostuje ter se udeležuje prireditev, kjer je v ospredju slovenska domača zabavna glasba. »Zelo dobro kaseto smo na- redili z Janezom Goršičem in pevskim tercetom Braco Ko- ren, Jožica Brdnik (Rupar, Krim) in Irena Svoljšak (Av- senik in Bela laboda). Kaseto končuje Marko Galič, sin Jo- žeta Galiča, nekaj uspešnic in nagrajenk so posneli Mla- di prijatelji iz Pesnice pri Mariboru. Snema Blegoš, v enem mesecu bo gotova ka- seta Slovenskega odmeva iz Radeč, s katerimi dela Jože Bumik. Štiri odlične skladbe so posneli zelo zanimivi Rav- barji iz Ljubljane, zunaj sta tudi že Snežnik in Modri val. Sicer pa bi moral pogledati v beležko, kdo vse pri nas dela.« Kaj pa Igorjevo avtorsko delo? »Končujem kaseto in CD s šestnajstimi novimi melo- dijami, ki sem jih vse napisal sam. Naslov bo verjetno Če- stitke in pozdravi, saj bodo same take, za te in druge praznovalne in jubilejne pri- ložnosti. Tekste so mi napi- sali Vera Soline, Jože Galič, Metka Ravnjak-Jauk Ln Toni Gaberšek. Sicer pa bomo ta novi projekt na radiu Celje v Vrtiljaku polk in valčkov predstaviU 20. novembra.« TONE VRABL Preproste misli . z dobrimi novlcanj Koncertni dogoilek leta - nastop škotskih zvezUnlkov SImple MInils ¥ LJubljani štiriletna praznina, ki je za- zijala med izidoma LP, »Real Life« (1991) in »Good News From The Next World« (april 1995), izvrstne škotske skupi- ne Simple Minds, je bila ravno pravšnja, da so malo starejši ljubitelji tega benda nestrpno pričakovali, kaj sta pevec Jim- my Kerr in kitarist ter klavi- aturist Charlie Burchill ustva- rila sredi devetdesetih, najst- niki pa so preko skladb »She's A River« in »Hypnotised«, s katerimi so jih letos zbom- bardirali MTV-jevi piloti, za- čeli na novo spoznavati eno iz- med največjih koncertnih in diskografskih atrakcij osem- desetih. Simple Minds so spet doka- zali, da jih še ne moremo vreči v glasbeno ropotarnico, kar potrjuje tudi večinoma že raz- prodana svetovna turneja, na kateri Kerr in Burchill, skupaj še z nekaterimi glasbeniki. predstavljata mešanico starej- ših uspešnic in skladb z njune- ga že omenjenega zadnjega al- buma. Po zaslugi Skucove koncertne agencije Ropot, bo- mo izjemne Škote videli in sli- šali tudi v Sloveniji, v četrtek, 19. oktobra, v prenovljeni hali Tivoli. _ Od prvotne zasedbe Simple Minds, ki se je formirala konec sedemdesetih, sta do danes ostala le še Jimmy Kerr in Charlie Burchill. Omenjena dvojica je skupaj z basistom Derekom Forbesom, bobnar- jem Brianom McGeeom, kita- ristom Dimcanom Bamwel- lom in klaviaturistom Mickom McNielom, leta 1979 posnela single »Life In A Day«, ki mu je kmalu sledila istoimenska velika plošča, oba vinilna iz- delka pa sta se uvrstila tik pod vrh škotskih lestvic. Nepriča- kovani uspeh je člane skupine spodbudil, da so še isto leto objaviU album »Real To Real Cacophony«, ki pa je bil dobro sprejet le pri glasbenih kriti- Idh. Po povprečnem albumu »Empires And Dances« so Simple Minds leta 1981 od za- ložbe Arista presedlah k Vir- gin Records in pod nadzorom producenta Steva Hillagea posneli kar dva LP, »Sons And Fascination« in »Sister Fe- eling Call«. Turneja, ki je sle- dila, je popolnoma izčrpala bobnarja Briana McGeeja,jX) nekaj kratkotrajnih zarnetij, vah pa je za dalj časa na narski stol sedel Mel GayBj| Leta 1982 so Simple Ji/gl posneli prelomno »New Q, Dream«, s skladbama »So| i one, Somewhere in Sunune me« in »GUttering Prize«, so se dokončno prebili jj najpopularnejše britau bende. Na šesti plošči »Sj kle In The Rain« (1984) je s pina prvič sodelovala z z nim producentom Stevom; lywhiteom. Single plošči *\ terfront« in »Speed Your fe«, sta LP pomagala na j vrh angleške lestvice najb prodajanih albimiov, sta superzvezdnikov pa so si Si ple Minds utrdili še z mediji izredno izpostavljeno poro Jimmya Kerra in Chiij Hydne, pevko znane skup The Pretenders. Sredi osemdesetih so Simple Minds odpr^ v Ameriko in tam za film Ti* Breakfast Club posneli sklai bo »Don't You (Forget Ab( Me)«, ki je kmalu pristala vrhu lestvic na obeh strai velike luže. Ta uspeh so krol li z albumom »Once Upon 1 Time« in uspešnicami »Al And Kicking«, »Sanctify 1 urself« in »Ali The Things S Said«. Turnejo, ki je traj! poldrugo leto in je bila ena; med največjih glasbenih i godkov leta 1986, so leto ki neje dokumentirali na ploi »Live In The City Of Light Naslednje veliko ploščo »Stl et Fighting Years« so Simj Minds posneli leta 1989, pred tem pa so objavili cl uspešnici »Mandela Day« »Belfast Child«. V devetdeseta so Simj Minds zakorakaU manj po pozno. Po plošči »Real Life« leta 1991 sta skupino Sin^ Minds poosebljala le še Kerr BurchiU, sicer tudi vsesk« glavna »krivca« za uspeh najpopularnejših zasedb i jemno razvite škotske glasb ne scene. V letošnjo ploš »Good News From The Ne World« jima je spet uspelo uj ti nekaj izvrstnih glasbenfl trenutkov, katerih priča bosl^ lahko tudi sami, če boste nes teden v Hali Tivoh navzoj pri (brez dvoma izjemni) ko^ certni predstavi ene iz^ najboljših britanskih P* skupin. STANE ŠPEGE* CHARLIE BURCHILL JIMMVKERR iff. 41. - 12. oktober 1995 ^ I GLASBA 23. oktobra bo največja^ odvisna založba Mute Re- ; rds objavila deveti LP' ;ktro-pop dueta ERASU-.- !. Istoimenska plošča se, j trditvah pevca Andya - fla in synt-čarovnika Vin- j Clarka, precej razlikuje ^ ijimih dosedanjih glasbe- \ dosežkov, k čemur pa sta ■■■ lijbrž precej pripomogla tu- i )ducenta Thomas Fehl- ^ in Gareth Jones (Orbi- i I llouse Of Love, ORB...). ; iJadba »Stay With Me«, pr- ^ 1 single z albuma, se že ' vzpenja proti vrhu britanske in nemške lestvice, posneta pa je bila, tako kot vse ostale pesmi, v njunem lastnem studiu. Ameriški metalci AN- TRAX so, sredi snemanja nove plošče, iz benda vrgli kitarista Dana Spitza. Novi član Antraxa bo najbrž nek- danji Spitzov učitelj Paul Crook, ki je, skupaj s kitari- stom Dimeom Darrelom (Pantera), odigral tudi veči- no kitarskih vložkov na ko- madih, ki se bodo kmalu znašli na LP »Stomp 442«. Po nenavadnem duetu, ki sta ga v skladbi »Where The Wild Roses Grow« udejanila darker Nick Cave in pop zvezdnica Kylie Minogue, bo v kratkem mogoče slišati še bolj bizaren duo. KIM DE- AL, ex-basistka alter roker- jev The Pixies in The Bre- eders, bo z legendarnim co- untry pevcem in igralcem KRISOM KRISTOFFERSO- NOM, posnela skladbo »An- gel Flying Too Close«, ki se bo znašla na albumu »Twi- sted Willie«, posvečenem ve- likanu country glasbe Willyu Nelsonu. LP bo izšel v začet- ku prihodnjega leta, že sam naslov plošče pa obeta, da se bo, poleg prej omenjenega dua, na njem znašlo še nekaj čudnih skupnih projektov; Soundgarden bodo sprem- ljali Johnnya Casha, Waylon Jennings bo prepeval skupaj z L7, Kris Novoselic bo sode- loval s Reverend Horton Heat... Bivši pevec pred leti zelo cenjenih Britancev Happy Mondays, SHAUN RYDER (na sliki), je injekcijo spet zamenjal za mikrofon in s skupino BLACK GRAPE posnel album »It's Great When You're Straight.. .Ye- ah!«. Poleg Shaunovega sta- rega prijatelja Beza, se je skupini pridružil še rapper skupine Ruthless Rap Assas- sins Kermit, skupaj pa so na LP spravili zanimivo meša- nico psihadeličnega popa, rapa in etno glasbe. Black Grape so z albvunom in sin- glom »In The Name Of The Father« trenutno prav pri vrhu britanskih lestvic, od- lično pa so obiskani tudi nji- hovi koncerti. CYFRESS HILL, popular- ni ameriški rapperji, sicer pa ljubitelji in zagrizeni zago- vorniki zdravilnega učinka THC, se po dveletnem disko- grafskem molku spet vračajo na vedno manj donosno ameriško rap sceno. Tokrat z albumom »Cypress Hill 3« in novim članom Ericom Bo- bom, ki je kot tolkalec sode- loval tudi na zadnjem albu- mu »111 Comunications« od- ličnih Beastie Boys. Cypress Hill pri snemanju materiala za ta LP niso uporabljali samplov, ki so bili tako zna- čilni za njihov prejšnji al- bum, v več milijonski nakla- di prodan »Black Sunday«. V sredo, 18. oktobra, se po ,21. uri v hramu slovenske kulture, Cankarjevemu do- mu, obeta izreden glasbeni dogodek. V Gallusovi dvora- ni bo namreč koncertiral le- gendami newyorški jazzist JOHN ZORN s svojim kvar- tetom. Vstopnice po 1500 in 2000 SIT so že naprodaj pri blagajni Cankarjevega doma. • BEGINA je s producentom Aleksandrom Kogojem v studiu Alex posnela 10 no- vih skladb, ki se bodo še ta mesec znašle na zgoščenki »Religija ljubezni«. Omenje- na plošča je logično nadalje- vanje Regininega prejšnejga projekta »Liza ljubi jazz«, večina izmed skladb pa je narejena v funky dance stilu. STANE ŠPEGEL Laški alter-rockerji IT'S NOT FOR SALE (na sliki) se te dni odpravljajo v studio Tivoli, kjer bodo, skupaj z najboljšim slovenskim producentom Janezom Ejrižajem, posneli mate- rial za svoj prvi CD, ki bo izšel pri založbi FV. Omenjena založba bo skupaj s ŠOU Ljubljana financirala še tri tovrstne projekte; vrhniški HIT ET NUC, grosupeljski DICKY B. HARDY in laški DADDY'S FUDDING tako v različnih slovenskih studiih že končujejo snemanje materiala za svoje kompaktne prvence. Pri založbi FV bo še ta mesec izšla tudi dolgo pričakovana 13. plošča skupine BORGESLV. CD »Pro Choice« bo zapolnjen v glav- nem le z instrumentalno glasbo, poleg samih članov Borgesie pa je pri nastajanju plošče sodelovalo še več kot petnajst gostov; Ali En, Lado Jakša, Bratko Bibič, Ičo Vidmar, Primož Simončič, britanski operni pevec Alexander Brown... Pop loto Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu- jte v sredo, 18. oktobra ob 18. uri. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, I^ešernova 19, Celje. Št. 41. . 12. oktober 1995 ZA AVTOMOBILISTE Nissan almera namesto sunnvja Japonski Nissan v zadnjem času spoznava vse tegobe slab- ših prodajnih številk, kar pa seveda ne pomeni, da lahko zanemari predstavljanje novih avtomobilov. Tako je z almero zamenjal tudi pri nas dovolj uspešnega sunnyja. Almera (na sliki) je ob tem sestrska izvedenka nissana pulsar, ki je naprodaj samo na Japonskem, medtem ko je al- mera narejena s posebnim od- nosom prav do evropskega av- tomobilskega kupca. Nissan almera se bo proti koncu leta na evropske trge pripeljal v treh karoserij skih izveden- kah, in sicer kot tri in petvrat- na kombi hmuzina ter kot šti- rivratna limuzina. Zunanja podoba vseh treh izvedenk je zelo umirjena, saj so linije zelo preproste in nič izzivajoče. Bi- stveno ob tem je to, da je me- dosna razdalja večja za 105 miUmetrov (v primerjavi s sunnyjem), kar pomeni, da je almera notranje prostornejša. Prtljažnik je pri vseh treh iz- vedenkah pričakovano razse- žen (340 oziroma 440 litrov, kar je številka za limuzino); kaže omeniti, da karoserijsko nekoliko bolj izstopa petvrat- na kombilimuzina, ki je bila narejena posebej za evropski avtomobilski trg. Almera bo na voljo s petimi vrstami opreme, šesta z ozna- ko Gti (in le za različico s tre- mi vrati) pride na trg prihod- nje leto. Menjalnik je ročni in pestopenjski, štiristopenjska avtomatika je na voljo za do- plačilo. Pogon je na prednji kolesni par, pri tem pa pri Nis- sanu poudarjajo nekaj tistih podrobnosti oziroma pridobi- tev, ki naj bi še posebej učin- kovale pri kupcih. Tako so si pri vehko večji maximi QX, ki so jo povsem obnoviU lani, sposodili zadnje vzmetenje oziroma premo, ki pripomore k boljšim voznim lastnostim avtomobila. Serijsko bo avto- mobil opremljen z dvema zračnima varnostnima blazi- nama (vendar ne vse izveden- ke), veliko pozornost so name- nili pasivni varnosti (samoza- tegovalniki varnostnih pasov, posebne zmečkljive cone, je- klene bočne zaščite v vratih ipd.). Za začetek bo nissan al- mera na voljo s tremi motorji: 1,4 in 1,6 Utrskima štirivaljni- koma s po štirimi ventili na valj ter močjo 87 oziroma 100 KM ter dizelskim agregatom, ki ponuja bolj podhranjenih 75 KM. Po sedanjih napovedih ljubljanske Nissan Adrie, uradnega predstavnika Nissa- na pri nas, bo prodaja almere stekla v prvih dneh januarja, pri čemer bo najcenejša razU- čica na voljo za malenkost manj kot 25, najdražja pa za skoraj 35 tisoč mark. lORIACEN '"^^^ RAIMINIH AVfOMIM Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v C J bilo na prodaj okoli 600 vozil. Prodaja se je gibala nJ čajni ravni. Šicoda in težave s češico TV škoda je seveda najpo- membnejša in največja avto- mobilska tovarna na Češkem, kar pomeni, da ima znotraj go- spodarskih in političnih kro- gov določen položaj. Kljub te- mu pa se je tovarna, ki je sicer v večinski lasti nemškega kon- cema Volkswagen, pred ne- davnim zapletla v dokaj nepri- jeten spor s češko televizijo. Gre za reklamno sporočilo. Tudi pri nas je znana televizij- > ska reklamna oddaja, ki pri- kazuje škodo felicio (na sliki). ki jo vzdigujejo z od vrati, ves avtomobil pali jermenih. Tovarna je hI s tem reklamnim sporočj povedati, da je felicia kva| ten avtomobil, in da se nj lastnosti nič ne spremenijo] v ekstremnih okoliščinah.! ška televizija pa je sama oj vila podoben preskus in se trdi, da se kasneje vrata] dala zapreti. Sedaj sta se s da in vodstvo češke televi dogovorila, da bosta sku opravila preskus. Bodo m tate objavUi? lf Brez forda gaiaxyja na siovensiiem trgu? Usoda nekaterih novih avtomobilov, ki naj bi se prav kmalu pojavili tudi na slovenskem trgu, utegne biti zaradi razmeroma majhnega prostora dokaj različna. Tako sta Ford in Volkswagen letos že predstavila vsak svojo izvedenko limuzinskega kombija, ki nastaja na Portugalskem, pri čemer se pri VW imenuje sharan, pri Fordu pa galaxy. Sedaj pri ljubljanskem podjetju Simunit Motors, ki je uradni predstavnik forda prii razmišljajo, ali bi sploh začeli prodajati | xy. Ponudba limuzinskih kombijev na slov skem trgu sploh ni skromna, pri Summit! torsu pa niso prepričani, da se bo galaxy »| jel«. Zato nameravajo med kupci oziroma trgu izvesti anketo, ki naj bi ponudila 1 oprijemljive odgovore na vprašanje, ali naj galaxy v prodajnem programu ali ne. Sicromen posel z avtomobiii v juiiju in avgustu Vse kaže, da letošnji posel z avtomobili na evropskem trgu ne bo izjemno uspešen ali pa se utegne prodaja po- večati kvečjemu za odstotek ali dva. Podatki o registraciji novih avtomobilov v juliju in avgustu namreč dokazujejo, da se utegne uresničiti zgo- raj zapisana napoved. Tako je bilo števUo novih registracij letošnjega julija v primerjavi z enakim lan- skim mesecem manjše za 3.6 odstotka, medtem ko je bil posel avgusta za odstotek večji. Bolj zanimivo in mor- da skrb zbujajoče pa je nekaj drugega. Avgusta so namreč južnokorejske avtomobilske tovarne na evropskih trgih obseg prodaje povečale za 170 odstotkov, saj so prodale več kot 28 tisoč avtomobilov. Po svoje pa je zanimivo, da je bil osmi letošnji mesec naju- spešnejši za Ford, ki si je pri- boril 14.7 odstotka evrop- skega trga in s tem prekosil Volkswagen, ki je bil s 13.9 odstotnim tržnim deležem drugi. Japonske avtomobil- ske hiše so imele v tem času v svojih rokah 13.1 odstotka evropskega trga, nekaj slabši pa je bil GM (Opel in Vaux- hall) z 12.8 odstotnim tržnim deležem—______^_____ . _ it. 41.-12. oktober 1995 »ti NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK jjjij še enkrat ponovimo, za . je imela v radijskem [jjneni vrtincu zadnjo sep- [,fsko soboto srečno roko ,ja v studiu, Barbara Šer- ^,§erbi. V trgovini Papillon jj lahko že izbrala metrsko lo v vrednosti 5.000 Sit Ol- greže iz Celja. Ročno ple- , pulover v najljubši bež bo v drugi polovici okto- j prejela Sonja Sešel-Guček Vojnika, ročno poslikan svi- , §al pa Rezi Križanec iz jr. V italijanski prestolnici pret-a-porter mode Milanu se je pravkar končal sejem mode Vendemoda in Modit s tenden- cami za pomlad-poletje 1996. Ni kaj, naj moda še tako obra- ča, zavrača in si novega izmi- šlja, hlače imajo in kot kaže bodo v ženski modi še dolgo obdržale status sive eminence. Ker pa je do prihodnjega vro- čega poletja še daleč, si poglej- mo, kakšen videz so si nadele ženske hlače za letošnje hlad- ne mesece. lodno pozibavanje v hlačah nekateri so ob poplavi in iolutni prevladi kostimov oblek v letošnji jesensko- ski modi že pomislili, da so mke hlače odfrčale z mod- ■ prizorišča. mer bi za številne hlačne Hšenke to pomenilo nekaj Bbnega, kot bi svet zletel iz Ifev, si modni kreatorji, ki (da kar dobro poznajo žen- ipsiho, takšne napake res s smeli privoščiti. Le kdo bi si mislil, da je to lačilo, ki spodobno pokriva iko nogo posebej, v dvajse- letih povzročilo na mod- ni prizorišču nemalo hude ri? Čeprav so ženske v pet- setih letih začele nositi hla- kot vsakdanje oblačilo, pa bile vse do sedemdesetih let, so se družbena pravila ko- »ito spremenila, prava vroča na. l^anes nosijo hlače brez dedkov ženske, ki ne želi- iz tega ali onega razloga- iazovati nog, praktične, slovne, elegantne, domi- itne... Skratka, katera od ^vsaj sem ter tja ne obleče ič? Seveda ima tudi pri letoš- njih hlačah pomembno besedo moda. Znova so ji pri srcu oz- ke cevaste, iz satena, vozliča- stega bukleja, tvida ali gladko tkanega volnenega blaga. Vča- sih so tudi malce prekratke ali pa široke mahedračaste v stilu Marlene. Slednje oponašajo legendarno Marlene Dietrich, ki se je v prav takšnih hlačah sredi štiridesetih let pri hoji senzualno pozibavala v bokih in s tem pustila značilen pečat v zgodovini mode. Takšno široko valovito hlač- no različico si omislite seveda le za takrat, ko ne vozite kole- sa. Lahko pa si, če ste mladi in nimate ekoloških predsodkov oziroma preplitve denarnice, privoščite tudi modni izlet v usnjeno altemativnost. Črne usnjene hlače so namrep to se- zono pravi megahit! Skratka, naj bodo sleherni pomisleki v vezi s hlačami za- trti že v kali - tudi če vas je »nekaj več« čez pas in boke, lahko v kombinaciji s primer- no dolgim blazerjem oziroma tuniko kar veselo skočite vanje. "ketno nagradno vprašanje meseca oktobra: ^ŠNE TEKSTILNE TRGOVINE PRI NAS NAJBOLJ PO- MEŠATE? fazkošne butike s tujo visoko modo, ^kskluzivne prodajalne domačih blagovnih znamk, komisijske in industrijske tekstilne trgovine, ti'govine z oblačili nestandardnih velikosti llRi^tllii RASTLIHE Boris Jagodic Izop (Hyssopus officinalis L.) spada v družino ustnatic, ki jo sestavljajo večinoma aro- matične rastline, v glavnem zelišča, pa tudi grmi. Je trajnica, ki ima v zemlji korenino in iz nje poganja šop olesenelih stebel, ki zrastejo do pol metra visoko. Nosijo številne vejice z ozko suUčasti- mi, temno zelenimi listi. So ce- loroDi m imajo na oben stra- neh oljne žleze. Drobni, modri, rožnati ah beU cvetovi se na vrhu poganjkov družijo v kla- sasta socvetja. Plod je droben orešček. Cveti od maja do av- gusta. Izop je sicer sredozemska rastlina, vendar raste pri nas po vrtovih, pa tudi podivjan v naravi. Poleti nabiramo liste in mlade poganjke s cvetovi, pre- den se popolnoma razcveti. Nabrano posušimo v senci na prepihu ali v sušilniku. Vsebuje eterično olje, čre- slovine, alkaloid hesperidin, sluzi, sladkorje, flavonske he- terozide, saponozid marubin, nekatere organske kisline in njihove rudninske soli. Iz listov in cvetov priprav- ljamo čaj tako, da vzamemo eno veliko jedilno žlico droge in jo poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati pol ure, da se ohladi. Na- to precedimo in pijemo pri bronhitisu, astmi, pljučnih bo- leznih. Blagodejno vpliva tudi na notranje organe in poživlja njihovo delovanje. Z grgra- njem izopovega čaja si lahko pomagamo pri ustnih bolez- nih, pri aftah, vnetju jezika, hripavosti in podobnih teža- vah. Poživlja živce in je učin- kovit pri živčni slabosti, napa- dih omotice, pa tudi pri slabi prebavi, napenjanju in čreves- nih krčih. Spodbuja delovanje ledvic in jeter in čisti kri. Več- jo količino poparka prilivamo kopelim, ki krepi slabotne, živčno oslabele in revmatične osebe. Izop lahko namočimo tudi v alkohol in dobljeno tinkturo uporabljamo za masažo pri zvinih, revmi, mišičnih boleči- nah in za vtiranje, da se pospe- ši krvni obtok. Odličen je tudi sirup, ki ga pripravimo tako, da 100 g izo- pa poparimo z enim litrom vrele vode, dodamo 1,5 kg sladkorja in kuhamo toliko ča- sa, da se zgosti. Nato precedi- mo in shranimo. FRANCOSK KUHINJA Z gobami polnjeni paradižniki Potrebujemo: V2 kg svežih gob, 1 jedilno žlico olivnega olja, 1 žličko surovega masla, 1 čebulo, 4 stroke česna, 150 g prekajenega svinjskega me- sa, sol in poper, 8 do 10 lepih paradižnikov, maščobo za og- njevamo posodo, V2 del mleka, V2 del smetane in žlico sesek- ljanega peteršilja ter 2 jajci. Gobe očistimo in zrežemo na tanke lističe. V ponvi segre- jemo olje in na drobne kocke narezano svinjsko meso. Do- damo še olupljen in strt česen, dobro premešamo in dušimo na majhnem ognju toUko časa, da so gobe mehke in sočne. Jajci stepemo in ju primešamo gobam. Ko zakrknejo, jed ohladimo in s tem napolnimo paradižnike, ki smo jim odre- zali pokrov in izdolbU meso. Zložimo jih v namaščeno og- njevamo posodo, prilijemo za- jemalko vode in dušimo v vro- či pečici 10 minut. Med tem zmešamo mleko s smetano in zmes prilijemo k paradižni- kom. Jed potresemo s seseklja- nim peteršiljem in ponudimo z domačimi rezanci, dušenim rižem ali cmoki. Dušeni JaJčevcI s smetano Potrebujemo: 4 velike jaj- čevce, 50 g surovega masla 1/2 velike čebule, 4 stroke čes- na, 1 jedilno žlico sesekljanega peteršilja, 2 jajci, 1 del smeta- ne cream fresh, sol in poper. Jajčevce poparimo, da jih lažje olupimo in zrežemo na tanke kolobarje. V ponvi raz- pustimo surovo maslo in na njem prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo jajčevce, strt česen in posolimo ter dušimo do mehkega. Jajci ubijemo v lonček in jih razžvrkljamo, dodamo sveže mlet poper in jih primešamo dušenim jajčev- cem ter na majhnem ognju to- liko časa mešamo, da jajca za- krknejo. Nato primešamo smetano, potresemo s seseklja- nim peteršiljem in takoj po- strežemo z narezanim franco- skim kruhom in kozarcem čr=. astrologinj« Ivan« Šifra: Spominčica Sem še zelo mlada, vendar tudi že dve leti zelo zaljublje- na. Fant, ki mi pomeni skoraj vse na svetu, pa se zame ne zanima preveč. Zaradi tega sem zelo nesrečna in se ne mo- rem zaljubiti v koga drugega, čeprav sem marsikomu všeč. Prosim poglejte, če bo kaj z nama v prihodnosti. Hvala! Astrologinja: še pred kon- cem leta boš srečala fanta, ki bo povsem drugačen od tega, ki se ti sedaj mota po glavi. Ta zveza te bo veliko bolj zadovo- ljila, saj se ti začenja povsem novo, sveže življenjsko obdob- je že novembra, takoj, ko se začne znamenje Strelca, ki ga imaš tudi v svojem ASC. Pa še nekaj uporabnih informacij: nikoli, nikoU, res nikoli se ne uči tik pred koncem šolskega leta, kajti takrat je zate vedno naporno obdobje — od maja do avgusta. Za dobre ocene se po- trudi prej! V teh mesecih tudi bolj pazi na zdravje. V nasled- njih nekaj letih - do konca šole, boš imela zelo dobro obdobje, ne le za šolo ampak tudi za šport in hobije, zato naredi čimveč na vseh področjih. Ne- koliko bolj pazi v odnosih z Vodnarji. Prav tako pa se ne odločaj prehitro za otroka, kajti to ti lahko zelozaplete ali negativno spremeni življenje. S fantom, ki ga še nosiš v srcu, pa stori tako kot s spominčica- mi - daj ga v herbarij! Šifra: Zalcaj iaz? že dolgo prebiram tvojo ru- briko in še sam sem se odločil, da ti pišem. Pred dobrim letom si že odgovorila nekemu fantu, ki je imel podoben problem. Ker še nimam izdelanega na- talnega horoskopa, te prosim, če mi lahko iz njega poveš kaj o moji emocionalni dilemi. Ne vem namreč ali bi živel s pun- co s katero imava še platonski odnos ali s prijateljem, ki me fizično bolj privlači. Drug za drugega ne vesta, vendar je si- tuacija takšna, da se bom mo- ral kmalu odločiti, saj tudi sam ne želim sedeti na dveh stolih. Rad bi se odločil pravil- no, tako da ne bom kasneje ničesar obžaloval. Vnaprej hvala za tvojo pomoč pri tem. Astrologinja: Ker si v pismu navedel, da naj ne objavim tvojih astroloških podatkov, se bom tega držala in objavljam samo odgovor, oziroma bistvo. AnaUza tvojega natalnega ho- roskopa je pokazala, da si imel že dvakrat čustveno izkušnjo z žensko, ki ti je na nek način dominirala, mislim pa, da je takšna tudi tvoja mati in se- stra. To je iz horoskopa po- vsem razvidno! Arhetip očeta in matere igra v našem življe- nju zelo veliko vlogo, tako močno, da ga nezavedno pre- našamo v vse naše čustvene vezi. Od tu prihaja tudi di- stanca, ki jo čutiš do žensk. Vendar pa bodo te težave v drugi polovici življenja od- pravljene, saj imamo pač vsi svoj način in čas dozorevanja. Mislim, da se boš v življenju bolje počutil v urejenem dru- žinskem okolju, kot pa v avan- turističnem odnosu s prijate- ljem. Dekle, za katero si mi poslal rojstne podatke, je naj- brž kar prava zate, saj ni zelo dominantna, vajina horoskopa pa sta dokaj usklajena in do- polnjujoča - zato nikar ne ča- kaj na maj! Nasploh je zate najbolje, da v letošnjem in v prvi polovici 96 leta postoriš vse pomembne zadeve, saj je sedaj zate ugodno obdobje. Nekoliko bolj moraš paziti v kontaktih z izrazitimi Kozo- rogi, v delovnem in prijatelj- skem okolju. Lep pozdrav! __ Št. 41. . 12. oktober 1995 ZA RAZVEDRILO - FELJTON NLP na gozdni jasi Petega novembra 1975 je skupina gozdnih delavcev 18 ki- lometrov južno od Heberja v Arizoni končala delo za tisti dan. Odpravljali so se domov. Mračilo se je že. Ko so se pe- ljali po gozdni poti, so opazili svetlikanje sicozi goščavo. Nad jaso je lebdel neznan leteči predmet. Vpili so drug čez dru- gega, 28-letni voznik Mike Ro- gers je ustavil tovornjak. Neznani predmet je imel pre- mer okoli sedem metrov, bil je ploščat, lebdel je kakih pet me- trov nad gozdnimi tlemi, bil je deset metrov od tovornjaka, od- dajal je toplo svetlobo, v kateri je dobila vsa okolica zlat lesk. Drvar Travis Walton je sko- čil s tovornjaka in stekel proti NLP. Tovariši so zgroženo vpi- li za njim: "Vrni se, saj se ti me- ša!" Walton se ni zmenil zanje, le- zel je skozi grmovje, dokler se ni ob rezkem šumu zravnal. Ti- sti trenutek seje onesvestil, ker gaje močan žarek svetlobe za- del v prsi. Šoferje zavpil: "Zaprite vra- ta!" in zdrvel. V vami razdalji je ustavil. Gozdni delavci so med drevjem opazili svetlika- nje, kije takoj spet ugasnilo. S tovornjakom so se vrnili na ti- sto mesto, kjer je bil NLP. Is- kali so Waltona. Izginil je brez sledu. Pojavil se je čez pet dni. Bil je zmeden in popolnoma izčr- pan, na roki je imel sledove in- jekcij. Trdil je, da gaje NLP od- ložil na cesti, oddaljeni kakih deset kilometrov. Ker se ni mogel spomniti po- drobnosti, so ga v navzočnosti večje skupine zdravnikov izpra- šali pod hipnozo. Po osemumi razpravi seje pokazalo, da seje iz nezavesti, v katero se je po- greznil pod učinkom tistega svetlobnega žarka, zbudil na ko- vinski mizi, da gaje zelo bolelo v prsih in v glavi in daje mislil, daje v bolnišnici. Tri postave, visoke kakih 150 centimetrov, so se sklanjale nadenj. Imele so ozke obraze, plešaste glave in velike rjave, ovalne oči. Njiho- va koža je bila apneno bela, na rokah je opazil po pet prstov brez nohtov. Kako dolgo je trajala preiska- va, ni mogel povedati, ker je "kljub zavesti trdno spal". Ko se je zbudil, je bil na cesti. Po preiskavi so bili zdravniki ob upoštevanju vseh okoliščin pre- pričani, daje Walton v svoji pri- povedi o bivanju v NLP govo- ril resnico. Pet gozdnih delavcev je izja- vilo, da je Walton tekel proti neznanemu predmetu in ga je potem oplazil kričeče moder svetlobni žarek, ki gaje zadel v prsi. Gotovo ga je močno uda- rilo, ker je potem nekaj metrov letel po zraku. "Zadnje, kar smo še videli, je bil njegov obris, po- tem je izginil." Račun profesorja Sagana Eksobiolog profesor Carl Sa- gan trdi, daje za NLP matema- tično prav tako nemogoče, da bi bili obiskovalci iz vesolja, ka- kor je za dedka Mraza matema- tično nemogoče, da bi isti ve- čer v osmih urah obiskal prav vse domove. Razen seveda, če bi bil hitrejši od svetlobe, to pa v očeh znanosti spet ni mogo- če. Takole spodbija Sagan mne- nje, da so NLP zunajzemeljske vesoljske ladje: "Vzemimo milijon zvezd s pripadajočimi planeti in z viso- ko razvitimi civilizacijami. Vze- mimo, da bi znašala življenjska doba takšne civilizacije v urad- nih okoliščinah deset milijonov let. Če bi bila vsaka civilizacija pripravljena enkrat na leto po- slati v vesolje raziskovalno lad- jo, in če bi ob tem prišlo do ene- ga samega stika, bi bilo to ena- ko, kot če bi milijon vesoljskih ladij nekam prišlo. V naši mleč- ni cesti je vsaj deset milijard planetov, ki bi bili vredni obi- ska. Če bi torej en sam NLP na le- to obiskal Zemljo, pokaže ra- čun, da bi morala vsaka civili- zacija vsako leto poslati 10.000 vesoljskih ladij. To pomeni, da bi moralo v naši mlečni cesti za- pustiti domači planet skupno 10 milijonov vesoljskih ladij na le- to." Sagan ocenjuje to kot povsem nemogoče, kajti četudi dopuš- čamo možnost, daje kakšna ci- vilizacija daleč pred nami, bi bi- lo 10.000 vesoljskih ladij, od katerih ena bi prispela na Zem- ljo, prav zares gola utvara. Sicer pametni Sagan se tu mo- ti, pravijo nekateri drugi stro- kovnjaki. Prvič velja omeniti, da bi visoko razvita civilizacija najprej raziskala bližnjo okoli- co, denimo območje sosednjih zvezd v oddaljenosti morda 20 svetlobnih let. Za to bi potrebo- vala razmeroma malo vesoljskih ladij. Drugič, civilizacija s tak- šno tehnologijo bi potem prav gotovo iskala smotrno, na pri- mer s prisluškovanjem radijskih signalov, radijskemu prometu ali s spektralnimi analizami zvezd ipd. Če bi kaj našla, bi se v študijske namene vedno zno- va vračala v nastanjeni del ve- solja, ki gaje odkrila. Presenetljivo: Sagan je pre- pričan, da so Zemljo v preteklo- sti, pred tisoči let, obiskali zu- najzemeljski vesoljci. Zakaj ne bi mogli priti tudi zdaj? Blokirana elektronika reaktivcev V poznem poletju 1976, 18. septembra okoli 22.30, so za- skrbljeni prebivalci obrobnih okrajev Teherana klicali kon- trolni stolp na letališču in poro- čali o nenavadnem pojavu na nočnem nebu. Kontrolorji sami niso opazili nič določenega, vendar so obvestili letalsko opo- rišče Šaroki. Nič novega, se je glasil odgovor, kajti na radar- skem zaslonu so že zdavnaj od- krili neznan leteči predmet, ki je bil kakih 130 kilometrov se- verno od Teherana in seje tako svetil, da gaje bilo videti tudi s prostim očesom. Vzletela sta lovca tipa phan- tom F-4. Ko sta se približala neznanemu predmetu, so bili nenadoma blokirani vsi njuni si- stemi za zvezo, odpovedala je tudi elektronika (navigacija, nadzor nad požarom). Pilota sta se zmedena obrnila nazaj proti oporišču, tisti trenutek je spet vse delovalo. Kontrolni stolp je sporočil, da se predmet počasi premika pro- ti severozahodu, lovca sta do- bila iialogo, naj mu sledita. Po radarskih meritvah je bil NLP tolikšen kot boeing 707. V daljnogledu so se videle močne zelene, rdeče, oranžne in modre. luči. Iz tega NLP je nenadoma švignil manjši proti phantomo-. ma. Eden izmed pilotov se je zbal, da bo prišlo do trčenja, in je izstrelil raketo AIM-9, Takoj so spet odpovedale elektronske naprave. Pilot je naglo zavil proti puščavi, njegov tovariš v drugem letalu pa se je dvignil visoko in je gledal, kako se je mali ploščati predmet spet vr- nil k velikemu. Pilota se nika- kor nista mogla približati nez- nanemu predmetu, kajti v dolo- čeni oddaljenosti so odpoveda- le naprave. Blizu svetlobne hitrosti Letečim predmetom - seve s pogojem, da gre za nezemeljske vesoljske ladje - niti ne bi bilo treba prekoračiti svetlobnih hi- trosti, da bi potovali od ene zvezde do druge. Po Einsteino- vi posebni relativnostni teoriji se dogaja nekaj presenetljivega: posadka vesoljske ladje, ki leti s hitrostjo, blizu svetlobne, ima korist od tako imenovane raz- tegnitve časa. Zaradi tega pote- ka za vesoljce vse počasneje: ne le njihove ure, temveč tiiij hov srčni utrip, presnova,« pad atomov v njihovih tek in seveda tudi v vesoljskili S tem se njihov proces stan silno upočasni v primerjavi stim na njihovem matičnem netu. Raztegnitev časa je isto potovanje v prihodnost. Po ka vesoljske ladje, ki bi se mikala s skorajda svetlobn trostjo, bi lahko prej kot ve človekovem življenju preJ naš zvezdni sistem, rimski sto. Vsekakor bi bil rezultai da bi ob vrnitvi na matični net pristala približno 2O0 let v prihodnosti. Razen s da, če bi visoko razvita ci zacija lahko uporabila pro« bi ob vrnitvi nevtralizirali sovni skok. V radikalni kon venci posebne relativnostne rije bi bilo celo mogoče v« samem človekovem živij potovati skozi vse vesolje da ob vrnitvi bi bil časovni! tako velikanski, da morda? ne bi več obstajalo osonij stih, ki bi potovali skozi ii Ne znamo si predstavlja" noloških pogojev za gra' vesoljske ladje, ki bi dobil; pospešek, da bi se prib'' svetlobni hitrosti. Zato je odveč ugibanje, kakšen poi ski vir imajo NLP (protiteži elektromagnetna energija-' materijski fotonski pogon| Profesor Sagan ugotavij "Civilizacije, ki so pi'«'' mi stotine, tisoče ali milijo" imajo bržkone znanost i" nologijo, ki tako zelo prelij naše sedanje možnosti, gledali kot čarovnijo. S t'- kar delajo, ne postavjlaj" kalnih zakonov na gTav''' preprosto za to, da mi ne mo doumeti, kako upora*" fizikalne zakone, da dos^ to, kar počno." it. 41. - 12. oktober 1995 VRTILJAK 3^ RINGOŠPIL SPOROČA... Dober dan! Zanimivo je, če se nekdo, ki ti je nekoč pomenil zelo veliko, najbrž celo preveč, pa si ga potem, s težavo seveda, izbrisal iz življenja in srca, kar nenadoma spet vrne. Kaj naj si človek misli? Mogoče, da bo zdaj vse drugače? Izkušnje ponavadi govori- jo o nasprotnem, zato je to največkrat le iluzija. Mogoče, daje ta nekdo doživel razsvetljenje in je postal popolnoma drug člo- vek; brez vsega tistega, kar te je pri njem nekoč motilo...? Tež- ko. Mogoče je čutil toliko, da sploh ne more zdržati, živeti brez tebe...? Še težje; če bi bilo tako, bi bilo to opazno takrat, ko je bil še čas... Potem ostaneta le še dve možnosti. Da si ta nekdo želi nove- ga, drugačnega odnosa ali pa, da ima nekaj za bregom. Razmi- sliš, presodiš, in če te stvar zabava, se vanjo spustiš, drugače pa pustiš vse tako kot je bilo. Mogoče ne veš, kaj bi bilo zate najboljše. NajlepSe, najbolj vznemirljivo... Zato je, ko si enkrat že tako daleč, najpametnejše, da prepu- stiš Času čas. Ta večno spreminjajoča se stalnica v življenju nas vseh namreč slej ko prej že poskrbi za to, da vse pride na svoje... Bitter Wine (Jon Bon Jovi) We met some (ime ago, when we were almost young It never crossed my mind to ask, \vhere didyou comefrom? I didn 't have much money, so I stole you a rose You were dressed like an orphan, in Salvation Army clothes Once you were my inspiration, but, that river 's run dry What was once holy water, tastes like bitter wine I know I wasn 't funny, butyou laughed at ali my jokes When I was choking on the words to say you shovedyour finger down my throat The first night 1 said I lovedyou, you told me to ga to hell You were giving me head, on that creeky, old bed at the Ol 'Duvol Motel Onceyou were my inspiration, but, that river 's run dry What was once holy water, tastes like bitter wine Once you were my inspiration, now that river 's run dry What was once holy water, tastes like bitter wine I would dr ing ofyour river, it would always get me high What was once my salvation, now tastes like bitter wine I never thought 1 'd lose ya, no-1'd rather ga blind I thought I saM/ the future, but the fortune teller lied I guess she lied Just like exerything, even good love has to die Ain 't no sympaihy when it waves goodbye, no one even cried We were one of a kind I would dr ing ofyour river, it would alwqys get me hight What was once my salvation, now tastes like bitter wine I never thought I 'd lose ya, no-1'd rather go blind I thought I saw the future, but the fortune teller lied I guess she lied TPoe2UA'~\ Sanjam te Sanjam te. Vem, predaleč si, a srce miru ne da. Vidim te v temi, slišim v tišini. Jokam na tvojem ramenu v deževnem vremenu. Znova in znova te iščem, želim, a ti si nedosegljiv. Morda te bom nekoč imela, a takrat te ne bom več želela! Je morda greh? Zamira smeh. Je morda greh? Ljubezen zamira v obeh. Le še hlad, tema... Le kdaj se bova spet našla? Brez besed odhajaš, z ledom v očeh prihajaš. Nič več ni sreče; le še solze mi polže. Včasih Včasih te je težko razumeti. Ko te želim za roko prijeti, dati poljubov nešteto. Odmakneš dlan, obrneš se v stran. Takrat me v srcu zaboli; ko vedel bi, kako skeli! Zato vse druge nujne so stvari, a zame mar ti ni! Kdaj, le kdaj, si zame vzel boš čas? HILDA Škorpiion - ženska Pravo žensko, rojeno v zna- menju škorpijona, označuje intenzivna in vedno prisotna potreba po seksu. Njenemu znamenju vlada planet Pluton, najbolj skrivnosten in najbolj oddaljen izmed dolgo pozna- nih planetov osončja. O vpli- vu Plutona, v primerjavi z vplivi ostalih planetov, vemo več šele v zadnjem času, ker so ga zelo pozno odkrili. S po- trditvijo njegovega obstoja so bili pojasnjeni razlogi za šte- vilna dejanja v preteklosti. To se nanaša tudi na že od nek- daj skrivnostno vedenje žen- ske - škorpijona. Vedno je pri- pravljena na spolno občeva- nje, a ne zaradi zadovoljitve svojih potreb. Njen moto je skrivnost. Skrivnostnost narave žen- ske - škorpijona j i daje nepred- viden magnetizem. Ustvarje- na je za ljubezen, samo če os- vajalcu uspe prodreti skozi mi- stiko, ki jo obdaja. Pri ženski, rojeni v znamenju škorpijona, se pričenja razvijati močna in čustvena narava že zelo zgo- daj. Med svojimi vrstniki ni- ma veliko prijateljev, ima pa eno prijateljico, kiji zaupa vse svoje skrivnosti. Do nje čuti neke vrste ljubezen oziroma to, kar ona pojmuje kot ljube- zen. Drugo razvojno obdobje njenega najstništva je, da se močno zagleda v svojo učite- ljico. Ta je lahko učiteljica te- lovadbe ali njeno nasprotje, najbolj ljubka in seksi učite- ljica na šoli. To se dogaja sa- mo z ženskami v znamenju škorpijona; samo one, izmed vseh znamenj, namreč doživ- ljajo sicer razmeroma normal- no dobo odraščanja tako inten- zivno. Zaradi močne vpleteno- sti svojih čustev pri tem zelo trpi. Delno se v tem kaže re- snična narava škorpijona. To trpljenje je v resnici namreč skrito mazohistično spolno uživanje. Najbolj izrazita lastnost ženske, rojene v znamenju škorpijona, je njena molčeč- nost. Kmalu izgubi navado zaupati komur koli. Že med odraščanjem spozna, dajo ma- terialne nepomembnosti in za- pleteni medčloveški odnosi hi- tro spravijo v depresijo. Zara- di mnogih, ki ne morejo z njo deliti njenih depresivnih raz- položenj, spozna, da se mora zanesti sama nase in da mora biti večkrat sebi v družbo. Vzrok za to je tudi to, daje ta, izmed vseh žensk zodiaka, najmanj odpustljiva. Celo nas- protno - zelo zamerljiva je in nikoli ne pozabi krivice, ki se ji kdaj zgodi. Zaradi njene ob- čutljivosti jo prizadene že naj- manjša stvar, kije resnična ali pa samo plod njene domišlji- je. Kadar prijatelj, ljubimec ali sodelavec stopi na področje njenih čustev - gorje mu. Spre- meni se v pravo škorpijonko, pičila bo skoraj do smrti in do- godka ne bo nikoli pozabila ali odpustila. Zaradi njenih nesmiselnih reakcij ji lahko vsi obrnejo hr- bet. Po vsem tem je prepriča- na, da je neodvisnost vredna njene samote. Še eno nasprotje je značil- no za žensko, rojeno v zname- nju škorpijona: obožuje svoj dom, prav tako pa obožuje neznane kraje. Vendar je vsee- no zelo vezana na dom, ki je lahko čisto majhno stanova- nje. Čeprav je v njem le nekaj dni v letu, ga opremi z njej naj- ljubšimi stvarmi in čuti, da se lahko vrne vanj, kadar hoče. Pozneje v življenju, ko si po- teši potrebo po potovanjih, se običajno ustali in postane pridna gospodinja z izbrano li- sto olikanih moških. Zaradi skrivnostnega in mu- hastega vpliva Plutona si žen- ske tega znamenja niso podob- ne. Izjema pri tem je njihova spolna privlačnost. Vse so ze- lo radovedne glede človeške- ga telesa. Pomembno vlogo v življe- nju ženske, rojene v znamenju škorpijona, igrajo njene ambi- cije. Ta lastnost vpliva na nje- no spolno življenje in na na- čin, kako upravlja s svojo ka- riero. Predvsem je treba vede- ti, da njej dogovor ne pomeni skoraj nič. Druga stvar pa je, da moškega ne bo nikoli ime- la za kaj več kot sebi enakega. Nobena od teh lastnosti pa ženski - škorpijonu ne prepre- či, da se poroči. Instinkt in inteligenca sta dve različni enako elegantni rešitvi istega problema. (Henri Bergson) Živjo! Moj tečni brat Ringo seje tako vživel v pogovore in dopisovanjj vami, da mi sploh ne pusti več zraven. Pa tudi vi mi pišete dosti n\~^ kot lansko leto, tako da... Ko boste spet poslali več prispevkov, (j vaša (in moja) ponovno cela stran v časopisu. O. K.? Čakam torej na vaše prispevke; danes pa sem se vseeno odločild se bom malo vrinil med Ringovo teženje. Otroke, ki se zdravijo (^i mogoče so že doma) je namreč pred kratkim nekdo obiskal. Kerj pridni in ker jim je bil obisk všeč, so takoj, skupaj z učiteljico, bolnišnične šole, sedli in napisali prispevek, v katerem so opisali prj^ vsem svoje vtise. In kdo je sploh bil pri njih? VRTI LJAČE! Taček m Obisku ^ Morda se sliši nemogoče! Mor- da se sliši smešno! Vsekakor pa je resnično: mladi bolniki, ki se zdra- vijo v celjski bolnišnici, so se pred kratkim ponovno imeli super! Obiskale so jih namreč kar tri znamenite osebnosti. No, tretji ni bil čisto prava osebnost, vseka- kor pa mu lahko rečemo medij- ski zvezdnik. Naj vam jih pred- stavim: čarovnik Jože Kiralj-Ki- raly, Nace Simončič in Radoved- ni Taček. Ker je Taček želel hitro spoznati vse bolne otroke, je smel nastopiti prvi. Revež pa bi bil na odru kmalu zadremal, saj je mo- ral biti zadnje tri noči nočni ču- vaj. Kost, ki mu jo je pred gob- ček nastavil gospodar Nace, pa tu- di spodbude neučakanih otrok, so ga hitro predramile iz sna. Začel je pripovedovati zgodbico o ži- valih, pa so mu imena nekaterih kar ušla iz kosmate glave. Še sre- ča, da so naši mali bolniki tako dobro poslušali ter mu vselej pri- skočili na pomoč. Bili so veseli, da so tako od blizu videli čisto pravega Tačka in skoraj tik ob ušesu zaslišali njegovo prijazno lajanje. Ko je nastopil čarovnik, pa so se otrokom oči še posebno na ši- roko razprle. Jože Kiralj res ni znal bolezni začarati v zdravje, znal pa ji je pričarati mnogo za- dovoljstva in smeha. Tudi to je bližnjica do zdravja. Pisani balo- ni, ki so se v hipu spremenili v kužke in labode, nagajiva in za- merljiva žogica, čudno razstav- ljen dežnik, za nameček pa še zvr- hana posoda slastnih bonbonov - to je le del tistega, kar so znale pričarati čudeže roke našega go- sta. Kar prehitro je minila ura za- bave in užitkov. Ostali so prijetni vtisi, kijih bodo naši bolniki ver- jetno za vedno obdržali v spomin- skem kotičku. Daje temu res ta- ko, potrjujejo vtisi otrok, ki so v času prireditve obiskovali bolni- šnično šolo na otroškem oddel- ku. Tako je zapisala Alenka Lap- toš, učiteljica bolniškega oddel- ka I. OŠ iz Celja Kaj pa so povedali otroci, ki so si predstavo ogledali? "Predstava čarodeja in Rado- vednega Tačka mi je bila zelo všeč. Upam, da bo še kakšen k dan. Na koncu smo pojedli boi bončke, kijih je pričaral čaro^ To mi bo ostalo v lepem spoin nu." Darja, 81 "Predstava nuje bila zelo vk Je tudi lepo razvedrilo za boh otroke, ki si želimo sprostiti Radovednega Tačka in Nace Simončiča sem v živo videla f vič in zelo sta mi bila všeč." Mihaela, 13 "Ko se bom vrnila med svi sošolce, jim bom pripovedovc o Tačku." Nikolina, 8 "Vesela sem, da sem vidi Tačka. Čarovnik je čaral ki čeprav je bil nagajiv." Lucija, 8 " V bolnišnici sem bila že m krat, vedno pa sem si lahko dala kakšno prestavo. Vse soi bile všeč, saj so mi krajšale č in popestrile bivanje v bolniši ci. Mislim, da so takšne preds< ve potrebne, saj vedno zbud pozornost in veselje otrok Kos< na predstavi, pozabim, da sei bolnišnici. Čeprav sem že nu starejša, so mi takšne oblike spi stitve všeč." Maruša, 13 "Dan s Tačkam in čarov kom je bil super. Najbolj nti bil všeč čarovnik, kije poka veliko trikov. Pomagal semi pričarati bonbone, ki nam^ je potem razdeliL Za nagra sem dobil velikega laboda balonov." Janko, 10 "V bolnišnici sem drugič 2' seljem ugotavljam, da je v 2i njem času v njej veliko predse za bolne otroke. Današnja bila zelo všeč in upam, da bd slednja že prav kmalu. Mateja, 1^ "Taček nam je povedal ZS^ bo, v kateri so nastopale tri ž*' //; veverica, lisica in jet Zgo^ je bila zelo zanimiva. Vesela da nas Je povabil na svojo stavo." Janja, 9 $ff. 41. - 12. oktober 199S NOViTIPNIK RUMENA STRAN župan na konju »Odkar sem župan nove občine pod Pohorjem, še nisem >prišel na konja,« je dejal župan Vitanja Slavko Krajnc. Zato se je toliko bolj veselo zavihtel na lipicanca in pojezdil častni krog okrog grba občine na tamkajšnjem športnem igrišču. Krajncu je konj lepo pristajal, kaj pa si je mislila žival, pa ni znano... Čvek na tribuni Na odprtju nove laške kra- sotice se je na zeleno postla- nem delu tribune zbralo kar nekaj znanih in znamenitih oseb. Očitno se mnogi med njimi že dolgo niso srečali, saj so se raje kot rokometu predali vsesplošnemu klepe- tanju. Svetla izjema, razen Toneta Tumška seveda, je bil laški župan Peter Hra- stelj, ki je zavzeto spremljal tekmo od prve do zadnje se- kunde. Upamo, da ne le zato, ker ob sebi ni imel primerne- ga klepetalca. Brez bonbončkO¥ Minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak je na okrogli mizi na taboru SKD o gospodarskem razvoju Slovenije do leta 2000 odločno nasprotoval politiki dajanja bonbončkov. In očitno je Deželak mož beseda, saj je v Celje v poslovnem kovčku prinesel zgolj papir. Da v njem res- nično ni nobenega bonbončka ali čokoladice, pa je za vsak slučaj preveril še sam predsednik stranke. Sladko maščevanje Kot kaže, se zadnji predsednik bivše skupščine bivše občine Laško Miloš Veršec hudo jezi na Petrol, ker je snedel obljubo, da bo skupaj s Krko povzdignil Rimske Toplice v cvetoče zdravilišče. Zato je menda raje kot komurkoU drugemu svojo zemljo v Šmarjeti prodal družbi OMV, ki želi tudi v Rimskih postaviti svojo bencinsko črpalko. mm Nalivanje čistega najbolj ovirajo — »m ski abstitenti« Si zamišljate celo venijo v ognju? - nastalo, če bi nevoi vost gorela Glede na razmere v metu bi bilo na/ vložiti certifikat — i grebno podjetje Čeprav je Celje »zla sko mesto«, pa se Q nam ne obetajo - . časi Očitno je mnogo U ki so prepričani - i pravna država ocei po »debelini advo, skega mošnjička« V Italiji že poteka i nje mafijašem — kc bo v Sloveniji? Po oprostilni sodbi Simpsona bi še kdi mislil, da so se v »nalezli« sloveti pravosodnih navad V Sloveniji smo uk smrtno kazen verj* zato, da bi podal - »živijenjskodobo«, nih procesov Bolj kot črna odlagi ča odpadkov nas la skrbijo - črna »smel zgodovine« MARJAN BRA V najnovejši Petici, ki bo izšla čez štiri- najst dni, boste na zadnji strani lahko pre- brali novih pet potnikov za veseli izlet, ki jih izberemo med pridnimi pošiljatelji šal. Manjšo nagrado za šalo tedna pa podelimo vsak teden, tokrat jo je sodeč po novih gla- sovih, zaslužil Peter Rorič iz Celja, žreb pa je določil nagrado tudi Tatjani Lesjak iz Ljubljanske 28 a v Celju. Pošljite nam šalo - vic (neprepisan) tudi vi in postanite član stranke šaljivcev. Šala tetina Poroti Peter je pomagal pri poro- du svoje žene s tem, da je držal svetilko. Ko je zdrav- nik pomagal na svet dvojč- koma, je Peter nenadoma iz- ginil skupaj s svetilko. »Vrnite se s svetilko,« vzklikne zdravnik, »mislim, da bo še eden«. »Ne pridem, mislim, da jih privlači svet- loba.« Povabilo Jože je pokopaval že tretjo ženo po vrsti. Na pogreb je povabil tudi soseda, ta pa je ostal doma. »Zakaj pa nisi šel na pogreb Jožetove že- \ ne?« ga je vprašala njegova boljša polovica. ' »Če ti po pravici povem, me je bilo sram. On je mene povabil že tretjič, jaz nisem njega še nikoli.« JeziJec Pred gostilno se ustavi jezdec in vstopi v gostilno, da si malo zmoči grlo. Kmalu se vrne in opazi, da mu je nekdo ukradel konja. Jezno se vrne v gostilno in na glas, da so ga vsi slišali, reče: »Če mi takoj ne vrnete konja, ki ste mi ga ukradli, se bo zgodilo isto kot se je v San Franciscu.« Nato izza mize vstane moški močne po- stave in ga vpraša: »Kaj pa se je tam zgo- dilo?« »Ja, peš sem šel domov.« Odpuščena »Micka, dovolj vas imam, ničesar ne zna- te, poiščite si drugo službo!« reče gospoda- rica gospodinji. »Prav, gospa, odhajam. Ampak da veste, lepša sem od vas in tudi vaše obleke mi bolje pristojijo kot vam.'« »Kdo to pravi?« »Vaš gospod. Pa tudi v postelji sem boljša od vas!« »Tudi to je rekel moj dedec?« »Ne, gospa. To pravijo vsi sosedje.« PoreiJnež župnik Bogo Kletnež je bil po kazni pre- meščen v Šmarje. Po dolgotrajnem tavanju, ko ga je že lovila noč, Šmarja še ni našel. K sreči mu je nasproti prišel Fonzek, še zadnje upanje, in župnik Bogo ga prijazno ogovori: »Dober večer, ti si gotovo tu doma in si sigurno priden pobič! AU bi mi pove- dal, če se po tej poti pride v Šmarje?« »Vem, pa ne povem!« mu zabrusi Fonzek Župnik je sMenil roke, pogledal kvišku in dejal: »Ti sploh nisi priden, ti si poreden in ti ne boš prišel v nebesa!« Fonzek pa nazaj: »Saj je vseeno, vi pa v Šmarje ne!« Oče In sin Oče: »Sin moj, jaz svojemu očetu nisem nikoli izrekel takšnih grdih besed, kot ti meni.« Sin: »Radoveden sem, le kakšnega očeta si imel ti?« Oče: »Boljšega že kot ti!« Znanec Mož in žena se sprehajata po parku. Nek- do ju zelo spoštljivo pozdravi. »Glej, glej, žena, kako je ta neznanec pri- jazen.« »Prijazen že, ampak, ko bi ti vedel, kako smrči!« Gost »Natakar v tem računu ste se zmotili. Namesto trinajst, ste zapisali štirinajst to- larjev.« Natakar: »Oprostite gospod, jaz sem mi- slil, da ste vraževerni, zato nisem hotel za- pisati te nesrečne številke.« Šale so prispevali: Slavko Hofman iz Polze- le, Uroš Sorger iz Gomilskega, Anica Žurej iz Gorice pri Slivnici, Jože Hrvatin iz Liboj, Damjana Frece iz Dobja pri Planini, Alojz Oblak iz Šentjurja in Viktor Šketa iz Žalca. $f. 41. - 12. oktober 1995