Posamezne številke; Navadne Din —•7S, ob nedeljah Din 1*-—. . KEDNIS1VO M Mbj. « M«4. h«ru, JnrČKcra rH« it- A I. ndrtr- UPRAVA •* nahaja v >urc»w olici it. 4 prHličjt damo- Tricon it 24 — SHS po>b>člišča. . Vsa obvestila o volilnem delu in gi-?anju naj se Pošljejo glavnemu tajni-^vu Beograd, kralja Milana 85 I. Za novo razdelitev oblasti Interpelacija demokratskega poslanca Andjelinovlča. Beograd, 27. novembra. Demokratski Poslanec dr. Andjelino-nč je vložil nuJno interpelacijo o mini-vski odredbi glede razdelitve dežele oblasti in okraje. Razdelitev na Kretskem, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji ne upošteva dovolj gospodarskih £>treb prebivalstva, temveč sloni na ptankarsko politični volilni geometriji. Vlasti so se v nekaterih delih dežele **ko razdelile, da se je hrvatsko prebi-Ist v o razkosalo in ostalo povsod v i^njšini. Dr. Andjelinovič je zahteval, * so razdelitev oblasti prilagodi zahte-Jhn jn interesom Prebivalstva. Paššcevci proti oblastni samoupravi Nečedno izrabljanje oblastnih volitev v strankarske spekulativne namene. Beograd. 27. nov. Med tem ko so radičevci kapitulirali v svojem odporu proti oblastnim volitvam skuša Pašičeva skupina izrabiti to •za široko državno Politiko _ nedvomno velevažno odločitev za svoje strankarske spekulacije. Pašičevci so se postavili v afront proti oblastni samoupravi in trde, da je vlada sklenila nekaj, česar ni preje odobril radikalni klub. Notranjemu ministru Maksimoviču očitajo, da so ga vodili pri razpisu volitev njegovi strankarsko politični nagibi in da hoče v srbjjanskih oblastnih skupščinah pridobiti večino zase in za svojo skupino. milijonov dinarjev. Posojilo pa bi se imelo 1 Pod nadzorstvom ge dr- Valjavčeve uporabiti zgolj v investicijske svrhe: za vo- je sedaj 216 dojenčkov, ki se brez izje-dovod (80 milijonov), za sejmišče, pokopa- me dobro razvijajo. Od aprila je bilo o-lišče, obdonavska skladišča in javne urade, zdravljenih 265 otrok, dočim sia umrl« Posojilo se bo amortiziralo z 9%. Mestni lsamo dva- svet bo predlog proučil in skoraj gotovo tudi sprejel. ROMUNSKI KRALJ UMIRA? B e o g r a d, 26. novembra. Iz Bukarešte prihaja vest, da je zdravstveno stanje romunskega krailja Ferdinanda brezupno. Pojavili so se simptoni umiranja. Kraljica Marija je bila obveščena, da naj se Na novo ustanovljeni dečji dispanzer opozarjamo vse matere, kajti dostop imajo vsi meščani in okoličani- V zadregi bo dober nasvet veliko koristil-Poslužujte se ugodnosti, ki se vam nudi. Ali bo razčiščena korup cijfka afera Rade Paška ? Radičevci trde, da je Rade Pašlč kriv. Beograd, 27. nov. Parlamentarni preiskovalni odbor je imel danes dopoldan sejo- Ker so seje tega odbora tajne, so mogli poročevalci listov izvedeti zgolj to, kar so jim povedali odborovi Člani po seji- Neki radi-čevec je izjavil vašemu dopisniku, da HSS slejkoprej vstraja na prvotni zahtevi, da se mora afera Rade Pašiča razčistiti tekom 8 dni. Pri radikalih Pa se opaža tendenca, da se razčiščenje te nedvomno umazane afere odloži do ve-litve v oblastne skupščine. Stališče HSS se v tem primeru strinja s stališči vseh opozicijskih strank. Tudi samostojni de-mokratje so mnenja, da je treba to korupcijsko afero čim prej razčistiti. Po mnenju radičevcev je krivda Rade Pašiča popolnoma dokazana in je treba zadevo izročiti naravnost državnemu pravdniku. NOVI SAD NAJEMA 1S0MII.IJONSKO POSOJILO V AMERIKI. B e o g r a d, 27. novembra. Mestna uprava v Novem Sadu je dobila iz Amerike ponudbo za posojilo v znesku 150 Maribor za zasužn ene braie (Od Ju gosi o v. Matice). Zbirka Jugoslovanske Matice v Mariboru ob Priliki dinarskega dne zmiš® na povratku iz Amerike ne ustavi v Parizu, [skupno 10-831 Din 20 para-ampak da naj se odpelje nemudoma in po Ta znesek jo za Maribor odločilo najkrajši poti v Bukarešto. | premajhen, kljub neugodnim razmeram, v katerih se nahajamo. Ako upoštevamo agitacijo, ki jo je razvila tukajšnja podružnica J. M., ako nadalje upoštevamo Curih (Avala), 27. novembra. Zaključni te- dogodke v Italiji, ki so baš ob priliki di-čaji. Beograd 9.145, Pariš 18.65, London | narskega dne dosegli višek, tnoramo 25.155, Newyork 518.625, Milan 21.90, Praga 15.355, Dunaj 73.20, Budimpešta 0.00725875, Berlin 123.10, Bruselj 72.10, Amsterdam 207.3375, Varšava 57.50, Bukarešta 2.8775, Sofija 3.7475. BORZA Dnevna kronika priznati, da slovenski Maribor ob 6- obletnici Rapalla ni storil svoje dolžnosti. Koliko Je Slovencev v Mariboru, ki niso ob tej Priliki ničesar žrtvovali, ki niso položili na oltar domovine niti enega dinarja! Žalostno in sramotno jo to dejstvo in se tudi s poplavami, na katere se mnogi prav radi sklicujejo, ne da opravičiti. Še manj pa s strankarstvom, ker jte dovolj znano, da so zastopano v odboru J. M. vse stranke-Dobro si zapomnimo, da je ta pot povsem zgrešena! V momentu, ko smo Postali brezbrižni napram trpinom onstran Deklica je utonila. Iz Slov. gradca nam poročajo: V bližnjem Šmartnu popravljajo most čez Mislinjo- Trije šolski otroci so zdrknili v vodo, 2 dečka so kmalu rešili, deklico so potegnili iz vo-. . . .. o , ,. , . de daleč Proč od mosta komaj živo. - ™-ej; se od!Tlllfmo tu?\od !Tn- d?Tm*° Varnostne priprave pa take! ' ,vif’ se ^m^amo od Jugoslavije. Naša ljubezen ne sme Poznati državnih mej, — Tragična smrt dečka na Urški gori. ki so nam bile vsiljene! Ker je boj naših Iz Kotelj pri Guštanju nam poročajo: bratov mnogo težji. Jih moramo podPi-Pred časom se jo poročalo, da se pogre- rafi, moramo za, nje žrtvovati vsaj ob ša Pogorelček, učenec slovenjgraške vsaki obletnici po 1 Din vsak kajti kljub meščanske šole, ki je šel meseca junija težkim razmeram, v katerih živimo, sino s Par tovariši na Urško goro ter izginil še vedno na boljšem od njih, ker imamo brez sledu- Pred nekaj dnevi so šli iskat svobodo, ki pomeni naJvečje dobro, kotolJski pastirji ovce pa so zagledali istotako kakor Pomeni suženjstvo naj-med skalami pod Šmohoričico dele člo- večje zlo. veškega telesa — Približno vsega sku- Jugoslovanska Matica je tudi priča-paj 5 kg. Po črevljih in Jopiču se je do- kovala, da jo bodo slovenska narodna gnalo da so to ostanki zgoraj imenova- društva pri zbirki neizjemno podpiral« nega. Zvedelo se Je, da sta se s tovari- Na.žalost pa so se odzvala samo neka-sem ruvala za cvetice in se je pri tem tera društva, med temi v prvi vrsti Or-zvabl nesrečni mladenič v prepad. To-1 ganizacija jugoslovanskih naeijonalistov variš je iz bojazni molčal, zdaj pa so ga orožniki prisili, da je povedal grozno resnico. Mariborske vesti Sporazum v praksi Kako s« radikali maščujejo nad hercegovlnsklml radičevci. Mostar, 27- nov-raauk izpeljava slik najboljša. — Atelje Makart, Gosposka ul. 27, nasproti hotela »Pri zamorcu«. 2472 m Grajska k!et. Danes, soboto družinski večer s plesom. Začetek ob 8. uri. Odprto do 3. zjutraj. 2476 o Prvi december »Sokolski dan« proslavlja Sokolsko društvo v Mariboru dne 30. t- m. ob 20- uri v veliki dvorani v Narodnem domu- Poživljamo vse one brate in sestre, ki so bili po prvem decembru 1925 v društvo na jovo sprejeti ter vse ostalo članstvo, ki ši ni Položilo zaobljube, naj se proslave piroma zaobljube sigurno udeleže. m Pri Andreju Osetu domači praznik (mrež). Nove pošiljatve startga in novega ljutomerskega sortiranega vina-Rizling, Burgundec in Muškat. V soboto, nedeljo, torek in sredo Ples. 2468 — Izvleček najredilnejšili nesnih in rastlinskih beljakovin je »Jufun«. Pot čajne žličke Juhana daje vsak juhi in Prikuhi za 100% večjo redilnos'' in neprimerno boljši okus. Dobiva se povsod-2456 m Srečke državne loterije. Ig-alcem Drž- raz. loterije se naznanja, da bodo srečke za 13. kolo oddane v promtt dne 4. dec. Srečke se naročujejo pri Guežn na Aleksandrovi cesti 42 (poleg trgovine z železnino Karažija). Igralcen ki so si nabavili srečke drž- loterije st jo pokazal zadovoljiv uspeli, ker je »ilo pri. 12. kolu že doslej izžrebanih precejšnje število večjih dobitkov, kar Je že občinstvu v splošnem znano. Pričakue se, da bodo ravno tukaj izžrebani tuli pri 13. kolu največji dobitki- Kdor naročuje srečke v omenjenem podjetju, mt tudi odpade vsa neprijetna pisarija, na-ročevanje srečk po pošti in drugi st’r°‘ ški- 2452 m Najboljše čevlje KARO dobite: Ma" ribor. Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova c. 23 v trgovini £1. Černetič. 2048 «« 170 i« za zoie - Patn®s Ob 16. mmz ra &ew@rni ftešafi R- Amundseim 1925 do 1. 301. Vejg icmo APOLO Bratfe Scheilenberg 2474 Vele- fSim gjf film testrad Veidt, Lil Bruno Kastner, Liane Maid Narodno gtedsfiiie REPERTOAR. Sobota, 27- novembra ob 20. »Lepa H®* lena«, ab. A-Nedelja, 28. novembra ob 20. uri »GrO* fica Marica«. Pondeljek, 29. novembra. Zaprto-Torek, 30- novembra ob 20. uri »Veror-nika Deseniška«. Slavnostna predstava, gostovanje ge. Šaričeve in g. Piel* feria. Sreda, 1. decembra ob 20. »Slavnostni koncert« v korist Udružcnia novinar« jev. Repriza klasične operete »Lepa Helena«, ki je dosegla pri premijeri lop uspe« in kjer se je občinstvo izborno zabav8' lo 1)0 danes v soboto 27. t.m- . Gostovanje ge Šaričeve v maribor8*^ drami. Na predvečer narodnega prazni' ka, dne 30- nov. gostuje Prvakinja buij Uanske drame, ga Šaričeva v naslov*11 vlogi »Veronika Deseniška«. Z njo n®' stopi g. Pfeifer iz Celja kot Friderik, je v tej vlogi tudi v Ljubljani imel ze‘° lep uspeh. Slavnostna predstava v mariborske# gledališču. Na predvečer narodne?3 Praznika, v torek, dne 30. nov. se vpn' zori »Veronika Deseniška« kot slavnost' na predstava. Pri tej prirliki nastopi*3 kot gosta ga Šaričeva iz Ljubljane in Pfeifer iz Celja- ________________________________--s!* L Mravljak: Vuzenica (črtice po zgodovinskih virih). A. Gospodje Vuzeniški. Kakor doznam iz listin, so imeli v naših krajih v 12. stoletju največ posesti benediktinski samostan v Št. Pavlu in Trušnjani, (Trušnje so vas in gradovi severno Velikovca). Oton iTrušnjan ie prodal leta 1187 svojo posestvo Sekožen (pri Vuzenici) benediktincem v Št. Pavlu za 62 mark srebra, kateri denar je rabil, ker se je menda sam hotel udeležiti križarske vojske. Matilda, hči tega Trušnjana, ki je bila omožena s Kolonom iz Žal-ma, »de Saeldenhoven-Saeldenhaim«, (Zalem = Seldenhaim, grad in vas 8 km severno Celovca) je dobila naj-brže kot jutrno posestva Trušnjanov pri Vuzenici. Na najprimernejšem mestu, dostopnem le od vzhodne strani, je začel ta Kolon zidati svoj grad, ki ga je imenoval po .svoji domačiji »Saeldenhov«; očetov grad (»Saelden haim«, saelde pomeni v srednjeveški nemščini sreča, haim je dom. toraj pomeni Saeldenhaim: Srečni dom) si je vzel kot vzor in v zmanjšani obliki sezidal tu sličnega; in da ohrani spomin na domačijo, je svoj grad imenoval »Saeldenhof« = »Srečni dvor«. Ne da se seveda dognati, kedaj je začel zidati grad; že 1. 1222 (decembra) pa izvemo, da je bil več let omo-žen (z Matildo iz Trušenj) in da je imel več otrok, od katerih je imenovan le sin Kolon. Iz tega moremo skle-ptai, da je tudi že pred tem letom začel graditi svojo novo domačijo, tem boli, ker je bil oni Kolon Trušnjan ki je bil 2. januarja 1222 navzoč, ko je vojvoda Lintold potrdil samostanu v Št. Pavlu posestvo in sodno pravico pri Sv. Lovrencu na Pohorju, menda naš Kolon I. Vuzeniški, ki je pač kot »dober« sosed moral vedeti, kaj se dogaja v njegovi soseščini in kakšne pravice in privilegije si je pridobil samostan. Sploh pa zasledimo gospode Vuzeniške pod imenom »de Seldcnlioven« šele leta 1248, do tia so se pač imenovali: ali »de Saeldenhaim«, če je šlo za njih Žalmska posestva, ali pa »de Truhsen«. če je šlo za bivšo last Trušnjanov. Ime »Saeldenhofen« je bilo oač takrat še preveč neznano, da bi bil kak gospod »de Saldenhove« mogel iniponirati sodobnikom, zlasti pa ne višjemu plemstvu. S časom se je seve i to ime udomačilo, tudi ta kraj je postal znan, in od takrat (leta 1248) zasledimo ime gospodov Vuzeniških v listinah na častnem, često na prvem mestu med pričami. Ako si danes pogledamo razvaline gradu, vidinu), da je pač moral biti Drecej razsežen, da ne rečem ogro- men; in da tega pri takratnih sredstvih niso dogradili v enem ali dveh letih, marveč da moramo računati za zgraditev najmanje deset, še verjetnejše pa okoli dvajset let, posebno še, če pomislimo, da so bržčas napravili že takrat podzemske rove (v spodnji trg in na Kamen), izklesali jih takore-koč v skalo, — tako bi prišli do zaključka, da je bil grad zgotovljen mogoče okoli leta 1235. Kolon I. Vuzeniški (Žalmski) je najbrže tudi pribiižno ta čas umrl, kajti v listini od 20. septembra 1236 (izdani v Žalmu) nahajamo že njegovega sina Kolona II. kot gospoda, ki svojemu podložniku Witemaru dovoli prodajo neke vogtije. Istega Kolona zasledimo tudi v listini leta 1238, kjer se prvič imenuje Vuzenica (Saelden hoven); Pilung, vitez iz Vuzenice, daruje namreč v sporazumu s svojo ženo Elizabeto in s privoljenjem svojega gospoda Kolona 2 a 1 m-skega razna posestva in dohodke cerkvi v Velikovcu, med pričami tega akta pa nahajamo tudi Ditmara. župnika v Vuzenici (Dietmarus plebanus de Saeldenhoven). V letih 1245 do 1254 so Trušnjani često nadlegovali šentpavelska posestva in napadali samostanske ljudi; tako vemo, da je Kolon Trušnjan (K. H. Vuzeniški) leta 1245 napravil kot vazal šentpavelskega samostana na njegovih posestvih dokaj škode in moral zato plačati 10 mark odškoduj' ne. Priči te poravnave sta bila tud Vuzeničana Libhard, sin Reinberta, Pilung, sin že gore omenjenega Pil11!1* ga. Leta 1247 je Kolon kupil za 80 mark tudi od benediktincev naselbi’^ Sekožen, menda baš zato, da se V' ogne s tem drugim sitnostim, ^ 1254 pa se je poravnal njegov sin Ion III. v Št. Lovrencu s samostan0 radi ondotnih obmejnih prepirov. ^ Kako važna oseba je bil gospod Vu2®,' niški, nam kaže ravno ureditev obmejnih sporov, kajti pri poravnaV, (dne 26. avgusta 1254 v Št. Lovreflc]j" je bil navzoč sam koroški vojv^ Bernard s svojim sinom Ulrlik011!’ potem vuzeniški župnik Ditmar neki Peter iz Vuzenice, Sifrid MarrT berški in mnogo bližnjih višjih čev. Kolon II. je imel brata Konra“ J s katerim je bil 24. junija 1251 v M3' renbergu navzoč, ko sta Gizela, vd?' va Alberta Marnberškega in njen s’ Sifrid izdala ustanovno listino z svoj samostan dominikank. Kolon vi1 zeniški je dobil leta 1248 od svoje« sorodnika Henrika GrabštajnskeS pravico, da sme odkupiti od samost na v Vetritiju 12 kmetij v okolici vu zenice za 40 mark; v listini se ojne™, Asank, ki ie imel v fevd 6 kmetil, nje pričami pa sta Reinbert in Herbord Vuzenice. Istega, leta je bil Kolon tudi v Tolminu (31. avg.). {Dalja 8lo^J Kultura in umetnost Otvoritev Trstenjakove umetnosfne razstave Danes dopoldne je bila v, kazinski dvorani otVorjena umetnostna razstava akadcmičr)ega slikarja g. Ante Trstenjaka. Razstavo je otvoril v imenu ljubljanskega U dni žen ja oblikujočih umetnikov & ing. arh. Rado Kregar iz Ljubljane-Razstava obsega okrog 50 del v olju, akvarela in pastelu, po veliki večini pokrajinske motive in nekaj portretov. — Med pokrajinskimi slikami zavzemajo Osebno mesto motivi iz Prlekijo in dalmatinski pejsaži z morjem. Prvi kakor drugi kažejo umetnikovo izraževalno silo, veliko tehnično »nanje in posebej še močno simpatijo do živahnih barv. — Razstava nudi še boljši vtis nego zadnja Trstenjakova razstava v Mariboru-Umetnik se neprestano razvija in na. Jreduje- v Razstavljena jo tudi velika slika kralja Aleksandra, ki jo je g- Trstenjak izdelal za veliko županstvo, j Ante Trstenjak je ljutomerski rojak. Študiral jo v: Pragi in v Parizu. V Pari-je priredil razstavo/ ki je prinesla mlademu slovenskemu umetniku lep tno ralni in celo gmotni uspeh. Tudi v Pra-£1 Je imel koncem lanskega leta čeden uspeh- Po mariborski razstavi so bo u-metnik vrnil v Pariz. , Priporočamo občinstvu, da si ogleda “0 res zanimivo in učinkovito razstavo Predavanje o kazni in kaznilnicah Snoči se je vršilo na Ljudski univerzi Predavanje g- višjega kaznil. ravnate. Ja N. J. Vrabla, ki je vzbudilo izredno lepo zanimanje. Udeležili so se ga £valežJii poslušalci iz vseh slojev, po-e'Jno veliko pa jo bilo juristov. Predavatelj je obdelal tekom dveh ur Prav ogromno snov na tako gladek in z.aiUtniv način, da je ostala pozornost ^ušateljcv do zadnjega trenutka naPe- r- Po snovi se je delilo predavanje na ttva dcla; V uvodu je razvil predavatelj osnov-{}? nazoro o pomenu in namenu kazni, ■Je pozitivne in negativnc strani- V pr- ?fem dolu predavanja jo orisal zgodovi-to ^SOV do dobe, ? V + ločevati ideja humani dobrote. V zgodovinskem pre- K c u se je posebno oziral na našo domačo zgodovino. Pokazal je na podlagi ^ovonske narodne pesmi v Štrekljevi °irki, kako sodi naše ljudstvo o kazni n kaznjencih. Nato je opisal žalostne zmere, ki so vladale v časih grajgčin-• Ke tlake v grajskih ječali. Na Primerih zgodovine Ormoža, Ljutomera in Središča je pokazal, kakemu trpinčenju bili podvrženi delikvemti, med njimi tudi docela nedolžni ljudje, kakor so oile čarovnice. V Središču je stal še 1. j! ??• sramotni »pranger«, h kateremu so «rivezaij delikvente, v Ptuju pa stoji še Sanes, ker ima kot Mitrov rimski spomenik veliko zgodovinsko vrednost- V drugem delu predavanja je govorci! slušatelje v maril>orsko mo* «k° kaznilnico in jih na sistemu kazni in Reditvi kaznilnic seznanil z današnjim Pojmovanjem kazni, ki je odpravilo rahotno turturo in pretvorilo kaznilnico v_ Poboljševalnico, kjer se skušajo kaznjenci vzgojiti za Pošteno življenje, gziromn, kjer se tudi z zločinci, ki so za £Hgo dobo let. morda za vse življenje, ^rezani od sveta, postopa na človeko-'Juben način. Predavatelj je opisal raz-6 sisteme kazni in njih upliv na kaz-tin^ce, očrtal duševno življenje v kazalci in podal nekaj primerov, kako si znjenci skušajo pomagati, zadostiti tv°jim navadam in razvadam itd. Pre-ral je tudi nekoliko karakterističnih pi-\em. Slednjič opisal še na kratko jrUsre kaznilnice v naši državi, zlasti °vito lepoglavsko. ij Buren aplavz je nagradil predavate-J za njegova zanimiva izvajanja. Ob-^suvo je zapuščalo Predavalnico z no-nji pogledi na kriminalni problem člo-tia iTa' Pa še z novimi pogledi , tisto tajinstveno zidovje kaznilnice, S* J? kakor kak otok sredi našega veak-aiijega življenja, otok, kjer žive ne-J°pni izobčenci iz družbe docela dru-"°v.^vljenJe. Občinstvo je lahko tu- ,° zavest- da j° «■ viSB kaznil. ki^telj Vrabl mož na svojean mestu, Cern + n s humanostjo olajšati kaznjen-Cam trde. dneve, hkrati pa tudi doseči Tnen. ki ga jma držav« s kaznijo. Slovenska knjiga V Članku »Teden slovaške knjige«, ki smo ga objavili pred 14 dnevi na tem mestu, smo opisali, kako drugi narodi skrbe, da razširjajo svojo domačo literaturo- Zlasti smo opozorili na vzgled Slovakov- Nismo pričakovali kdoveka-kega odmeva, vendar pa se nam je — v optimističnem trenutku — zdelo, da naše vrstice ne bodo zaman, da so bo kdo oglasil in Povedal svojo besedo: škrat, ka, da se bo sproženo vprašanje^ tudi v našem ozkem krogu valilo naprej. Toda zgodilo se je samo to, da ni nihče niti z mezincem ganil. Vajeni smo Citati tuje liste in vidimo, kako se tam razpravlja o takih vprašanjih. Če kdo kaj napiše o zadevi, ki ji priznavajo aktuelnost, se raz vi jo iz tega javna diskusija- Vsak resen in dobro mišljen predlog najde skoraj avtomatično svoj krog ljudi, ki ga bodisi sprejmejo bodisi odbijejo, ki pa vsaj reagirajo nanj. Pri nas se najde tak krog k večjemu v političnih vprašanjih. Tam so dostikrat obirajo kosti, zakaj narod smo, ki pravega kulturnega življenja sploh ni imel. Pri nas ima velik del ljudi, Pa tudi inteligence o kulturi, posebej pa še o literaturi in o umetnosti tiste nazore, ki jih je grajal že Prešeren v svoji »Novi pisariji«. Če govoriš o velikih narodnih vprašanjih, moraš govoriti o kakem lokalnem škandalu, kakor je na pr. to, da je ta ali oni nemškutar godrnjal čez državio, ptem te bodo vsi razumeli. Ce pa govoriš in pišeš o tem, da propada naša slovenska ra._ Tehniki delajo bodisi v tovarnah/ bodisi v laboratorijih, grade železnice, ceste, mostove. Pravniki morajo vršiti Prakso v sodmih pisarnah, slušatelji pedagoških šol so zaposleni na Poletnih šolah- Poleg tega se morajo izpopolnjevati v vadnicah, ki so prideliene pedagoškim fakultetam. Medicinci in veterinarji delajo na klinikah, agronomi na sovjetskih posestvih in raznih poizkusnih stanicah. Po končanih študijah in odobritvi diplomskega dela dobi absolvent _ klasifikacijo spccijalista in se v stroki eno leto praktično udejstvuje. Delo je obvezno in Podjetja morajo sprejemati praktikante po shematizmu, ki ga izdelajo narodni komisarji- Za to prakso in ravno tako tudi za časa velikih Počitnic prejemajo dijaki honorar po speci-Jalni tarifi, ki jih za posamezne industrijske panoge izdelujejo strokovne organizacije. V sovjetski Rusiji dobivajo tudi obrtniški vajenci določeno plačo. Slušatelji sovjetskih visokih šol so deležni mnogih ugodnosti- Naij?rc,i moramo omeniti državne štipendije. Letos je od 110.000 vnsokošolcev 30-000 državnih gojencev. Štipendija v velikih mestih znaša 35 rubljev mesečno. Poleg teh državnih štipendij, ki jih vsako leto dodeljuje narodni prosvetni komisari-j^t. sc razdeli še okrog 10.000 štipendij, ki jih razpišejo razne gospodarske institucije in zadruge- Tudi te štipendije so enako visoke kot državne, ,Univerze so pod upravo izvoljenih organov- Sole voda upravni sod, ki ga tvori pet članov Pod vodstvom rektorja, ki se imenuje načelnik zavoda- Po-•ttamernjm dekanatom načeluje dekan. V vsaki upravi zavoda, kakor tudi v dekanatih je eden zastopnik dijaštva. Uprave in dekanati ne vojiio na orofe- •sjorskifii im dijaških občnih zborih, a volitve potrdi narodni prosvetni komi-sarijat, ki ima tudi pravico veta Proti posameznim kandidatom. Sistem predavanj se polagoma umi-!ka in se uvaja seminar sko-I abor ato ri j -ska metoda za skupine od 25—40 dijakov. Na podlagi celokupnega dela, ki ga tvtrši -študent ob semestru in ob zaključku leta, se ugotovi, ali je dijak zadostil zahtevam šole- Ako se delo dijaku prizna, tedaj se mu predmet vračuna v celokupni materijal, ki je Potreben za albsolv.iramje brez izpitov. Izpit se Polaga le v slučaju, ako lektor ne priana v seminarju slušateljevega dela. Profesorski zbor je sestavljen večinoma od starih predvojnih profesorjev. Danes se udejstvuje na sovjetskih univerzah že 99% prejšnjih Profesorjev. — Se pred tremi leti jih je poučevalo samo 50%- Ostali so se umaknili. Honorar je znatno boljši kot ob revoluciji, a zahtevajo kljub temu, da se jim plače zvišajo, ker bi jim samo to omogočilo, da bi so docela posvetili delu in Pouku- x Dancing Boheme. Pravkar je izšel t 1. zvezek te zbirke s hrvatskim in nem-' ljani- škim tekstom, ki obsega 20 najbolj priljubljenih in največjih plesnih »šlagar-jev« in Pesmi za klavir. Tu so zbrani pristno moderni komadi, ki se tolikokrat svirajo in igrajo: tango, fakstrot, carle-ston, valse Boston, blues in Podobno. Interesentom se stvar sama ne sebi priporoča. Generalno zastopstvo za Slovenijo je prevzela trgovina muzikalij Ho-fer vi Mariboru, kjer se dobi komad po 30 Din. x Marija Grošljeva. čebelica bran-čejica. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani- Najtežje je izdajati lope, mladinskemu duhu primerne kr^ige za otroke. Odkar so izšli Župančičevi »Paljčki poljančki«, je nismo imeli knjige ali slikanice, ki bi šla otrokom k srcu- Sedaj leži pred nami nova slikanica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga in ji je napisala (besedilo Marija Grošljeva, »znana naša mladinska pisateljica. Elegantna velika oblika, večbarvne jasne slike in ljubko, otroškemu duhu primerno. besedilo bo slikanico na mah priljubilo našim malčkom. Želimo jim, naj jim je Prinesfe sv. Miklavž ali Božiček. Slikanice razpošilja knjigarna Tiskovne zadruge v Ljub- Sz življenja in sveta Za ženski svet. Lepota sodobne Sene »O okusu se ne da prepirati« — Pra^} pregovor. Proučevanje starih _ slikarij dokazuje, kako izrazita je razlika med: lePo žepsko nekdaj in. sedaj. Zenski ideali lepote so se izpreminjali na nepoj: mljiv način- Častilci današnje vitkosti nimajo razumevanja za nekdaj tako čislano Rubensovo polnost; manjka jim popolnoma stik v takratno žensko in ne razumejo, da je bil Rubensov tip takrat najbolj občudovan- Mogoče je Leonardo da Vincijeva Monna Lisa ena izmed redkih žena, ki se približuje in ugaja današnjemu okusu. Tudi ženski liki izza Rafaelove dobe so bližnji današnjemu okusu- Pri »lepoti« ne gre za osebni, poedi-ni slučaj, temveč za splošen, bolj razširjen nazor. Ako opazujemo naše ženske in ženske drugih narodov, opazimo popolno podobnost. Kljub vsem Posebnostim je vendar pri vseh narodnostih povdarjen isti tip- Brez dvoma se je raz-rvil y, zadnjih dvajsetih letih popolnoma nov tip. Dva činitelja sta uplivala in pomagala do veljave sedanjemu tiPu-Prvi vzrok je iskati v »emancipaciji«. Lepota, ki se danes občuduje, ni več oni pravljični tip milobe, z ljubko smehlja-1"jk>činfi potetzanu- Temperamentne ženske s samozavestnim izrazom, živim, jasnim pogledom in odločnimi ter živahnimi kretnjami, uživajo splošno priznanje. Notranje življenje človeka se odraža v njegovi zunanjosti. Neokretno, Plašno obnašanje je odmev notranje negotovosti, ki si ne uPa zagovarjati svojega mnenja. Svoboda moderne ženske, ki jo poseduje v vseh življenskih (Vprašanjih, je izražena v potezah obraza, v postavi- Danes dela vsako dekle, neglede na to, ali mora zaslužiti ali ne-Njen ponos obstoji v občutku samostojnosti in neodvisnosti od očetove denarnice- Malo je še takih deklet, ki se »dado poročiti«. Dober nasvet je vedno sprejemljiv, toda dati se zvabiti v zakon, to se že upira osebni samozavesti, ki jo današnja mladina poseduje v obilni meri. Moderna žena tudi ve, da je preobilnost danes breme, ki ovira človeka pri delu. Ze deklice so Prežete s tem prepričanjem in se odpovedujejo sladkarijam in vsem dobrotam; samo da ohranijo vitkost. Tudi to je napredek našega časa- Poprej so mamice menile, da so storile otrokom veliko dobrega, ako so jim očitale, da se preveč bavijo s telesom. Danes se to stremljenje vsestransko podpira. Že otrokom se vbija v gla-ivo razločevanje lepega od grdega- Razumna mati neprestano povdarJa, da storijo prikupljive, elastične kretnje, vitka, ozka, delazmožna Postava in odločno vesel je do dela, vsako dekle simpatično. Brez dvoma pripomorejo te o-koliščine k lepoti današnje ženske. Vsak moški pa ljubi ono žensko, ki se lahko prilagodi njegovim življenskim razmeram: Moderna žena pa jo ohranila lastnost, ki je v njenem življenju najvažnejša, namreč lastnost prilagoditve-Ženska, ki tega ne zmore, je redkokedaj stsčna. Možje pa, ki se dado uplivati in voditi od žena, so že jako redke prikazni. Ženske se danes zavedajo, da niso več okras moža, temveč le njegov prijatelj- Možje„ ki se ubijaj o zaradi svoje žene, so velika redkost. Kakor hitro občuti soprog, da hoče žena hoditi svoja Pota, je konec Prijateljstva, kajti danes se ne doprinaša več velike žrtve. Sicer ve žena, ki se je bavila s kakim poklicem, kako težavno je pridobivanje in si temu primerno uredi svoje želje in potrebe- Ona priznava denarju vrednost in ve, da Je mož le v redkih slučajih pripravljen težko prislužen denar razmetati za nevredne reči- Prijateljsko razmerje med možem in ženo je največja pridobitev zadnjih dvajsetih let. Njemu imamo zahvaliti za uvidevnost in razumnost žena. Današnja dekleta, ki se bavijo s športom, so lepa, ker so opustila mehkužne kretnje in vse, kar je ženo nekdaj ojep-ševalo. Od solnca ožgani obrazi, kratko postriženi in. gladko frfeirani lasje izražajo zdravje. Današnjem možem ugajajo ženske, ki napravljajo zdrav in odločen utis- Mlado, vitko, zdravo dekle nespačenega obraza, je vedno prikup-Ijivo in odgovarja idealom današnjega časa- Navedeni razlogi upravičujejo trditev!, da so današnje žensk? lepše od prejšnjih. Šifrirno je. da so nostale bolj naravne in da razumejo ljubezen in sodobno življenje. Zvezdniki filmskega platna. Harold Lloyd ljubljenec vseh, ki se radi smejejo. — Kako je raznašatec časnikov postal kino-igralec. Od kinoigralcev — komikov si je sigurno pridobil največ občinstva Ameri-kanec Harold Lloyd, ki ni samo Ame-rikanec po idejah, temveč tudi po krvi. Kot otrok jo Harold raznašal časnike in vzdrževal z zaslužkom vso rodbino, Iz-Prva je prodajal časnike v nekem malem mestn, kasneje pa se je Preselil v Los Angelos, v kalifornijski center filmske umetnosti. Kdor je stalno v Los Angelosu, posebno pa, ako je mnogo na ulici, kakor n. pr. Harold, ima večkrat Priliko, da ga operaterji poleg drugih scen ujamejo na film. Tako je Harold prvič posodil svoje lice za neko dramo. Pravzaprav so ni videlo nič drugega razen črne sence. Moral je kot kolporter preteči ulico, torej nastopiti v vlogi, ki jo izvrševal neštetokrat. Ko je nekoč s Prijatelji počival na ulici, je zbijal šale. Nekje si je nabavil očala in si jih je nataknil na nos, kar je povzročilo med prijatelji tak krohot, da so se Pričeli zbirati okoli te gruč® mimoidoči ljudje- Videl ga je tudi Hall Roach, ameriški fabrikant filmov, ki mu je pripomogel do današnje slave. Dandanes dela Harold pri največji filmski družbi Paramouth v dveh ali treh filmih, kar mu v:rže več desettisoč dolarjev na teden. Zanimivo je tudi, kako je Harold prišel do bivše filmske soigralke, ki mu je danes soproga. Razumljivo je, da se je zvezdi, kakor je Harold Lloyd, dnevno priglaševalo mnogo mladiih ljudi, ki bi se hoteli posvetiti filmu. Nekega dne ga je obiskala tudi mlada deklica v jako moderni, toda za njo daleko preveliki o-bleki. Na vprašanje, čemu se je tako oblekla, je izjavila, da so jo doslej v vseh filmskih pisarnah odslovili, češ, .da je Premlada- Ta groteskna ideja je bila mojstru humorja tako všeč, da je malo Mildred Davis angažiral za svojo partnerico; izprva samo v filmu, a kasneje tudi v življenju. Od njegovih novih filmov, ki so bili izdelani v letošnji sezoni, je najzanitnivejši »1000 : 1«, ki je gotovo še vsakomur v živem spominu (Kino Apolo) im »Zakon v troje«, ki smo ga tudi videli y. letošnji sezoni Meznans narodi na severu Proučevanja in raziskovanja sovjetske etnografske zveze imajo čestokrat zadovoljive uspehe. Ekspedicije doživljajo na svojih potovanjih razna presenečenja in odkrivajo popolnoma neznana dejstva. Nedavno se jc vrnila v Petrograd ekspedicija, ki jo je vodil etnograf nrof-Zdotarijev. Preiskala je severne dele Laponske in severne dele Petrograjske gubernije in ugotovila, da žive na teh ozemljih narodi, o katerih so učenjaki domnevali, da so že davno izumrli. Profesor Zolotarijev je v petrograjski akademiji poročal o svojem delu in raziskovanjih in izjavil, da je na novo odkrili plemena, o katerih se je domnevalo, da ne žive več, med njimi; Esfci Vepsi, Lžori in Vojdi- Vse omenjene narodnosti je prof- Zolotarjevdodobra prouči' in zl>ral z etnografskega stališča Jako zanimive podatke. Ti narodi štejejo 10—15 tisoč ljudi, govore jezik, ki je soroden jeziku zapadno finskih narodov. Vepsi, ki žive ločeno, ne prevažajo blaga z vozmi, tem več prenašajo tovore na Prastari način. Narod Vojdov prebiva v hišah, ki so popolnoma temne- ali vi zemljo izkopanih duplinah. Vepsi Pa žive skrajno primitivno, kakor Pred 1000 leti. Zolotarijeva ekspedicija^ jc izbirala mnogo zanimivega materijala, ki je v zvezi z vsakdanjim življenjem omenjenih plemen: hrano, obleko, vzgojna sredstva-S sabo je ekspedicija prinesla tudi starinske obleke, stroje za predel avto raznih predmetov in druge zanimivosti. Od Vojdov so prinesli ščite, izdelane v obliki grbov, ki so označevali, kdo je lastnik selišča. Nekateri izmed teh ščitov so stari nad 500 let. Ekspedicija je tudi u-gotovila, da Vepsi vi verskih obredih ča-ste domače bogove- Konec faareircaov Turčija, kakor jo poznamo iz romanov Pierra Lotija, dežela turbanov in fezov, jašmakov in haremov, pripada že Preteklosti. V Carigradu nosijo danes moški klobuke, ženske pa hodijo po ulici brez zagrinjal čez obraz in jih nič ni sram. Izjemo delajo lo še kake zakrknjene starke. Mnogoženstvo je odpravljeno- V veljavo je stopil novi zakon, ki določa, da si sme Turek vizeti le eno ženo. In ne sme je več odpustiti — kot pre- — Kako se počuti prijatelj Kajzclj odkar so mu amputirali nogi? — Hvala, jako dobro, v nekaj dneh K> z»-I pet na nogah. je — kakor najetega slugo. N® prvi pogled se zdi čudno, da je prav prerok '>ur-škega nacionalizma Mustafa Kemal Pisa odpravil te starodavne običaje, ki so se zdeli vnanji znak turške narodnosti- Toda te razlike, ki so Enačile nekoč ponos, so postale s časoma znak zaostalosti in manjvrednosti. Kakor so sultani že preje urejevali svoje armade po zapadnoevrop-skih vzorcih, tako daje. Kemal paš? lur-kom občutek enakopravnosti z Evropo s tem, da uvaja zapadne običaje in gospodarske uredbe. Turist bo sicer obžaloval, da Turčija ni več tako slikovita U} pitoreskna, vendar pa — Turčija ni rada turistov, temveč za Turke. Za žene so to izpremembe brez dvoma ogromna pridobitev- Legenda o trajnosti in neizpet menljivosti vzhoda, o nemožnosti, da Orientalci krenili na nova pota — turškim vzgledom temeljito razveba ljena. TeSefon namesto ure ■"* hudiljke Budimpeštanska telefonska direketf* je nedavno uvedla zanimivo in koristn novost, takozvani telefonski budilniK' Treba je odslej le javiti centrali, ob teri uri naj se prebudi abonent in fonski zvonec ob določenem času poklice številko, ki je naročila, da se jo klice-Kakor se zdi, So se budimpeštanski me* ščani malo spoprijaznili z omenjeno n(> votarijo, kajti objavljena statistika dokazuje, da se je le dvajset abonentov P0-služevalo te ugodnosti. Probujanje telefonskim Potom stane 1500 madžarsK1*1 kron (točno 1 dinar). Naročnina se P°' bira vsakega j. v mesecu. Predpis določa, da so vsak abonent budi z nalas za to montiranim zvoncem, s čimer 3 onemogočeno neupravičeno motenje ra«' nlh strank z navadnimi telefonski1® zvoncem. Dogajalo se je namreč, d®.8 zlobni ljudje .budili za šalo svoje P11?.®! tel je, ki nikakor niso želeli, da bi se motil mir in sen v prijetnih jutran3lfl urah. Drobtine iz nal* preteklosti Kako so 1. 1910: šteli mariborske Slovenk' Uradno poročilo o ljudskem štetju v Ma' riboru 1. 1910. pravi o nazadovanju SloVe°' cev sledeče: »Glavni vzrok nazadovanj® 'fi splošna draginja stanovanj, ki sili S\ovenCe[ da se naseljujejo v okoliških občinah, Č«faV* no so zaposleni v mestu. V mestu pa se na* seljujejo gmotno močnejše nemške rodb’nC radi nemških šol.« Slovencev so 1. 1910-šteli 3820. Uradno poročilo pravi, da so državni uradniki, duhovniki, šolske ses*fC (59), večina pa je bolnikov v bolnici In *aZ' njencev v kaznilnici. •asa mm wzm. OSRAM 51 Zavarujte si prednosti normaliziranih novih Os ra m-žarnic Svetla svetloba, dobra razdelitev svetlobe,ugodna Razvo] železnic v mariborski oblasti. Jako zanimiv Je razvoj železniškega omrežja v Sloveniji, katero sloni v glavnem na prvi železniški progi, ki je svoj prvotni pomen - ohranila še do danes, t. j. na progi Dunaj— Trst. Prfa proga, ki jc bila zgrajena na slovenskem ozemlju in tudi na teritoriju naše države, je bil podaljšek 1. 1844. otvorjene železnice Dunaj—Gradec. L. 1846. je dobilo Celje jvezo z Gradcem, a 1. 1849. je dobila tudi Ljubljana zvezo z Dunajem, dočim je bila l 1854. proga Južne železnice Dunaj— Trst v celoti dograjena. Proga Pragersko— Središče je bila otvorjena 1. 1860. Brežice so dobile zvezo z Zidanim mostom L 1862. Koroška proga Maribor—Franzensfeste je bila iztočena prometu 1. 1863. Radgona je dobila z*ezo s Spiljem 1. 1S85., dočim je bila proga Radgona—Ljutomer dograjena pet let kasneje (1890). Proga Celje—Velenje je bila otvorjena 1. 1891., ozkotirna železnica iz Poljčan v Konjice pa 1. 1892. Železnica Celje— Velenje je bila 1. 1900. podaljšana do Dravograda in spojena s koroško progo (12. janu- njo ali članstvu »Sfidnjarke«, »Drauwacht* in drugih nemških nacljonalnih društev. Listine obrtnih zadev je dobilo okrajno glavarstvo. Obrtni register od 1. 1837. pa se nahaja na magistratu. Izginile so tudi vse statistike o ljudskem štetju 1. 1900. in 1910., iz katerih bi bilo gotovo razvidno, kako so se uradno falzifici-rali podatki o slovenskem življu, da so ustvarili nemško večino. Kakor čujemo, se za mestne arhive zanima tukajšnje Zgodovinsko društvo. Skrajni čas je, da se naše oblasti same pobrigajo zanj in zahtevajo, da se ti za naše mesto tako važni zgodovinski dokumenti čim preje vrnejo naši občini. Kje so arhivi ostalih mest mariborske oblasti? V »Joanneumu« se nahajajo tudi arhivi ostalih slovensko-štajerskih mest. Brežiški arhiv je bil oddan 1. 1883., ravnotako tudi marenberški. L. 1891. je oddal v Gradec svoj arhiv tudi Ljutomer, Slovenska Bistrica Ormož (1894), Slovenjigradec (1897), Gornji grad pa 1. 1870. Za celjski in ptujski arhiv, ki sta gotovo zgodovinsko najzanimivejša, se ne ve, kje se nahajata. GRAJSKI KINO predvaja soboto 27. in nedeljo 28. nov. OB LEPEM PLAVEM DONAVU« na splošno zahtevo. arja). Kopališče Rogatec, oziroma Rogaška j (1891), Gornja Radgona (1S92), Vojnik (1893), Slatina je dobila zvezo s postajo Grobelno 21. decembra 1903. Mesto Slovenska Bistrica pa je dobilo zvezo s postajo Slovenska Bistrica 11. decembra 1908. Mariborski mestni arhiv. V javnosti se je že večkrat povpraševalo po mestnem arhivu in tudi nekateri listi so načeli to vprašanje. Znano je bilo le to, da leži večji del mariborskega arhiva v inozemskih muzejih, kjer ga kolikor le mogoče skrivajo pred našimi zgodovinarji. Po daljšem poizvedovanju pa se ie vendar posrečilo odkriti nahajališča teli važnih zgodovinskih dokumentov in ugotoviti stanje mestnih arhivov. O mariborskem mestnem arhivu vemo doslej, da sc je zbiral do 1. 1214. in naprej. L. 1512. je prvotni arhiv pogorel in so bile uničene vse zanimive originalne listine o mestnih pravicah in svoboščinah. Še istega leta je magistrat menda po grajskih deželnih urbarjih sestavil posebno knjigo mestnih pravic in svoboščin. Od 1. 1512.—1848. se je mestni arhiv skrbno zbiral in shranjeval v posebnem prostoru, ki se je nahajal tam, kjer vodijo danes stopnice na magistrat. L. 1848. je bil mestni arhiv preurejen. Izločene so bile nekatere manj važne listine. Ob tej priliki se je našla tudi najstarejša listina, ki jo hranijo v našem arhivu, namreč iz 1. 1529. , . . „ „ . rsi ir ki« in »Hallo HolJywood«. Ob 16» uri L. 1863. je Jožef Vizjak registraturo na splošno polovične cene. novo uredil. Istega leta je kustos »Joanneu-ma« v Gradcu prosil mestno občino, naj prepusti arhiv »Joanneumu«. Mestna občina ga Je sicer 1. 1864. izročila, toda le v shrambo zoni igralo jako malo tekem zunaj Ma-| Trgatev se 5e končala koncem oktobra ribora in vedno predvedlo slabo igro (Ptuj 4:4, Celje_ 1:4 za atletike), dočim bo doma nastopilo sigurno in brez predsodkov o korektnost; sodnika. (Dobrega sodnika je imel naš nogomet edino v g. Planinšku, ki je bil ves čas opravljanja svoje funkcije korekten in bo, kakor do zna varno, postal žrtev spletk raznih malkontentov). Tej stvari bomo o priliki Posvetili več prostora). Jutrišnjo tekmo bo sodil g. Neme c, in upati je da bo igro obvladal in jo vodil v mejah dostojnega in faire športa. ^ ^Predtekmo bosta odigrali rezervi T S I< Merkurja i n »Maribora«. SK Mura : SK Ilirija finale za pokal. Jutri popoldan se bo v Ljubljani odigrala finalna mladinska pokalna tekma med omenjenima družinama. Več izgle-do_v ima vsekakor SK Mura. toda v Ljubljani uveljaviti svoje znanje številčno (z goli) je nemogoče in dvomljivo je, da bi »Muri« uspelo, ki je razočaranje že sama doživela in bila nereelno poražena s 5:16. : ZNS podsekeija Maribor (službeno). K tekmam dne 28. XI- 1926. delegiram sledeče sodnike: ob 9. uri SD Rapid II. nar-tlSSK Maribor II- nar. jr- Kokol. Ob 10.30 uri SD Rapid I. nar:ISSI< Maribor II- nar. z. Fišer- Ob 14-30 uri SK Ilirija: ISSK A^aribor 7.. Nemec stranska sodnika gg. Turina, Imenšek- — Načelnik- APOLO KINO predvaja še danes v soboto rusko-fran-cosko delo »NIČEVO«. Edinstveni film iz časa rusko-sovjetske ekspanzije. Od nedelje 28- nov- do srede 1. decembra BRATJE SCHELLENBERG filmsko delo Prav_ Prve vrste v vsakem oziru. Po glasovitem istoimenskem romanu B. Kellermanna. — Iste dnex.e ob 16- (4-) uri Let na severni tečaj. Brezprimerno junaški čin R. Amundse-na, ki je lansko leto zadivil ves svet in tvoril največjo senzacijo- Veličastne posnetke je izvršil operater, ki se ie udeležil tega y. zgodovini zrakoplovstva najnevarnejšega aviationejra nodjet.ia. — Dodatek dve veseloigri: »Mokri užit- KINO »DIANA« STUDENCI Od sobote dne 27- novembra do vklju- (IzuT AiifbcvahranB«):’ v““»Joanneum7 Jc' \ 2* Podvaja »PAT m PATACHON« v sedmem nebu. Že imena teh dveh svetovno znanih komikov jamčita, da bodo prišli kinobisko-valei na svoj račun. bil oddan tudi arhiv mariborske grajske gosposke 1. 1878. Od 1. 1529.—1848. je bil oddan v celoti, v Mariboru so ostale le manj vredne listine: mestni obračuni, mitniški seznami, spor mariborskih meščanov z občino Pekre radi gozdov na Pohorju. (Od tega akta hrani naš arhiv najstarejšo listino: seznam prič) i. t. d. Del arhiva od 1. 1848.—1863. jc izginil. Dr. Puf je pripovedoval ravnatelju g. Kraigerju, da je zasledil listine iz takratne dobe pri nekem branjevcu v Ulici 10. oktobra, iz česar se domneva, da je bil arhiv oddan trgovcem za papir. Od 1. 1863.—1896. so shranjeni vsi važnej-51 dokumenti, kasneje pa sploh vse, razen stvari, ki so jih Nemci ob prevratu sežgali. Oktobra 1918. leta so na magistratnem dvorišču v noči sežigali štiri ure Nemcem nevarne listine. Poln voz registraturo pa so baje vrgli v Dravo. L. 1919. se je mestni arhiv deloma razdelil. Eden del je dobil policijski ISSK. Maribor — SK. Ilirija Jutri popoldne ob 14.30 uri bo prvak Slovenije SK Ilirija odigral prijateljsko tekmo s ISSK Mariborom, prvakom mariborskega okrožja. »Ilirija« bo nastopila v najboljši postavi, ki jo momentano premore, dočim bo »Maribor« poslal v boj izdatno pojačan team- Proti »Iliriji« bo nastopil v. dvema novima igralcema na levem krilu in levi zvezi, dočim bo Wening igral na centerhalfu- Z ozirom na pojačan je moštva je pričakovati dokaj zanimivejše igre, sigurno Pa je, da bo napad mnogo odločnejši in da bo dal ilirijanski obrambi obilo dela. Zdi se, da bosta moštvi precej enakovredni, kljub temu, da je bil že »Maribor« Gospodarstvo Iz vinarske šo!e v Mariboru V vseh treh razredih srednje vinarske in sadjarske šole je 63 učencev, v specialni (enoletni) vinarski in sadjarski šoli pa je 30 gojencev (20 državnih, t. j. 'na brezplačnih mestih, in 10 privatnih, t.j. plačujočih). Srednješolci se oskrbujejo izven zavoda, učenci »enoletne« pa v internatu zavoda, ki se je moral do polovice skrčiti in spremeniti v druge nujne šolske svrhe. Internat je bil namreč prvotno urejen za 50 do 60 gojencev bivše dvoletne šole, v »enoletno« se pa sme po novem sprejemati samo največ 30 kmetskih mladeničev. »Srednja« bo prihodnjega šolskega leta popolna, t.j. imela bo vse 4 letnike (četrtoletnik mora biti po prestanem završnem teoretskem izpitu še celo leto strokovni praktikant na primernem gospodarskem objektu in polaga končno še poseben završni praktični izpit). — Da se zadosti najnujneši potrebi, se namerava prizidati k sedanjemu glavnemu šolskemu Poslopju poseben paviljon za enološki laboratorij, učilnice s kabineti in stanovanja. Stroški za to so proračunani na približno 1 milijon Din. — Sadna drcvesca iz šolske drevesnice so že vsa oddana. Iz Šolske trsniee se še dobi več tisoč samo prvovrstnih cenljenk, iz matičnjaka pa večja količina ključev običajnih vrst- Naročiti ie trsni material vsaj do sredi decembra-Prednost imajo napredni manjši in srednji vinarji iz mariborske oblasti. — Zavod ima večje količine izborne starine v steklenicah (sedaj še po 12 do 16 dinarjev brez steklenice in ambalaže) ter jo oddaja v zabojih Po najmanj 50 buteljk- So to samo Prvovrstna pristna sortna vina. — Sadja zavod letos nima za prodajo, ravnotako ne mleka. Letina je bila to leto v splošnem slafca; posebno malo se je pridelalo krompirja in pa vina, le tega samo 40% lanske količine. in je vinski pridelek izvrstne kakovosti; mošti raznih grozdnih vrst so imeli 17 do 22% sladkorja. — Neprestano se urejuje šolski obrat in se izpopolnjuje gospodarstvo zavoda, v kolikor to dopuščajo omejena sredstva po državnem Proračunu- — Direktor Andrej 2mayc. — Odlikovani bikoreici. Da povzdigne zanimanje za uspešno govedorejo je veliki župan mariborske oblasti podelil častno priznanico vsem onim, ki so vzgojili in oskrbujejo najboljše plemenske bike za občo uporabo- Za prvovrstne bike se je podelila velika diploma ministrstva za kmetijstvo in vode, a za prav dobre bike Pohvalnica velikega župana. Ta odlikovanja se bodo izročila po vseh sodnih okrajih na svečan način • Veliko ministrsko diPlomo dobe sledeči Posestpiki: 1.