Pravila Hranilnice in posojilnice ,,Učite1jskega konvikta" v Ljubljani, registrovane zadruge z omejenim jamstvom. Smoter zadruge. § l. Hranilnica in posojilniea nUčiteljskega konvikta" v Ljubljani je registrovana zadruga z omejeuim jamstvom po zakonu z dne 9. aprila 1873. 1. Njen smoter je: 1.) Svojim zadružnikom s prevzetjem deležev dajati priložnost, da svoje prihranke plodonosno nalagajo in 2.) istiin dajati s kolikor moči ugodniuii in ccni mi pogoji posojila Firma in sedež. §2. Zadružna firma ae glasi: Hranilnica in posojilnica BUčiteljskega konvikta", registrovana zadruga z oraejenim jamstvom. Svoj scdež ima v Ljubljani. Imetje. § 3. Zadružno imetje tvorijo: a) deležne vloge zadružuikov; h) rezervni zaklad: c) vsa druga srcdstva, ki se sprejmo v dosego smotra (§ 1.) Prometna sredstva: § 4. Ta so: n) zadružno imetje z izključenjem rezorvnega fonda; b) obrcstnjoče se hranilne vloge; c) posojila, vzeta na zadružni kredit in v) v teku lcta prejeta vračila, obresti in drugi prispevki. Deleži. Kako se isti tvorijo. § 5. Vsak dclež znaša 50 K. Zadružniki smejo imoti po več deležev, koliko pa največ, določi občni zbor. Vsak delež treba vplačati v polnem znesku. Pri tem so dovoljeni najmanjši roki po 2 K na mesec. Vsak zadružnik dobi deležno knjižico, v katero se vpisuje poranožitev ali odpadek. Deleže na druge osebe prenesti brez dovoljenja načclstva jo pravno neveljavno. Zadružniki. Vstopnina. § 6- Zadružmki postanejo v prvi vrsti učne osebe vseh kategorij javnih in zasebnih šol, potem učiteljska društva in končno vsak neoporcčen državIjan. Pristop se mora načelstvu pismeno naznati. Načelstvo odloči o sprejemu, ne da bi moralo za morebitno odklonitev navajati vzrokov. Vsak zadrnžnik plača pri sprejemu pristojbino, ki pripade rezervnemu zakladu. Znesek pristojbine določa občni zbor. Zadružnik, ki je pri kakem obstojeoem hranilnem ali posojilnem društvu zadolžen, naj to pri prošnji za posojilo načelstvu naznani. Ako bi kdo tega ne storil, ga načelstvo lahko kazensko-sodno nazuaui zaradi zavajanja. Zadružni register. § 7. O vseh zadružnikih je voditi zaznamek, v katerera naj bo vpisano krstno in rodbinsko ime zadružnikovo, njegor stan, dan vstopa, število deležev in njih odpoved. V ta zaznamek sme vsakdo pogledati. (Zadružni zakon z dne 9. aprila 1873. 1.) Pravice zadružnikov. Pravice zadružnikov se prično s prvim vplačilora na delež in so: 1.) pravica glasovanja ter aktivna in pasivna volilna pravica na občnem zboru; društva (§ 6) imajo po svojih poverjenikih samo aktivno voliluo pravico; 2.) pod postavljenhni pogoji prositi za poaojila; 3.) podavati hranilne vloge, ki se obrestujejo; 4.) prejemati deleže na dobičku podjetja po postavljenih pogojih; 5.) udeleževati se na fondih, ki so osnovani na podlagi § 3, po merilu določb, ki so veljavni zanje. Dolžnosti zadružnikov. § 9- Zadružniki se zavežejo: 1.) vplačati vsaj en delež in 2.) ne ravnati proti pravilom, sklepom in interesom zadruge; 3.) jamčiti za izpolnitev vseh od zadruge prayoveljavno sklenjenih obvez, v kolikor zato ne zadostujejo blagajniška aktiva, po §§-ih 76., 77. in 78. zadružnega zakona z dne 9. aprila 1873. leta do še enkratnega zneska podpisanih deležev. Pri tem je vseeno, ali so nastale te obveznosti pred vstopom ali šele med Casom, ko je bil dotični zadružnlk. Način jamstva. § 10. Vsak zadružnik jamoi za slučaj, da nastane v letni bilanci izguba, a svojimi deleži. Ako pa napove zadruga konkurz ali ako zadruga likvidira, pa še z daljniin zneskom v enaki višini. Dolžnost jamstva traja po zadružnem zakonu za prostovoljno ali neprostovoljno izstopivše Slane ali njih pravne naslednike skozi eno leto po preteku poslovnega leta, t katerem je zadružnik izstopil, in se razteza na vse obveznosti, ki jih je sklcnila zadruga do izstopa zadružnikovega. Izstop. § 11. Izstop je: 1.) prostovoljen: a) Ako odpove zadmžnik vse deleže. Odpoved je pa le tedaj veljavria, ako je vsaj en delcž popolnoma vplačan in ako jo je prejelo na- čelstvo do zadnjega dne mesoca novembra tekočega poslovnega leta. Načelstvo mora prejem odpovedi potrditi pismeno. h) Ako kdo svoj delež z dovoljenjem načelstva prenese na drugo osebo. 2. neprostovoljen : a) zaradi smrti; 6) ako to sklenenačelstvo, ker ni dotični izpoluovalzavcz, ki so utemeljene v pravilih. Tak sklep mora zadružni načelnik posebno tedaj predlagati, ako ae mora zarlružnika zaradi Tračila zapadlega posojila sodnijsko tožiti, ali ako je izgubil državljanske pravice. Oddaja posojil. § 12. Posojila se dajejo le zadružnikom na najkrajši čas enega meseca ali pa na daljši cas z določenimi roki vračanja. Predujem dobi vsak zadružnik do višine vplačanih deležev, ne da bi dal posebne varnosti. Posojila se dajejo le proti zadostni varnosti. Taka je: a) Predaja zavarovalne police; b) poroštvo (glede poroštva žlanov načelstva glej § 32.); c) odstop rent, plače ali penzije; e) zastava dragocenosti, vrednostnih papirjev itd. in d) hipoteka. Predujemi in posojila, ki jih je načclstvo dovolilo na podlagi pismene prošnje, se izplačnjejo v tej meri, kolikor zmore blagajnica, in sicer po vrsti, v kateri so bile prošnje podane. Vselej so pa predujemi pred posojili. Za odklonitev posojil ni treba navajati vzrokov. Proti odklonitvi posojila ni dopustna nikaka pritožba. Ako umakne prosilec svojo prošnjo že potera, ko se je posojilo dovolilo, je zavezan povrniti vse Dastale stroške. Vsa posojila in vsi prcdujemi sc izplačujcjo le proti menicara ali takim zadolžiiicain, na podlagi katerih jo dopustno okrajšano sodno postopanje. Obrestna mera. § 13. Pravico obrestno mero na daljši čas določiti, ima obSni zbor. Pri tem naj se, če le mogoče, 7°/0 Pel> anno ne prekorači: Obrestovanje se zacenja tistega 1. ali 16. dne v mesecu, v katerem se je posojilo dalo, in se končujc s 15. ali zadDJim dnem mcseca, v katerem se je vrniJo posojilo. Ravnanjc z zamudnimi dolžniki. § l^. Ako ne vrača dolžnik pošojila pod dogovorjenimi pogoji, je zadružno uačelstvo upravičeno, izreči izgubo zadružništva, vrhutega pa že vplačane deleže dotičnika v pokritje dolga porabiti, ne kratee s tem zakonitega jamstva, in končno nepokrito avoto takoj sodnijsko iztožiti. Plačuje in toži se v Ljubljani. Zadružnika se opominja zaradi plačila zapadJih rokov na njegove troške. Sprejem posojil in hranilnih vlog. § 15. Za povečanje prometnega fonda se sraejo uajemati poaojila in sprejemati hranilne vloge in sicer od zadružnikov in nezadružnikov do višine vplačane svote deležev. Taka posojila in take hranilne vloge so proste vsakega jamstva. Listine o takili posojilili in hranilnih vlogah se imajo glasiti na določeno ime. Višino obrestne mere hranilnih vlog, kakor tudi roke za odpoved, potera najnižji in najvišji znesck hranilnih vlog doloSi po sklepih občnega zbora načelstvo na podlagi deložev. Tozadevne spremembe treba na znanje dati. Vsak tak sklep se nanaša ravno tako na že vplačane ali pa na hranilnc vloge, ki ae bodo šele vplačale. Obresti hranilnih vlog zapadejo polletno in sicer koncem junija in koncem decembra ali pa pri izplačilu vloge same. Ako se obresti ne dvignejo v teku enega raeseca po preteku oznaeenih mesecev, se ravna ž njimi, kakor z uovimi hranilnimi vlogami. Blagajniška gotovina. § 10. Kako je nalagati začasno razpoložljivo blagajnisko gotovino, doloži načelstvo, ravnaje se pri tem po načelnili določih občnega zbora. Rezervni fond. § 17. Za pokritje morebitnili izgnb, ki jih ni moči pokriti iz dohodkov poslovnega leta, se osnujc rezervni fond zadrngc. Ta se sestavlja: 1.) Iz letnega prihranka uajmanj 5 «/0 čiatega dobigka po aklepu občnega zbora; 2.) iz pristojbin vstopa; 3.) iz zapadlih deležev (§ 5); 4.) iz drugih dohodkov, kakor daril, volil itd. in iz l°/0, ki ga raora vaak pri prejemu posojila ali prednjema plačati, dokler tako sklepa občni zbor. Eezervnemu fondu se toliko čaaa priklada, da doaeže višino 10°/0 zadružnih deležev. Po doaegi tega zneska lahko občni zbor ustavi daljne priklade. Ako bi ae zadruga razdružila in ne bi bilo treba rezervnega fonda za pokrifje morebitnih izgub nporabiti celo nič ali pa le deloma, pripade ta kakor tudi vso imetje društvu rUčiteljski konvikf v Ljubljani. Donesek »Učiteljskemu konviktu." § 18. Društvu ^TJčiteljski konvikt" v Ljubljani se preda za njcgove namenc vaako leto oatanek čiatega dobička po § 21. Računski zaključek. § 19. Koncem poslovnega leta (31. decembra) se napravi raeunski zakjuček, ki ga je tekom prvega četrtleija objaviti nadzorništvu. Ta zakljueek obsegaj: 1.) vae dohodke in izdatke zadnjega leta po glavnih rubrikah knjigovodstva; 2.) poseben račun dobiSka in izgube; 3.) bilanco o atanu društvenega imetja koncem leta; 4.) število zadružnikov, ki so pripadali ob čaau bilanžnega zaključka zadrugi, potem v teku bilančnega leta vatopivših in izstopivaih zadružnikov kakor tudi število pri bilancnem zaključku obstoječih in v teku bilančnega leta prirastlih, odpovedanih in izplačanih deležev. Bilanca. § 20. V bilanci so navesti: 1.) kot pasiva: deleži zadružnikov, zadružni dolgovi (posojila, hranilne vloge itd.), rezervni fond in morebitne že za prihodnje leto v naprej dvignene obreati. 2.) kot aktiva: vrednost inventarja, blagajniaka gotovina, zadružne vrednoatne papirje, morebitna vplačila na račun naslednjega leta, razpoaojene terjatve dolgov itd. Pri tem so naveatl negotove terjatve le po verjetni vrednoati, neizterljive pa izločiti in odpisati. Preostanek aktiv je čisti dobiček. Uporaba in razdelitev čistega dobička. § 21. O nporabi čistega dobička odloža občni zbor. Ko se je dotiral rezervni fond in ko ao se odatele odmembe, ki jih je sklenil obcni zbor, se porabi preostanek kot dividenda za obreatovanje deležev. Za najvišjo dividendo se določi 5°/0. Ostanek čistega dobička pripade društvu nUeiteljaki konvikt" v Ljubljani. Dividenda se razdeli v razmerju na delože atorjenili plačil in na dobo kolikor časa so deleži ležali v dotičnem opravilnem letu. Kolikor Pasa ni prvi delež popolnoma vplačan, so ne izplača nikaka dividenda; na to pripadajoči znesek ac pripiše v dopolnilo deleža. Izgube. § 22. Ako bi izgub ne pokril niti letni doliodek niti rezervni fond, morajo nepokrito vsoto noaiti zadružniki v razmerju atevila avojih deležev in ae dotična vaota od deležev odpiae, nakar ao deleži z vplačilom zopet popolniti. Tako dolgo, da niso na ta način prikrajšani deleži zopet popolni, se ž njimi ravna kakor z onimi, ki še niao popolnoma vplačani (§§-i 5. in 8.) in se torej ne smejo odpovedati. Ako bi bili v teku poalovnega leta zaradi izgub vplačani deleži obremenjeni s polovico njihovega skupnega zneaka, mora načelatvo takoj sklicati občni zbor, ki sklepa po prejctju poalovnega poročila o daljnih korakili. Uprava. § 23. Notranjo in zunanjo zadružno delaynost ureja, vodi in nadzoruje: 1.) občni zbor; 2.) naSelatvo in 3.) nadzornistvo. Občni zbor. § 24. V prvih treh meaecih vsakega leta akliče zadružno načelstvo redni občni zbor. K teuiu se imajo povabiti vsi zadružniki najmanj 8 dni poprej z objavljenjem dDevnega reda. Izreden občen zbor laliko akliče po potrebi načelstvo. Sklicati pa ae mora, ako to z navedbo namena a) sklene nadzorniatvo ali.&) zahteva piamenim potom desetina zadmžnikov. Slepčnost. § 25. Občni zbor je aklepčen, ako je oaebiio navzočih vsaj 20 zadružnikov. Ako bi bil prvi občni zbor nesklepčen, ae gkliče o drugem času z iatim dnevnitn redom drugi občni zbor, ki pa je aklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. Od teh določb je izvzet slučaj, naveden v §-u 37. Sklepati ae stne le o točkah, ki ao bile v vabilu za občni zbor postavljene na duevni red. Ako ae pa pri občnem zboru nasvetuje sklicati izvanreden občni zbor, ae mora o tem sklepati, četudi ni bila ta točke poprej postavljena na dnevni red. Predmeti obravnave. § 26. Samoatojni nasveti o predmetih, ki naj o njih obravnava občni zbor, se morajo pri načelatvu prijaviti pismeno najkaaneje do 31. dne meaeca decembra. Naaveti, ki jih je načelstvo kaaueje prejelo ali ki so ae stavili šele pri občnem zboru, ao aicer občnemu zboru na znanje dati in je tudi o njih vazgovor dopusten. Odkazati pa ae morajo v pretrea načelatvu, nadzorniatvu ali posebnemu odseku. Končno o njih aklepati pa ae ame šele pri prihodnjera občnem zboru. Glasovanje. § 27. Pri vseh glaaovanjih odloči abaolutna večina glasov navzočih zadružnikov. Ob enakem atevilu glaaov je sprejet naavet, ki glaanje zanj predsednik. Glaanje se po volji pred8ednikovi z dvigom rok ali z dvigom a sedežev. Ako je uapeh glasovanja dvomljiv, naj odredi predaednik poimenako glaaovanje, ki se ima vaelej vraiti, ako to zahteva četrtina navzočih zadružnikov. Volitvi načelatva in nadzomištva se izvraita izključno po listkih, druge volitve pa po sklepu občnega zbora. Ob enakosti glaaov odloči žreb. Vodstvo občnega zbora. § 28. Občne zbore vodi kot predsednik zadružni načelnik ali njegov namestnik po običajnih parlamentarnih pravilib. Zapisnikarja oboncmu zboru imenuje prcdsednik. Občni zbor pa izvoli 3 zadružnike, ki overijo, in če treba, popravijo zapianik ter potrcbno število zadružnikov, ki štejejo glasove pri piamenih volitvah. Zapianik o obcnem zboru ima obaegati atevilo navzočih zadružnikov, atavljene naavete in atorjene aklepe kakor tudi za dodatek volilni protokol. Najdalje tekom 8 dni morajo zapisnik podpisati načelnik zadmge, načelnik nadzoratvenega sveta in trije zadružniki, ki ao bili v ta namen od občnega zbora voljeni. Delokrog občnega zbora. § 29. V delokrog občnega zbora sodi: 1.) Volitev članov načelstva, nadzorniatva in nameatnikov; 2.) odobritev računskega poročila iu bilance; 3.) prememba pravil, toda z dvetretjinako večino navzočili; 4.) določilo plač osebam, ki vodijo zadružne posle; 5.) razdelitev čistega dobička ob letuem sklcpu, kakor tudi določilo dodatka k rezervnemu fondu; 6.) odločitev o vaeh prijavljenili pritožbah proti poalovanju in ukrcpora načelatva in nadzorništva; 7.) določitev, koliko deležcv sme en zadružnik imeti; 8.) določitev o višini hranilnih |log in poaojil držeč ae meje, poatovljene v §-u 15.; * 9.) določitev obrestne mere za poaojila i\ hranilne vloge, potcm določitev rokov za odpoved hranilnih vlog, dalje določitev morebitnih doneakov za prou stnc namene; 10.) določitev temeljnih vodil za plodonosno nalaganjc blagajniške gotovine; 11.) razdružitev zadruge (§ 26.) 12.) določitev priatojbin pri vatopu in prcjemu posojil; 13.) obravnava naavetov, ki so jih stavili zadružniki (§ 26.) Zadružno načelstvo. § 30. Zadružno načclstvo tvori 0 članov, ki jih voli občni zbor na dobo 3 let. Vaako leto izstopi trctjina clanov, in aicer v prvih dveh letih po žrebu, kasneje pa zaradi potekle uradne ilobe. Dotieni smejo biti zopet voljeni. Za dobo enega leta voli občni zbor ;lva nameatnika. Ako izstopi kak član načelstva, sc pokliče vanj oni namcstnik, ki je dobil vec glasov, sicer odloči žreb. Člane načelstva legitimira volilni zapisnik. Takoj po volitvi se zbero člani načelstva ter volijo za dobo enega leta iz svoje srede načelnika, njegovega nameatnika in blagajnika. Izid je c. kr. trgovinski aodniji z zapiakom o volitvi naznaniti in priložiti piameno izjavo, da so aprejcli volitev. Clani načelstva iraajo prcd trgoviusko sodnijo podati svoj podpia ali pa vpoalati poverjene podpise. Pisanje firme. § 31. Firma se piše tako, da so podpiaeta pod tiskano ali kogarkoli pisano zadružno firmo načclnik ali njegov namestnik in še drngi član načelatva. Delokrog načelstva.* § 32. Načelstvo zaatopa zadrngo aodno in izvensodno. Ono jo tipravieuje in zavezuje v vseh pravnih poalih, ki jih sklene v avojam imemi. Načclatvo vodi zadražne poalo po določbah zakona in pravil samostojno, v kolikor ni vezano po pravilih na pritrditev občnega zbora (§ 29.) Ono nastavlja zadružne uradnike in slnžabnike in ima skrbeti za redno poalovanje, poaebno za pravilno vodatvo registi-a (§ 7.) in zadružnih knjig. Clani načelstva ne smejo za dobe avojega uradovanja pri zadrugi niti posojila vzeti niti poatati poroki dmgim zadružnikom. Člani načelatva, ki bi v tej avoji laatnosti dolocbam zakona ali teh pravil ravnali nasproti ali bi prekoraeili avoj delokrog, jamčijo oaebno in aolidarno za nastalo škodo, Poslovni red načelstva. § 33. Posli načelatva se, izvzemši takih, ki se lahko kureutnim potom reaijo, obravnavajo v rednih aejah. Vaak meaec se ima vršiti redna ae'a, ki je sklepcna, ako so bili povabljeni vsi člani načelstva in nadzorništva in ao navzoči 4 člani načelatva, med njimi načelnik ali njegov nameatnik. Sklepa se z večino glasov; ob enakem številu glasov je predlog propal. O obravnavah je piaati zapisnik. Le-ta je, ako obsega imenovanje uradnikov in ualužbencev, njihova legitimacija. Nadzorništvo. § 34. Nadzorništvo tvori 5 zadružnikov, ki jih voli občni zbor in ki niao v načelstvu. Nadzorništvo se konatituira z volitvijo načelnika in njegovega nameatnika. Ta dva vodita posvetovanja in poale nadzorništva ter oakrbujeta občevanje z načelstvom. Glede dveh namestnikov, njih poklicanja v nadzorništvo, takiato glede uradne dobe in dopolnilne volitve veljajo enako določbe kakor za načelništvo. Delokrog nadzorništva. § 35. Nadzorništvo čuva nad poalovanjem načelstva. Pravico ima ae vsak čaa a posvetovalnim glaaom udeleževati sej nauelstva, vae na poslovanje se nanašajoee knjige in spiae, blagajnico in dokumente pregledati in pri nastalih nerednostih vae za varnost zadružnega obstanka potrebne naredbe ukreniti. Nadzorniatvo mora poaebno letne račune in bilance a primerjanjem knjig in blagajnice natanko pregledati in o tem poročati občnemu zboru. Nadzorniatvo ame ukazati, da se skliče izvanreden obcni zbor, ako jc to v interesu zadruge. Nadzorništvo ima avoje aeje po potrebi, kadar jo akliče uačelnik ali pa če to predlagata dva člana. Izključenje od načelstva in nadzorništva. § 36. V načelatvu in nadzorništvu ne smejo biti: 1. uradniki ali zaatopniki podobnih zadrug; 2. oaebe, ki niso neoporočne, potcm taki, ki ao v preiskavi zaradi budodel8tva ali preatopka iz dobičkaže^jnosti ali proti nravnosti, ali ki so praroveljavno obsojeni. Razdružitev zadruge. § 37. Zadruga se razdrnži: 1. ako to aklene občni zbor; 2. ako pride v konkurz in 3. ako to odredi upravna oblaat. Po sklepu občnega zbora se ame zatlruga Ie tedaj razdružiti, ako ao je za ta aklep aklical poaebcn občni zbor in ao bile naTzoče najmanj tri eetrtine vseh zadružnikov, ki so razdrnženje aklenili z dvema tretjinaina vaeii oddanih glasov. Ako jc bil obeni zbor, aklican v ta namen, neaklepSen, ae skliče po prcteku atirih tednov vnovič občni zbor, ki sme pri vaikeru atevilu doalih zadružnikov z dvetretjinako večino akleniti, da 8e zadruga razdruži. Likvidacija zadruge. § 38. Glede likvidacije veljajo §§ 41—52 zakona z dne 9. aprila 1873. 1. Objave zadruge. § 39. Vae objave zadruge ae izvrse ali po aolskih časopiaih ali pa po poaebnih objavali do vaeh zadrnžnikov. Registrovanje zadruge. § 40. Ta pravila kakor tudi vaaka poznejša izpremeraba se vpiše v zadružni regiatcr c. kr. deželne kot trgovske aodnije v Ljubljani. Za regiatrovanje mora akrbeti načelstvo.