Ptuj, petek, 16. novembra 2012
letnik LXV • št. 90 Odgovorni urednik: JožeŠmigoc Cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
Po Sloveniji
Ptuj • Bo
Slovenija „banana republika"?
O Stran 2
Po naših občinah
Formin • Sanacija hidroelektrarne bo trajala več mesecev Z> Stran 4
Kmetijstvo
Podravje • „Dobrega mleka nikoli ne bo težko prodati!"
O Stran 8
Štajerski
Šport
Tenis • Blaž Rola v španski Marbelli postavlja nove mejnike
O Stran 12
Maribor • Svetovno mladinsko prvenstvo v šahu
Na prvenstvu tudi močno ptujsko zastopstvo
V Mariboru poteka eden največjih športnih dogodkov tega leta pri nas, svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo.
Število udeležencev je krepko preseglo številko 1500, prisotni pa so predstavniki iz 92 držav. Na tem festivalu mladih Slovenijo zastopa 134 mladih šahistov in šahistk, med njimi tudi osem predstavnikov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. Ptujske barve zastopajo Lara Carli, Alja Janžekovič, Andraž Šuta, Klemen Kovačec, David Zagoršek, Klemen Janžekovič, David Murko in Tomaž Šuta. Spodnje Podravje pa na prvenstvu ni zastopano samo s tekmovalci: Milan Zver je predsednik organizacijskega odbora SP, velemojster Adrian Mihalčišin (ŠD Tehcenter Ptuj) pa je direktor prvenstva. V soboto bo Maribor obiskal eden najboljših šahistov vseh časov, velemojster Gari Kasparov. To je vsekakor veliko priznanje za organizatorje, njegov obisk pa nestrpno pričakujejo predvsem mlade šahistke in šahisti, še posebej najboljši, ki jim bo sloviti šahist podelil medalje.
Foto: Črtomir Goznik
Kidričevo • Talum zagotavlja nadaljevanje proizvodnje aluminija
Cenejša električna energija iz tujine
Zaradi previsoke cene električne energije na domačem trgu so si v kidričevskem Talumu zagotovili nakup cenejše električne energije v tujini, s čimer zagotavljajo nemoteno nadaljevanje proizvodnje in možnosti za razvoj.
Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič poudarja, da so se za takšno poslovno potezo morali odločiti, sicer bi lahko proizvodnjo aluminija ustavili: „Vedno smo naredili vse za čim boljše pogoje poslovanja Taluma. To je naša odgovornost in dolžnost do vseh zaposlenih.
Zellm sodelovati
v nagradni igri in za 36 € obiskati predpraznično
Budimpešto s sopotnikom.
ča/ffč/čura . »apejrepa
Ti
Vaši podatki:
-	rojstni datum:
-	telefon:
Podpis:.
S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili
sodelovanja v nagradni Igri Štajerskega tednika. Podatki na prijavnici se uporabljajo Izključno za potrebe nagradne Igre.
Več informacij boste našli na oglasnih straneh.
Uspeli smo podpisati pogodbe za nakup električne energije za naslednja tri leta po nižji ceni, kot je veljala do sedaj. Nakup v tujini je posledica dejstva, da so bile ponudbe domačih proizvajalcev nerealno visoke."
Problematika oskrbe Taluma z električno energijo ni nova, saj se z njo srečujejo vsako leto za razliko od drugih proizvajalcev aluminija v Evropi, ki imajo sklenjene dolgoročne pogodbe za dobavo električne energije po nižjih cenah in ugodnejših pogojih. Ugodnejša cena
pomeni povečanje možnosti za Talumov nadaljnji razvoj in prestrukturiranje v proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo.
V Talumu si želeli, da bi električno energijo kupili pri domačih proizvajalcih, vendar to predvsem zaradi visoke cene ni bilo mogoče. Kljub njihovim večkratnim pozivom, da morajo državna podjetja najti rešitve, ki bi bile dobre za vse in za celotno slovensko gospodarstvo, do dogovora ni prišlo. Talum je bil tako prisiljen iskati druge
Foto: M. Ozmec
Pomembno poslovno odločitev vodstva Taluma, ki zagotavlja nadaljevanje proizvodnje aluminija, so utrdili tudi ob nedavnem obisku nadzornikov.
možnosti, sicer bi bil primoran ustaviti svojo proizvodnjo. To bi bilo slabo tako za slovensko gospodarstvo in regijo, v kateri Talum zaposluje več kot 1100 ljudi, od njegovih prihodkov pa je odvisnih več kot 3300 ljudi. Talum je pomemben delodajalec in 14. največje izvozno podjetje v Sloveniji ter prispeva v državni proračun več kot 9 milijonov evrov.
V upravi Taluma so pojasnili, da so aktivnosti za zagotovitev električne energije za prihodnja leta pričeli že v maju in jih nadaljevali do konca oktobra. Pri tem so skrbno spremljali in ocenjevali gibanje kotacij na evropski energijski borzi EEX, ki so osnova za formiranje ponudbenih cen, ter še pravočasno izkoristili razmere na trgu. Iz šestih odzivov na poizkus pridobitve ustreznih ponudb je bilo mogoče razbrati, da domačih ponudnikov - Holding slovenske elektrarne, GEN-I in GEN-energija - posel očitno
ne zanima, saj se na nekatera povpraševanja sploh niso odzvali ali pa so podajali zgolj indikativne ponudbe. Če pa so se odzvali, so bile ponujene cene električne energije višje v primerjavi s kotacijami na EEX, poleg tega pa so zahtevali nerazumno visoke plačilne garancije.
Nižja cena električne energije za Talum pomeni večje možnosti za uspeh pri poslovanju, kljub temu pa je cena elektrike, ki jo bodo plačevali, v primerjavi s cenami, ki jih plačujejo konkurenčni proizvajalci, še vedno višja. Talum porabi okrog 9,5 odstotka vse pri nas proizvedene elektrike, in to pasovno vseh 24 ur na dan. Povsod v svetu vedo, da je takšen pasovni odjemalec dragocen za stabilnost energetskega sistema, zato mu priznavajo manjše stroške. Obenem lahko takšnega uporabnika ob konicah porabe elektrike za določen čas izklopijo. Ker Talum pri nas takega razumevanja med proizvajalci in distributerji elektrike ni dosegel, so si jo bili prisiljeni zagotoviti po ugodnejši ceni iz tujine, čeprav se verjetno zavedajo, da to še vedno ne pomeni dokončne dolgoročne rešitve problematike oskrbe z elektriko.
M. Ozmec
Slovenija • Priprave na demonstracije v polnem teku
Bo Slovenija „banana republika"?
Priprave na jutrišnje demonstracije, ki bodo v Ljubljani, so v polnem teku. Udeležili naj bi se jih upokojenci, študentje in zaposleni, vse pa povezuje skupni cilj: izraziti želijo nasprotovanje predlaganim vladnim ukrepom. Med demonstranti bodo tudi zaposleni v vzgoji in izobraževanju, ki so že na aprilski stavki izrazili nezadovoljstvo z nižanjem proračunskih sredstev za šolstvo, kulturo in znanost.
O tem, kakšne so zahteve Sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) tokrat ter kako vidijo trenutno krizo, smo se pogovarjali s predsednikom ptujskega območnega odbora SVIZ Milanom Kumrom.
„Številne evropske države so v kriznih razmerah vitalna področja narodove samobitnosti izvzele iz varčevalnih ukrepov, saj ravno vlaganje v znanje, razvoj in omiko povečuje realne možnosti in daje upanje za izhod iz krize. Slovenska politična elita pa ravno te segmente družbenega tkiva načrtno uničuje in s tem siromaši ter jemlje prihodnost naslednjim generacijam," pravi Kumer in pojasnjuje, da ni član nobene politične opcije, a v aktualni slovenski politiki opaža mnoge nesmiselne in nesprejemljive poteze. Med
drugim to, da se pri nas za razliko od drugih evropskih držav v šolstvo, kulturo in znanost vlaga manj kot doslej, čeprav naj bi bil ravno v tem lahko izhod iz krize. V skandinavskih državah, v Avstriji, Nemčiji, Franciji in celo na Češkem so proračunska sredstva za šolstvo, kulturo in znanost celo povečali, pri nas pa jih zmanjšujejo tudi za 19 odstotkov v z letom 2011.
Kumer je prepričan, da se bo sorazmerno z nižanjem proračunskih sredstev nižala tudi kakovost šolstva. „Solidna raven kakovosti slovenskega šolstva, ki je nesporno izražena tudi v mednarodnih primerjavah znanja naših učencev in dijakov, na laž postavlja trditve resornega ministra Turka, da slovenski učitelji delajo slabo in premalo, je
v temelju ogrožena. Šola ni tovarna in popolnoma nedopustno je administrativno in arbitrarno pogaziti strokovna načela in standarde, ki jih je naša družba na področju vzgoje in izobraževanja dosegla v zadnjih desetletjih," pravi Kumer in dodaja, da je nemogoče brez škode strpati bistveno več učencev v oddelke in zmanjšati ali celo ukiniti strokovno pomoč za tiste, ki jo zaradi svojih specifičnih potreb najbolj potrebujejo.
Prepričan je, da ima večja obremenitev učiteljev neposredne negativne posledice za kakovost dela. „Komu je v interesu, da bi naši otroci dobili manj kakovostno izobrazbo, kdo si želi, da bi bili naši otroci slabše in manj »oboroženi« in usposobljeni za krut konkurenčni boj, ki vlada v sodobni družbi? Kako se bodo kosali z vrstniki, ki imajo že zdaj boljše pogoje od slovenskih šolarjev, pa njihove vlade - kljub krizi - vlagajo v znanje in razvoj svojih človeških potencialov več, ne manj. Brez sramu in občutka krivde nam govorijo o rezanju, o rezanju naših možganov?! Se bomo na področju šolstva, kulture in znanosti čez nekaj let lahko primerjali samo še z repom Evrope in z državami tretjega sveta?" se sprašuje Kumer.
„Moramo hujšati, a ne v glavo"
Čeprav je prepričan, da ukrepi vlade niso pravilni, pa Kumer pravi, da se zaveda, da bomo ceno krize sistema in načrtnega plenjenja države na koncu kljub vsemu plačali vsi mi, navadni državljani, pa
čeprav za to ne nosimo nobene krivde. „Vemo, da bomo morali hujšati, vendar odločno nasprotujem temu, da bi hujšali v glavo," pravi Kumer in predlagana proračunska znižanja za kulturo, znanost in šolstvo ocenjuje kot nesprejemljiva.
Prepričan je, da vlada sploh nima zakonske osnove za uresničenje teh znižanj in si je zato izmislila drugi način za izvajanje tako drastičnih ukrepov, ki našo državo po njegovem pravno uvršča na nivo „banana republike". To naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da bi ravnatelji in direktorji javnih zavodov po vladnem predlogu sami imeli diskrecijsko pravico odločati, ali bodo odpuščali ali bodo zniževali plače ali še kaj tretjega. Po mnenju Kumra to pomeni totalni kaos in razdor odnosov v kolektivih, kar bi imelo katastrofalne posledice za kakovost dela. Prepričan je, da bi to sprožilo tisoče tožb zaposlenih, število odpuščenih pa bi, kot pravi, šlo v tisoče: „Samo na Inštitutu Jožefa Štefana bi zaradi zmanjšanja mase plač moralo iti od 250 do 300 raziskovalcev. Neznanski beg možganov, ki smo mu že priča, bo dobil nov zagon."
Vse spraviti pod 1000 evrov plače?
„Trdno verjamem, da je mogoče življenje v družbi organizirati pravičneje, bolj enakopravno in človeka dostojno - za vse. Tudi v okviru kapitalizma," pravi Kumer, a je prepričan, da vlada počne ravno nasprotno od tega, kar govori.
Nelogično se mu zdi, da je na primer znižan davek na dobiček pravnih oseb in s tem bo v proračun leta 2013 priteklo 273 milijonov manj sredstev: „Ta denar zdaj jemljejo z zniževanjem pravic za prehrano učencev in dijakov, z ukinjanjem varstvenega dodatka, zmanjševanjem števila prejemnikov otroškega dodatka, zmanjševanjem starševskega nadomestila, zamrznitvijo in znižanjem pokojnin itd."
„Naša vlada hoče s prikazovanjem in slikanjem katastro-fičnih razmer vse popraviti v nekaj mesecih na plečih že revnih in na plečih srednjega razreda, ki ga pospešeno uničuje. Učitelje in druge zaposlene v javnem šolstvu je treba spraviti pod 1000 evrov plače, da bi lahko potem napadli minimalno plačo in generalno znižali stroške dela - dobički kapitala pa bi ostali nedotaknjeni," je ogorčen Ku-mer, ki pravi, da je očitno, da hoče država premagati krizo na plečih srednjega in nižjega razreda, tajkunskih milijard, ki so spravljene na tujih računih, pa se noče dotakniti.
Na jutrišnjih demonstracijah v prestolnici se pričakuje udeležba več tisoč ljudi, ki so prepričani, da vlada težav ne rešuje ustrezno in da posledice krize vali na pleča srednjega sloja. Ti bodo jutri na ulicah, kot pravijo, mirno in kulturno izrazili nasprotovanje vladnim ukrepom. Kumer je prepričan, da je to pravi način, da se vlado v njeni name-
ri ustavi, saj način reševanja krize, ki jih vsiljuje Vlada RS in dovoljuje popolnoma dez-orientirana opozicija, v celoti zavrača.
Območni odbor SVIZ Ptuj je poskrbel za prevoz udeležencev na demonstracije v Ljubljano z avtobusi. "Dovolj je arogance oblasti, dovolj je lova na čarovnice v javnem sektorju, dovolj je groženj, poniževanja in zastraševanja ljudi. Krizo je treba reševati s pametjo, z družbenim dogovorom in njena bremena pravično razporediti," je odločen Kumer.
Šolniki so že aprila letos na stavk ob obisku ministra dr. Žiga Turka na Ptuju pokazali, da ga niti približno nimajo za svojega ministra. Prepričani so, da le izvaja ukaze drugih, zato so konec oktobra začeli zbiranje peticije za odstop, končali pa so ravno danes. Prepričani so, da Turk reže po šolstvu, kulturi in znanosti po navodilih drugih in da ne pozna nekaterih področij svojega delovanja.
"Namesto da bi se boril za čim boljši položaj svojih resorjev, svojo inteligenco uporablja za žalitve učiteljev, kulturnikov in drugih ter napačno in zlonamerno interpretira podatke mednarodnih primerjalnih študij, da bi javnosti prikazal, češ da slovenski učitelji delajo neka-kovostno in premalo," je prepričan Kumer.
Priznava sicer, da so izboljšave na vseh področjih možne, a niti približno ne v obsegu, kot si ga predstavlja trenutna vlada in ga zahtevajo delodajalci.
"Zvišanje števila zaposlenih v šolstvu gre v zadnjih letih skoraj izključno na račun novih zaposlitev v vrtcih. Zaradi volilnega bombončka prve Janševe vlade se je število otrok v vrtcih bistveno povečalo, kar je za sabo potegnilo nove zaposlitve. Zdaj pa isti predsednik vlade to ugodnost
Uvodnik
Solidarnost je ostala neoskrunjena
V teh mešano lepih jesenskih dneh, ko nas poleg tisočerih živo pisanih jesenskih barv in spremenljivega, na čase celo lepega vremena, nenehno spreletava nekakšna mešanica dobrih in slabih občutkov, me kljub številnim lepim trenutkom zaradi darežljivih jesenskih darov in mladega vina spre-letava tesnoben občutek nelagodja. Letošnja jesen nas je namreč posebej zaznamovala, saj jo mnogi doživljajo zelo drugače kot sicer. Slabemu občutku zaradi poglobljenih kriznih in posledično slabših ekonomskih razmer so se namreč pridružile še uničujoče poplave, ki so tudi na območju Spodnjega Podravja močno zaznamovale številne posameznike in družine, nekaterim pa celo za vedno spremenile življenje.
Dejstvo je, da so kljub pravočasnim napovedim in svarilom močno narasle in podivjane reke mnoge močno presenetile. Nekateri še do zadnjega niso mogli verjeti, da se bo zgodilo, kar so napovedovali, saj so poplav vajeni že leta nazaj. A tokrat se je zgodilo. Tako hitro in silovito, da so lahko nekateri le še nemočno opazovali, kako voda vdira v njihove kletne prostore in zaliva hišo za hišo ter uničuje premoženje. V nekaj urah je bilo pod vodo več tisoč hektarov zemlje, hiš, gospodarskih poslopij, celo hidroelektrarno je zalilo. Ponekod sije deroča voda izbrala kar svojo, novo pot, spremenila dosedanjo utečeno strugo in pri tem uničevala vse, kar ji je prišlo na pot.
In ko je huda ura minila, ko so se narasli vodotoki pričeli vračati v svoje struge, so se odprle nove rane. Mnogim je voda uničila velik del premoženja, nekateri pa so ostali celo brez vsega. Vsekakor nas je narava znova in še resneje opozorila na vse globlje rane, ki smo jih prizadejali ljudje sami z ekološko oporečnimi dejanji in neodgovornim odnosom do nje. A če velja, da smo Slovenci že pregovorno podvrženi zavisti, potem smo tokrat znova dokazali, daje naš ego prestal novo preizkušnjo, saj nas je vsaj v odpravi posledic poplav znova združila solidarnost. Pomagamo si med seboj, gasilcem in vojakom so se pridružili tudi drugi prostovoljci. Sosed pomaga sosedu, sovaščan svojemu so-krajanu. Stekle so številne humanitarne akcije, zbiramo denar, oblačila, hrano, pohištvo. Vsaj tu politiki še ni uspelo, da bi nas pokvarila.
Martin Ozmec
Šolniki so stavkali, ko je bil na Ptuju minister Turk.
ukinja," argumentira Kumer.
Ob tem dodaja, da je strateški cilj neoliberalistov po vsem svetu, da se plače srednjega razreda znižajo, češ da imajo tisti v gospodarstvu precej nižje: "Popolnoma napačna logika! Tudi plače zaposlenim v gospodarstvu je treba povišati. Ampak moramo imeti dobro delujoče gospodarstvo. Kaj pa so zdravniki, policisti, medicinske sestre in učitelji krivi za slabo gospodarsko rast? Kje so zdaj gospodarstveniki, menedžer-ji in dosedanje vlade, ki so za stanje odgovorni? Kdo dovoljuje, da vodilni v državnih podjetjih, ki že leta poslujejo z izgubo, dobivajo tako visoke prejemke."
Dženana Kmetec
Foto: DK
Ministra pozivajo k odstopu
Na
demonstracijah bo več tisoč ljudi
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje • O podeželski arhitekturni dediščini
Neverjetne zgodbe o uspehih
Čeprav je enodnevna delavnica, ki jo je prejšnji teden organiziral LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, nosila precej dolgočasen naslov Podeželska arhitektura in stavbna dediščina, je bilo uvodno predavanje Marka Koščaka s prikazom uspešnih praks iz tujine izjemno zanimivo.
Koščak je namreč s fotografijami in poljudnim opisom nekaj zanimivih primerov, zlasti iz Norveške, Irske in Anglije, pokazal skoraj neverjetne zgodbe o uspehih, ki so jih z odličnimi poslovnimi idejami ter veliko vztrajnosti in iznajdljivosti izvedli na tamkajšnjih turističnih kmetijah ali kar večjih območjih.
Iz mlečne v turistično kmetijo za invalide
Kot prvi takšen primer je navedel zakonca iz Anglije, ki sta kupila propadlo mlečno kmetijo v enem od zaščitenih krajinskih parkov. Zapuščena kmetija je bila v hudo klavrnem stanju, prav tako tudi hlevi, kjer skoraj ni bilo več živine. Par se je po ogledu arhitekture obeh stavb odločil, da ju obnovi in začne povsem novo dejavnost - podeželski turizem za invalide na vozičkih. Nekdanji hlevi so namreč po arhitektonski zasnovi (širina vrat, prostori v eni etaži brez stopnic itd.) ustrezali standardom za gibanje invalidov. Ker je bilo investitorjema jasno, da imajo invalidi obvezno s seboj tudi svojce ali vsaj enega od njih, sta del kmetije preuredila v sobe za spremljevalce, del pa za lastno bivanje. Potrebna prenova objektov je bila seveda narejena z zahtevanimi naravnimi materiali, ki jih je ponujal tamkajšnji kamnolom, vendar pa sta investitorja lahko npr. notranje stene zazidala tudi iz navadnega siporeksa ...
Denar za naložbo sta zakonca dobila s sklenitvijo 10-le-tnih pogodb za enomesečni brezplačni oddih, ki sta jih podpisala z več društvi in drugimi organizacijami v državi. Ideja, ki se je marsikomu zdela utopična, pa je zacvetela, saj
sta dodatne prilive za svojo dejavnost pridobivala z nočitvami in zajtrki za spremljevalce. Sicer nista popolnoma opustila mlečne prireje, vendar sta število glav živine zelo znižala do meje, kolikor je potrebno za predvideno prodajno kvoto mleka in domačih mlečnih izdelkov. Kmetija, ki je nekoč 70 odstotkov prilivov ustvarjala iz prodaje mleka (dokler ni po vstopu v EU propadla), danes 80 odstotkov prihodkov ustvarja iz naslova podeželskega turizma za invalidne osebe ... Koščak je ob prikazu še povedal, da so v angleških krajinskih parkih še vedno zelo aktualni t. i. „volonterski dnevi", v katerih prostovoljci zastonj urejajo marsikaj v okolju - od ribnikov, tlakovanja poti do postavljanja ograj ipd.
Drugi primer uspešno realizirane poslovne ideje z omenjenega območja je kmetija, kjer so kmetovanje pravzaprav opustili - sicer so obnovili celoten kompleks kmečkih zgradb, od stanovanjskega do gospodarskih poslopij in hleva, v hlevu je ostalo tudi nekaj krav, vendar je vse skupaj namenjeno le prikazovanju dela na kmetiji in molži ter predelavi mleka v mlečne izdelke po starih izročilih. Kmetija kot neke vrste demonstracijski center zelo uspešno posluje z veliko frekvenco dnevih gostov, ki si za ceno vstopnine lahko ogledajo kmetijo in vse faze predelave mleka od molže naprej. No, pri nas ta ideja zaenkrat verjetno še ne bi pritegnila številnega obiska, glede na to, kam in kako se pelje kmetijstvo, pa bi znala biti še kako zanimiva čez desetletje ali dve, ko bo kakšen primerek krave verjetno videti le še v zagrebškem ali dunajskem živalskem vrtu ...
Foto: internet (tonic.com)
Norveški profesor športne vzgoje je skupaj s študenti začel urejati pohodne poti na tematiko vikinških zgodb; po začetnih težavah je uspel povezati več kmetij v najuspešnejšo podeželsko turistično regijo v Norveški.
S študenti oživili pokrajino Vikingov
Nekaj zanimivih primerov ohranitve stare stavbne dediščine z dobro poslovno idejo pa je Koščak potegnil še iz Norveške in Irske; tam je namreč profesor športne vzgoje prav tako kupil zapuščeno kmetijo, jo obnovil in s pogodbenim sodelovanjem s fakultetami skupaj s študenti začel urejati ter odpirati pohodne in konjeniške poti po tematiki vikinških zgodb. Čeprav, kot je povedal Koščak, je sprva naletel na precej nasprotovanja, pa tudi posmeha okoliških kmetov, so sčasoma, v roku nekaj let, prav vsi začeli sodelovati pri tem projektu, ki je tako prerasel v velik regijski podeželski turizem; danes to območje velja
za sinonim uspešnega podeželskega turizma v državi.
Irski TIC-i privabljajo z družinskimi debli in iskanjem grobov
V Irski pa so uspešni „podeželski" podjetniki gradili predvsem na problematiki irske diaspore; kot je znano, namreč v matični Irski živi le štiri milijone državljanov, kar 40 milijonov Ircev pa je v ZDA. Tako so na precej neo-bljudenem podeželju na novo zgradili tradicionalno irsko vasico, kamor vabijo študente in druge izseljence na kampe, seminarje, počitnice ...
Zanimivo zgodbo iz preteklosti, ki privablja veliko turistov, je obudil tudi nek župnik v osamelem župni-šču. Cerkev in nekaj okoliških krajev je povezal z legendo o tem, kako je nekoč protestant pobijal katolike v tem okolju z željo, da jih iztrebi. Vsaka kmetija ima v tej zgodbi svoje mesto, turisti pa si lahko ogledajo celo grob, kjer naj bi bil fanatični morilec pokopan ...
Inovativna pa je tudi ideja o „dodatni" dejavnosti irskih turistično informacijskih centrov (TIC); ti so namreč poleg klasičnih informacij ponudili vsem Ircem (tudi v ZDA preko oglasov) iskanje prednikov in izdelave družinskih dreves. Rezultati so bili uspešni; nemalo Ircev je potem, ko so prejeli družinsko drevo z informacijami o grobovih svojih prednikov, obiskalo in še obiskuje svojo rodno deželo.
Ob obnovi je najpomembnejša zgodba, ki pritegne
Koščak je ob barvitem spektru uspešnih in inovativ-nih praks ohranjanja podeželja s stavbno dediščino vred poudaril, da zlasti severni narodi Evrope znajo bolj ceniti starine od arhitekture do pohištva, kar je eden od pogojev za uspešen podeželski turizem:
„Sicer pa imamo tudi v Sloveniji veliko pokazati, imamo tradicijo in vrednote, pa tudi spretnosti in znanje. Imamo čudovite izdelke, a marsičesa od tega ne znamo predstaviti. Ni dovolj le dober, kakovosten izdelek, ampak je vsaj toliko ali še pomembnejša poslovna ideja, zgodba, ki ta izdelek spremlja in ki animira goste, da se vračajo. Tudi marketing je šibka točka našega podeželskega turizma; ponudbo kme-
tije mora oglaševati čim širše nosilec dejavnosti sam, ne pa da se zanaša na občino, župana ipd., potem je pa razočaran, ker dejavnost ne uspeva. Pri tem še enkrat poudarjam, da je najpomembnejša zgodba, ki bo turista pritegnila, nikoli ni toliko pomembna še tako detajlna obnova lepe stare hiške, v katero se lahko vloži ogromno denarja, če gostu ne ponuja drugega kot pogled na zidovje. Pri nas absolutno premalo gradimo na zgodbah in legendah iz preteklosti."
Koščak je še poudaril, da je za uspešen podeželski turizem osnova urejeno širše območje, ki to dejavnost podpira: „Imidž širšega območja veliko prispeva k zgodbi o uspehu. Toda širše območje ni območje ene same majhne občine, pač pa več, kjer se vsi deležniki dogovorijo, kaj in v kateri smeri bodo počeli."
SM
Foto:internet (discoverireland.ie)
Irski turističnoinformacijski centri so z dodatno ponudbo - izdelavo družinskih debel po naročilu in iskanjem grobov prednikov - v matično državo uspeli privabiti ogromno izseljencev in drugih obiskovalcev.
Formin • V poplavah zalilo strojnico in stikališče hidroelektrarne
Sanacija bo trajala več mesecev
Ob nedavnih poplavah so stoletne podivjane vode reke Drave v torek, 6. novembra, kmalu po polnoči delno zalile tudi stikališče in nato še strojnico hidroelektrarne Srednja Drava II na Forminu pri Ptuju, zaradi česar so morali njeno obratovanje nemudoma ustaviti.
Dravske elektrarne Maribor so pri tem utrpele večmi-lijonsko materialno škodo, sanacija in odprava posledic poplavljenega stikališča in strojnice pa bosta trajali več mesecev. O tem in še o nekaterih zanimivostih po poplavah v HE Formin smo se pogovarjali z Andrejem Tumpejem, tehničnim direktorjem Dravskih elektrarn - DEM Maribor.
Gospod Tumpej, kdaj in zaradi česa je ob nedavnih poplavah reke Drave prišlo do zalitja strojnice v HE Formin, kdaj ste morali ustaviti obratovanje agregatov?
»S poplavnimi vodami Drave okrepljen potok Zvirenči-na, ki nato teče pod strojnico HE Formin in nadaljuje svoj tok navzdol po levi strani odvodnega kanala in se nato izli-
va v Pesnico, je najprej poplavil 110 kV stikališče HE Formin, s katerega je poplavna voda začela preko kabelskih kanalov vdirati v strojnico elektrarne. To se je zgodilo v noči na torek, 6. novembra, okoli 0.15. Zaradi tega je ekipa na elektrarni ustavila oba agregata. Vendar je vdirajočo vodo ekipa na elektrarni s pomočjo gasilcev obvladovala. Okoli 4. ure zjutraj pa je prišlo do vdora poplavnih vod reke Drave v odvodni kanal, kar je imelo za posledico velik dvig nivoja vode v odvodnem kanalu, voda pa je nato vdrla v strojnico elektrarne.«
Kaj vse je voda poškodovala in morda tudi uničila, kolikšna je predvidena ocena materialne škode?
»Poplavna voda je najprej poplavila in nato porušila del naprav na stikališču. Na sami
Foto: M. Ozmec
Pogled na strojnico HE v Forminu v torek zjutraj, potem ko so jo delno zalile poplavne vode, desno je vidno gasilsko vozilo in curek vode med izčrpavanjem iz notranjosti.
elektrarni je bila poplavljena generatorska etaža do višine enega metra. Glede škode lahko govorimo samo na HE Formin o nekaj milijonih evrov na strojni in elektro opremi, predvsem pa na gradbenih
ureditvah.«
Kako ste po prekinitvi obratovanja rešili oskrbo z energijo v pomurskem kraku in kaj pomeni prekinitev proizvodnje v povezavi z elektroenerget-
skim sistemom Hrvaške?
»Pomurska zanka, ki je bila z izklopom stikališča pri HE Formin na enem mestu prekinjena, se je napajala preko svojega drugega kraka. Takoj naslednji dan se je na stikališču opravila povezava izbranih daljnovodov, tako da je bila zanka zopet vzpostavljena. Prekinitev na tem mestu z elektroenergetskim sistemom Hrvaške ne pomeni nobene posebne nevarnosti za Slovenski energetski sistem, saj smo s Hrvaško zelo močno povezani še preko ostalih daljnovodnih povezav.«
Kako dolgo pa bo trajala sanacija in kdaj lahko pričakujemo ponoven zagon obratovanja obeh agregatov?
»Sanacija bo trajala vsaj nekaj mesecev, zato težko napo-vem, kdaj bo možen ponoven
zagon obeh agregatov. Vsi pa si seveda želimo, da bi elektrarno ponovno zagnali čimprej, ko bo mogoče.«
Kdaj in v kolikšni meri so poplavne vode stare struge Drave prebile odvodni kanal za HE Formin in kako dolgo bo predvidoma trajala sanacija teh obsežnih poškodb?
»Tudi tukaj ocenjujemo, da bo osnovna sanacija za vzpostavitev pretočnosti odvodnega kanala trajala nekaj mesecev, dokončna pa zagotovo še precej več.«
Zanima nas tudi, kolikšen je bil ob nedavnih poplavah najvišji pretok vode čez jez v Markovcih, kdaj je bil dosežen in kolikšna je kritična meja vzdržljivosti pretoka čez omenjen jez.
»Največji pretok čez jez Markovci je bil dosežen v torek, 6. novembra, ob 2. uri zjutraj, in sicer je dosegel 2640 m3/s. Sicer pa je jez v Markovcih dimenzioniran za preko 4200 m3/s. Torej nedaven sicer izredno visok pretok za sam jez ni pomenil posebne nevarnosti.«
M. Ozmec
Ptuj • Četrtna skupnost Panorama
Stari dom bodo porušili in zgradili novega
V ČS Panorama Ptuj se že dolgo počutijo, da so pozabljeno in odrinjeno območje, ko gre za investicije in tudi siceršnji razvoj. Že v dveh zaporednih proračunih MO Ptuj ni bilo sredstev za nobeno investicijo s tega območja.
Rozika Ojsteršek, zdajšnja predsednica sveta ČS Panorama, ob tem pojasnjuje, da je tako že tretje proračunsko obdobje. Na seji sveta ČS, ki je bila 6. novembra, so sprejeli sklep s prošnjo, da se tudi ČS Panorama končno prične pojavljati v proračunskih postavkah občine, za začetek vsaj z novogradnjo doma krajanov. To so tudi povedali predstavniku MO Ptuj Janezu Mercu, ki jim je na tej seji predstavil proračun za leto 2013.
Na eni od prejšnjih sej sveta so že sklenili, da obstoječega Doma krajanov Olge Meglič ne bodo sanirali, s pomočjo strokovnjakov so prišli do podatkov, da bo za sanacijo treba zagotoviti več kot 60 tisoč evrov. Ta strošek pa se lahko še poveča ob izvedbi del, ker gre
za dotrajan objekt. Odločili so se za novogradnjo, ki je dolgoročno sprejemljivejša in mora najti mesto tudi v novem proračunu MO Ptuj. Pri tem pa računajo na solidarnost drugih četrtnih skupnosti v MO Ptuj, da bi se gradnja njihovega doma izbrala za prioritetno, s tem pa bi se lahko delno sofinancirala tudi iz naslova vzdrževanja poslovnih prostorov MO Ptuj.
V program dela za leto 2013 so v ČS Panorama zapisali tudi sanacijo dotrajanih primarnih vodovodnih cevi na celem območju četrtne skupnosti, obnovo dotrajanih cest, pre-plastitev cest v naselju Bratje Reš, preplastitev ostanka ceste Vičava-Orešje, postavitev hitrostne ovire na razcepu cestišča na začetku ulice Orešje,
Foto: Črtomir Goznik
Po sklepu sveta ČS Panorama Doma krajanov Olge Meglič ne bodo obnavljali glede na visoke stroške sanacije, ki presegajo 60 tisoč evrov.
prenovo ulične razsvetljave, ta naj bi se začela konec marca oziroma v začetku aprila leta 2013 v sodelovanju z Lokalno energetsko agenturo, postavitev ogledal na nepreglednih
križiščih, smernih tabel, sanacijo nabrežja potoka Grajena na Štukih, izgradnjo lokalnih kanalizacijskih čistilnih naprav v Orešju in Krčevini pri Ptuju, odvodnjavanje cestišč
na kritičnih mestih, izgradnjo otroškega igrišča pred domom krajanov in ureditev hodnika za pešce do sekvoje, morda tudi kolesarske steze.
Janeza Merca so seznanili tudi s problemi, do katerih prihaja zaradi gradnje na pla-zovitem terenu. To problematiko so doslej v ČS Panorama že večkrat izpostavili. Kljub izdelani geološki karti, katere izdelavo je naročila MO Ptuj, namreč prihaja do gradenj na III. območju, kjer gradenj zaradi nevarnosti plazov sploh ne bi smelo biti. Če pa do njih pride, je za sanacijo oziroma za odpravo vseh posledic takšnih neodgovornih ravnanj odgovorna MO Ptuj. Prebivalce Ulice Vide Alič so na ta problem že opozorili; razpoke na hišah, ki so posledica velikih zemelj-
skih posegov na nasprotni strani ulice, so dolge tudi tri metre po vertikali. Uničena je tudi asfaltirana cesta, ki je bila zgrajena kot dovozna cesta do hiš, do poškodb pa je prišlo zaradi voženj s težkimi tovornjaki, ki so opravljali čiščenje planjave v okviru priprav na gradnjo. Od izvajalcev gradnje zahtevajo, da cesto vzpostavijo v prvotno stanje.
Kot je na seji povedal Janez Merc, so vse pristojne na te probleme že opozorili, tudi inšpekcijske službe, a se doslej še ni nič premaknilo. Podobne probleme sedaj v ČS Panorama zaznavajo tudi na območju nad Hincejevo sekcijo, kjer je že prišlo do plazu, tam pa naj bi potekala gradnja naselja individualnih hiš. Sprašujejo, kako je mogoče, da se izdajajo dovoljenja za gradnjo na takšnem terenu, zakaj se pred izdajo ne opravijo ogledi terena. Upajo, da bodo odgovorni takšno prakso prenehali in se pred izdajo gradbenega dovoljenja prepričali o možnostih gradnje na plazovitem območju.
MG
Ormož • Občinska opozicija nezadovoljna s proračunoma
Proračun 2014 - izguba časa in papirja
„Proračun za leto 2013 kot temeljni občinski letni razvojni akt ni skladen z veljavnimi predpisi in ne služi javnemu interesu, ampak je predvsem v funkciji zagotavljanja podpore oblasti za oblast," meni svetnik Vili Trofenik, ki o proračunu za 2014 niti ne želi izgubljati besed.
Klub svetnikov Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za razvoj občine Ormož je tik pred ponedeljkovo sejo ormoškega občinskega sveta podal še svoje stališče do predlogov proračuna, v katerem je Vili Trofenik najprej podvomil v potrebo vlaganja dvoletnega proračuna, saj je
po njegovem mnenju proračun za leto 2014 v teh negotovih časih nepotrebna izguba časa in papirja, kar naj bi potrjevala tudi ocenjena realizacija proračunskih odhodkov v letošnjem letu. Občinsko upravo je obtožil, da prikriva težave pri porabi, zato naj ne bi upoštevali nekaterih osnovnih pojmov, kot so namenski
prihodki, pa tudi ne postopkov priprave proračuna in vloge posrednih in neposrednih uporabnikov proračuna pri tem postopku.
Na prihodkovni strani proračuna naj bi se tako zavestno ponavljale napake iz prejšnjih let, in sicer neupravičeno napihnjeni prihodki od najemnin za komunalno
infrastrukturo, ki se prelivajo v druge namene, in nerealno prikazani namenski prihodki iz naslova odlaganja komunalnih odpadkov. Največjo napako na prihodkovni strani pa predstavljajo nerealno in v nasprotju z veljavno zakonodajo načrtovani transferni prihodki za investicije, je povedal Trofenik.
„Kljub znižanju plač funkcionarjem in drugim zaposlenim v javnem sektorju v drugi polovici letošnjega leta je v proračunu za ta namen ohranjen lanski obseg, načrtujejo pa se celo nove zaposlitve, nakupi avtomobilov in druge opreme, daleč nad letošnjo porabo. Pri tem so oškodovana zlasti področja družbenih
dejavnosti, ki so že tako na udaru restrikcij v državnem proračunu. V predlogu občinskega proračuna ni zaslediti nobenega napora za zagotovitev prepotrebnih sredstev za ukrepe pri reševanju socialne problematike na različnih področjih življenja, še zlasti na področju predšolske vzgoje, izobraževanja in pomoči ostarelim ter drugim ogroženim skupinam prebivalstva," je povedal Trofenik, ki se zgraža nad dejstvom, da naj bi starši v trenutnih razmerah, ko jim zmanjkuje za šolsko prehrano, plačevali 110 evrov za plavalne tečaje.
Viki Ivanuša
Ptuj • Rimska preteklost Petovione
Premalo prepoznavno evropsko mesto
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju so 9. novembra Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Univerza v Mariboru - Filozofska fakulteta in MO Ptuj pripravili zelo dobro obiskano predavanje, posvečeno rimski preteklosti Petovione, ki je pomembno zaznamovala razvoj Ptuja in ponuja različne možnosti trženja zgodovinskega obdobja.
Osrednji gost je bil dr. Patrick Le Roux, častni profesor Université de Paris 13, specialist za rimsko zgodovino, še posebej pa za rimsko vojsko, ki je pripravil predavanje pod naslovom Marcus Antonius Primus, rokodelec zmage. Srečanje je na poseben način povezalo dva zemljepisna prostora, Francijo in Ptuj. Rimska Petoviona je z Marcom Antoniusom Primusom in svojim škofom Viktorinom s Francijo povezana na poseben način.
Življenjepis in delo profesorja Le Rouxa je predstavil doc. dr. Aleš Maver, Univerza v Mariboru, FF Maribor, Oddelek za zgodovino. Dr. Patrick Le Roux je eden najboljših poznavalcev rimske zgodovine v Evropi in v svetu, prvih treh stoletij cesarstva, vidne sledove pa je pustil tudi na področju antične epigrafike in v preučevanju zgodovine rimske vojske. Doslej je izdal več kot 15 samostojnih znanstvenih del oziroma knjig ter več kot 200 daljših člankov in še veliko krajših prispevkov. Že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je objavil izredno obsežno in pomembno študijo o zgodovini rimske vojaške navzočnosti na Iber-skem polotoku. Krona njegovega dela je po besedah doc. dr. Aleša Maverja sintetični prikaz rimske zgodovine v zgodnjem cesarstvu, ki obsega 500 strani. Uspelo mu je napisati tudi prodajno uspešnico, kratki prikaz zgodovine rimskega cesarstva, kar je redek primer. Lani je Univerza v Portu dr. Patricku Le Rouxu podelila častni doktorat. Doslej smo na znanstvenih srečanjih na Štajerskem redko lahko gostili tako odličnega strokovnjaka, kot je dr. Patrick Le Roux, še posebej pa nekoga, ki zna toliko povedati o tem, kar Ptujčane in Štajerce tako zanima, in ki je ime Petovio-ne in Ptuja ponesel v svet, je v predstavitvi gostujočega predavatelja povedal doc. dr. Aleš Maver ter ga pozdravil v imenu Univerze Maribor in partnerskih mest v projektu EPK Maribora in Ptuja.
Gostitelj srečanja ptujski župan Štefan Čelan je v uvodu srečanja povedal, da se je pri izbiranju razvojnih možnosti in priložnosti v nekem mestu mogoče nasloniti na dva stebra: en steber je zgodovina in tradicija, drugi pa je popolna kreacija
in inovacija. Na Ptuju se pogosto prepiramo o tem, kaj je bolje, kateri od teh modelov lahko prinese več razvojnih koristi. Nihče pa doslej še ni odmislil zgodovine in tradicije kot tiste možnosti, ki ne daje neke razvojne priložnosti. Večina snovalcev razvoja ugotavlja, da je najbolj smiselno razumeti svojo preteklost, razumeti vse pridobitve v preteklosti in poskušati to bogato tradicijo na nek način umeščati v sodobne razvojne tokove. To pa je mogoče ob druženju različnih strok in civil-nodružbenih asociacij. Eno takšnih druženj so zagotovo znanstveni simpoziji in znanstvena srečanja, na katerih je mogoče pridobiti številne koristne podatke in predloge za pospeševanje razvojne odličnosti v nekem okolju. Za mesto je velika čast, da ga je ob tej priložnosti obiskal specialist za rimsko obdobje dr. Patrick Le Roux. Najnovejši podatek za mesto kaže, da smo rodbinsko povezani celo s Španci, je še izpostavil ptujski župan. Odpira se široko področje raziskav, ki bodo jutri lahko prinašale takšne in drugačne koristi za mesto.
Poznavalce rimske zgodovine in prijatelje rimske Pe-tovione je v imenu PM Ptuj-Ormož pozdravil direktor Aleš Arih. V zadnjem času se veliko govori o tem, katero mesto v Sloveniji je najstarejše. Mest, ki bi se želela uvrstiti na prvo mesto, je več. To je vprašanje za strokovnjake, pomembno pa je, da se vedno bolj kažejo bele lise v poznavanju zgodovinskih dogodkov, določenih zgodovinskih dejstev, zato je nujno, da tudi na Ptuju prihaja do znanstvenih srečanj, simpozijev ali podobnih prireditev. Eno takih je tudi tokratno srečanje. »Ob gradnji zadnjega ptujskega hotela se je pogosto zastavljalo vprašanje o njegovem imenu. Skupaj smo ugotovili, da je treba uporabiti ime iz rimske zgodovine. Do takrat je bila rimska zgodovina, ki je vpeta v današnji Ptuj, vse premalo poznana. Če mesto želi izkoristiti to bogato zgodovinsko dediščino, je prav, da to, kar ima na dlani, tudi izkoristi. Odločitev o poimenovanju hotela po Marcusu Antoniusu Primusu je bila pravilna, pri čemer pa je treba opozoriti tudi na negativno stran, ker se je sprožil val uporabe raz-
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Patrick Le Roux, častni profesor Université de Paris 13, specialist za rimsko obdobje, še posebej za rimsko vojsko, je Marcusa Antoniusa Primusa predstavil kot rokodelca zmage.
ličnih imen, cesarjev, poveljnikov in drugih objektov, kavarn, kioskov. Zagotovo na Ptuju ne moremo imeti nekega lokala, kjer prodajajo hamburgerje, pa se imenuje paviljon Vespazian. Rimsko zgodovino je treba spraviti na raven, ki si jo zasluži,« je poudaril Arih.
Oddelek za arheologijo in rimski park -dva prednostna projekta
Ivan Tušek, univ. dipl. arheolog, je govoril o puču v Petovioni, Ivan Žižek, univ. dipl. arheolog, o sledeh rimske vojske v Petovioni, Andrej Klasinc pa o vključevanju rimske preteklosti v sodobno turistično ponudbo na primeru hotela Primus. V zgodbo rimske zgodovine, ki jo obuja hotel Primus, se znanstvena srečanja, sicer v manjšem obsegu, vključujejo že od vsega začetka. Za sodelovanje dr. Patricka Le Ro-uxa, ki je osvetlil dogodek v avgusta leta 69 v Petovioni, so se dogovarjali nekaj let. Po njegovih besedah gre za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini mesta. Gostu iz Pariza so med bivanjem na Ptuju predstavili večji del ptujske rimske dediščine. »Pričakujemo, da se bo v dveh letih ponovno vrnil na Ptuj,« je povedal Andrej Klasinc, predsednik društva Petovio 69, društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj. Sodelovanje pa želijo okrepiti tudi z mariborsko univerzo. Kot je povedal Klasinc, načrtujejo, da bi v treh do štirih letih
na Ptuju zaživel oddelek za arheologijo. V tem času naj bi nastal tudi zametek arheološkega parka, ki ga to mesto potrebuje. »Ptuj je zakladnica tisočletij in tudi mesto zakopanih zakladov, ne samo tistih, ki so pod zemljo, temveč tudi zakopanih zakladov v nas samih, ki jih
ne znamo predstaviti navzven, jih ponuditi, ker nismo dovolj ambicioznosti in ker nam trženje še ni prišlo v kri. Rimska zgodovina, posebej še arheološki park, je magnet za prihodnost Ptuja, ki bo pritegnil desettisoče obiskovalcev. Povsod v Evropi so bili takšni modeli do-
bro sprejeti, na Ptuju imamo to možnost, veliko zemljišč je še neraziskanih. Vsi strokovnjaki pritrjujejo, da je bil rimski Ptuj mogočno mesto, pomena tega pa se sami danes še ne zavedamo dovolj. Ptuj je bil v rimski dobi na zemljevidu Evrope izpred dva tisoč let eno izmed glavnih evropskih mest. V tem kot turistični delavec vidim priložnost Ptuja,« poudarja Klasinc.
Nadvse pomembno turistično zgodbo rimskega obdobja pripovedujejo Rimske igre. Šeste bodo od 22. do 25. avgusta 2013. Čim več dogajanja bodo poskušali umestiti v samo mesto, že maja 2013 pa bodo poskusno postavili tabor ob Mariborski cesti, ob prvem Mitreju, na avtohtonih zemljiščih, ki so bila poseljena pred dva tisoč leti. Z rimskimi igrami oziroma taborom rimske Petovi-one se bodo v prihodnjem letu predstavil v treh slovenskih mestih kot premična kulturna dediščina.
MG
Ormož • 18. redna seja občinskega sveta
Obravnavali proračun za prihodnji dve leti
V ormoški občinski upravi so za ponedeljkovo 18. redno sejo pripravili predloga proračuna za prihodnji dve leti. Razlog za takšno pripravo tiči v dejstvu, da se občini obeta kar nekaj večjih projektov, ki se bodo izvajali dve leti, zato je takšna priprava bolj smotrna, je povedal Mirko Šerod, vodja financ.
Celotni obseg proračuna za leto 2013 znaša okoli 22 milijonov, za leto 2014 pa 19,7 milijona evrov. Najzanimivejše so seveda investicije, teh bo v letu 2013 za 14 milijonov evrov, to je 65 % vseh proračunskih sredstev, v letu 2014 pa 11 milijonov, to je 61 % proračuna. Občina bo v prihodnjih dveh letih namenila precej sredstev za sanacijo objektov za predšolsko in šolsko vzgojo. Načrtovana je obnova zgradbe Osnovne šole Stanka Vraza, obeta se energetska sanacija vrtca v Podgorcih in v letu
2014	vrtcev v Veliki Nedelji in pri Miklavžu pri Ormožu. Skupaj z zdravstvenim domom in obema sosednjima občinama se načrtuje dvoletno vlaganje v zgradbo ZD Ormož, kjer je investicija ocenjena na 1,2 milijona evrov. Večji projekt je tudi ureditev nogometnega igrišča Ormož, kjer so osnovna dela ocenjena na čez 468.000 evrov. V letu 2013 naj bi se zgradilo pomožno igrišče, 2014 tribune, pomožni objekti in javna razsvetljava, gradnja pa naj bi se
2015	zaključila z ureditvijo parkirišč. Nadaljevalo se bo z vlaganjem v Košarkino hišo na Kogu, kjer so se dela pričela že letos. Do konca letošnjega leta bo zaključena tudi 2. faza gradnje širokopasovnega interneta, za kar bo v pričetku prihodnjega elta treba poravnati obveznosti v višini okoli 300.000 evrov. Na Kogu se bo vlagalo tudi v izgradnjo infrastrukture, kar obsega razširitev lokalne ceste, izgradnjo pločnika, podpornega zidu in javne razsvetljave. Ta projekt je občina letos prijavila na razpis za evropska sredstva, vendar niso bili uspešni, zato se bo v naslednjih dveh letih v višini okoli 440.000 evrov financiral iz občinskega proračuna.
Vodovod,
kanalizacija,
ceste
V letu 2013 se bo moderniziralo 13 odsekov cest v skupni dolžini 9.230 metrov
(910.000 evrov), leta 2014 pa 16 odsekov v dolžini 9129 metrov (850.000 evrov).
Kot je povedal Mirko Še-rod, se namenska sredstva za sanacijo deponije odpadkov in projekt CEROP prenašajo iz letošnjega leta in bodo skupaj z načrtovanimi za prihodnje leto znašali okoli 2,5 milijona evrov. Za investicijsko vzdrževanja vodovoda, kanalizacije in čistilnih naprav se planira po 150.000 evrov.
Daleč največ se bo investiralo v oskrbo s pitno vodo in urejanje kanalizacije. V občini se bo realiziral projekt oskrbe s pitno vodo, vreden čez 10 milijonov evrov. Načrtuje se več investicij v kanalizacijo in čistilne naprave - v Ivanjkovcih (360.000 evrov), pri Miklavžu pri Ormožu (395.000), v parku v Ormožu (77.000) in na vo-dovarstvenem območju za naselja Mihovci, Trgovišče in del naselja Velika Nedelja (2 milijona) ter naselji Cvetkovci in Osluševci (2,9 milijona evrov). V Trgovišču se bosta gradila pločnik in javna razsvetljava v vrednosti 265.000 evrov. Predvideva se tudi rekonstrukcija in nadgradnja čistilne naprave Ormož (1,8 milijona).
Precej financ je zagotovljenih iz sredstev EU in državnega proračuna, v obeh proračunih jih načrtujejo dobrih 7 milijonov evrov.
Za tekočo porabo 34 % proračuna
Zaradi Zakona o uravnoteženju javnih financ je bila zmanjšana glavarina, ki jo občina dobi od države. Po novem ji pripada dobrih 200.000 evrov manj, ocenjena primerna poraba namreč znaša 7,7 milijona.
Občina mora pokrivati tudi stroške tekoče porabe, ki znašajo v letu 2013 7,5 milijona evrov ali 34 % proračuna, nekoliko več pa leto za tem. Največ se porabi za pokrivanje razlike v ceni vrtca (1,4 milijona), gospodarske javne službe (525.000), plače zaposlenih občinskih uslužbencev, javna dela
Več za stavbno zemljišče
Svetniki so potrdili povečanje vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013 za 3,7 %, kar pomeni dodatni prihodek proračuna v višini 37.303 evre. V letu 2014 pa se bo vrednost točke dvignila še za dodatnih 1,8 %, kar pomeni za proračun dodatnih 18.819 evrov prihodkov. Letno se v občinski proračun steče čez milijon evrov prihodkov iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Foto: Viki Ivanuša
Proračun je napovedal župan Alojz Sok, podrobneje pa predstavil vodja občinskih financ Mirko Šerod.
(770.000), materialne stroške in dodatne programe za osnovne šole (400.000), stroške dela in materialne stroške občinskih zavodov (380.000), prevoz učencev in gimnazijcev (320.000), oskrbo v domovih za ostarele in zavodih za osebe s prilagojenim programom (410.000), za družinske pomočnike in pomoč na domu (121.000) ter za društva -kulturna, športna, gasilska in druga (500.000 evrov).
Ker so večji projekti načrtovani po projektantskih vrednostih, ki so verjetno nekoliko precenjene, dejanske vrednosti bodo znane po izboru izvajalcev, načrtujejo v občini za leto 2013 zadolževanje v višini 1,6 milijona, za 2014 pa v višini 1,2 milijona evrov. „V proračun so vključene tudi postavke, za katere v tem trenutku še ne vemo, ali bodo tudi realizirane, saj je to odvisno od odobritve sredstev na različnih natečajih. Za letošnje leto je bilo napovedano zadolževanje skoraj v višini 2 milijonov evrov, vendar se je izkazalo, da ne bo potrebno," je pojasnil Mirko Šerod in dodal, da bo občina ob koncu leta zadolžena za 2 milijona evrov iz naslova najetih kreditov v preteklih letih in poudaril, da občina nima blagovnih kreditov, nobenih obveznosti iz naslova javno-zasebnega partnerstva, danih poroštev ali drugih oblik zadolževanja. Po mnenju Mirka Šeroda bi se občina po zakonu smela zadolžiti za plačilo glavnice in obresti v višini 948.000 evrov na letni ravni. To pomeni, da bi se občina lahko še pošteno zadolžila, saj bo v prihodnjem letu za odplačilo glavnic in obresti porabila 417.000 evrov.
Vsi, ki bi želeli bolj natančno pobrskati po proračunu, ga lahko najdete na občinski spletni strani in v Poročevalcu.
Želijo več za gasilce in šole
Kljub temu da je bil proračun v fazi priprave v veliki meri usklajen in da se svetniki zavedajo, da denarja ni na pretek, pa je bilo nekaj pripomb, od katerih bo morda katera še našla svoje mesto v poračunu pred drugim branjem.
Mirko Novak je v imenu svetniških skupin Desus in LDS opozoril na pomembnost sredstev za intervencije ob izrednih dogodkih, kot so bile nedavne poplave, predlagal pa je tudi izgradnjo žarnega zidu na severnem delu pokopališča v Ormožu. Z njim so se strinjali tudi drugi svetniki, najprej Irma Murad (NSi), nato pa še Ivan Vajda (Desus), ki je poudaril, da se denar za gasilce mora najti, predlagal pa je tudi sanacijo nekaterih ulic v Mihovcih, kjer so krajani pripravljeni gradnjo sofinancirati.
Emil Trstenjak (SLS) je kot še nekateri drugi opozoril na skromna sredstva, ki so namenjena za investicijsko vzdrževanje v šolstvu. Slavi-ca Rajh (Desus) pa je opozorila na težave ivanjkovske šole, kjer med drugim potrebujejo nova okna na severni strani objekta, obnovo nevarnih igral in potrebo po večjem parkirnem prostoru. Proračuna sta bila brez bistvenih pripomb sprejeta.
Sok molči, Trofenik dolguje
Če se sprašujete, kaj so počeli svetniki opozicije, je treba povedati, da so sejo zapustili že kmalu po začetku z obrazložitvijo, da so bili na zadnji seji člani Kluba svetnikov Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za razvoj občine Ormož ob prisotnosti župana priče in žrtev samovoljne in grobe
Vesel odhoda opozicije
Podžupan Branko Šumenjak je ob odhodu opozicije s seje povedal, da ga to veseli, ker bo na seji mir in bo normalno potekala. O njihovih obtožbah na vodenje pretekle seje pa je podal svoje argumente: „15. člen poslovnika, ki je nespremenjen še iz časa Vilija Trofenika, pravi, da se imajo svetniki pravico povezovati v klube svetnikov, svetnik pa je lahko član le enega kluba. Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, imajo pravico ustanoviti le en klub svetnikov. Klub svetnikov lahko ustanovijo najmanj trije svetniki. Klub ustanovijo najkasneje v 15 dneh po konstituiranju občinskega sveta. Oni so to naredili, ko so se ustanovili kot svetniški klub Zares Lista za občino Ormož. Kot takšen svetniški klub tudi obstajajo, zato sem jim na prejšnji seji odobril 10 minut odmora. Če je z liste izvoljen le en svetnik, ima ta status samostojnega svetnika, če se ne poveže v drugi svetniški klub. Status samostojnega svetnika pa ima tudi svetnik, ki izstopi iz kluba. Oni so podali izjavo, da izstopajo iz Zaresa in ustanavljajo novi klub. Novega kluba ne morejo ustanoviti, ker piše v poslovniku, da je treba to narediti v 15 dneh po konstituiranju. Lahko bi se pridružili kakšnemu drugemu svetniškemu klubu ali delovali kot samostojni svetniki. Menil sem, da bodo v odmoru na amandmajih ime prečrtali in jih vložili kot obstoječi klub. Tako bi bili amandmaji veljavni. Pa še to: 12. 12. 2011 na 10. redni seji občinski svet ni soglašal, da se v njihovem imenu pojavlja 'Sonce Prlekije'. To je tudi zapisano. Njihov svetniški klub ni bil nikoli potrjen in kot taki ne obstajajo." To, da je njihov klub zaveden na uradni spletni strani Občine Ormož, pa podžupan Šumenjak ocenjuje kot napako, saj za to po njegovem mnenju ni nobene pravne podlage.
kršitve poslovnika, ki jo je izvajal predsedujoči podžupan Branko Šumenjak. Stanko Podgorelec je zatrdil, da jim je bila odvzeta njihova ustavna pravica sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, in to ob prisotnosti župan, ki je dolžen skrbeti po zakonu in statutu za zakonitost delovanja občinskega sveta: „Kljub našemu javnemu pozivu, da se opredelite do omenjenih nepravilnosti, ki ob vseh drugih nepravilnostih razgaljajo stanje demokracije v občini Ormož, in ustrezno ukrepate v skladu s svojimi pooblastili, da zagotovite zakonito delovanje občinskega sveta, tega niste storili. Tudi statutarna komisija se ni odzvala na naš pisni poziv, da kot pristojno delovno telo za razlago poslovnika zavzame stališče do neljubih dogodkov, ki so se zgodili na zadnjih dveh sejah. Namesto tega ste si dovolili grobo šikaniranje in zlorabo uradnega položaja s tem, da ste preprečili plačilo stroškov (poštnine in tiska sporočila občanom) v nasprotju z določbami Pravilnika o sredstvih za delo svetniških klubov in samostojnih svetnikov."
Župan Alojz Sok je v nadaljevanju seje pojasnil, da svetniki niso bili obravnavani prav nič drugače kot vsi drugi svetniki. V času župa-novanja Vilija Trofenika je bil namreč uveden princip, da se izvajajo vsa plačila preko občine. Tako se po zagotovilu župana Soka vsa pošta prinese na občino, kjer jo občinske službe odpravijo. Alojz Sok zatrjuje, da ni bilo nič kršenega ali kratenega, postopek pa je enak že leta. Podobno je menda tudi z naročili za pisarniški material, računalnike in podobno. Ob tej priložnosti pa je povedal tudi to, da nekateri svetniki pogosto zahtevajo informacije javnega značaja. Z zbiranjem zahtevanega materiala imajo na občini veliko dela, za fotokopiranje pa velja tudi pravilnik, po katerem zaračunavajo fotokopije. Če gre za znesek, manjši od 10 evrov, kar znaša 140 fotokopij, zadeve ne zaračunavajo. Vili Trofenik informacije zahteva dokaj redno, zato so mu v skladu s pravilnikom z občine že julija poslali račun za 21 evrov, ki pa kljub dvema opominoma še vedno ni plačan, je povedal Alojz Sok.
Viki Ivanuša
Jožef šipoš častni občan
Svetniki so na seji potrdili prejemnike občinskih priznanj za leto 2012. Zlato plaketo so posthumno namenili nedavno preminulemu patru križniškega reda Tonetu Košarju, srebrna plaketa je namenjena Kulturno-turističnemu društvu Miklavž pri Ormožu, bronasta Francu Krnjaku, župniku Jožefu Šipošu pa bodo podelili naziv častni občan.
Ptuj • Klub ptujskih študentov z novim vodstvom
Novi obrazi v študentskem vodstvu
Konec oktobra so ptujski študentje izvolili novo vodstvo. Predsedovanje je prevzel 21-letni študent arhitekture Aleš Meglič, ki je že v dijaških letih aktivno nastopal v dijaški sekciji Kluba ptujskih študentov (KPŠ) in organiziral več dogodkov.
Pred nekaj dnevi so ptujski študentje izvolili novo vodstvo, ki se bo v mandatu 2012/2013 trudilo uresničevati njihove interese na kulturnem, socialnem, izobraževalnem in športnem področju.
Od vodenja KPŠ se je tako poslovil Saša Ljubec, ki je bil v klubu aktiven več let.
Upravni odbor Kluba ptujskih študentov tako od oktobra naprej sestavljajo: predsednik Aleš Meglič, podpredsednik in blagajnik Kristjan Pesek, vodja odbora za kulturo Petra Kosi, vodja odbora za informiranje Jana Dobrijevic, vodja odbora za socialo in izobraževanje Jasmina Kokol, vodja odbora za rekreacijo Tomaž Meznarič ter vodja odbora za področje razpisov in
mednarodnega sodelovanja Aljaž Petek. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Aleš Mesarič, Rene Ferk in Tine Janežic, v disciplinsko komisijo pa Monika Golob, Nuša Ivanuša in Aleksander Vrečar.
Novoizvoljeno vodstvo ptujskih študentov čaka veliko nalog, ki pa jih bodo izpolnjevali s skupnimi močmi. Zgovoren je podatek, da so novoizvoljenemu predsedniku študentje dali soglasno podporo. Protikandidatov Meglič ni imel, glasovanje pa se je končalo z rezultatom 20 za in 0 proti.
Nov predsednik Kluba ptujskih študentov Aleš Meglič je dvaindvajsetletni študent arhitekture, ki je v klubu aktiven že od svojih dijaških let. Med drugim je sodeloval tudi
Foto: arhiv KPS
Novo vodstvo KPŠ: od leve - zadaj: Jure Ivanuša, Nuša Ivanuša, Kristjan Pesek, Petra Kosi, Aleksander Vrečar, Jana Dobrijevic in Aljaž Petek; spredaj Jasmina Kokol, Aleš Meglič, Monika Golob in Tomaž Meznarič
pri projektu Študent dijaku, ki je postal eden pomembnejših v zadnjih letih, vodil pa je tudi letošnji festival Vino ni voda.
„Prioriteta bo seveda izboljšanje slovesa Kluba ptujskih študentov, kar lahko dosežemo preko dodelanih medijskih vsebin ter pametno zastavljenega in strokovno izpeljanega programskega letnega načrta. Prizadeval si bom izboljšati odnose z ostalimi organizacijami v lokalni skupnosti, aktivneje sodelovati v mladinskem mestnem svetu, preko katerega naj bi mladi prenašali svoje ideje in želje v občinski mestni svet. S študentskimi klubi v regiji imamo po aktivnem sodelovanju v preteklem letu odlične odnose. Potencial tako v izmenjavi izkušenj in dobrih praks kot v skupnem nastopanju na trgu in organiziranju projektov je zelo visok in nespametno bi ga bilo zanemariti," je ob izvolitvi dejal novi predsednik KPŠ.
Dženana Kmetec
Ptuj • Festival Vino ni voda je končan
Po festivalu želijo pomagati
Sočasno z martinovanjem se je končal tradicionalni 11. festival Kluba ptujskih študentov Vino ni voda. Ta je letos privabil okrog 4000 ljubiteljev žlahtne kapljice, imel pa je tudi dobrodelno noto.
Organizatorji 11. festivala Vino ni voda so še pred pričet-kom dogajanja napovedovali, da bo šlo za dogodek presežkov. Program so pričeli pred mesecem dni, 12. oktobra, v romanskem palaciju ptujskega gradu. Festival so z nagovori na pot pospremili podžupanja mestne občine Ptuj Helena Neudauer, koordinatorka za Evropsko prestolnico kulture - Maribor 2012 Maja Leber ter ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek. Kot je že na odprtju poudaril Aleš Meglič, vodja projekta Vino ni voda 2012, je letošnji festival izpeljan s finančno pomočjo Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Zato so letos lahko zastavili višje cilje in festival
izpeljali še kakovostneje kot doslej. Finančni vložek je bil sicer večji, cilji festivala pa so ostali nespremenjeni: mladim in mladim po srcu približati kulturo pitja vina in v najstarejšem slovenskem mestu ob pestrih enološko-kulturnih večerih ustvarjati prijetno, jesensko vzdušje.
Dogajanje je bilo razdeljeno na pet koncev tedna, izpeljanih je bilo 19 dogodkov, priredili je bil tudi izlet na Kras na Kmetijo Zidarich. Udeležilo se ga je 30 mladih, ki so spoznavali primorska vina. Načrtovan je bil še en izlet, na kmetijo Pu-klavec, a so ga zaradi slabega vremena odpovedali.
Festival je bil na več prizoriščih. Sočasno z njegovim odpr-
Pokličite jih!
Študentje so se odločili še pred decembrom zavihati rokave -pomagati želijo družinam, ki so jih prizadele novembrske poplave. Ker so bile te v naših krajih izjemno neprizanesljive, so se študentje odločili, da ponudijo roko pomoči tistim, ki to potrebujejo. Ker želijo izbrati res tiste, ki so pomoči najbolj potrebni, prosijo za sodelovanje. Vse, ki bi želeli njihovo pomoč, naprošajo, naj jih o tem obvestijo, v Klubu ptujskih študentov pa bodo nato pripravili udarniško akcijo. Pridni in marljivi delavci bodo prostovoljno po-prijeli za vsa možna dela. Če bo treba, bodo zbirali tudi oblačila, odeje, morda celo pohištvo. Vsekakor hvalevredna ponudba ptujskih študentov!
Foto: Andrej Korpar
Letos je festival Vino ni voda obiskalo 4000 ljubiteljev vin.
tjem so odprli tudi Kolnkišto, ki je pred leti veljala za eno glavnih prizorišč študentskega dogajanja na Ptuju in kjer se je festival Vino ni voda tudi
začel. Tam je bila izpeljana večina koncertov. S festivalskimi dogodki so gostovali še v atriju Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, hotelu Mitra, Starih zaporih,
minoritski kleti, na ptujskem gradu in Slovenskem trgu.
Festival Vino ni voda je omogočil predstavitev vin različnih vinarjev ter mladim približal pridelovanje in kulturo pitja vina. „Zelo smo zadovoljni tako z udeležbo kot z odzivi naših obiskovalcev. Letos je bilo izjemno obiskano že odprtje, kar je bila dobra popotnica za celotno dogajanje," je dejala Jana Dobrijevic, vodja odbora za informiranje KPŠ.
Hkrati so študentje pokazali tudi skrb za socialno problematiko na lokalni ravni in v
ta namen na dobrodelni dražbi vin (prispevalo jih je deset izmed sodelujočih vinarjev) zbrali več kot 400 evrov in jih namenili društvu Ozara na Ptuju. Vodja projekta Aleš Me-glič je ob zaključku festivala povedal: „Veseli nas, da je festival letos dosegel in v nekaterih pogledih celo presegel zastavljene cilje. V prihodnje si želimo še razširiti zavedanje o kulturi pitja vina med študenti in dijaki ter ohranjati kulturno in vsebinsko kakovostno raven festivala."
Dženana Kmetec
Ormož • Gimnazijci začeli dvoletni projekt
Vino - nevarnost in priložnost
Gimnazija Ormož izvaja dvoletni projekt z naslovom Vino - nevarnost in priložnost, saj se zaposleni zavedajo, da je vino v teh vinorodnih krajih kompleksna tema, s katero se je treba soočiti in jo osvetliti z vseh vidikov.
vinske trte, mikroskopiranjem gliv kvasovk, izdelavo anketnega vprašalnika, pripravo martinovih pogrinjkov in jedi. Dijaki so se udeležili treh delavnic, na koncu pa so v zaključnem delu predstavili posamezne delavnice in razglasili rezultate
šolskega literarnega natečaja za najboljšo misel, verz, haiku ali kons o vinu. V preteklem mesecu so dijaki v sklopu pouka slovenskega, angleškega in nemškega jezika ustvarjali na temo vina. Bilo je veliko odličnih krajših misli. Najboljše misli
bodo jasno predstavljali, uporabili pa so jih za poslikave, v delavnici plakatov, kjer so se izdelovali plakati za martinov šotor in okrasitev šole, je povedala Aleksandra Štih, ki s Petrom Lu-knjarjem koordinira projekt.
Viki Ivanuša
„Gimnazija Ormož deluje na območju, kjer strokovne zdravstvene službe beležijo najvišjo stopnjo odvisnosti od alkohola v Sloveniji. Zlasti mladi so temu vplivu zelo izpostavljeni, saj tradicija gojenja vinske trte, vinarstvo in kultura naših krajev vključujejo pogosto srečevanje z vinom, in to ob posebnih priložnostih in v vsakdanjem življenju. Kot vzgojno-izobraže-valna ustanova, ki pomembno oblikuje mlade v našem okolju, menimo, da je nujno delovati
preventivno in zlasti mlade ozaveščati o problemu alkoholizma ter jim privzgajati kulturo uživanja vina. Ob tem pa je pomembno poudariti prednosti ter vrednost vinogradništva in vinarstva za slovenski turizem in njegov potencialni razvoj, zlasti v našem okolju, zato se bomo pri projektnem delu z dijaki trudili za svoj prispevek h krepitvi vloge vinskega turizma," je o namenu projekta povedala ravnateljica mag. Blanka Erhartič.
Zato se je gimnazija letos tudi močneje vključila v martinova-nje z okroglo mizo in prisotnostjo v prireditvenem šotoru, kjer so dijaki s svojimi izdelki in nastopi promovirali šolo. V okviru pouka so si ogledali tudi vinsko klet in laboratorij.
Petek pa so ves dan namenili projektnim delavnicam. Na voljo je bilo 12 delavnic, ki so jih vodili učitelji. Dijaki so se ukvarjali s poezijo, vinom v tuji književnosti, alkoholnim vrenjem, osnovami botanike
Foto: Viki Ivanuša
V pevski delavnici so dijaki spoznavali in prepevali vinske pesmi in napitnice.
Podravje • Ljubljanske mlekarne kupuje Lactalis
„Dobrega mleka nikoli ne bo težko prodati!"
Potem ko so slovenske zadruge skupaj z Mlekodelom, Zadružno zvezo in Deželno banko Slovenije doživele hladen tuš po neuspelem poskusu odkupa večinskega lastniškega deleža Ljubljanskih mlekarn, so le teden dni zatem doživele še en šok: francosko podjetje Lactalis se je namreč (še v času trajanja prevzemne ponudbe zadrug) dogovorilo za prevzem kar 50,3-odstotnega deleža mlekarne.
Foto: SM
Kakšna bo usoda Ljubljanskih mlekarn, še vedno ni povsem jasno, saj francoski Lactalis uradno še ni lastnik večinskega imetja.
Za posel, ki ga sicer še mora odobriti varuh konkurence, so se Francozi dogovorili z NFD Holdingom, Factor banko, skladom KD Delniški Dohodkovni, KD Banko in Savo.
Še pred potekom prevzemne ponudbe zadrug, ki so večinskim lastnikom Ljubljanskih mlekarn ponujale 6,5 evra po delnici (pridobile so 194.713 delnic oz. 4,44 odstotka vseh in svoj lastniški delež v družbi povečale na 36,41 odstotka), predvsem pa po neuspelem prevzemu je bilo slišati veliko namigovanj o tem, da naj bi v ozadju stal še en, tuji kupec; špekuliralo se je zlasti okoli vlagatelja iz Italije. Direktorji zadrug so sicer tovrstne govorice načeloma negirali oziroma jih označevali kot taktiziranje, s katerim naj bi večinski lastniki poskušali doseči višjo ceno delnice. Nejevera direktorjev zadrug je temeljila na njihovem razmišljanju, da naj bi se katerikoli že tuji kupec gotovo kaj pogovarjal tudi z njimi, glede na to, da imajo v rokah dobro tretjino lastništva. A se je izkazalo prav nasprotno: dejansko je bil v igri tuji kupec, ki za nakup delnic očitno ponuja vsaj nekaj več kot domače zadruge. Vodstvo Lactalisa sicer ponujene cene za delnico v javnosti noče razkriti, pravi le, da je višja od tiste, ki so jo ponujale zadruge.
Novica je - pričakovano -razburila slovenske zadružnike in tudi samega kmetijskega ministra Franca Bogoviča, ki je dogajanje komentiral
„Očitno imamo na Ptuju res prave 'prijatelje'. Posadili smo 25 dreves (stare sorte) in s tem začeli obnavljati grajski sadovnjak. Nekoga početje no-
tako: „O tujih investicijah pri nas so različne izkušnje. Postopek za prevzem Ljubljanskih mlekarn za francosko skupino Lactalis ni zaključen, a zavedam se, da je lahko to za celotno slovensko kmetijstvo, ne samo za mlekarstvo, ena usodnih stvari!"
Še bolj užaljeno so reagirali v Mlekodelu, ki so napovedani prevzem označili celo kot zahrbtno dejanje: „Njegov namen je neprijazen prevzem, ki bo imel zelo negativne posledice za slovensko prirejo in predelavo mleka ter celotno kmetijstvo." Sicer pa je vodstvo Mlekodela še napovedalo, da si bodo še naprej prizadevali povečati delež v mlekarni: „Naredili bomo vse v interesu slovenskega pridelovalca mleka in ohranitve govedoreje kot najpomembnejše panoge
voustanovljenega društva res moti. Hudobija je očitno slovenska vrednota," je v ponedeljek zjutraj zgroženo ugotavljal direktor Pokrajinskega muze-
slovenskega kmetijstva, da se zagotovi dolgoročna oskrba potrošnikov s kakovostnim domačim mlekom.« Ob tem so v Mlekodelu prepričani, da so pogovori o nakupu večinskega deleža z lastniki, ki so v ponedeljek sklenili dogovor o prodaji deležev francoskemu podjetju Lactalis, potekali že v času prevzemne ponudbe, ki so jo za Ljubljanske mlekarne javno objavile zadruge in banka. Prepričani so tudi, da je bil omogočen vpogled v poslovanje podjetja v času prevzemne ponudbe, saj težko verjamejo, da bi tuji kupec kupil podjetje brez opravljenega skrbnega pregleda družbe. Presenečeni so, da kupec ni vzpostavil stika z največjim posameznim lastnikom in dobaviteljem večine mleka, kar je po mnenju Mlekodela povsem neobičaj-
ja Ptuj-Ormož Aleš Arih. Kot kaže, so se nepridipravi nad tablo izživljali ob koncu tedna. V soboto dopoldan, ko so posadili drevesnice, je bilo namreč še vse na svojem mestu.
Čeprav so zaposleni v muzeju ves dopoldan iskali izginulo tablo, upajoč, da so se je vanda-li lotili in jo na koncu odvrgli v bližini muzeja, je žal niso našli.
Kaj bodo počeli z ukradeno tablo, ni jasno, je pa zato žalostno, da se hvalevreden projekt začne s takšno popotnico. Sadna drevesa, ki so jih posadili, so k sreči ostala nedotaknjena. Le upamo lahko, da bo tako tudi ostalo.
Dženana Kmetec
k (!
no za prevzeme evropskih multinacionalk.
Težko si tudi predstavljajo dobro sodelovanje z novim lastnikom v prihodnje, če se prevzemnik ni pripravljen prej pogovoriti z največjim lastnikom in večinskim dobaviteljem mleka o svojih namerah in ciljih, ki jih ima s prevzeto družbo.
Zadruge čakajo na razplet
Prejšnji teden pa so se v Ljubljani srečali direktorji zadrug, ki so v neuspešni skupni prevzemni ponudbi poskušali odkupiti večinski delež Ljubljanskih mlekarn. Med njimi je bil tudi direktor ptujske Mlekarske zadruge Drago Zupanič, ki je največja posamična dobaviteljica mleka Ljubljanskim mlekarnam (letno ga dobavijo dobrih 19 milijonov litrov, kar je skoraj 15 odstotkov celotne letne kapacitete mlekarne).
Zupanič je sicer že takoj po neuspelem poskusu odkupa večinskega deleža povedal, da je bila ena od generalnih napak zadrug v tem, da - razen same želje po odkupu in prevzemne ponudbe - sploh niso izdelale oziroma pripravile programskega načrta in poslovne vizije razvoja in poslovanja Ljubljanskih mlekarn. Po sestanku z ostalimi zadružniki pa je Zupanič povedal, da so se vsi strinjali, da prevzem ni bil uspešen in da dodatni štirje odstotki delnic mlekarne zadrugam ne prinašajo prav nič: „Sicer smo sklenili, da zaenkrat počakamo in vidimo, ali bo prevzemna ponudba Lactalisa, ki naj bi ponujal za delnico 8,5 evra, uspela ali ne. Potem se bomo odločali, kako
naprej. Moje mnenje pa je, da nam je 'vlak odpeljal'. Zadruge nimamo toliko denarja, da bi lahko konkurirale tako velikemu poslovnemu gigantu, kot je Lactalis, ki mu naložba v Ljubljanske mlekarne ne pomeni kakšne finančne obremenitve. Na sestanku sem tudi kritično ocenil najprej naše predolgo dogovarjanje, odstop nekaterih zadrug od nakupa, nato pa še zmanjšanje deležev nekaterih zadrug. Vse to je povzročilo, da smo pristali pri ponudbi 6,5 evra na delnico, ker več nismo bili sposobni zbrati."
Kako se bodo zadružniki odločali, če Lactalisu dejansko uspe prevzem Ljubljanskih mlekarn, Zupanič ni vedel napovedati: „Gotovo bodo po tem, ko bo situacija jasna, stekli pogovori, kako naprej. Po mojem mnenju bi bilo najslabše, če bi zadruge svoj delež, ki ga zdaj imajo, prodale, vendar se tudi to lahko zgodi, sploh če bo Lactalis ponudil dobro odkupno ceno. Zadruge se namreč lahko odločajo samostojno, razen v primeru, če bi zdaj sklenile kakšno zavezujočo medsebojno pogodbo oziroma sporazum, da se delež proda v paketu, sicer pa ne. A še tu se spet odpira vprašanje, ali bodo oziroma bi zadruge takšen sporazum podpisale."
Po prepričanju Zupaniča se do konca leta ne bo zgodilo nič glede zadružnega lastništva v Ljubljanskih mlekarnah, največ, kar je možno pričakovati, je še en sestanek zadružnikov po tem, ko bo (ali ne bo) Lactalis tudi uradno postal večinski lastnik mlekarn: „Takrat se bo pa treba dogovoriti, kaj bomo. Osebno sicer v tem primeru pričakujem, da bo Lactalis v primeru uspešnega
0
■dE
prevzema zadrugam ponudil odkup deleža. Po opisanem scenariju pa se gotovo ne obeta nič lepega v prihodnje ostalima mlekarnama, o tem sem prepričan. Konkurenca je in bo opravila svoje. Dejstvo je, da tudi Ljubljanske mlekarne tako kot doslej ne bodo mogle več poslovati, stroški so preveliki, potrebna bo reorganizacije celotnega podjetja, njihov tržni delež se zmanjšuje. Zadnje mesece imajo tudi velike težave z izplačevanjem prevzetega mleka, tako da veliko zamude rešujemo za naše člane z najemom revolving kreditov. To je resna težava in v nedogled tako ne bi šlo."
Sicer pa Zupanič še dodaja, da dobrega mleka nikoli ne bo težko prodati: „Prav je tudi, da se odkupne cene mleka izenačijo z evropskim povprečjem, ne pa da pri nas vedno zaostajajo. Naša zadruga je znana po zelo kakovostnem mleku, delež prodaje v Italijo zvišujemo, kmalu bo v EU tudi Hrvaška, kjer je povpraševanje po našem mleku tudi zelo veliko in vodimo intenzivne pogovore s tamkajšnjimi mlekarnami. Glede same prodaje zelo kakovostnega mleka ne vidim razloga za strah pred prihodnostjo. Seveda smo naklonjeni in podpiramo obstoj Ljubljanskih mlekarn, vendar le do neke meje - dokler svojim članom s tem ne škodujemo!
Ptujska Mlekarska zadruga je sicer ena redkih, ki je tudi letos zvišala kvoto odkupljenega mleka; do konca leta tako načrtujejo odkupiti in prodati za okoli tri odstotke več mleka kot lani. Na ravni države je odkup mleka upadel v primerjavi z lanskim letom, prav tako tudi v večini članic EU.
SM
Ptuj • Ukradli tablo iz sadovnjaka
Vandalizem ali kaj drugega?
Šele v soboto prejšnji teden so na grajskem griču člani novoustanovljenega Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož uredili nov sadovnjak, že čez vikend pa so se ga lotili nepridipravi. Uničili so okvir, v katerem je bila tabla, ki je označevala, da gre za sadovnjak, narejen po načrtu iz leta 1812, tablo pa ukradli.
Foto: arhiv muzeja
V soboto je še stala tabla, v ponedeljek pa je že ni bilo več.
Velika Nedelja • Nova knjiga Igorja Plohla
Ne domišljaj si!
Igor Plohl, ki je odraščal v Vičancih pri Veliki Nedelji, je nekdanjim sokrajanom predstavil svojo novo knjigo Ne domišljaj si! Knjiga je izšla konec marca pri založbi Pivec in Zvezi paraplegikov Slovenije. Z avtorjem se je pogovarjala Lea Majcen, predstavitev knjige pa je glasbeno popestril Tadej Vesenjak.
Foto: Viki Ivanuša
Igor Plohl je napisal novo knjigo Ne domišljaj si!, v kateri opisuje svoje življenje po nesreči, v kateri je postal paraplegik.
Igor Plohl je osnovno šolo obiskoval pri Veliki Nedelji. Leta 2003 je diplomiral in postal profesor geografije in sociologije. Njegova življenjska pot se je dramatično spremenila junija 2008, ko je pri prekrivanju strehe po neurju pri starših padel z lestve in je postal paraplegik. Knjigo je napisal zato, ker je želel z njo opozoriti na težave, ki jih imajo v vsakdanjem življenju paraplegiki in invalidi. Ljudje se tega po navadi ne zavedajo. Težave invalidov so predvsem v vsakdanjem boju z arhitektonskimi ovirami. Problem so tudi invalidska parkirišča,
Ivan Potrč, slovenski pisatelj, dramatik in urednik se je rodil 1. januarja 1913 v Štukih pri Ptuju. Na prvi dan novega leta bo tako 100. obletnica njegovega rojstva, ki jo bodo primerno obeležili tudi v ptujski knjižnici, ki je po tem velikem pisatelju leta 1993 dobila ime.
V sklopu dogodkov, ki bodo potekali ob jubileju, so v četrtek v prostorih Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju predstavili Potrčevo delo, ki nosi naslov Prepovedano življenje.
Knjiga je izšla pri založbi Litera, spremno besedo je pri-
saj precej invalidov, ki uporabljajo voziček, lahko tudi vozi avto, vendar so običajna parkirna mesta za njih preozka. Na levi strani avtomobila namreč invalidi potrebujejo dovolj prostora, da se lahko spravijo v avto in iz njega. „Težave so vezane tudi na objektivne finančne zmožnosti posameznika. Ko se zgodi takšna nesreča in pristaneš na invalidskem vozičku, je najprej treba prilagoditi življenjsko okolje. To zahteva veliko sredstev, država pa pri tem nudi malo ali nič. Podobno je tudi pri drugi invalidski opremi. Športni voziček mi omogoča normalno
spevala dr. Jožica Čeh Steger, uredil pa jo je Robert Titan Felix. Ravno ta dva akterja, ki sta bila za izid knjige izjemno pomembna, sta jo predstavila tudi ptujski publiki.
Še pred tem pa je spregovoril direktor ptujske knjižnice mag. Matjaž Neudauer, ki je spomnil, da so pred petimi leti v knjižnici uredili Potrčevo osebno knjižno zapuščino in ob tem razstavo fotografij. Pomemben del Potrčeve osebne knjižnice, ki jo je v tem letu podaril njegov sin Matjaž, pa bo predstavljen tudi 5. januar-
gibanje, vendar mi je zanj zavarovalnica krila le dobro tretjino sredstev, razliko pa sem moral doplačati sam," pove Igor Plohl.
Na začetku knjige popisuje, kako je prišlo do nesreče, potem pa vse, kar je usodnemu trenutku sledilo - okrevanje v mariborski bolnišnici, rehabilitacijo v centru Soča, vrnitev v mariborsko bolnišnico na drugo operacijo. Poškodba je bila namreč tako huda, da so se zdravniki odločili, da je treba hrbtenico fiksirati še s sprednje strani. Operaciji je ponovno sledila rehabilitacija. Drugi del knjige pa je napisan
bolj optimistično, saj se zgodba začne razpletati na bolje. Avtor opisuje, kako je opravil poklicno in zaposlitveno rehabilitacijo, ki sta vodili do zaposlitve, dobrodelne prireditve in kako je prišel do novega avtomobila.
Igor Plohl danes kljub temu, da za gibanje potrebuje invalidski voziček, lahko živi samostojno in neodvisno. Prav
boj za samostojnost in neodvisnost je osrednja nit njegove knjige, s katero želi drugim invalidom in tudi vsem drugim dati upanje za boj z njihovimi življenjskimi težavami. „Življenje je vrednota in prepričan sem, da se ga splača živeti, čeprav je to včasih zelo težko. Najtežji je bil zame tisti trenutek, ko mi je kirurg po operaciji povedal, da ne bom
ja prihodnje leto, ko bo slovesnost, namenjena obletnici Potrčevega rojstva. „V decembru 2013 pa načrtujemo razstavo priznanj, diplom in medalj, ki jih je za svoje delo prejel Ivan Potrč. Projekt, s katerim obeležujemo stoletnico pisateljevega rojstva in dvajsetletnico poimenovanja knjižnice po njem, vodi Božena Kmetec Fridl," je pojasnil Neudauer.
Knjigo Prepovedano življenje, v kateri je zbrana Potrčeva predvojna proza, ki se dotika tegob malega človeka na različnih področjih, sta predstavila dr. Jožica Čeh Steger, ki je napisala spremno študijo h knjigi, in urednik Robert Titan Felix. Med izbranim gradivom so tudi odlomki, ki so prvič izdani v knjižni obliki, izbor pa zaokrožajo osebno naravnane zgodbe in tako imenovane Kitajske novele.
»Ivan Potrč je pogosto za-
več hodil. Nikoli ne bom pozabil, kako sem ležal v postelji in gledal proti Pohorju. Kot učitelj geografije sem prej veliko potoval, bil sem ves čas na nogah in v gibanju. V delčku trenutka mi je bilo to odvzeto, zato sem se zelo težko sprijaznil s tem. V začetku sem zavračal domače in prijatelje, kasneje pa sem s pomočjo domačih in prijateljev znova zaživel in poskušal najti nov smisel v življenju," neposredno in iskreno, kot je njegova knjiga, pove Igor Plohl. Zelo je srečen, da kljub invalidnosti lahko opravlja svoj poklic. Zaposlen je v bolnišnični šoli pediatrične klinike kliničnega centra v Mariboru. Dela z bolnimi otroki, ki so dolgotrajno odsotni iz šole zaradi bivanja v bolnišnici. Doslej je izdal že slikanico Lev Rogi, ki je namenjena osveščanju otrok o invalidnosti, pred izidom pa je nova slikanica Lev Rogi slikar, ki jo bo poklonil invalidom, ki slikajo z nogami in usti.
Viki Ivanuša
trjeval, da je lahko pisal samo tisto, kar ga je osebno prizadelo in dušilo, da je slednjič moralo izbruhniti iz njega. Takšnih dogodkov v njegovem življenju vsekakor ni malo, če pomislimo, da se je rodil še za časa Avstro-Ogrske, preživel staro in novo Jugoslavijo ter dočakal prva leta slovenske države,« je v spremni študiji zapisala dr. Jožica Čeh Steger, ki ugotavlja, da je bil Potrč najbolj povezan s Ptujskim poljem, Halozami in Slovenskimi goricami, a je že pred vojno posegel tudi po temah iz mestnega življenja.
Odlomke iz knjige je na tokratni predstavitvi prebirala Jana Skaza, za glasbeni del pa so bili zadolženi violinisti iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla pod mentorstvom prof. Ane Trnjar.
Dženana Kmetec
Ptuj • Predstavitev Potrčeve knjige
Prepovedano življenje Ivana Potrča
Leto 2013 bo za ptujsko knjižnico izjemno pomembno, saj bodo obeležili 100. obletnico rojstva pisatelja in dramatika Ivana Potrča, po katerem knjižnica že 20 let nosi ime. Dogodki v počastitev obema jubilejema pa so se pričeli že minuli teden.
Knjigo sta predstavila dr. Jožica Ceh Steger, ki je napisala spremno študijo, in urednik Robert Titan Felix.
Foto: DK
Ormož • Prostore starega vrtca bodo obnovili
Stari vrtec bo rešitev za težave knjižnice
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je objavilo razpis za dodelitev nepovratnih sredstev lokalnim skupnostim za sofinanciranje energetske sanacije obstoječih stavb. Občina Ormož je v tem razpisu videla priložnost za sanacijo prostorov starega vrtca na Žigrovi ulici 6 b, ki je od lani prazen in neizkoriščen.
Knjižnica Franca Ksavra Me-ška Ormož ima namreč velike težave zaradi neustreznosti sedanjih prostorov. Po eni strani so premajhni, po drugi pa tudi povsem neprimerni, saj grad ni bil grajen za tolikšno težo, kot jo predstavljajo knjige. Razmišljali so tudi o drugih rešitvah, a se je vrtec izkazal za odlično rešitev za prostorsko stisko, v kateri je knjižnica, je povedala mag. Karmen Štumberger, vodja oddelka za gospodarstvo Občine Ormož. V javnosti so krožila tudi ugibanja, ali bodo novi prostori knjižnice v praznih prostorih blagovnice Tima. Vendar je ta možnost odpadla, saj objekt ni naprodaj, za najem pa Občina ni bila zainteresirana, ker je
možnost najema dolgoročno finančno neugodna.
Zato načrtujejo energetsko sanirati objekt starega vrtca. Tako se bo zmanjšala poraba sredstev za ogrevanje in električno energijo, hkrati pa se bo uredila in preuredila tudi notranjost in okolica objekta v lasti Občine. Kot je povedala mag. Štumber-ger, se načrtuje toplotna izolacija sten in stropov objekta, zamenjava stavbnega pohištva, namestili bodo termostatske ventile, uvedel se bo energetski monitoring, obnovile se bodo strojne elektroinštalacije, sanitarije, podi, stene, stropi, zamenjala se bosta napušč in streha. Uredila se bo tudi hidroizolacija in drenaža objekta.
Foto: Viki Ivanuša
Na občini načrtujejo, da bi bila čez dve leti knjižnica že v prostorih starega vrtca.
S preselitvijo se bo bistveno povečala kvadratura knjižničnih prostorov, ki sedaj obsegajo okoli 500 kvadratnih metrov, na novi lokaciji pa bo za knjižnico na voljo kar 743 kvadratov. Pomembno pa je tudi to, da bo prostor brez težav dostopen tudi invalidom, mamicam z vozički in starejšim ljudem.
Celotna vrednost investicije je 417.176 evrov, nepovratna sredstva kohezijskega sklada bi znašala 150.577 in državnega proračuna 28.337 evrov. Vire za financiranje pa zagotavljajo tudi tri občine - Občina Ormož 169.598, Občina Središče ob Dravi 29.673 in Občina Sveti Tomaž 28.989 evrov.
Prijava je bila oddana, in če bo sklep pozitiven, nameravajo dela začeti že v začetku prihodnjega leta, takoj ko bodo razmere to omogočale. Projekt mora biti končan do 15. septembra 2014. Zagotoviti bo treba le še notranjo opremo, ki jo bodo prenesli iz gradu, če pa bo še kaj potrebno, bodo to poskušali zagotoviti iz proračunov treh občin.
Viki Ivanuša
Leskovec • Proslavili jubilej šole
Sto let ,,učilne zidane''
Šolska stavba v Zgornjem Leskovcu je letos praznovala 100 let obstoja. 5. novembra 1912 so namreč v Zgornjem Leskovcu zgradili stavbo, namenjeno šolanju otrok. Danes, po 100 letih, stavba še vedno služi prvotnemu namenu; ne samo to, vedno bolj postaja tudi kraj za zbiranje krajanov, obeležitev pomembnih dogodkov, sprejem znanih krajanov...
Ko beseda nanese na šolstvo, smo Leskovčani ponosni, saj se ponašamo z dolgo tradicijo šolstva in šolske stavbe. Šolska stavba, temeljito prenovljena in dograjena pred skoraj 10 leti, je letos upihnila že 100. svečko na rojstnodnevni torti. Stavba, zgrajena leta 1912, še danes predstavlja ponos kraja ter lepe in prijetne spomine mnogih učencev in zaposlenih v tem času. Skozi čas je šolska stavba postala stavba z dušo, kraj veselih nasmeškov, prijaznih besed in prvih simpatij ter nemi spremljevalec zgodovine. Res je, stavba je preživela več vojn, držav in družbenih
ureditev; danes se ponosno Učenci in zaposleni OŠ Leskovec
Prenova kuhinje za vsakogar
S preprostimi mojstrskimi opravili do novega in svežega videza vaše kuhinje
Če si v svojem domu zaželite sprememb, vam zato še ni treba zamenjati pohištva. Zakaj si ne bi z nekaj preprostimi posegi preuredili kuhinje in tako vnesli svežino v svoj dom? S trgovinami s t. i. ho-bi programom je izdelava in predelava pohištva postala preprosta in dostopna vsakomur.
Zamenjajte ročaje
Že s preprosto menjavo ročajev lahko kuhinji pričarate svež in sodoben videz. Izbira ročajev je danes velika, pozorni morate biti le na obstoječe izvrtine v vratcih. Za pravo velikost vzemite s seboj v trgovino stari ročaj, sicer se lahko zgodi, da se luknje v omari in med ročaji ne bodo prilegale.
Z menjavo front do nove kuhinje
Še večjo spremembo lahko ustvarite z menjavo kuhinjskih front,
vaša kuhinja bo tako dobila povsem drugačen videz. Z merami obstoječih front se oglasite v trgovini s hobi programom in tam vam bodo izdelali nove. Izbor dekorjev je izjemno pester; izberete lahko živahno, svežo barvo ali morda bolj umirjene lesne dekorje. V fronte vam bodo izdelali tudi izvrtine za spone in ročaje ter vam tako prihranili dodatno vrtanje. Priporočamo, da hkrati zamenjate tudi spone in morda izberete takšne s posebnim blažilnikom za mehko zapiranje ali morda celo odpiranje na dotik, brez ročajev.
Zamenjajte pult
Dotrajan kuhinjski pult zamenjaj-
te z novim. Sodobni pulti z zaobljenimi robovi so bolj vzdržljivi in odporni proti udarcem in poškodbam. V trgovini s hobi delavnico vam bodo v pult naredili tudi izrez za kuhinjsko korito in kuhalno ploščo.
Stenske obloge namesto ploščic
Namesto keramičnih ploščic lahko nad kuhinjski pult namestite stensko oblogo v enakem dekorju, kot je pult. Tako boste ustvarili sodoben in homogen videz. Stenske obloge so preproste za vzdrževanje in odporne proti toploti ter umazaniji.
Dodatne police za več prostora
Če vam v kuhinjskih omarah primanjkuje prostora, si omislite dodatne police. Namestite jih lahko v obstoječe omare ali prosto na steno. V hobi delavnici vam jih bodo odrezali natančno na želene mere, za zaščito robov pa vam jih bodo
tudi zarobili z robnim trakom. Če boste police nameščali na rob kuhinjskih elementov, priporočamo, da vam v delavnici zaoblijo robove.
Kam po material?
Vse potrebno za izdelavo ali obnovo kuhinje in drugega pohištva dobite v trgovinah s specializirano ponudbo za profesionalne in ljubiteljske mizarje. Slovenijales trgovina, ki že več desetletij deluje na našem trgu, poleg lesnih materialov, pohištvenega okovja, dodatkov, orodja in drugih izdelkov ponuja tudi mizarske storitve. V profesionalno opremljenih delavnicah opravljajo vse vrste mizarskih storitev: razrez po meri, robljenje, izdelava izvrtin, okro-glin, izrezi za korito itn. Storitve so hitre in kakovostne, tako da je treba dan ali dva počakati le ob večjih naročilih, če potrebujete le nekaj polic ali pult, pa jih boste lahko odnesli domov takoj. Več na
www.slovenijales-trgovina.si
Bodi sam svoj mojster!
BBY
Poslovalnice:
Hoče, Miklavška cesta 55, tel.: 02 618 13 31 Murska Sobota, Markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 Celje, Medlog 18, tel.: 03 425 68 70 Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel.: 01 513 32 50 Ljubljana Črnuče, Brnčičeva 45, tel.: 0156135 66
www.slovenijales-trgovina.si
:orjev iveralov in pultov šč, robljenje in ostale e
je, dodatki, orodje
dviguje v središču kraja in nam pripoveduje zgodbo, vsakemu svojo. K sodobnemu, a vseeno pristnemu podeželskemu videzu so pripomogle manjše in večje prenove in dograditve, največji leta 2002, ko je stavba dobila svojo sestro - telovadnico, in leta 2004, to je leto temeljite prenove leskovške šole.
V ponedeljek, 5. novembra 2012, si v šolski stavbi lahko kar začutil utrip prejšnjih 100 let. Bivši učenci in zaposleni, krajani, predstavniki trenutne lokalne in državne oblasti, sedanji učenci in zaposleni - okrog 300 se jih je zbralo v šolski telovadnici - vsak je z lastnimi mislimi, pogovori ter spomini pripomogel k praznovanju velikega, častitljivega jubileja.
Slovesnost se je pričela že s stiskom rok med bivšimi sošolci, sodelavci ali krajani ob prihodu. Spominski obesek v obliki šolske stavbe bo obiskovalcem še dolgo obujal
spomine na svečano prireditev. Kulturni program s pridihom dogajanja v učilnici pred skoraj 100 leti je pri vseh prisotnih vzbudil prijetne spomine na resnost šolanja nekoč. Marsikomu se je stožilo po tistih težkih, a vseeno veselih časih brez materialnih dobrin, polnih otroške igre in pristnih pogovorov ter srečanj. Voditelja prireditve, Monika in Aljaž, sta radovednost potešila s kratkimi intervjuji z nekaterimi prisotnimi. Bolj vizualne obiskovalce pa je navdušil ogled prenovljene šole z razstavo, ki je spomnila na mejnike v prejšnjih 100 letih. Tudi ob jubileju izdani zbornik bo v sliki in besedi pričaral topel in prijeten utrip prvih sto let šolske stavbe v Leskovcu in bo hkrati primeren in uporaben vir informacij našim zanamcem.
Pa nasvidenje ob praznovanju 200-letnice šolske stavbe v Leskovcu. Vabljeni!
Iztok Roškar
Foto: arhiv OS Leskovec
Tednikova knjigarnica
Kako se vrtijo ure
Tak je naslov knjižne imenitnice, ki je to leto izšla v založništvu Mladinska knjiga v zbirki Sončnica, in tako se glasi pesem slovenskega klasika Kajetana Koviča, čigar izbrana besedila za mlade bralce zajema skrbno pripravljena in urejena novost:
Ure so velike igrače. Imajo kazalce in druge reči in se vrtijo čisto drugače, kakor se nam velikim zdi.
Včeraj in jutri in letos in lani — Jurij vrti koledar vrtiljak, jutri je lani in včeraj bo sreda, kdor ne verjame, ta je norlak.
Vsi torki in petki od letos in lani ležijo v zaboju kot druge reči in s čudežnih ur in iz čudežnih dnevov se Juriju vsak dan nedelja smeji.
Mislim na svojega modrega sina, zmeraj bolj všeč mi je ta koledar: tole pesem sem jutri napisal, včeraj pa zanjo dobim honorar.
Kot vidite, cenjeni bralci, je dobra, prava pesem za mlade bralce odlična tudi »ta velikim«. Kaj vse je upesnil, povedal pesnik ob na videz preprostih verzih! Pravzaprav bi lahko bila ta pesem Kajetana Koviča odlično vodilo za današnji čas, več humorja in zdrave distance, pa če je denar ali ga ni, po najmlajših in njihovem dojemanju, občutenju časa bi se bilo dobro kanček bolj ravnati. Ali, kot je rekel pesnik in je urednik Andrej Ilc te besede izpostavil na zadnji platnici: » Moje knjige za otroke niso nujno zgolj otroške, ampak so, v prispodobi rečeno, namenjene bralcem od tretjega do devetdesetega leta. Vsak bralec bere knjigo drugače in najde v njej tisto, kar jesposoben in voljan sprejeti.«
Knjiga z ilustracijami ene najpriljubljenejših in najbolj nagrajevanih slovenskih avtoric knjižnih podob Jelke Reichman šteje čez 260 strani in prinaša naslednji izbor Kovičevih del za otroke: Zlata ladja, Moj prijatelj Piki Jakob, Maček Muri, Pajacek in punčka, Zgodnje zgodbe, Pogovori z mačko Moniko.
Knjiga se zaključuje z odličnima poznavalcema književnosti za otroke: dr. Igor Saksida je svoj prispevek naslovil Igrivo pesniško popotovanje (Kovičeva poezija za otroke), str. 239, dr. Marjana Kobe pa Na meji med resničnostjo in domišljijo (Kovičeva proza za otroke), str. 247. Pred kazalom knjigo zaključuje Bibliografija mladinskih knjižnih izdaj Kajetana Koviča, ki jo je pripravila Katja Kemperle.
Ko se vrtijo ure je knjiga, ki naj najde pot v sleherno družino, tako za vedrost in veselje pa za dobre želje.
_Liljana Klemenčič
Tenis
V	Marbelli postavljeni novi mejniki
Stran 12
Plavanje
V	Kranju štiri zmage Lore Grobelšek
Stran 12
Kikboks
13 kolajn za Ptujčane, dve za Ormožane
Stran 13
Gimnastika
Na DP velik uspeh ptujske gimnastike
Stran 13
Atletika
Trenerju Ivančiču srebrna plaketa AZS
Stran 15
NK Stojnci
S čolnom po opremo za igranje tekem
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga
Pred Kidričani nov izziv: Koper
Slovenska reprezentanca je med tednom v Skopju odigrala prijateljsko srečanje z Makedonijo (2:3 za Makedonce, za Slovenijo je oba zadetka dosegel Nejc Pečnik), zato pa so se lahko slovenski prvoligaši v miru pripravljali za sobotne in nedeljske obračune 19. kroga.
Nogometaše Aluminija čaka v nedeljo nova težka preizkušnja, saj na domačem igrišču v Kidričevem gostijo ekipo Kopra. Ta trenutno zaseda 3. mesto, v zadnjih krogih pa je celo najuspešnejša ekipa prvenstva, saj je zabeležila štiri zaporedne zmage (Gorica, Mura 05, Olimpija, Celje). Povsem drugače je pri Kidričanih, ki so bili v istem obdobju štirikrat poraženi (Gorica, Olimpija, Celje, Maribor), vmes so slavili le na pokalni tekmi v Gorici. Kljub temu pa je bilo v zadnji tekmi v Ljudskem vrtu opaziti napredek v igri Aluminija, posebno v drugem polčasu. »To je res lahko naše vodilo pred tekmo s Koprčani, vendar moramo nivo igre na visokem nivoju držati enakomerno vseh
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Murko, eden najboljših igralcev Aluminija v dosedanjem poteku sezone
1. SNL, 19. krog: Aluminij - Koper,
nedelja, 18. 11., ob 14.00 v Kidričevem
90 minut. Prevečkrat se nam namreč dogajajo padci, ki jih tekmeci ponavadi izkoristijo in si priigrajo prednost, nam pa nato preostane lovljenje rezultata, ki je najtežje,« je povedal Tomaž Murko, ki je bil v Mariboru znova eden izmed najboljših igralcev svoje ekipe.
Tudi strateg Bojan Flis se zaveda težavnosti situacije, a je kljub temu optimist: »Proti Ma-
riboru je bila motivacija na najvišjem nivoju, zato so nekateri igralci igrali na meji svojih sposobnosti. Od napornega ritma tekem so nekateri že pošteno utrujeni, zato je tale teden brez obveznosti igranja tekem prišel še kako prav. Nekoliko so naše vrste razredčile tudi poškodbe, saj sta Medved in Vraničar za ta del že izgubljena. Kljub temu si želimo, da bi do
premora osvojili še nekaj točk, tudi proti Kopru bo tako.«
Aluminij in Koper sta v tem prvenstvu odigrala že dve srečanji: v 1. krogu so v Kidričevem slavili Koprčani z rezultatom 0:3 (Pučko, Guberac, Bubalo), na Bonifiki pa je bilo v 10. krogu 0:0. Je tokrat na vrsti zmaga Aluminija?
JM
Športno plezanje • Svetovni pokal v težavnosti
Mina bo v Kranju branila 1. mesto
V	sredo je bila v prostorih PZS v Ljubljani novinarska konferenca, na kateri so predstavili vse podrobnosti v zvezi z zaključnim dejanjem sezone svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, ki bo konec tedna, 17. in 18. novembra, potekalo v Kranju.
V	dvorani Zlato polje, kjer bo skupno nastopilo 92 tekmovalcev (40 deklet, 52 fantov), bomo imeli Slovenci v ognju 13 želez, najbolj vroče pa je zagotovo Mina Markovič. Ta brani lanskoletni naziv najboljše v skupnem seštevku svetovnega pokala, tudi letos je pred zadnjo tekmo v najboljšem položaju, saj ima 33 točk prednosti pred najbližjo zasledovalko Jain Kim iz Koreje. Tista, ki bo boljša na zadnji tekmi, bo zmagala tudi v skupnem seštevku, saj se najslabši rezultat sezone pri vsaki briše.
Mina Markovič: »Priprave
Program:
sobota, 17. november:
9.00 kvalifikacije moški 14.00 kvalifikacije ženske 20.00 polfinale nedelja, 18. november:
15.45 finale
Spletna stran tekmovanja: www.worldcupkranj.com/
Slovenski plezalci so pred nastopom v Kranju odlično razpoloženi.
pred tekmo v Kranju so zelo dobro uspele. Zadovoljna sem tudi s celo sezono. Nekaj dni pred tekmo bo namenjenih za lažje plezanje in ohranitev dobrega občutka. Mislim, da
lahko zelo optimistično pričakujem to tekmo in odplezam v Kranju zelo dobro. Šla bom na polno, nobenega taktiziranja ne bo. Vsako smer bom plezala s svojim maksimumom, vložila
Rokomet • Pokal Slovenije
V	polfinalu s Svisem -modri zadovoljni z žrebom
V	torek je v prostorih RZS potekal žreb četrtfinala slovenskega pokala. Med četrtfinalisti so tudi ptujski rokometaši, letošnje največje presenečenje Pokala, obenem pa med preostalo osmerico edina ekipa, ki ne nastopa v 1. ligi. Ples kroglic je Dravi namenil moštvo SVIŠ Pekarna Grosuplje, ki je bila dolga leta član 1. B-lige, letos pa so se Dolenjci uvrstili v najmočnejše rokometno tekmovanje pri nas. Za Ptujčane je srečanje s prvoligašem nagrada za prikazano do sedaj, ptujsko rokometno občinstvo, ki se počasi, a vztrajno vrača v dvorane, pa bo imelo po daljšem času možnost spremljati igro člana elitne lige. Na srečanju, ki bo v sredo, 12. decembra, odigrano v najstarejšem slovenskem mestu, je jasno, komu pripada vloga favoritov, toda tako je bilo letos že nekajkrat ...
Kljub temu da si je večina Ptujčanov želela katero izmed ekip t. i. velike četvorke slovenskega rokometa, pa je strateg Drave Tomi Matjašič z
Pari četrtfinala pokala Slovenije za moSke:
Drava Ptuj - SVIŠ Pekarna Grosuplje
Cimos Koper - Maribor Branik
Celje Pivovarna Laško - Istrabenz Plini Izola
Trimo Trebnje - Gorenje Velenje
Foto: Črtomir Goznik
Tomi Matjašič, trener Drave
žrebom zadovoljen: »Ne glede, koga bi dobili, bi bil proti nam favorit. Z žrebom sem zadovoljen, saj menim, da bomo proti SVIŠU igrali lažje kot npr. proti Celju ali Gorenju. Želimo se namreč posloviti na dostojen način, v vsakem primeru pa bomo dali vse od sebe. Že sedaj bi na srečanje povabil občinstvo, da nam pomaga, mi pa lahko le obljubimo maksimalni boj. Če se nam vse uskladi, če odigramo najboljšo tekmo sezone, bi se morda lahko še kaj izcimilo, jasno pa je, da so gostje izraziti favoriti. Že dolga leta, tudi ko so nastopali v 1. B-ligi, igrajo v domala nespremenjeni postavi, kar je nedvomno njihova velika prednost. Za nas je samo srečanje neke vrste nagrada za to, da smo v pokalnem tekmovanju prišli tako daleč.«
Tadej Podvršek
vse svoje znanje in sposobnosti, nato pa lahko le še počakam, kako bodo ostale tekmice odplezale svoje.«
Državno prvenstvo:
Vodstvo za tekmovalko PK 6b Ptuj
V Škofji Loki je 10. in 11. novembra potekala tretja tekma državnega prvenstva v težavnostnem plezanju. Na najvišjo stopničko je pri dekletih znova
stopila Mina Markovič (plezalni klub 6b Ptuj), za njo je zaostala tudi reprezentančna kolegica Maja Vidmar. Identičen vrstni red je tudi v skupnem seštevku (po treh tekmah): dvakrat je doslej zmagala Mar-kovičeva, enkrat Vidmarjeva.
Iz ptujskega kluba sta se tekme v Škofji Loki udeležila še dva mlajša tekmovalca: Miha Kostanjevec se je v konkurenci starejših dečkov (nastopilo jih je 24) odlično odrezal in osvojil 3. mesto, med mlajšimi deklicami pa je Eva Žnidarič
osvojila 37. mesto. V skupnem seštevku je Miha na visokem 5. mestu, Eva na 33. in Tomaž Kelnerič (tokrat ni nastopil) na 24. mestu.
JM
Skupni vrstni red	
(3/4):	
1. Mina Markovič (PK 6b Ptuj )	280
2. Maja Vidmar (PK Škofja Loka)	260
3. Anja Šerbinek (APD Kozjak MB)	185
4. Tina Šušteršič (AO Kranj )	175
5. Živa Ledinek (AK Ravne)	147
Rezultati tekme v Škofji Loki:
kvalifikacije	finale
1.	Mina Markovič PK 6b Ptuj 30.00 +	35.00 +
2.	Maja Vidmar PK Škofja Loka 37.00	29.00 +
3.	Anja Šerbinek APD Kozjak MB 26.00	19.00 +
4.	Tina Šušteršič AO Kranj 29.00 +	12.00 +
5.	Živa Ledinek AK Ravne 28.00	12.00 + 5. Tjaša Kalan AO Kranj 28.00	12.00 +
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Čim dražje prodati kožo
V	tednu, ko je Novak Boko-vič v Londonu z zmago nad Rogerjem Federerjem osvojil masters 2012 in sezono končal na 1. mestu lestvice ATP, je svoj dosežek kariere naredil najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola. Ta je po spomladanski vrnitvi s študija v ZDA večinoma nastopal na turnirjih serije futures (nagradni skladi 10 ali 15 tisoč dolarjev). Na njih je dosegal zelo dobre uvrstitve, nekatere je tudi osvojil. Če ga pred približno dvema mesecema ne bi ustavila poškodba, bi se že oktobra najverjetneje podal na južnoameriško turnejo, kjer je načrtoval nastopa na dveh turnirjih serije challenger (nagradni skladi od 30 do 75 tisoč evrov). Kar mu ni uspelo takrat, mu je uspelo pretekli teden, ko se je podal na turnir v špansko Marbello. Ta leži v bližini Malage in Gibraltarja na jugu Španije, temperature pa so ta teden ob prijetnem soncu čez dan dosegale povprečno 20 stopinj Celzija.
Skozi kvalifikacije kot ekspresni vlak
Sredozemska klima je Blažu očitno dobro dela, saj je odlično začel nastope v kvalifikacijah. V prvem krogu je ekspresno - v manj kot uri igre - opravil z 20-letnim Britancem Michaelom Suleauom (1379. mesto na ATP). Rola je odlično serviral, saj je na svoj začetni udarec izgubil vsega 7 točk. O njegovi premoči priča tudi razmerje v osvojenih točkah - 52:24.
Tudi v drugem krogu je bil njegov tekmec nemočen. Blaž je 16-letnega domačina Pedra Domingueza Alonsa premagal v 1 uri in 15 minutah igre. Tudi tokrat je odlično serviral, zabil 8 asov, tekmecu pa 5-krat odvzel servis. Sam je izgubil eno igro na začetni udarec.
V	zadnjem krogu kvalifikacij je bil njegov tekmec 1. nosilec kvalifikacij, 21-letni Španec Marco Ginero (na lestvici ATP zaseda 307. mesto, Blaž trenutno 366.). Blaža to ni zmotilo pri njegovem zmagovitem pohodu, saj je s tekmecem z 2:0 v nizih opravil v dobri uri igre. Tudi tokrat je zelo dobro serviral, sicer izgubil eno igro na svoj servis, a jih tekmecu od-
vzel kar 5. Tudi razmerje v točkah kaže, da je bil Rola veliko boljši - 57:31.
Uspešno tudi v glavnem turnirju
Nagrada za tri dosežene zmage v kvalifikacijah je bil nastop na glavnem turnirju (v njega je bil kot 4. nosilec neposredno uvrščen Blaž Kavčič), ki se je zanj začel v torek, 13. 11. Takrat je prekrižal loparje še s tretjim domačim igralcem; na drugi strani mreže je stal Inigo Cervantes, 148. igralec lestvice ATP in 8. nosilec turnirja v Marbelli. Z njim se je Blaž doslej enkrat že pomeril in ga pred leti tudi premagal. Srečanje je bilo zelo zanimivo in izenačeno, trajalo pa je 2 uri in 12 minut. Prvi niz je dobil Ptujčan z rezultatom 6:4 in si s tem priigral pomembno prednost pred nadaljevanjem. V drugem nizu je zobe pokazal Španec, ki je izkoristil nekoliko slabše serviranje Blaža (dvakrat je izgubil svoj servis) in preveliko število njegovih neizsiljenih napak. O zmagovalcu je tako odločal tretji niz, ki ga je dokaj zanesljivo dobil Blaž. V prvi igri na svoj servis je ubranil dve break priložnosti tekmeca, nato pa kmalu sam izvedel break. To prednost je z dobrim serviranjem ohranil do konca in se prvič v karieri veselil uvrstitve v 2. krog chal-
lengerja (doslej je nastopil le na enem, lani v Ljubljani).
Tu pa se njegova pot ni ustavila; v 2. krogu je namreč po dveh urah izenačene igre izločil še Kanadčana Stevena Dieza (248. na ATP). V prvem nizu se je Blaž dvakrat znašel v zaostanku enega breaka, a je obakrat že v naslednji igri takoj izvedel rebreak (pri 1:2 in 3:4). Odločitev je padla v tie-breaku, kjer se je ponovila zgodba: Diez je trikrat odvzel servis Blažu (mini break), a je ta ostal dovolj zbran, da je vedno izenačil. Tako je ubranil tudi tri set žoge Dieza (pri 5:6, 6:7 in 7:8), enkrat tudi na servis Kanadčana. Odločitev je padla pri rezultatu 8:8, ko je Blaž prvič povedel (9:8) in nato takoj izkoristil prvo set žogo (10:8). Drugi niz je s servisom odprl Diez, Rola pa ni izkoristil break priložnosti. To mu je uspelo pri rezultatu 1:1, a mu je tokrat tekmec takoj odvzel servis in izenačil na 2:2. Blaž je nadaljeval še bolj odločno, kar
je tekmeca spravljalo v vedno večje težave. Te so se nakopičile v 9. igri, ko je Blaž z odlično diagonalo izvedel drugi break v tem nizu, nato pa na svoj servis izkoristil prvo priložnost in slavil 6:4. Za kako izenačen dvoboj je šlo, najbolje govori podatek o osvojenih točkah, ki je bilo le za malenkost v prid zmagovalca: 81:79.
V petek dvoboj z Gutierrezom
V četrtfinalu je bil »načrtovan« slovenski dvoboj Rola -Kavčič, a je slednji dvoboj drugega kroga proti Sergiu Guti-errezu Ferrolu pri zaostanku 5:7, 1:4 predal. Tako Blaža v petek čaka četrtfinalni obračun z naslednjim Špancem (178. na lestvici ATP). Lahko ponovi zgodbo Poljaka Janowicza, ki se je na turnirju serije 1000 v Parizu iz kvalifikacij prebil vse do finala?
Jože Mohorič
Čeprav je teden naokrog, ormoški rokometaši še vedno niso preboleli izgubljene priložnosti za osvojitev točk v Izoli. Še dobrih šest minut pred koncem so bili Ormožani izenačeni z domačini, ti pa so nato izkoristili napake gostov in v zaključku lažje od pričakovanega tekmo pripeljali k mirnemu koncu in zmagi 30:24. Usodna za Jeruzalem je bila slaba igra z igralcem več v polju.
Časa za prebolevanje poraza pa ni, saj je pred četo trenerja Saše Prapotnika srečanje 11. kroga proti Cimosu. Koprčani so tudi letos sestavili po imenih odlično zasedbo, ki pa zaenkrat še ni uigrana do potankosti. Vse niti igre pri Primorcih v svojih rokah drži dirigent Dean Bombač, ki tudi skrbi za visok ritem igre, ki je že vrsto let stalnica v Kopru. Cimos goji eno najatraktivnejših iger, do potankosti pa so dodelali prehode v protinapade in polprotinapade. V napadu na desnem krilu blesti Matjaž Brumen, na levem krilu Uroš Rapotec, na zunanjih položajih se prebujata Nikola Manojlovič in Milo-rad Krivokapič. Uroš Bun-dalo in Vladimir Osmajic v obrambi skrbita, da padajo udarci po nasprotniku kot po tekočem traku. V golu trener Fredi Radojkovič rotira Go-razda Škofa in Jureta Vrana.
Članica Plavalnega kluba Ptuj Lora Grobelšek je nastopila na 1. mednarodnem mitingu Pokal Plavž 2012 v Kranju. Skupno je petkrat skočila v vodo in v svoji starostni skupini mladink osvojila štiri prva in eno drugo mesto. Zmagala je v disciplinah 50 metrov prosto, 400 metrov prosto, 100 metrov hrbtno in 50 metrov prsno, medtem ko je bila druga na 50 metrov delfin. Gledano na rezultat je najbolje odplavala 50 metrov prosto, kjer je dosegla čas 28,49 in po madžarskih plavalnih lestvicah osvojila 543 točk. Glede na vsestranskost disciplin, ki jih je Grobe-lškova tokrat plavala v Kranju, je njej trener Igor Sternad vsekakor lahko najbolj zadovoljen z doseženimi časi v prosti tehniki, kjer je dosegla tudi svoje najboljše izide v zaprtih 25-metrskih bazenih. Za nastope si je Lora Grobelšek sicer v rahlo okrnjeni konkurenci v svoji starostni kategoriji dobila poseben pokal. Bila je namreč najboljša plavalka v seštevku štirih disciplin po FINA toč-
Rezultati Lore Grobelšek v Kranju:
1. 50 metrov prosto -
28:49 1. 400 metrov prosto -
4:57:79 1. 100 metrov hrbtno -1:11:13
1.	50 metrov prsno -
39:63
2.	50 metrov delfin -
33:85
Izjemna ekipa, ki bo tudi letos, skupaj z Gorenjem, Celjem in Mariborom, poskrbela, da bo prvenstvo zanimivo do zadnjega kroga. Pred Cimosom je tudi nastop v Pokalu EHF proti portugalskemu Portu, zato v taboru rumeno-modrih napovedujejo, da bodo v Ormožu spočili nekatere igralce. Kolikor poznamo trenerja Ra-dojkoviča, ki je veliki »ziheraš«, je težko verjeti, da bo že na samem začetku tekme spočil nosilce igre, ampak bo to storil v zadnjih desetih minutah, ko bo najbrž že znan zmagovalec tekme na Hardeku.
Cilj Ormožanov, ki se ubadajo s težkim finančnim položajem ter poškodbami, je čim dražje prodati kožo. Za Mateja Hebarja je sezona že končana, podobno poškodbo ramena je v Izoli staknil krožni napadalec Danijel Mesaric, vendar je upati, da resnost poškodbe ni dosegla rdečega alarma. Na seznamu lažje poškodovanih je še kar nekaj fantov, ki pa bodo najbrž stisnili zobe in zaigrali proti Cimosu. Tekma med Jeruzalemom in Cimosom je na sporedu v soboto, 17. novembra, ob 19.00 na Hardeku. Pravi ormoški navijači bodo roko-metašem tudi v teh težkih trenutkih stali ob strani z znanim ormoškim pozdravom: »Naprej plavi v slabem in dobrem.«
ku
Članica PK Terme Ptuj je v Kranju osvojila pet medalj.
kah - skupno je osvojila 2072 točk. Vsekakor si Grobelškova zasluži čestitke za svoj nastop v Kranju, ki ji bo pomenil dodatno spodbudo pri nadaljnjem trdem delu.
V novembru mlado plavalko čakata še dva nastopa, sicer pa je njen največji cilj usmerjen na državno prvenstvo v zaprtih bazenih. Del priprav za miting v Kranju in za nadaljevanje sezone je Lora Grobelšek v času jesenskih počitnic opravila s plavalnim klubom iz Celja, kjer je dobila tudi nekaj novih izkušenj v trenažnem procesu. Sicer pa je pred nastopom na Pokalu Plavž 2012 v Kranju skupaj s celjsko plavalno zasedbo dobro nastopila tudi na dveh mednarodnih mitingih, in sicer v Plznu na Češkem in Wr. Neustadtu v Avstriji.
David Breznik
Strelstvo • 1. odprto kontrolno tekmovanje SZS
Venta, Raušl, Druzovič in Stojak s pištolo ...
Na prvem izbirnem kontrolnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance, v streljanju z zračno puško in pištolo, med člani in mladinci se je med spodnjepodra-vskimi strelci najbolje odrezal Kevin Venta in v kategoriji članov s pištolo s 571 krogi, po serijah 96, 96, 95, 94, 94 in 96, dosegel drugi rezultat dneva. Boljši od mladega ormoškega strelca Kovinarja je bil le Blaž Kunšek iz Maroka Sevnice s 575 krogi, Cvetko Ljubič pa je s 569 krogi osvojil 3. mesto. Ptujčana Boštjan in Simon Simo-nič, ki nastopata za miklavško ekipo Jožeta Kerenčiča, sta s 565 in 560 krogi tekmovanje končala na 6. in 11. mestu. Med članicami je ptujska strelka Majda Raušl s 368 krogi osvojila 2. mesto, z enakim rezultatom je bila boljša Petra Dobravec iz Železnikov, preostali ptujski strelki Mateja Pešakovič in Mojca Lazar pa sta s
355 in 340 krogi tekmovanje končali na 6. in 9. mestu. Pri mladincih s pištolo si je 2. mesto s 551 krogi priboril juršinski strelec Ivan Druzovič pred Ptujčanom Sašom Stojakom, ki je bil s 548 krogi tretji. Zmagal je Kamničan Rožle Repič s 563 krogi, preostala Juršinčana Gregor Vesenjak in David Kekec pa sta s 535 in 519 krogi osvojila 6. in 9. mesto.
... ter Vernikova s puško med najboljšo trojico
V drugi disciplini, s puško, si je med mladinkami tretji rezultat s 389 krogi priborila Petra Vernik, zmagala je Nina Juvan s 393 krogi. Med mladinci je dobro nastopil tudi Kidričan Aleš Pernat in s 583 krogi osvojil 4. mesto tik za prvo trojico, kjer je s 588 krogi zmagal Maj Pirih iz Olimpije pred Rokom Rošerjem in Gregorjem Gotovino, oba s 584 krogi na 2. in 3. mestu. Med članicami je tudi drugi dan tekmo-
vanja v Račah slavila Živa Dvoršak, tokrat s 398 krogi, zelo dobro streljanje pa je pokazala tudi kidričevska strelka Teja Saga-din in s 381 krogi osvojila 6. mesto. V ženski konkurenci so nastopile tudi tri strelke Tovarne sladkorja Ormož, najboljša med njimi pa je bila Vesna Mele s 370 krogi na 9. mestu, Lea Majcen in Suzana Petek sta s 352 in 348 krogi osvojili 10. in 11. mesto. V članski konkurenci moških s puško je slavil Robert Markoja s 594 krogi pred Grego Potočnikom s 591 in Željkom Moičevicem s 590 krogov. Rajmond Debevec je s 589 krogi osvojil 4. mesto, visoko pa sta se uvrstila tudi strelca Tovarne sladkorja Ormož Boris Hergula in Tadej Horvat, ki sta s 582 in 579 krogi tekmovanje končala na 8. in 11. mestu. Kidričan Uroš Mohorko je s 579 krogi osvojil 12. mesto, Teodor Pevec, SD TSO, pa je s 556 krogi pristal na 26. mestu. Šumak se je nedeljskemu izbornemu nastopu odpovedal.
Simeon Gonc
Tenis • Blaž Rola na turnirju serije challenger v Španiji
V Marbelli postavljeni novi mejniki
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola ta teden v Španiji postavlja nove mejnike v svoji karieri.
Marbella, nagradni sklad 30 tisoč evrov, rezultati:
kvalifikacije:
1.	krog: Rola (8) - Michael Suleauo (VB) 6:0, 6:3
2.	krog: Rola (8) - Pedro Dominguez Alons (Španija) 6:3, 6:2
3.	krog: Rola (8) - Marco Ginero (Španija, 1) 6:1, 6:3 glavni turnir:
1.	krog: Rola - Inigo Cervantes (Španija, 8) 6;4, 2:6, 6:3
2.	krog: Rola - Steven Diez (Kanada) 7:6(8), 6:4
četrtfinale: Rola - Sergio Gutierrez Ferrol (Španija) - petek, 16. 11.
Plavanje • Miting v Kranju
Štiri zmage Lore Grobelšek
Kikboks • Zagorje Open
13 kolajn za Ptujčane in dve za Ormožane
V Zagorju je v soboto, 10. 11., potekal 29. tradicionalni mednarodni turnir v semi in light kontaktu, kick lightu ter glasbenih formah. Na njem je letos sodelovalo 475 tekmovalcev (61 klubov) iz 10 držav.
Člani in članice KBV Ptuj so tokrat nastopali s 16 tekmovalci, ki so osvojili tri 1. mesta, štiri 2. mesta in šest 3. mest ter tako dosegli največji uspeh na tem mednarodnem turnirju. Boljši tekmovalci KBV Ptuj so nastopali v dveh kategorijah in so imeli na turnirju tudi do 8 borb.
Rezultati tekmovalcev KBV Ptuj:
1.	mesto so osvojili: Adriana Korez (članice do 55 kg,) Vito Čurin (mladinci nad 69 kg) in Simon Kai-sersberger (mladinci do 69 kg);
2.	mesto so osvojili: Patrik Šulek (kadeti do 52 kg), Sabina Kolednik (članice do 60 kg), Tadej Valenko (člani do 63 kg) in Vito Čurin (mladinci do 69 kg);
3.	mesto so osvojili: Timi Sitar (kadeti do 42 kg), Nejc Popošek (kadeti do 52 kg), Sabina Kolednik (članice do 60 kg), Adriana Korez (članice do 60 kg,) Simon Kaisers-berger (mladinci nad 69 kg) in Luka
Vindiš (člani do 84 kg).
Na turnirju so tekmovali tudi naslednji ptujski mladi upi, ki se niso uvrstili med najboljše tri v svojih kategorijah: Lara Vuzem Vajda, Dejan in Nina Duh, Nino Bratušek, Dominik Ljubec in Blaž Pra-šnički.
Ptujsko ekipo je vodil Vladimir Sitar in trenerji Luka Vindiš, Sabina Kolednik in Adriana Korez. Sodili so naslednji Ptujčani: Edvard Šte-gar, Franc Vrbančič, Aleš Skledar in Milan Breg.
Sedaj čaka tekmovalce ptujskega kluba nastop na mednarodnem turnirju to soboto na Hrvaškem v Kutini in še nastop na Croatia Open v decembru, ki tokrat poteka v Osijeku.
Pred Ptujčani pa je v tem mesecu najpomembnejši nastop: člani članske reprezentance Slovenije iz Ptuja, Sabina Kolednik, Adriana Korez in Tadej Valenko, potujejo v Bukarešto v Romunijo, kjer bodo od 25. novembra do 2. decembra nastopali na evropskem prvenstvu v disciplini semi kontakt.
UR
Ptujčani v Zagorju
Foto: Franc Slodnjak
Tekmovanja v Zagorju se je udeležilo tudi pet tekmovalcev iz KBV Ormož in sodnica Tončka Kaluža. Pod vodstvom trenerjev Milana in Danila Korotaja so se veselili dveh uvrstitev na stopničke za zmagovalce.
Rezultati tekmovalcev KBV Ormož: semi kontakt
3. Dejan Kociper (kadeti, -47 kg) 5.-8.: Lan Kokol (kadeti, -37 kg) 9.-12.: Nejc Korotaj (kadeti, -37 kg) light kontakt:
1. Dejan Kociper (kadeti, -42 kg) 5.-6.: Žan Tomažič (kadeti, -57 kg) 5.-8.: Florjan Kuharič (člani, -79 kg)
Namizni tenis
Turnir v Varaždi-nu: najvišje Katja Krajnc in Daniela Tomanič Butkovska
Pretekli konec tedna je v Vara-ždinu potekal 8. Memorial Mirka Abramovica, na katerem je v vseh kategorijah skupaj nastopilo blizu 550 udeležencev iz 80 klubov iz Slovenije, BiH, Črne Gore, Italije in Hrvaške. Izjemno močan turnir je potekal v novi dvorani Arena, na dvajsetih mizah v 16 kategorijah.
Med številnimi Slovenci so nastopili tudi mladi člani NTK Ptuj in NTK Cirkovce Šternmatik. Iz cirkovške ekipe se je najbolje uvrstila najmlajša, Daniela Tomanič Butkovska, ki
se je v kategoriji najmlajših kadetinj uvrstila med najboljših osem (5. do 8 mesto). V mladinski kategoriji sta se njena klubska kolega Darko Hergan in Žan Napast uvrstila v glavni turnir; Žan se je uvrstil med najboljših 32, Darko pa še korak dlje, med 16.
Izmed članov NTK Ptuj je bila med mlajšimi kadetinjami najuspešnejša Katja Krajnc, zasedla je končno 5. do 8. mesto. Marsel Še-gula se je v kategoriji mlajših kadetov prebil med najboljših 16, med kadeti pa med 48. Jernej Masten Toplak in Eva Gojkovič (mlajši kadeti) sta se prebila iz skupine, med 32 najboljših, Sašo Malovič (kadeti) je obstal eno stopničko nižje (med 48). Anji Bezjak (mladinke) se ni uspelo prebiti iz skupine.
JM
Šah • Mladinsko SP v Mariboru
Odlična igra Davida Murka
Svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo, ki se igra v Mariboru, se je krepko prevesilo v drugo polovico, saj so do konca ostala samo še štiri kola. V nekaterih skupinah se počasi oblikuje sam vrh, kjer pa ni slovenskih predstavnikov.
Člani Šahovskega društva Tehcenter Ptuj so dokaj dobro odigrali v ponedeljek, ko sta bili na sporedu dve koli. Klemen Kovačec v kategoriji U-12 in David Zagoršek U-16 sta po enkrat zmagala in enkrat remizirala, po enkrat sta zmagala Lara Carli in Klemen Janžekovič, David Murko je dvakrat remiziral, po enkrat pa so remizirali Alja Janžekovič, Tomaž Šuta in Andraž Šuta. Po torkovem prostem dnevu je v sredo sledilo sedmo kolo, ki pa ni bilo preveč uspešno za Ptujčane. Zmagala sta Tomaž Šuta U-12 in David Murko U-14, vsi ostali so morali podpisati poraz.
Posebej velja izpostaviti Davida Murka, ki je svojega tekmeca s skoraj 200 točkami boljšim ratingom efektno premagal po manj kot eni uri
Foto: Črtomir Goznik
David Murko (ŠD Tehcenter Ptuj)
igre. S 3,5 točke je najboljši v ptujski ekipi in ob dobrem nadaljevanju v zadnjih štirih kolih se mu obeta uvrstitev v prvo polovico sodelujočih skupine U-14, kar bi bil vsekakor uspeh. S tremi točkami je naslednji najboljši Tomaž Šuta, po 2 točki so zbrali Klemen Kovačec,
Andraž Šuta, David Zagoršek in Klemen Janžekovič, po točko in pol pa Alja Janžekovič in Lara Carli.
Zadnji dnevi svetovnega prvenstva ne bodo zanimivi samo za šahovnicami, ampak tudi ob njih. V soboto bo Maribor obiskal eden najboljših
Gimnastika m DP v Kopru
Velik uspeh ptujske gimnastike
V	Kopru je prejšnjo soboto potekalo državno prvenstvo v akrobatiki za mlajše starostne skupine. Gimnastično društvo Ptuj je imelo na tekmovanju 16 mladih predstavnikov, ki so jih spremljali trenerji Nataša Kante Flanjak, Tjaša Flanjak in Rikardo Flanjak. Ptujski tekmovalci so sodelovali v štirih starostnih skupinah, in sicer med cicibani, mlajšimi dečki in deklicami ter starejšimi deklicami.
V	kategoriji cicibanov je daleč najboljši rezultat dosegel Tim Gaber, saj si je s tremi odličnimi skoki priboril 1. mesto in je tako postal novi državni prvak. Prav tako med cicibani je bil zelo dober šesti Gašper Turk. GD Ptuj je dobilo še eno posamično medaljo, in sicer je v kategoriji mlajših
deklic na stopničkah ponovno stala odlična akrobatka Pia Pa-nič, ki si je priborila 3. mesto. Med starejšimi deklicami je bila šesta Nuša Majcenovič.
Ob dveh posamičnih medaljah so bile Ptujčanke zelo uspešne v ekipnem delu, saj so si priborile dve bronasti medalji. To je uspelo mlajšim deklicam v sestavi Pia Panič, Lea Skok, Mia Molnar, Anja Molnar, Zala Veselič, Anja Šešerko in Manja Ekart ter
ekipi starejših deklic v postavi Vita Pernat, Nina Ekart, Vita Toličič, Tjaša Lorbek, Nuša Majcenovič in Eva Ve-selič.
Mladi člani GD Ptuj so se s svojimi rezultati na DP v akrobatiki zares izkazali, številne osvojene medalje pa so dokaz, da se v zadnjih letih na Ptuju odlično dela v tako zahtevnem bazičnem športu, kot je gimnastika. Velik uspeh je nagrada za trdo delo in garanje tako otrok
šahistov vseh časov, velemojster Gari Kasparov. To je vsekakor veliko priznanje za organizatorje, njegov obisk pa nestrpno pričakujejo mlade šahistke in šahisti iz 92 držav. Posebej še bodoče svetovne prvakinje in prvaki po kategorijah, saj jim bo velemojster na svečanem zaključku, ki bo v nedeljo ob 19. uri v dvorani Taborka, podelil priznanja in nagrade. Danes in jutri bodo kola ob 15., zadnje pa v nedeljo s pričetkom ob10. uri.
Ptujčani na prvenstvu nismo zastopani samo z mladimi tekmovalci: v organizacijskem odboru je tudi član ŠD Tehcen-ter Ptuj, velemojster Adrian Mihalčišin v vlogi direktorja prvenstva. Na novinarski konferenci ni skrival zadovoljstva samo ob rekordni udeležbi, ampak tudi ob dejstvu, da bo Maribor v bodoče postal prestolnica svetovnega šaha, saj bo VM Gari Kasparov v ponedeljek tukaj odprl Evropsko šahovsko akademijo. Tega je bil še posebej vesel predsednik organizacijskega odbora SP Milan Zver, ki si je po novinarski konferenci ogledal boje sedmega kola in se nekaj časa zadržal tudi ob šahovnicah, na katerih so se merili mladi Ptuj-čani.
Silva Razlag
kot tudi trenerjev, hkrati pa je ta uspeh tudi dodatna motivacija za nadaljnje delo. Z zavzetim delom skozi daljše časovno obdobje je na vrata slovenske reprezentance v gimnastiki potrkala Tjaša Flanjak, ki se po posebnih programih trenutno pripravlja oziroma trenira v Rušah. Najboljša ptujska telo-vadka je minuli vikend ponovno uspešno tekmovala, saj je v Ljubljani na Pokalu Šiške osvojila 3. mesto na gredi. Flanjako-va bo že ta vikend nastopila na tekmovanju v Rušah, sicer pa je v nadaljevanju sezone njen glavni cilj usmerjen na DP, ki bo v začetku decembra.
David Breznik
Gimnastično društvo Ptuj so v Kopru zastopali:
cicibani: Tlm Gaber, Gašper Turk;
mlajši dečki: Blaž Kovačič; mlajše deklice: Pia Panič, Lea Skok, Mia Molnar, Anja Molnar, Zala Veselič, Anja Šešerko in Manja Ekart;
starejše deklice: Vita Pernat, Nina Ekart, Vita Toličič, Tjaša Lorbek, Nuša Majcenovič in Eva Veselič.
Uspešna ekipa Gimnastičnega društva Ptuj, ki je na DP v Kopru dosegla zavidljive rezultate.
Judo m Iršičev memorial v Mariboru
Rus, Fras in Urekova do medalj
Judo klub Železničar je v soboto v športni dvorani Tabor v Mariboru izvedel tradicionalno tekmovanje za Iršičev memorial. Na njem je bilo v kategorijah članov in kadetov skupno prijavljenih 95 judoistov in 37 judoistk iz 22 klubov.
Med njimi sta imela po dva predstavnika tudi JK Gorišni-ca in JK Drava iz Ptuja. Iršičev memorial je štel tudi za slovenski pokal, najuspešnejši pa je bil s kar 18 osvojenimi medaljami JK Z'dežele San-kaku. Dve medalji so dobili
Gorišničani, in sicer je bil izkušeni Denis Rus v kategoriji do 100 kilogramov drugi, medtem ko je bil v kategoriji nad 100 kilogramov Damjan Fras tretji. V tej isti kategoriji je član JK Drava Ptuj Nejc Kučan zasedel 4. mesto. Med
članicami je nastopila tudi Urška Urek, ki je v kategoriji nad 78 kilogramov po pričakovanjih osvojila 2. mesto. Prvo mesto je bilo rezervirano za našo vrhunsko judoist-ko Lucijo Polavder.
Urško Urek to nedeljo čaka nov velik izziv, saj bo v Pragi tekmovala na mlajšem članskem evropskem prvenstvu do 23. leta starosti.
David Breznik
Nogomet • NK Stojnci
S čolnom po opremo za igranje tekme
V soboto bi morala v Stojn-cih odigrati derbi zadnjega jesenskega kroga Super lige Stojnci in Drava iz Ptuja, ki v omenjeni ligi zasedata najvišja mesta. Toda misli številnih navijačev rumeno-črne barve trenutno niso povezane z žogo, ampak kako sanirati in čim prej odpraviti katastrofalne posledice poplav na Ptujskem polju.
Eni izmed najbolj prizadetih so v nedavni ujmi, kakršne ne pomnimo, prav gotovo v Športnem društvu Stojnci, saj tamkajšnji Športni park leži neposredno ob stari strugi reke Drave. Že nekajkrat so imeli Stojnčani zaradi narasle vode težave, ki pa so jih vedno uspešno rešili. A ujma, ki jo je zagodla prejšnji ponedeljek, bo prav gotovo pustila vidnejše in dolgotrajnejše posledice, saj tudi najstarejši športni delavci kluba česa takega ne pomnijo. Voda je igrišče z vso spremljajočo infrastrukturo prekrila za slaba dva metra, del igrišča je bil še dober teden po ujmi pod vodo. Na srečo so v ponedeljek, ko je voda že strahovito naraščala, športni delavci iz klubskih prostorov odnesli nekaj stvari, vsega pa žal niso mogli ...
Za krajši odmev iz tabora rumeno-črnih o divjanju narave smo povprašali športnega direktorja Andreja Lešnika, ki je šokiran pripovedoval žalostno zgodbo: »Namesto da bi se pripravljali na obračun z Dravo, moramo razmišljati v smeri, kako čim prej vsaj za silo odpraviti katastrofalne razmere na igrišču. Česa takega še nisem videl in doživel. Voda je bila na stadionu visoka več kot 170 cm, dostop do igrišča seveda precej časa ni bil možen. Fantom smo zagotovili čolne, da so lahko pred tekmo preteklega kroga šli po opremo, da smo lahko odigrali srečanje proti Ormožu. Ograja okrog igrišča je na nekaterih mestih izruvana, odneslo je gole, del igrišča pa še vedno prekriva voda. Ravno na samem igrišču, ki je izjemno kakovostno in ki gosti tudi mednarodne tekme, bo verjetno največ škode,
Ko je bila slika posneta, je voda že upadla za meter in pol ...
Foto: Arhiv NK Stojnci
saj ne vemo, koliko mulja - ta je »strup« za zelenico - je na njem. Tudi sicer so ocene o škodi, ki smo jo utrpeli, še pre-uranjene, vsekakor pa bo ogromna. Težko je, ko se trudiš, ko na igrišču pustiš veliko svojega časa, dela in energije, kar sicer
ni težko, če to rad opravljaš, nato pa je v kratkem času vsega konec in narava pokaže svojo moč. Ob tem pa bi se za pomoč ob povodnji zahvalil okoliškim klubom, ki so nam v težkih trenutkih tako ali drugače priskočili na pomoč.«
Igranje nogometa je sedaj seveda potisnjeno v ozadje, srečanja 14. kroga Super lige med Stojnci in Dravo tako razumljivo ne bo, tekmeca se bosta pomerila v spomladanskem delu, v petek, 8. 3. 2013.
Tadej Podvršek
Fotozapis • NK Hajdina - veterani
Zaključek sezone v Domžalah
Domžale - Hajdina 4:3
STRELCI: 1:0 Soster, 2:0 D. Smolnikar, 2:1 Romih, 2:2 Drobne, 3:3 Soster, 4:2 Sulejmani, 4:3 Matjašič
HAJDINA VETERANI: Leopold Valh, Bojan Pišek, Borut Erhatič, Sebastijan Zupanič, Damjan Romih, Milan Bezjak, Oskar Drobne, Roman Kranjc, Sandi Verlak, San-di Mertelj, Nani Matjašič, Mustafa Buljubašič. Teh. vodja: Sandi Mertelj. Trener: Viktor Hotko
Pretekli petek so veterani NK Hajdina s prijateljsko tekmo pod reflektorji v Domžalah zaključili jesenski del sezone 2012/13. Na martinov petek so igralci obeh ekip prikazali nekaj izjemnih potez, doseženih pa je bilo tudi 7 golov. Zmage so se na koncu veselili domačini, čeprav so
Veteranska ekipa NK Hajdina je gostovala v Domžalah.
bili gostje okrepljeni z Damjanom Romihom, Oskarjem Drobnetom in Mustafo Buljubašičem. Spomladi
bo na Hajdini na sporedu povratno srečanje.
UR
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, Liga U-14
1. SML
REZULTATI 13. KROGA: Aluminij - Bravo Publikum 3:3, IB Interblock - Gummi Miral Jarenina 7:0, Rudar Velenje - Maribor 1:2, Jadran Dekani - Domžale 3:3, Mura 05 - NOGA Triglav 4:0, Koper -Celje 3:1, Olimpija - HIT GORICA 3:2, Šampion Celje - Krka 0:4
1.	HIT GORICA 13 11 1 1 39:12 34
2.	MARIBOR 13 10 2 1 36:14 32
3.	KOPER 13 10 0 3 43:12 30
4.	DOMŽALE 13 9 2 2 36:13 27
5.	OLIMPIJA 13 8 2 3 24:16 26
6.	KRKA	13 6 1 6 19:25 19
7.	ALUMINIJ 13 5 3 5 25:23 18
8.	MURA 05 13 6 0 7 19:26 18
9.	IB INTERBLOCK 13 5 2 6 28:26 17
10.	B. PUBLIKUM 13 4 2 7 18:27 14
11.	JAD. DEKANI 13 4 2 7 18:29 14
12.	NOGA TRIGLAV 13 4 0 9 20:26 12
13.	RUDAR VELEN. 13 3 2 8 12:21 11
14.	CELJE 13 3 1 9 13:29 10
15.	G. M. JARENINA 13 3 1 9 11:44 10
16.	ŠAMP. CEČJE 13 2 1 10 13:31 7
ALUMINIJ - BRAVO PUBLIKUM
3:3 (2:0)
STRELCI: 1:0 Vindiš (17.), 2:0 Vindiš (37.), 2:1Agičič (46.), 3:1 Ki-
rič (60.), 3:2 Agičič (73 . iz 11 m), 3:3 Vardič (82.)
ALUMINIJ: Cvetič, Brence, Kaj-tna, Planinšek (Podbrežnik), Saga-din, Kirič, Kajzer, Zečevic, Vindiš, Vujisič. Trener: Bojan Špehonja
1. SKL
REZULTATI 13. KROGA: Aluminij - Bravo Publikum 2:1, IB Interblock - Nissan Ferk Jarenina 5:1, Rudar Velenje - Maribor 0:2, Jadran Dekani - Domžale 1:1, Mura 05 - Noga Triglav 1:1, Koper - Celje 1:1, Olimpija - HIT Gorica 2:4, Šampion Celje - Krka 2:5
1.	DOMŽALE	13	11	2	0 38:
2.	MARIBOR	13	9	3	1 31:
3.	KOPER	13	9	3	1 32
4.	HIT GORICA	13	9	0	4	28
5.	IB INTERBLOCK	13	8	2	3	30:
14.	SAMPION CELJE13 3 2 8 14:30 11
15.	MURA 05 13 2 1 10 7:40 7
16.	FERK JARENINA 13 2 0 11 9:35 6
ALUMINIJ - BRAVO PUBLIKUM
2:1 (2:0)
STRELCA: 1:0 Stopajnik (24.), 2:0 Stopajnik (25.), 2:1 Ninkovič (56.)
ALUMINIJ: Janžekovič, Zorec, Bela (Muharemi), Ahec, Soštarič, Rogina (Brodnjak), Novak (Gale), Stopajnik (Ornik), Vrbanec, Dobaj (Pintarič), Knez. Trener: Tomislav Grbavac.
5.	MURA 05 16 11
6.	RUDAR VELENJE 16 10
7.	SAMPION CELJE 16 8
8.	POBREŽJE 16
9.	NŠ POLI DRAVA 16
10.	F. VERŽEJ 16
11.	DRAVOGRAD 16
12.	FERK JARENINA 16
13.	ŽALEC 16
14.	LJUTOMER 16
15.	KOV. TEZNO 16
16.	ŽELEZNIČAR 16
4	52:10
4	63:18
5	51:33 7	31:30 7	33:25 7	22:33 9	30:39
2 10 17:79
0 13	24:62
0	14 12:113 2 13	9:93
1	15	7:130
Liga U-14
30 30 14 27
6. NOGA TRIGLAV 13 6 5 2 28
17 26 15 23
7.	KRKA
8.	B. PUBLIKUM
9.	CELJE
10.	JAD. DEKANI
11.	OLIMPIJA
12.	ALUMINIJ
6 0 5 1 4 3
3	5
4	2 4 1
13. RUDAR VELEN. 13 3 2
7 33 5
7	17:24	18
7	17:20	16
6	16:21	15 5	14:17	14
7	13:19	14
8	17:23	13 8	11:22	11
REZULTATI 16. KROGA: NS Poli Drava - Celje 2:0, Nissan Ferk Jarenina - Aluminij 1:2, Maribor - Kovinar Tezno 19:0, Krško - Rudar Velenje 2:0, Pobrežje - NS R. Koren Dravograd 1:0, Sampion Celje - Železničar 14:1, Ljutomer -Žalec 0:6, Farmtech Veržej - Mura 05 0:4
1.	MARIBOR 16 15 1 0 121:4 46
2.	ALUMINIJ 16 12 4 0 80:13 40
3.	CELJE	16 11 2 3 70:18 35
4.	KRSKO 16 11 2 3 50:21 25
NS POLI DRAVA - CELJE 2:0
(1:0)
STRELCA: 1:0 Cesar (14.), 2:0 Murko (69. z 11 m)
NS POLI DRAVA: Ž. Pivko, Irgl, Majcen - Kostič, A. Pivko, Barana-šič, Cesar, Zemljarič, Murko, Me-sarič, Kramberger, Furjan.
NISSAN FERK JARENINA - ALUMINIJ 1:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Panikvar (4.), 0:2 Petrovič (31.), 1:2 Horvat (59.)
ALUMINIJ: Ponudič, Jesenek, Kaissberger, Munda, Lončarič, Dobnik (Hliš), Krivec, Bohak (Mi-lič), Panikvar, Petrovič, Saboti (Bra-čič). Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA: SOBOTA ob 14.00: Gorica - Maribor, Celje
-	Triglav; SOBOTA ob 16.00: Olimpija - Domžale; NEDELJA ob 14.00: Aluminij - Koper, Mura 05 - Rudar Velenje.
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 13. KROGA: SOBOTA ob 14.00: Ljutomer - Farmtech Veržej, Zreče - Čarda, AHA EMMI Bistrica - Tromejnik G Sukič, Koroška Dravograd - Odranci, Šmarje pri Jelšah - Kovinar Štore; NEDELJA ob 14.00:Grad - Malečnik. Agroservis Beltinci - Rakičan
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 14. KROGA: SOBOTA ob 14.00: Boč - Hajdina, 1A Avto Gerečja vas - Bukovci, Podvinci Betonarna Kuhar - Carrera Optyl Ormož, Oplotnica - Središče. Srečanje Stojnci - NŠ Drava Ptuj je prestavljeno na marec 2013.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
14. KROG: Domžale - Aluminij (sobota ob 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
14. KROG: Domžale - Aluminij (sobota ob 11.00)
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
10.	KROG: Dornava - Krka (nedelja ob 14.00)
Rokomet
1. A NLB LEASING ROKOMETNA MOŠKA LIGA
11.	KROG: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper (sobota ob 19.00)
1. A ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
8. KROG: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
7.	KROG: Moškanjci Gorišnica - Dol Hrastnik (sobota ob 19.30), Škofljica - Velika Nedelja Carrera Optyl
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
8.	KROG: Drava - Rudar (sobota ob 19.00 v Ljudskem vrtu)
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
PARI 4. KROGA (sobota, 17. 11., ob 17.00): Ilirija - Ptuj, Tempo Velenje - Kema Puconci I, Iskra Letrika - Kema Puconci II, Edigs Mengeš - Sobota, Krka - Zavarovalnica Maribor 2:5.
3.	SNTL(m)
PARI 3. KROGA (sobota, 17. 11., ob 10.00): Šternmatik Cirkovce
-	Kajuh Slovan; ob 16.00: Šternmatik Cirkovce - Royal Beach Škofja Loka.
Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž)
5. KROG: AC Prstec Ptuj - Nova KMB Branik II. (sobota ob 18.00)
Košarka • 4. SKL - vzhod (m)
4. KROG: Fenomeni - KK Ptuj (sobota ob 15.00)
Kegljanje • 3. SKL - vzhod (m)
8. KROG: Rile Servis - Drava Deta Center (sobota ob 17.00)
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Sevniška planinska pot
Nedelja, 2. december 2012
Planinske poti so v jesenskem času prava paša za oči. Zlato-rumeno listje in meglice po dolinah nas spremljajo med hojo po grebenih sredogorja. V tem času je posebej mikavno Posavsko hribovje, kjer poteka Sevniška planinska pot in kamor se v času miklavža ptujski planinci odpravljamo že tradicionalno v deželo veselih in gostoljubnih ljudi. Podali se bomo iz Radeč čez Brunk in Sentjanž v Tržišče. Z vlakom se bomo vrnili na Pragersko do 17.16 ure.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 2. decembra, ob 5.25 na železniški postaji Pragersko. Do Pragerskega se je možno pripeljati iz Ptuja tudi z vlakom ob 5.07 in Maribora ob 5.15.
Z vlakom se bomo popeljali do Radeč, od koder se bomo povzpeli na razgledno točko Brunk. Ogledali si bomo znamenito cerkev sv. Treh kraljev, kjer je pridigal že Primož Trubar, nato pa poizkusili domače dobrote marljive gospodinje z Brunka. Pot bomo nadaljevali do Sentjanža, kjer nas bo v stoletni gostilni Repovž pričakalo odlično nedeljsko kosilo. Dobre volje jo bomo mahnili naprej do Tržišča in se z vlakom vrnili proti domu.
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik ...) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v podeželski gostilni. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za vlak do Tržišča in znaša 9 EUR.
Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni, Dravska ulica 18, do torka, 27. 11. 2012. Vodil bo Uroš Vidovič
Karate • Šolska liga
Domov z osmimi medaljami
V soboto, 27. oktobra, so se karateisti Karate do kluba Ptuj udeležili tekme slovenske šolske karate lige v Žalcu. Tekmovali so v katah in borbah ter ponovno posegli po visokih uvrstitvah. V katah je Jure Sluga zmagal, Ela Valen-
ko, Doroteja Jakop in Oscar Križanec so osvojili 2. mesta, Primož Golob pa 3. mesto. Zelo uspešni so bili tudi Tinka Valenko ter Oscar in Krištof Križanec, saj so vsi trije zmagali v borbah.
jk
Mladi tekmovalci Karate do kluba Ptuj so uspešno nastopili na tekmi šolske karate lige v Žalcu.
Konjeniški šport
Jože Sagaj (KK Ljutomer) drugi v Avstriji
Na mednarodnih kasaških dirkah avstrijskega hipodroma Krieau je najboljši slovenski voznik letošnjega leta Jože Sagaj ml. tekmoval s konjem Vicem Attackom in na 2600 metrov dolgi stezi s časom 1:16,5 osvojil 2. mesto.
NŠ
Bovling • Podjetniška liga
VGP potrdil vodilni položaj, v Kidričevem glavni Talum
Tudi 8. krog jesenske podjetniške lige je prinesel nekaj zanimivih obračunov, v prvi vrsti derbi med vodilnima ekipama lige, VGP Drava in Tamesom. Šlo je za enega najbolj izenačenih in kvalitetnih dvobojev v sezoni, saj so o zmagovalcu odločale malenkosti. Pred zadnjo igro je bil rezultat 3:3, nato pa so si igralci VGP Drava z odličnim metanjem priborili odločilno prednost in zmago 5:3. Ta bo najverjetneje zadoščala za osvojitev končnega prvega mesta, saj imajo odigrano srečanje manj od najbližjih zasledovalcev. Ekipi sta zabeležili najboljša ekipna rezultata kroga (2862:2774).
V senci tega dvoboja je ekipa Saška bar precej visoko ugnala Da-MoSS in se utrdila na 3. mestu. Velika je gneča na 5. mestu, saj imajo kar tri ekipe enako število točk. V ki-dričevskem dvoboju je krajšo potegnila ekipa Boxmarka, ki ji sosedje
Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 825, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 788,
3.	Igor Gaber (MO Ptuj) 780,
4.	Jani Kramar (DaMoSS) 764, 5. Igor Vidovič (Tames) 762, 6. Silvo Strauss (Da-MoSS) 731, 7. Gregor Miložič (Saška bar) 730, 8. Robert Šegula (Tames) 729, 9. Joža Vaupotič (VGP Drava) 726, 10. Lea Mohorič (MP Ptuj, d. o. o.) 722.
iz Taluma niso prepustila niti točke.
Med posamezniki je znova najboljši rezultat kroga dosegel Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj), med deseterico pa se je tokrat znašla tudi predstavnica nežnejšega spola ...
Rezultati 8. kroga: Elektro Maribor - MP Ptuj, d. o. o. 0:8, Tames - VGP Drava 3:5, DaMoSS
-	Saška bar 2:6, Talum - Boxmark Team 8:0, Mestna občina Ptuj -Radio-Tednik Ptuj 5:3. Prosta je bila ekipa SKEI Ptuj.
1.	VGP DRAVA 7 2862 47 177,2
2.	TAMES	8 2774 45 166,8
3.	SAŠKA BAR 8 2747 42 167,8
4.	DAMOSS 8 2683 35 158,9
5.	RADIO-TEDNIK 7 2565 31 166,3
6.	MO PTUJ	7 2495 31 159,9
7.	MP PTUJ D.O.O. 7 2765 31 157,7
8.	TALUM	7 2620 25 155,8
9.	ELEKTRO MARIBOR 7 2465 14 148,8
10.	SKEI PTUJ 7	11 136,6
11.	BOXMARK TEAM 7 2071 8 131,1
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik povprečje 203,3, 2. Črtomir Goznik (oba Radio-Tednik Ptuj)
198.3,	3. Branko Kelenc 183,6, 4. Blaž Ivanuša (oba VGP Drava)
183.4,	5. Robert Šegula (Tames) 180,8, 6. Gregor Miložič (Saška bar) 179,4, 7. Marko Šamperl (Saška bar) 178, 8. Igor Gaber (MO Ptuj) 174,6, 9. Joža Vaupotič (VGP Drava) 172,9, 10. Joži Mohorič (Ra-dio-Tednik Ptuj) 172,8.
Pari 9. kroga (ponedeljek, 19. 11.): ob 17.30: Saška bar - Tames; ob 20.00: Boxmark Team
-	VGP Drava, Mestna občina Ptuj
-	Elektro Maribor, Talum - MP Ptuj, d. o. o., SKEI Ptuj - Radio-Tednik Ptuj. Prosta je ekipa DaMoSS.
JM
Atletika • Atletski klub Cestno podjetje Ptuj
Trenerju Ivančiču srebrna plaketa AZS
Minuli konec tedna je v Ljubljani potekala razglasitev za najboljša atleta leta 2012 v tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije (AZS). Tako kot v lanski sezoni sta naslova po izboru atletskih delavcev in medijev prejela Primož Koz-mus, ki je v metu kladiva osvojil srebro na olimpijskih igrah v Londonu, in Martina Ratej, na istem tekmovanju sedma v metu kopja. Izbor za najboljše atlete letošnje sezone je potekal tudi v drugih starostnih kategorijah, Ptujčani pa so si obetali veliko od izbire mladinske atletinje leta. Kljub temu da je nadarjena ptujska metalka diska Veronika Domijan popravila mladinski državni rekord v metu diska in nanizala državne naslove v mladinski in članski konkurenci, se ni uvrstila med prve tri atletinje v mladinski konkurenci.
»Kar zadeva uvrstitev najboljših v mlajših kategorijah, je še več podobnih primerov, kot je naša Veronika. Po rezultatih bi morala biti prva ali vsaj med prvimi tremi. Sam sistem ocenjevanja je vprašljiv. Nekateri klubi, ki se čutijo prikrajšane, so napisali dopis vsem trenerjem in AZS o tej problematiki. Dvomim, da bo kaj pomagalo, pa vseeno,« je zaplete pri izboru najboljših atletov komentiral predsednik Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj.
Za več kot pol stoletja dela v slovenski atletiki je bil Franci Ivančič nagrajen s srebrno plaketo Atletske zveze Slovenije.
Nikakor pa Ptujčani niso zapuščali prireditve sklonjenih glav. Nasprotno. Dolgoletni
Rokomet • Mlajše kategorije
MLAJŠI DEČKI B
REZULTATI 7. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovenj Gradec 21:26 (11:13), Ravne na Koroškem - Jeruzalem Ormož 24:19 (14:11), Drava Ptuj - Celje Pivovarna Laško 9:15 (5:5)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 6 6 0 0 12
2.	DRAVA PTUJ 7 6 0 1 12
3.	RAVNE NA KOR. 6 3 12 7
4.	SLOVENJ GRADEC 6 3 0 3 6
5.	MOŠKAJNCI GORIŠ. 6 3 0 3 6
6.	V. NEDELJA C. O. 6 2 0 4 4
7.	RAČE	5 113 3
8.	JERUZALEM ORMOŽ 5 10 4 2
9.	GORENJE VELENJE 5 0 0 5 0
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - RK SLOVENJ GRADEC 21:26 (11:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Tilen Pfeifer, Enej Kovačec 2, Tadej Ozmec, Domen Šošter 2, Gal Kumer, Vid Kovačec, Žan Toplak 5, Ian Mesarec, Elvino Kuhar 12, Aljaž Kosi. Trener: Davorin Kovačec
MLAJŠI DEČKI A
REZULTATI 7. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovenj Gradec 21:25 (7:14), Moškanjci Gorišnica -Arcont Radgona 18:15 (8:8), Pomur-je - Gorenje Velenje 14:29 (5:18).
1.	GORENJE VELENJE 5 5 0 0 10
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 5 4 0 1 8
3.	SLOVENJ GRADEC 5 4 ' 1 8
4.	JERUZALEM ORMOŽ 5 3 0 3 6
5.	V. NEDELJA C. O. 5 3 0 2 6
6.	MOŠKANJCI-GORIŠ. 6 2 0 4 4
7.	ARCONT RADGONA 6 0 0 6 0
8.	POMURJE 5 0 0 5 0
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - SLOVENJ GRADEC 21:25 (7:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPYL: Tilen Pfeifer, Vid Kovačec, Enej Kovačec, Domen Šošter, Gal Kumer, Gašper Horvat 3, Nikola Toplak 6, Žan Toplak 4, Marsel Slana, Elvino Kuhar 8, Aljaž Kosi, Niko An-derlič.Trener: Davorin Kovačec
KADETI
REZULTATI 9. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Jeruzalem Ormož 23:42 (11:26), Slovenj Gradec - Drava Ptuj 31:32 (12:12)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 7 7 0 0 14
2.	JERUZALEM ORMOŽ 8 7 0 1 14
3.	DRAVA PTUJ 8 5 0 3 10
4.	V. NEDELJA C. O. 9 3 1 5 7
5.	GORENJE VELLENJE 7 3 0 4 6
6.	SLOVENJ GRADEC 9 3 0 6 6
7.	ARCONT RADGONA 8 0 1 7 1
8.	LIBENAU	8 3 0 5 0
VELIKA NEDELJA CO - JERUZALEM 23:42 (11:26)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kukovec, K. Preac; Šerod 3, T. Ozmec, Bombek 5, Mesarec, D. Ja-ušovec, M. Jaušovec 3, Bokša, Kle-menčič, Hojžar 2, Marin 7, Kumer 3.
JERUZALEM ORMOŽ: T. Cvetko (22 obramb), Caf (5 obramb); Ula-ga, Plavec 2, Kolmančič 4 (1), G.
Trije Ormožani v reprezentanci U16
V ponedeljek, 19. novembra, se bo ponovno zbrala reprezentanca letnikov 1996 in mlajših, ki se pripravlja za nastop na Olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) julija 2013 v Utrechtu na Nizozemskem. Trener Saša Prapotnik bo svojo ekipo zbral na Ptuju, kjer bodo odigrali tekmo proti mladincem ptujske Drave. Tekma bo ob 17.30 odigrana v Športni dvorani CAMPUS na Ptuju. Barve Slovenije bodo zastopali tudi trije Ormožani: Rok Cvetko, Tomaž Cvetko in Miha Kolmančič. V decembru 2012 slovensko izbrano vrsto čakata še dve tekmi proti sovrstnikom iz Hrvaške. Na OFEM bodo nastopile naslednje reprezentance: Nizozemska, Nemčija, Danska, Španija, Avstrija, Hrvaška, Švedska in Slovenija.
trener v klubu Franci Ivančič je bil odlikovan s srebrno plaketo AZS. Ivančič deluje v slo-
Horvat 5 (1), V. Lukman 3, Kociper 3 (1), Žižek Cvetko 2, Grabovac, Kavčič 1, R. Cvetko 3, Štumberger 1, Ozmec 5 (1), Šandor 7, Kosi 6.
Gostje so odlično pričeli tekmo in povedli 1:8. Do odmora je prednost narasla že do +15 (11:26). Že v 1. polčasu je priložnost za igro dobilo kar 13 igralcev Jeruzalema. Prvo ime tekme pa je bil vratar Jeruzalema Tomaž Cvetko, ki je do odmora zbral kar 16 obramb, na koncu se je zaustavil pri neverjetnih 22 obrambah. V nedeljo, 18. 11., ob 16. uri pri Jeruzalemu na Hardeku gostuje vodilno Celje, ki je tudi prvi favorit za naslov državnega prvaka v kadetski konkurenci.
MLADINCI, 2. LIGA
REZULTATI 5. KROGA: Drava Ptuj - Rudar 43:23 (22:10), Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 30:30 (17:15)
1.	DRAVA PTUJ 5 5 0 0 10
2.	MARIBOR BRANIK 5 3 117
3.	V. NEDELJA C. O. 4 2 0 2 4
4.	MOŠKANJCI GORIŠ. 4 2 0 2 4
5.	RUDAR	5 1 0 4 2
6.	JERUZALEM ORMOŽ 5 0 14 0
JERUZALEM - MARIBOR 30:30 (17:15)
JERUZALEM ORMOŽ: T. Cvetko, M. Šulek; Kirič 5 (2), Hrupič 7 (3), Vukan, Ogorelc 2, Šandor 1, Štumberger, R. Cvetko 9, Kociper, V. Luk-man 2, Kolmančič 4.
RUDAR TRBOVLJE - JERUZALEM 37:31 (16:17)
JERUZALEM ORMOŽ: M. Šulek, Cvetko T., Štumberger 2, Cvetko R. 8, Lukman, Kociper 1, Kolmančič 1, Kirič 7 (2), Hrupič 8 (2), Mavrič 4 (3).
Mladinci Jeruzalema, ki imajo daleč najmlajšo zasedbo v 2. ligi, so solidno odigrali tekmi proti Rudarju in Mariboru ter osvojili prvo točko. Na obeh srečanjih so se Jeruza-lemčki predstavili s hitro in atraktivno igro ter dokazali, da je zadani cilj pred sezono (v treh letih uvrstitev v elitno mladinsko ligo) uresničljiv. Blizu presenečenja so bili Ormožani že v Trbovljah, vendar jim je v
venski atletiki že od leta 1956, ko je začel trenirati pri Železni-čarskem športnem društvu v Mariboru. Še v času svoje aktivne kariere je leta 1962 opravil tečaj za atletskega trenerja pri Atletski zvezi Jugoslavije. Leta 1973 se je preselil na Ptuj, leto za tem pa se je priključil atletskemu klubu kot trener, v začetku devetdesetih pa je bil tudi njegov predsednik. V svoji 34-letni trenerski karieri je treniral, kot sam pove, natančno 43 atletov, verjetno pa še več. Mnogi med njimi so posegli po najvišjih mestih na državnih prvenstvih (Slovenije in Jugoslavije) v različnih kategorijah, najuspešnejši med njimi pa je bil olimpijec in večkratni slovenski ter jugoslovanski rekorder Mirko Vindiš. V zadnjem obdobju izpostavi tekačico na 400 in 800 metrov Lauro Paj-tler.
Pred podelitvijo priznanj za atleta leta je na AZS potekala še koledarska borza za naslednje tekmovalno leto. Ptujski atletski delavci so pridobili dve državni prvenstvi, ki jih bodo gostili na ptujskem Mestnem stadionu. Najprej bo tam konec februarja potekalo zimsko prvenstvo v metih v članski in mlajše mladinski kategoriji, konec avgusta pa še atletski pokal za mlajše mladince in mladinke.
Uroš Esih
zadnjih minutah zmanjkalo moči, čeprav so vodili vse do 52. minute. Proti absolutnemu favoritu Mariboru pa je ekipi uspelo osvojiti prvo točko. Jeruzalem je vodil skozi celotno tekmo do zadnjih pet minut, največ za štiri zadetke. Točko je po izteku igralnega časa z zadetkom iz sedemmetrovke zagotovil eden izmed številnih kadetov v ekipi Miha Kolmančič (letnik 1997). V torek, 20. 11., ob 18.45 na Hardeku gostujejo sovrstniki iz Velike Nedelje.
KADETINJE
VEPLAS VELENJE - MERCATOR TENZOR PTUJ 35:29 (20:14)
ŽRK MERCATOR TENZOR: Saša Lazar, Marina Majcen, Gordana Ži-her, Lucija Ivančič, Sandra Šrajner 3, Tonja Kolednik 11, Manja Gra-brovec 4, Sindi Zorec 3, Eva Pož-gan, Barbara Borovčak 8, Saška Kozel. Trener: Nikola Bistrovič
Prejšnji torek je ptujske kadeti-nje čakala zaostala tekma 8. kroga. Ptujčanke tekme niso pričele dobro in domačinke so že na začetku prevzele vodstvo z rezultatom 6:1. Gostje jih nikakor niso mogle resneje ogroziti in prvi del se je končal z izidom 20:14. Drugi polčas je bil sicer rezultatsko izenačen, vendar prednosti domačink iz prvega polčasa Ptujčanke niso mogle znižati. V drugi polovici drugega polčasa so se sicer uspele približati na dva zadetka razlike, vendar jim je zmanjkalo zbranosti, da bi v tistem trenutku lahko tekmo obrnile sebi v prid.
MLAJŠE DEKLICE A
ZAGORJE GEN-I - ŽRK MERCA-TOR TENZOR 17:13 (6:7)
ŽRK MERCATOR TENZOR: Tjaša P. Malek 1, Ajda Jakomini 1, Špela Topolnik, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 9, Sara Šegula 1, Nika Bedrač, Nika Vidovič 1, Anea Bezjak, Alja Krasnič, Laura Škrabl. Trener: Sašo Petek, vodja ekipe Franc Bedrač.
Tekmo so gostje odigrale preveč nervozno in s preveč napakami, kar je pomenilo poraz. Časa za žalovanje pa ni, saj Ptujčanke že v soboto ponovno čaka težka tekma proti Celju.
UK, DK, TP
Podravje • Ekološko vinogradništvo
Najprimernejše Haloze
Informacije o tem, da se v sklopu nove skupne kmetijske politike, ki naj bi se začela uveljavljati od leta 2014, ukinjajo subvencije za integrirano pridelavo, že nekaj časa curljajo v javnost. Ena od možnosti, kako naj si vinogradniki tudi v prihodnjem obdobju, do leta 2020, zagotovijo nepovratna plačila, je tudi eko vinogradništvo.
Foto: SM
Kmetijska svetovalna služba
Nujna preureditev hlevov za rejo plemenskih svinj
Za prašičerejske kmetije se izteka s 1. 1. 2013 obdobje prilagoditve reje plemenskih svinj v individualnih boksih. Po navzkrižni skladnosti bo treba imeti v rejah, kjer je stalež v čredi več kot 10 plemenskih svinj, v času od 4. tedna brejosti do tedna dni pred prasitvijo urejeno skupinsko rejo. Zahteve navzkrižne skladnosti so povezane z neposrednimi plačili in kršitve zahtev navzkrižne skladnosti se odražajo z odbitki neposrednih plačil. Zaradi tega je smiselno, da se v hlevih uredijo zahteve dobrega počutja živali s preureditvijo hlevov. V rejah s staležem do 10 plemenskih svinj so dovoljeni individualni klasični boksi, v katerih je živalim omogočeno obračanje.
Kako preurediti obstoječe individualne bokse v skupinske?
Dejansko je treba na vsaki kmetiji videti notranjo postavitev boksov in na podlagi razpoložljivega prostora poiskati primerno rešitev. Izhodišče iz zakonodaje je, da moramo zagotoviti po plemenski svinji 2,25 m2 površine, za plemenske mladice pa 1,64 m2. Najkrajša stranica boksa je 2,4 m. Priporočljivo pa je, da je dejanska površina večja, ker s tem zmanjšamo možnost pretepanja živali in vzpostavitev dominantnega reda med živalmi. Največ pretepanja in prerivanja živali je med hranjenjem, zato tudi temu primerno preurejamo bokse. Dodatno pa moramo zagotoviti potrebo po ritju in žvečenju, da s tem zmanjšujemo medsebojne poškodbe živali. Idealna za ta namen je uporaba kvalitetne slame, ki jo dajemo v bokse na razpolago za ritje in žvečenje.
Prav na to temo sta minuli teden potekali dve delavnici, na katerih so udeleženci lahko izvedeli kar nekaj zanimivosti in informacij; od tega, katera sredstva se lahko uporabljajo za krepitev rastlin, kakšna mora biti oskrba tal in gnojenje v eko vinogradništvu, kakšne so možnosti preusmeritve v eko vinogradništvo, do tega, kako pridelati ekološko vino.
„Res je, da se obdobje subvencioniranja integrirane pridelave počasi zaključuje, zato želimo pridelovalcem omogočiti čim več informacij, kakšne so druge oz. drugačne možnosti, predvsem pa tudi ugotoviti, ali so pri nas ustrezni pogoji za eko vinogradništvo. Seznanjamo jih pa tudi s pozitivnimi praksami iz tujine na področju ekološke pridelave grozdja, ki se lahko prenesejo tudi k nam," je uvodoma pojasnil specialist za vinogradništvo v ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu Andrej Rebernišek: „Pomemb-no je, da vinogradnike seznanimo s samim načinom obdelave tal, z zatravitvijo tal, z gnojenjem z organskimi gnojili ipd. Še pred leti zaradi drugačnih klimatskih razmer ne bi mogli razmišljati o ekološkem vinogradništvu, s spremembami, ki smo jim priča, pa se je mo-
Ježki so zelo koristne živali, so vsejedi, hranijo se predvsem z najrazličnejšimi insekti, hrošči, črvi in preostalim mrčesom. Mrzlo zimo jež prespi. Spat se odpravi, ko se zunanja povprečna temperatura zniža na 8 do 10 stopinj C. Kadar spi, njegov metabolizem izkorišča podkožno maščobo, tako lahko živalca preživi v spanju tudi nekaj mesecev. Ko se zbudi, je ves shujšan in takoj začne iskati hrano. Zelo važno je, da si pred začetkom zime ježek preskrbi dovolj hrane in si tako ustvari dovolj veliko zalogo podkožne
žnost eko pridelave zdaj zelo povečala. Bil sem že na nekaj kmetijah, ki se s to dejavnostjo že ukvarjajo in so ekonomsko stabilne. To je zelo pomembna informacija, saj ima v Sloveniji ekološka pridelava še vedno nekakšen predznak neekono-mičnosti, nerentabilnosti ... V tujini se s tem sploh več ne ukvarjajo, saj tudi z ekološko pridelavo dosegajo povsem normalne, celo visoke donose na hektar in seveda kmetije povsem normalno poslujejo," pojasnjuje Rebernišek in dodaja, da je osebno prepričan, da bi ekološka pridelava lahko uspela tudi na slovenskih kmetijah: „Zlasti je za ekološko pridelavo zanimivo območje Haloz, tako zaradi specifične sestave tal kot zaradi primernih
maščobe. V hude težave lahko zabrede, če se zaradi premalo zalog maščobe zbudi prehitro in zaradi snega zunaj ne more do hrane. Odrasli ježki so težki od 1 do 1,5 kg. Če torej konec oktobra ali na začetku novembra najdemo ježka, ki je težak čez 1 kilogram in živahen, ga pustimo pri miru, saj verjetno opravlja še zadnje obhode, preden se bo skril v brlog in pogreznil v zimsko spanje. A če pozneje v novembru odkrijemo ježka, ki tava naokrog, lahko posumimo, da je nekaj narobe in je potreben pomoči.
klimatskih pogojev oziroma temperatur, ki zmanjšujejo tveganje obolelosti trte. Pomembno pa je, da ima vinogradnik za ekološko pridelavo veliko znanja, saj morajo biti vsi ukrepi strokovno vodeni, potrebno je sprotno in natančno spremljanje celotnega dogajanja, od vremena do strukture tal in bujnosti nasada."
Jasno je tudi, kot pravi Re-bernišek, da trend eko pridelave (ne le grozdja in vina, ampak nasploh) v svetu narašča, zato se bodo tudi naše kmetije temu težko izognile. Sicer ni nujno, da se kmetija, ki se npr. ukvarja z več dejavnostmi, v prav vseh usmeri v eko pridelavo; izbira je v rokah kmeta, ki se lahko odloči, da bo imel npr. eko vinograd, hkrati pa obdrži
To so po večini ježki, ki niso našli ustreznega prezimovališča oziroma so preslabo prehranjeni, da bi preživeli zimski spanec. Tem lahko učinkovito pomagamo, seveda če smo pripravljeni to storiti. Vzamemo ga v hišo oziroma toplo stanovanje in ga hranimo, dokler si ne opomore. Hranimo ga s kuhanim na koščke narezanim mesom, hrenovkami, posebno klobaso, sirom, suhim kruhom. Zelo pripravni so mačje konzerve in mačji briketi. Ježek rad pije mleko, čeprav je nevarno, da bo dobil drisko, zato ga razredčimo z vodo, dovolj pa je tudi sveža voda. Rad ima tudi jagodičevje, grozdje, mehko in sladko koščičasto sadje. Pripravimo mu škatlo, v kateri izrežemo odprtino, da lahko pride po hrano. V škatlo mu damo stare cunje, v katere se čez dan zakoplje, saj takrat spi. Ponoči pa se rad sprehaja po prostoru, ki mu ga namenimo. Pri tem je lahko prav duhovit, saj je zelo radoveden. Takšni ježki se navežejo na človeka in se mu pustijo čohljati in božati, ne da bi se zvili v klobčič. Če je živalca na toplem v stanovanju in ima hrane na pretek, se lahko zgodi, da ne bo prespal zime, temveč bo aktiven vse mrzlo obdobje. Če pa želimo, da ježek zimo prespi, ga odnesemo v prostor med 5 in 15 stopinjami, na primer v klet.
„klasično" obdelovanje njiv.
Glede ukinitve neposrednih plačil za integrirano pridelavo Rebernišek potrjuje, da se bodo po letu 2014 res ukinila: „Žal pa še do danes nimamo nobenih konkretnih informacij, ali bo morda uvedeno subvencioniranje za kakšno nadomestno obliko pridelave; govori se o tem, nič pa določenega. Čakamo na navodila našega kmetijskega ministrstva, sicer pa naj bi neuradno ostal ukrep strmih vinogradov, ostalo verjetno ne."
Prehod iz integriranega v eko vinogradništvo traja tri leta, preden kmet - vinogradnik pridobi certifikat. Tistim, ki se bodo odločili za to, pa pripada še dodatna subvencija v višini 900 evrov po hektarju. Ekološko vinogradništvo poteka pod nadzorom ustreznih institucij. Te posameznega vinogradnika certificirajo in nadzirajo, da je pridelava dejansko ekološka. To pomeni, da lahko v vinogradu in pri predelavi grozdja uporabljajo le dovoljene sestavine. Glavno skupino dovoljenih sredstev tvori pet elementov, in sicer žveplo, baker in še razni pripravki iz kopriv, preslice in alg. To so edina sredstva, ki so dovoljena, in tudi njihova uporaba v vinogradih, ko govorimo o certifi-ciranih kmetijah za ekološko vinogradniško pridelavo, je nadzorovana.
V Sloveniji je izjemno malo eko vinogradnikov; zaenkrat še največ na Primorskem, medtem ko na območju Spodnjega Podravja slednjih skoraj ni oziroma je nekaj kmetij bolj kot ne na začetku te poti.
SM
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Prav tako mu pripravimo škatlo s cunjami ali senom, kjer se bo skril in spal. Kljub temu mu moramo nastaviti nekaj hrane in vode in seveda občasno preveriti, kaj se z njim dogaja. Če se pojavijo kakršne koli težave, na primer izcedek iz nosu, driska, paraziti ..., se posvetujemo z veterinarjem. Ko se začnejo topli spomladanski dnevi, odnesemo ježka v naravo, in to stran od cest, nekje na obrobju gozda, ter ga izpustimo.
Vsem ljubiteljem narave in živali sporočam, da lahko pozimi prinesejo najdenega ježka na Veterinarsko bolnico Ptuj, kjer ga bomo oskrbeli, ali se obrnejo na gospo Adelo Šilak, ki prijazno in strokovno že vrsto let skrbi in prezimuje ježke na ptujskem območju. Pokličete jo lahko na tel. 040 830 621. Emil Senčar, dr. vet. med.
Varianta talnega krmljenja
Najmanj zahtevna preureditev boksov je varianta talnega krmljenja. V tem primeru skupino živali krmimo na tla. Del boksa ima polna tla in v tem delu krmo posipamo direktno na tla. Plemenske svinje žrejo krmo iz tal in pri tem načinu je tudi manj pretepov in prerivanja. Zaželeno pa je, da je v takšnem boksu skupna površina okrog 3 m2 na žival.
Foto Wiedmann
Krmljenje na tla
Varianta treh površin boksa
Najidealnejša rešitev je zagotoviti tri površine boksa: krmni del, tekališče za blatenje in ležalni del. V tem primeru imajo živali na razpolago tri površine. Pri koritih so pregrade, ki preprečujejo medsebojno napadanje in v tem delu so polna tla. Tekališče ima praviloma rešetkasta tla, cenejša varianta je tekališče s polnimi tlemi z uporabo nastilja. V tem primeru strojno odstranjujemo gnoj iz površine tekališča. Ležalni del je urejen s polnimi tlemi in z nastiljem.
T a nlfR—S \ • \	■ m
	
.r '^atl IIP	F
Foto: P. Pribožič Boks s tremi površinami (krmna površina, tekališče, ležalna površina)	
Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si	
Foto: P. Pribožič
Dodajanje slame v bokse za potrebe žvečenja in ritja
Varianta krmnih pregrad pri
koritu
Kjer je možno preurediti bokse tako, da odstranimo pregrade individualnih boksov in krmimo v korita, je potrebna preureditev na način, da ohranimo pregrade pri koritu. Pregrade preprečujejo pretepanje med žretjem. Po možnosti zagotovimo še površino za izpust živali iz boksa.
Pri koritu je dovolj 50 cm širine korita po živali, pregrade pa so lahko krajše, ker služijo samo manjšemu pretepanju in poškodbam med žretjem.
Foto: P. Pribožič
Dvižne pregrade, ki so spuščene v času krmljenja
Zaključek
S prispevkom želim opozoriti na potrebno preureditev hlevov za rejo plemenskih svinj v smislu dobrega počutja živali in zahtev navzkrižne skladnosti, ki stopajo v veljavo s 1. 1. 2013. Podrobne mere in možnosti preureditve je treba v posameznem hlevu poiskati in izrisati. V Kmetijski svetovalni službi vam lahko svetujemo, kako preurediti bokse za plemenske svinje, da bodo v skladu z zahtevami zakonodaje.
KGZS Zavod Ptuj
Kmetijska svetovalna služba
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Tačke in repki
Ježki jeseni
Vsako jesen se posvetimo ježkom in njihovemu preživetju zime. Naj ob tem zapišem nekaj uporabnih nasvetov za vse ljubitelje narave in živali.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Nekdo
Vprašanje: Moje vprašanje je zelo splošno, zanima me, zakaj smo si ljudje različni.
Odgovor: Horarna astrologija, s katero se ukvarjam že vrsto let, na tako splošno vprašanje ne more podati odgovora. Toda to še ne pomeni, da je vprašanje nezanimivo. Pri opazovanju otrok velikokrat ugotavljam, kako so si podobni in istočasno različni. Vsak posameznik je dobil določeni zapis ob uri svojega rojstva -in ravno to je astrološka karta, rojenice so podarile različne značajske lastnosti, določene prednosti in tudi slabosti. Vse to človek potrebuje, da lahko napreduje na osebni in duhovni rasti. Skozi dojemanje položajev, ki jih prinaša življenje, vsak posameznik napreduje v modrosti. Kombinacije značajskih lastnosti so nekaj zelo zanimivega in zapletenega. Prav zaradi tega je astrološka karta unikat, ki pokaže pravo pot, usmerja različna zanimanja in spodbuja človeka. Problem modernizma je v tem, da
obstaja večni boj za obstoj, in tako se posledično razvije ri-valstvo. Tako obstaja tudi problem komunikacije, občutek za sočloveka in solidarnost. To bi morali imeti vedno na prvem mestu, seveda poleg lastne družine. Omenjeno se pokaže, šele ko se dogajajo naravne nesreče in ko ni druge možnosti za rešitev. Življenje je od nekdaj nepojasnjena umetnost, ki pričara določeno čarobnost in prinaša veliko odrekanja. Moder človek je tisti, ki ve, da se nam dogajajo slabe in dobre stvari z razlogom. Spremembe so sestavni del življenja in zaradi tega so v lastnem bistvu nujne in spodbudne. In če izpostavim vaše vprašanje o različnosti, je moč priti do preprostega sklepa, to je raznolikost značaja. Astro-
Tudi vas zanima katero vprašanje in ne poznate odgovora nanj? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedajte se, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vsega skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Svoj položaj na kratko opišite in zapišite točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
logi že stoletja verjamemo v moč planetov in njihov vpliv. Značaj je tisti, ki kroji usodo. Res je, da je to deloma odvisno tudi od dednosti in podobno, vendar lahko številne nejasnosti človek tudi spremeni in tako postane boljša oseba. Najprej je treba spremeniti sebe in dopustiti možnost, da se motimo. Ozavestiti je treba, kaj je za nekoga pomembno in zakaj. Potem je to treba predstaviti ljudem, s katerimi živite v skupnosti (srčni izvoljenec, družinski člani). Nikoli ne izključite pogovora in da pravilno poveste svoje mnenje. Moči za nujnost sprememb ni težko najti v svojem srcu. Človek mora biti odprt za vse. Astrološka karta je zemljevid časa in labirint nevidnih niti usode. Lepo se imejte in srečno!
Šifra: Prihodnost
VPRAŠANJE: Spoštovani gospod astrolog! Nekoč sem vas že vprašala za na-
svet in ste mi zelo pametno odgovorili. Zdaj pa me spet nekaj muči. Lani sem si ob novem letu zadala veliko nalog, ki sem jih tudi zapisala (da se bom izobraževala, da bom shujšala, da bom privarčevala za nov avto, da bom večkrat obiskala starše, da bom redno me-ditirala, da se bom začela ukvarjati s športom itd.).
Uresničila nisem niti ene, zato se zadnje dni počutim precej slabo. Leto se izteka - ali bo drugo leto boljše? Vnaprej hvala in lep pozdrav!
Navedli ste celo paleto načrtov, ki ste si jih zadali uresničiti v novem letu. Niste pa uvideli glavnega sporočila, in sicer da se morate imeti radi, in ko vzljubite sebe, lahko veliko storite. Cilji so že dobronamerni, a samo obljuba ni dovolj, kajti v življenju je treba trdo delati in morate verjeti vase. Raje ste bili v pasivni vlogi in čakali na neko spodbudo. Zavedati pa se morate, da se prav nič ne naredi samo od sebe in da boste morali začeti aktivno delati na sebi. Najprej naredite načrt, kaj boste postorili in kaj je tisto, kar bi spremenili. Navedite točke, kaj vas bolj moti in kaj manj, kaj želite spremeniti takoj in kaj je tisto, kar lahko tako ali drugače počaka. Potem se vprašajte, zakaj to delate, in naredite trden načrt. Nato začnite delati na sebi in ne čakajte na zadnje mesece, ampak to počnite iz dneva v dan. Tako boste pridobili is-
Duševno zdravje
Otroci in pravljice
Teodora je rodila sina. Njeni starši ji predlagajo, naj mu bere pravljice in zgodbice. Sprašuje, če ima to kakšen vpliv na otroški razvoj govora in seveda tudi branja. Otroci so vedno navdušeni, če jim prebiramo zgodbice in pravljice. Pogostost in način, kako starši to počnejo, lahko vpliva na njihov govor, pa tudi na to, kako hitro in kako dobro se bodo tudi sami naučili brati. Otrokom, ki se kmalu naučijo brati, so starši pogosto prebirali knjige, ko so bili še majhni.
Prebiranje zgodbic in pravljic dojenčkom in malčkom nudi malčkom številne priložnosti za tkanje intimnih vezi in spodbuja sporazumevanje med otrokom in star-ši.Starši pomagajo otrokom spodbujati govor, ko povzemajo, kar je povedal otrok, razširjajo povedano, ko se pogovarjajo o tem, kar otroka zanima, in so tiho dovolj časa, da otrok odgovori in morda postavi kakšno vprašanje. Prebiranje knjig je odlična priložnost za takšno interakcijo.
Otroci od prebiranja knjig odnesejo več, če mu odrasli zastavlja zanimiva vprašanja, na katera otrok ne more odgovoriti samo z da ali ne (npr.: »Kaj dela muca?« namesto »Ali muca spi?«).
Otroci, ki jim starši med prvim in tretjim letom pogosto berejo, kažejo pri dveh letih in pol, štirih letih in pol ter petih letih boljše govorne spretnosti, pri sedmih letih pa boljše bralno razumevanje.
Zato naj Teodora sinu bere čimveč zgodbic in pravljic, in to čim pogosteje.
Mag. Bojan Šinko
kano in se boste lahko konec leta pohvalili. Uvidite pa že majhne napredke, kajti majhen korak je lahko pogoj za velik napredek. Imejte se lepo in ljubite se, kajti tako lahko ši-
rite brezpogojno ljubezen na druge ljudi. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Reportaža • Obisk iz Amerike (4. del)
Jim in Nancy sta se poslovila
V popoldanskih urah smo se odpravili z Gorenjske proti Ljubljani. Počasi smo se poslavljali od gora ter se bližali prestolnici. Mestna vpadnica je bila zelo prometna. Že od daleč smo na vzpetini zagledali beli grad. Oče nam je spotoma razkazoval znamenitosti in zgradbe. Naš cilj je bil ogled stare Ljubljane in ljubljanskega gradu.
Pogovor se je vedno vračal h goram. Jim in Nancy sta se vso pot proti Ljubljani zahvaljevala za tako lep izlet v planine. Gore so ju očarale. Tam, kjer živita, je večinoma ravnina, ceste so široke in ravne. V Sloveniji sta izkusila čisto nasprotje tega, česar sta vajena. Na obrazu smo zaznali njuno zadovoljstvo.
Prispeli smo v stari mestni del Ljubljane. Ustavili smo se na Kongresnem trgu, od koder smo pot nadaljevali proti Tromostovju in Prešernovemu spomeniku. Ljubljana je tistega popoldneva vsa žarela v soncu. Turistov z vseh koncev sveta ni manjkalo. Gostinski lokali ob Ljubljanici so bili polno zasedeni. Sprehodili smo se mimo tržnice proti občini. Nato smo se s turističnim vlakcem povzpeli na Ljubljanski grad. Že na poti na grad smo lahko občudovali mesto in okolico. Neskončen razgled na Ljubljano pa se nam je odprl šele, ko smo se povzpeli na vrh grajskega stolpa po skoraj neskončnem številu prehojenih stopnic. Razgled je bil prečudovit. Sonce je zahajalo za gorami, na nebu je prevladovala oranžna barva. Vsi smo hiteli ujeti še zadnje sončne
Gosta sta bila navdušena nad čebelami.
Foto: Aljaž Jelen
žarke v fotografski objektiv.
Na gradu smo si ogledali še muzejsko zbirko ter se na grajskem dvorišču okrepčali s kavo. Zadovoljni smo se z vlakcem vrnili v center Ljubljane. Tam smo si še bežno ogledali Ljubljano ponoči, nato pa se odpravili proti domu. Spotoma smo se ustavili na večerji, nato pa pot nadaljevali proti domu.
Kljub poznim večernim uram smo se še odzvali povabilu strica Janka, ki nas je povabil na slastne domače kremne rezine. Zadržali smo se pri mizi in navdušeno pripovedovali gostiteljem o svojih doživetjih na Gorenjskem. Jim in Nancy
nista mogla verjeti, kaj vse smo videli in doživeli. Tudi kremne rezine sta pohvalila.
Naslednji dan smo izkoristili za počitek. Starša sta pričela priprave na piknik, ki smo ga organizirali tistega dne. Jimu in Nancy smo želeli pokazati, kako organiziramo piknik pri nas. Bila sta presenečena, da vse pripravi gostitelj, saj pri njih vsak udeleženec piknika prinese s sabo neko jed in jo potem z ostalimi jedmi skupaj pojejo.
Spet smo se zbrali sorodniki in prijatelji. Vzdušje je bilo prijetno. Vsi gostje so obdarili Jima, saj so vedeli, da bo v na-
slednjih dneh praznoval rojstni dan. Izročili so mu izvirna darila. Dobil je slovensko majolko, domači med in druge značilne slovenske reči. Bil je zelo presenečen, vendar se je tudi on odzval tako, da je vsem gostom podaril spominski dolarski kovanec. Jimu smo podarili tudi značilen moder predpasnik - »šurc« z vezenino grozda. Ponosno si ga je nadel. Z njim se je razkazoval ves večer. Za prisloni je nosil vino, zraven pa še domače suhe klobase. Strica Milan in Janko sta spekla sveže kostanje, h katerim se je prile-gel mošt. Druženje je trajalo pozno v noč, kljub temu da je bilo sredi tedna.
Vsi spočiti smo naslednji dan obiskali strica Stanka, ki nas je odpeljal k svojemu čebelnjaku. Opisal nam je vse podrobnosti pridnih slovenskih čebel. Razkazal nam je čebelnjak, satovje in ostale pripomočke, ki jih uporablja za čebelarjenje. Sprva sta se gosta bala čebel, saj sta pričakovala,
da ju bodo napadle in pičile. A realnost je bila ravno nasprotna. Čebele se sploh niso dale motiti in so pridno nabirale med in se vračale v čebelnjak. Jim in Nancy sta prvič videla takšen čebelnjak. Stric Stanko je na vsa njuna vprašanja z veseljem odgovarjal. Mislil sem, da bo ogled trajal nekaj minut, a sem se zelo zmotil, vprašanj ni zmanjkalo. Resnično doživeta predstavitev. Nekaj vrst domačega medu sta Jim in Nancy odnesla s sabo v Ameriko.
Vsega je enkrat konec in tudi njun dopust se je iztekal. Pospravila sta svoje stvari ter se pripravila na odhod. Na predvečer odhoda smo ju odpeljali na svečano večerjo v enega izmed ptujskih lokalov, kjer so nas prav lepo postregli. Ob slovesu smo gostoma podarili spominek iz Steklarne Rogaška. Nancy ni skrivala solz, saj je bila vidno presenečena in ganjena. Povedala nam je, da zelo ceni kristal. Zadovoljni smo bili, da jima je bilo darilo
všeč, saj ima tudi veliko spominsko vrednost.
Naslednje jutro smo zelo zgodaj vstali ter se odpeljali na Brnik. Noč je bila mirna, cesta prazna. Po opravljenih letaliških formalnostih smo se nekaj časa zadržali v letališki kavarni. Prehitro je prišel čas, ko smo si morali seči v roko in se posloviti. Obljubili smo si, da ostanemo v stiku še naprej in da ju nekega dne tudi mi obiščemo. Njun odhod smo spremljali z razgledne terase.
Ko smo se vrnili domov, sem pod vzglavnikom našel kuverto. Jim in Nancy sta nam v slovenščini napisala zahvalno pismo. Ne vem, kdaj sta pismo pisala in koliko časa sta za to porabila, vendar sta nas prijetno presenetila s takšno lepo gesto.
Pred odhodom sem svoja gosta prosil, da mi ob koncu obiska opišeta svoje vtise o svojem potovanju v Slovenijo. Več o tem prihodnjič.
Aljaž Jelen
Foto: Aljaž Jelen
Jim je ponosno pokazal svoje darilo.
Slovo od Nancy in Jima
Foto: Aljaž Jelen
Slo glasbene novice
Turneja Tiho skupine Dan D se nagiba v drugo polovico, saj je za njimi že 11 koncertov, od katerih je bila večina razprodanih. Ta konec tedna bo skupina nastopila na štajerskem koncu (danes v Celju in jutri v Mariboru). Razprodana je bila tudi posebna oštevilčena izdaja kasete v obliki lesenega polena. Kljub temu da so bili mnogi skeptični ob napovedi formata nosilnega fonograma projekta Tiho, so polena pošla že po prvih štirih koncertih. Pa vendar... Ostala so štiri prav posebna, ki bodo lastnike dobila na tri različne načine: za dve se boste lahko potegovali preko dražbe na spletni strani www.dan-d.net, preostali dve pa bosta podeljeni preko Facebooka - prvo naključnemu oboževalcu, drugo pa tistemu, ki si ga bo po mnenju članov zasedbe, najbolj 'zaslužil'.
•k-k-k
Skupina Kalamari se je na glasbeno sceno vrnila z novim projektom, pri katerem je sodelovalo več slovenskih glasbenikov: Jože Jež - Pepi (Kalamari), Ladi Mljač (Prizma), Slavko Ivančič, Dare Kaurič (Kingston), Marko Vuksanovič (Avtomobili), Drago Mislej - Mef in Klapa Solinar. Za instrumentalni del so poskrbeli: Ladi Mljač - bobni, Matjaž Švagelj - bas, orgle, električne kitare, Zdenko Cotič - Coto - električne kitare, Zlatko Makovec - tolkala in Jože Jež - Pepi - akustična kitara. Omenjeni glasbeniki so združili moči in posneli pesem Dobro jutro, ki je bila med slovenskimi poslušalci že ob izdaji zelo dobro sprejeta.
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ZLATKO - BOT SAM SVOJ
9. 8.
. ALMA MERKLIN - SAMA V MESTU "" "ÄASKO-; A BI Z MANO ŠLA 7. DITKA - NEKAJ JE V ZRAKU 6. MANOUCHE - SUPERFAJN 5. DAVID GROM - LEPA SI MOJA 4. IVA & 6PACK ČUKUR - DAJ MI POLETJE NAZAJ 3. DAN D - KAMN 2. FLIRRT - POPOLNO 1. BILBI - KO TVOJA SEM ŠE I
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Manca z Ljubezensko puscico
Priljubljena pevka Manca Špik je ob septembrskem izidu albuma napovedala izdajo novega videospota. Njena Ljubezenska puščica je tako dobila tudi video podobo.
Po slabih dveh mesecih od izdaje prvega singla s plošče je to obljubo tudi uresničila. S pomočjo dveh mladih igralcev, vsem dobro poznanega Domna Valiča in obetavne igralke Tanje Ravljen, je oživila čudovito ljubezensko zgodbo o vzponih in padcih mladega para, sama pa je prevzela vlogo pripovedovalke. Pri snemanju spota je pevka sodelovala s preverjeno produkcijsko hišo Mediaspot, ki deluje pod taktirko izkušenega režiserja Perice Raia. Iz praktičnih razlogov so tako v preteklem mesecu posneli kar dva videospota hkrati, poleg predstavljenega še spot za naslovno pesem z albuma Iz prve roke, ki bo izšel spomladi 2013.
Manca je ob izidu spota za vse bolj priljubljeno pesem dejala: »Snemali smo prav v hollywoodskem stilu ...
Ko sem prišla odigrat nekaj mojih kadrov, v katerih pretežno pojem, je bila glavna ljubezenska zgodba mladega para že posneta. Prav tako
sem prvič izkusila pritisk snemanja dveh videospotov hkrati in prav ustrezalo mi je, da nisem bila v ospredju pri obeh snemanjih, saj bi
/ Vi
Manca Špik predstavlja nov videospot.
m
FOTO: Tibor Golob
bilo prenaporno. Sodeč po videnem sta oba igralca svoje delo opravila fenomenalno, absolutno prepričljivo in dobesedno s strastjo. V zgodbo, ki povsem nezapleteno niza epizode iz ljubezenskega življenja običajnega para, sta vlila svoje srce in dušo in mislim, da so nastali eni izmed najbolj prepričljivih prizorov v domačih spotih. Tako dobre igre že dolgo nisem videla in predlagam, da se prepričate še sami«.
Iztekajoče se leto je bilo za Manco eno najbolj napornih, saj se je poleg izdaje albuma posvečala še številnim drugim projektom. Takšne obremenitve pa pevka, kot pravi sama, v prihajajočem letu ne bi več zdržala: »Psihično se že pripravljam na naporen in z nastopi napolnjen december. Takoj po silvestrskem nastopu se odpravljam na vsakoletni januarski dopust. Odhajam v Pariz, pa kam v tople kraje tudi najbrž. Močno upam, da bo prihodnje leto bolj umirjeno in da bom lahko malo zadihala. Spomladi pa vas presenetim z novim vi-deospotom, kjer bom ponovno v prvem planu.«
MZ
Filmski kotiček
Šanghaj
Za film Šanghaj se zdi, da pripoveduje zgodbo, ki bi se lahko zgodila le pri nas, toda prikaz tukajšnje na rob družbe potisnjene kulture (romi) je le izposoja za umestitev univerzalne zgodbe v naše okolje, da bi s tem pridobila verodostojnost in najbrž simpatije domačih gledalcev. Razumljivo, kajti dva precej draga eksperimenta slovenskega filma (Rabljeva freska in Patriot) sta nazorno pokazala, da se produkcije zgodb ameriškega sloga pri nas ni smiselno lotevati.
Se pa zato lahko gremo ameriško produkcijo, kar Marko Na-beršnik lepo pokaže že s prvim kadrom, prav tako detajlom, kot
Sanghaj
Igrajo: Visar Vishka, Asli Bayram, Senad Bašič, Bojan Emeršič, Jasna Diklic, Marjuta Slamič, Saša Petrovič, Vlado Novak, Ivo Ban Režija: Marko Naberšnik Scenarij: Marko Naberšnik po literani predlogi Ferija Lainščka Žanr: drama Dolžina: 124 minut Leto: 2012 Država: Slovenija
v svojem prejšnjem filmu Petelinji zajtrk. G. Naberšnik je, kot se za režiserja spodobi, videl ogromno filmov in kot vsak pameten režiser ve, da moraš dober film po frankenstainovsko sestaviti iz dobrih delov drugih filmov. Zato ni čudno, da rad snema po romanih Ferija Lainščka. Njegove zgodbe namreč niso značilno lokalne zgodbe, temveč so zgodbe, ki bi se lahko zgodile povsod po svetu.
Vendar v takšnem primeru obstaja nevarnost, da na koncu dobimo le interakcijo stereotipov, ne pa like, ki bi jih začutili kot žive in pristne. In res, film malce pade na nos pri karakterizaciji likov. Formula je žal kanček premalo zakrita, zato bi lahko rekli, da -če uporabimo prispodobo z liki v računalniških igrah - namesto likov vidimo številske vrednosti njihovih lastnosti, ki jih definirajo. Torej imamo roma, ki postane švercer, ki zapeca damo noči, ki postane mama in žena. Nato imamo podkupljivega policista, pa politika, pa mafijca, pa obveznega Očeta, pa umetniškega sina, pa ... No, saj razumete. Preplet tolikšnega števila na moč različnih avatarjev je za scenarista vedno velik zalogaj in tokrat se scenarij, ta najbolj krhek člen v postopku
nastanku filma, ta večna hiša iz kart, komajda še drži skupaj, tudi zaradi odvečnih podzgodb (sinovo odvisnost bi lahko mirne duše izrezali), čeprav nam pozornost od tega šibkega elementa ves čas zelo uspešno odvračajo odlična režija, čudovita fotografija in krasna glasba. Seveda v prizorih, kjer njihov skupek deluje. Kadar ne deluje, kot recimo prizor v restavraciji (najbrž poklon Le-onejevem filmu Bilo je nekoč v Ameriki), kjer sestavni deli tako zgrešijo drug drugega, da postane vsa zadeva že prav komična, začenši z glasbo, ki se že preveč trudi, kot tudi oba igralca in de-monizirajoča svetloba.
Zgodba je sicer lep prikaz
ene od kultur tega sveta, ki se je pomembni politični dogodki le bežno dotaknejo, vendar so jo avtorji prikazali s površnim poznavanjem, bolj tako, kot si takšen svet idealizirano in romantizirano predstavljamo od daleč. Film je produkcijsko zelo bogat in vešče narejen, zato je škoda, da nesejo kakšne malenkosti, kot so vidne lasulje, ali liki, ki se v 30 letih, kolikor jih film pokriva, ne postarajo niti za kanček, zato je patos na koncu bolj izsiljen kot občuten in doživet. Vendar kikse naštevamo zgolj otožnosti, ker filmu manjka čisto malo, da bi bil presežek naše kinematografije.
Matej Frece
■ ' y S.": •
d:
J
OVEN (21.3. - 20.4.)
Magnetična energija vam bo v samopomoč. Pogumno boste stopili naprej in s svojim znanjem in privlačnostjo pomagali drugim. Intenzivno bo v ljubezni in nakazano je, da se bodo vrata sreče odprla na stežaj. Pravilno bo, da ne spregledate smerokazov na delovnem mestu.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Sprostila vas bo dobra družba in prijatelji. Ugotovili boste, kako pomembno bo, da naredite analizo in na takšen način ločite zrno od plev. Varovati se bo treba trme, ki bo izrazita v ljubezni. Vendarle je pričakovati tudi več romantike. Na delovnem mestu boste zelo pridni in marljivi.
ml
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Spremljala vas bo povečana delavnost in pridnost. Marljivo se boste lotili vseh obveznosti in naredili korak naprej. Po drugi strani bo to tudi čas povečanega nemira in pravilno bo, da boste našli tiste dejavnosti in tehnike, ki vas bodo sprostile. Vsekakor bo v ospredju pogovor in izmenjava mnenj.
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
Poglobili se boste v raziskovanje skrivnosti in spremljala vas bo sreča. Plodna energija bo tista, ki vam bo podarila krila in moč za ustvarjanje. Na delovnem mestu bo zelo pestro in energično. Korak za korakom boste pridobili na samozavesti. Več časa boste morali nameniti sebi in osebni sprostitvi.
LEV
f^V
WjSj (23.7. - 22.8.)
Zdelo se bo, da boste v tem tednu morali pošteno zavihati rokave in se lotiti obveznosti. Prav gotovo boste našli tudi tiste reči, s katerimi ste odlašali. Na instinktiven način se boste postavljali na prvo mesto. Od sebe boste oddajali toplo energijo in tako pridobili kopico prijateljev in znancev.
14 DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
V zimskem rastlinjaku boste imeli kar veliko dela. Na splošno se boste bolj sprostili in ugotovili, kako bo najbolj modro usmerjati energijo. Dogodkov pač ne boste smeli prehitevati. Odločno boste zagovarjali svojo resnico in možno bo, da se zanjo borite. Vlju-bezni bo lepo in harmonično.
VRSTA PARE
SADNA PIJAČA
KAPNIK STALAKTIT
RAVNALEC PO ZAKONIH
ALFI NIPIČ
JAPONSKA UMETNOST REZLJANAJA IZ PAPIRJA
JAMAJSKI PLES
GUMICA ZA BRISANJE
DIVJA ZEL
IZOLIRANA ETN. SKUPINA
ČEŠKA REKA
OPONENT
ALEŠ VALIČ
LOJZE NOVAK
SINTETIČNO VLAKNO
SKLADATELJ (VILKO)
MAJDA ARH
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NASA SPIKERICA BAS
SLANA VODA
GRŠKI BOG
IT. FILMSKI KOMIK
MESTO V FRANCIJI
RAVNA SABLJA
TOMISLAV NERALIČ
TRENJE OREHOV
ŽALJIVA BESEDA
ANČKA
HOMOSEKSUALEC
NOVINARKA PEČE
ČLENASTA ŽIVAL
PLUG RIGOLNIK
FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (CHARLES)
MOTNO OZRAČJE
IVAN ČARGO
IVAN TAVČAR
TOPILO ZA LAKE
IZBRANA DRUŽBA
RUTA (KOROŠKO)
OKOLIŠ, OKROŽJE
GOJITELJ NOJEV
VATEL
PREBIVALEC ROVT
UGANKARSKI SLOVARČEK: ADRICA = koroško ime za ruto, LAZNA = naselje pri Čepovanu, ORIGAMI = japonska umetnost rezljanja iz papirja, ORLON = sintetično vlakno, OSOLKA = slana voda, PIBER = slovenski alpski smučar (Aleš, 1974-), RENET = francoski šahovski velemojster (Olivier, 1964-), RIGOLA = plug rigolnik, STORIA = model renaulta clio.
■je|aoj '}e>ie| 'uoiej
'eoupe 'eme 'uojeoe *qi 'ojoi '|eueA 'e|o£u '¡uy 'e^Aosd 'eiiJi 'ni 'geiu 'snez 'e^ioso 'epi 'ni 'av 'Hiujodpo 'eqe~| 'eppej 'e^s 'jiue^uo '}S||e§e| 'ejed eqns 'oe|ej|ds 'jeuey 'jjzqo 'ejeu '^e|ds :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 17. november:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA, 18. november:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30
in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK, 19. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI
DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bez-jak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 20. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00,
18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SREDA, 21. november :
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva.
15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Puše-njak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 22. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače
viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 23. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šin-kom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Gospodarski izziv na Radiu Ptuj. Vsak ponedeljek po 11. uri z novinarko Mojco Zemljarič.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Blesteli boste v pogledu denarja in naredili načrt. Držali se boste omejitev. V partnerskem življenju vas bo spremljala povečana resnost in odgovornost. Napredovali boste skozi pomoč pogovora. Veliko se učite od svojih otrok in pravilno bo, da boste bolj umetniški in kreativni.
ŠKOmjON^¥ STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Ozrli se boste nazaj po prehojeni Ugotovili boste svoje prioritete in
poti in ugotovili, kaj boste lahko spremenili. Kocke usode se bodo v tem obdobju zasukale tako, da boste imeli srečo in povečano moč kreativnega izražanja. Privlačile vas bodo tiste dejavnosti, ki bodo lepe in prijetne. Najbolje se boste počutili doma in se razvajali.
se z njihovo pomočjo dvignili po statusni lestvici. Napredek je razbrati na delovnem mestu. Odločno boste morali zagovarjati svoja stališča. Lotili se boste raziskovanja nekih načel. V prostem času boste veseli in polni notranje
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
V prihajajočem tednu bo veliko prijetnosti, skladnosti in analitike. Ostro oko bo lahko opazilo malenkosti. Težje bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Ampak ravno v tem se boste učili prilagajati. Na delovnem mestu boste kaj kmalu uvideli sadove svojega dela. Reči boste morali bobu bob.

VODNAR (21.1. -18.2.)
Odgovorno se boste lotili vseh obveznosti in nalog. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti in boste zelo napredni v razmišljanju. Popaziti boste morali, da ne boste spregledali smerokazov. Sreča se bo skrivala v tem tednu v partnerstvu in spoznali boste, kako veliko moč bo imela ljubezen.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Ustvarjalna in umetniška energija vam bo v pomoč in oporo. Odločili se boste in naredili nekaj, kar vam bo v samopomoč pri samozavesti. Na delovnem mestu boste zelo harmonični in polni nekih prijetnih dogodkov. Zelo dobro se boste znašli v skupinskem delu in obveznostih.
Markovci • O posledicah poplav na izredni seji
Na vrsti sta pomoč in solidarnost!
Na izredni seji sveta občine Markovci so se v torek, 13. novembra, pogovarjali o posledicah nedavnih poplav, predvsem pa o enotni akciji odpravljanja posledic in solidarnostni pomoči. Ugotovili so, da sta kljub nekaterim pripombam zaščita in reševanje potekala usklajeno in uspešno.
Foto: M. Ozmec
Poveljnik štaba civilne zaščite občine Markovci Ivan Golob (desno) je poudaril, da je kljub nekaterim pripombam krajanov akcija zaščite in reševanja ljudi in premoženja ter poznejše odprave posledic potekala usklajeno in uspešno.
Župan Milan Gabrovec je
poudaril: "Odločili smo se, da bomo vsem, ki so bili v poplavah prizadeti, pomagali, najbolj pa seveda dvema ali trem hišam, kjer so utrpeli največjo škodo. Takoj smo pričeli zbirati humanitarno pomoč, zato smo na občini odprli poseben žiro račun. Vsem občanom bomo ta teden poslali zloženko, v kateri jih obveščamo o posledicah poplav in o zbiranju humanitarne pomoči. Sporočamo jim, da je voda iz vodovoda še naprej pitna, iz vodnjakov pa zaradi poplav verjetno ne, tako da vedo, kaj storiti. Predvsem pa pozivam vse, ki so pripravljeni prispevati sredstva, da jih nakažejo na poseben račun občine. Občina je dvema najbolj prizadetima družinama že nakazala vsaki po 1500 evrov, vsem tistim, ki so imeli poplavljene kletne prostore, gospodarska poslopja ali garaže, pa po 400
evrov najnujnejše denarne pomoči, tako da si lahko v začetni fazi vsaj malo pomagajo. Iz rezervnega sklada bomo pomagali tudi v prihodnje; pričakujem, da bomo k temu, kar že zbirajo, prispevali še okoli 10.000 evrov pomoči."
K razdelitvi denarnih sredstev, ki jih bo prispevala država, bodo enotno pristopili Občina Markovci, Center za socialno delo Ptuj ter humanitarni občinski organizaciji Karitas in Rdeči križ. Vse občane in domača podjetja, ki so prizadetim pripravljeni pomagati, so pozvali za pomoč v hrani, krmi za živino in denarno pomoč. Vse to naj sporočijo na sedež Občine Markovci. Sredstva lahko nakažejo na TRR: SI56 0136 8010 0017 763, sklic: 00-730 in pripis: poplave.
V Stojncih je nujno treba čimprej sanirati dve stanovanjski hiši - v enem primeru bodo stanovanje uredili
na novo nad gospodarskim poslopjem. Na pomoč so že priskočili vaščani Stojncev in obrtniki. Vabijo tudi druge občane in podjetnike - obrtnike iz celotne občine, da pomagajo po svojih močeh.
Poveljnik štaba civilne zašči-
te občine Markovci Ivan Golob je poudaril, da je v zaščiti in reševanju premoženja pred poplavami ter v poznejši odpravi posledic škode po poplavah sodelovalo 637 gasilcev, ki so v teh dneh opravili prek 3680 prostovoljnih delovnih
ur. V akciji so sodelovali s 57 gasilskimi vozili, s katerimi so prevozili 612 km, uporabili so vse vodne črpalke in elektro agregate, ki so bili na voljo, pozneje pa tudi sušilce vlage. Kljub nekaterim pripombam občanov - predvsem iz Nove
vasi - o neusklajenem delovanju in nezadostni količini vreč s peskom so ocenili, da je celotna akcije glede na razmere potekala učinkovito in uspešno, zato so izrekli posebno zahvalo vsem gasilcem, vojakom, pripadnikom civilne zaščite, Rdečega križa, Karitas in skavtom.
Pomagali bodo tudi svetniki, podžupana in župan, saj so na predlog podžupana Franca Ferčiča sklenili, da bodo sejnino od izredne seje v celoti namenili za odpravo posledic poplav v občini, del svoje nagrade pa bodo prispevali tudi župan in oba podžupana.
Naj dodamo še, da bo občino Markovci v petek okoli 12.30 obiskal minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič ter si v spremstvu župana ogledal poplavno in najhuje prizadeto območje v tej občini.
M. Ozmec
Slovenija • Parkiranje na invalidskih mestih
Zavzeli ste moje mesto, boste prevzeli se mojo invalidnost?
Če nič drugega, je parkiranje na mestu, označenem za invalide,vsaj moralno sporno in nesprejemljivo. Tako se je na primer našemu bralcu, ki je 100-odstotni invalid, zgodilo, da se je vozil od trgovine do trgovine in nikjer ni našel enega samega invalidskega mesta, kjer bi lahko parkiral svoje vozilo. So pa brez kančka slabe vesti tam parkirali vsi drugi, ne vedoč, da s tem povzročajo velike težave invalidom.
Janko Marčič, ki je 100-od-stotni invalid, nas je pred nekaj dnevi poklical, saj je bil ogorčen nad dogodkom, ki se mu je pripetil v deževnem ponedeljkovem jutru. „V tem dežju čakam rekombinantna zdravila za krvno bolezen hemofilijo, ki mi jih bodo dostavili s hladno verigo, da ne izkrvavim, kar je posledica moje bolezni. Moja partnerka pa ima cerebralno paralizo in obiskuje VDC Sožitje Ptuj. Nekako prav danes sem si zaželel, da bi pred terapijo nabavil nekaj prehrambnih artiklov v eni izmed trgovini nekje v Ptuju, saj moramo tudi invalidi jesti, vendar danes žal invalidi ne moremo kupiti nobene hrane, saj med 10. in 12. uro dežuje in na invalidskih parkirnih mestih ni prostora za invalide, tam parkirajo drugi, ki nimajo evropske invalidske parkirne karte," pravi Marčič, ki je po uri in pol iskanja prostega mesta pred trgovskimi centri obupal.
„Pa me zanima, kdo lahko spravi te ljudi s parkirnih mest invalidov, da si nakupimo nekaj hrane, saj je prav ironično, da je v dneh, ko dežuje, zasedenih približno 100 odstotkov invalidskih prostorov pred vsemi trgovinami v Ptuju in da tam ne parkira več kot 5 odstotkov invalidov," o svoji izkušnji s parkirnimi mesti pravi 100-odstotni invalid.
Taki dogodki so se mu pripetili že večkrat, saj ljudje brez slabe vesti parkirajo na invalidskih mestih, da bi le imeli nekaj metrov bližje vstopu v trgovine. Tisti, ki pa se dejansko težko gibljejo in jim vsak meter prestavlja oviro, pa ostanejo brez parkirnih mest, ki so rezervirana prav zanje.
Kot pravi Marčič, se je sam obrnil tudi na policijo, kjer naj bi mu povedali, da kršiteljev praktično ne morejo kaznovati, saj so parkirišča pred trgovskimi centri zasebna parkirišča trgovcev. „In vsak dober odvetnik bo bojda rešil morebitno napisano kazen zaradi nepravilnega parkiranja, sploh če ni trgovec tožil ljudi zaradi nepravilnega parkiranja na invalidskem prostoru, kar pa je malo verjetno, saj so
to njihovi kupci," je ogorčen Marčič.
Samo pred Qlandio na Ptuju je na primer 570 parkirnih mest, kar bi nedvomno moralo zadostovati potrebam kupcev. Kot pojasnjuje vodja nakupovalnega centra Qlandia Ptuj Bojan Miško, se tudi sami trudijo skrbeti za red na tem področju in za to, da na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide, ostali ne parkirajo. „Možnost sankcioniranja pa ima zgolj policija, ki se občasno tudi odloči in kršiteljem napiše globe," pojasnjuje Miško in dodaja, da redarji ne morejo sankcionirati kršiteljev, saj gre za zasebno zemljišče.
Kot pravi vodja nakupovalnega centra Qlandia, se večkrat tudi sam odloči in kakšnega kršitelja prosi, da vozilo
prestavi in invalidom omogoči lažje parkiranje. „Parkirišč je dovolj, težava je le v vozniški kulturi posameznikov," še pojasnjuje Miško, ki tudi sam ugotavlja, da je ob deževnem
vremenu več posameznikov, ki neupravičeno parkirajo na invalidskih mestih.
Vsak, ki se odloči za tako potezo, pa bi moral razmisliti o tem, koliko težav lahko pov-
zroči invalidu, kot je Marčič, in se vpraša, ali bi bil pripravljen zraven parkirnega mesta sprejeti še njegovo invalidnost.
Dženana Kmetec
Ptuj • Humanitarna akcija Gobarskega društva
Donaciji za Sožitje in Sonček
Predstavniki Gobarskega društva Ptuj so v torek, 13. novembra, izročili predstavnikom društev Sožitje in Sonček iz Ptuja donacijo 414 evrov, ki so jih zbrali s prostovoljnimi prispevki za gobjo juhico na tretjem gobarskem prazniku.
Ljudje brez slabe vesti parkirajo na invalidskih mestih, ne da bi pomislili, koliko težav lahko to invalidom pomeni.
Kot je ob predaji donacije v prostorih knjižnice Gimnazije Potuj pojasnila predsednica Gobarskega društva Ptuj Alenka Plohl Podgorelec, so se tudi ob letošnjem, tretjem gobarskem prazniku v Ptuju odločili za humanitarno akcijo, saj so zbirali prostovoljne prispevke za gobjo juho, ki jo je doniral kolektiv restavracije Pomaranča in so jo ponujali obiskovalcem tretjega gobarskega praznika. Na ta način so letos zbrali 414 evrov in se odločili, da bodo sredstva donirali društvoma Sožitje in Sonček vsakemu po 207 evrov.
Predsednik društva Sožitje Janko Šuman se je v imenu vseh članov za donacijo toplo zahvalil ter izrazil željo, da bi jih ptujski gobarji kdaj povabili na skupno gobarjenje, saj
bi jim to bilo v veliko veselje. V imenu društva Sonček, društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, pa se je za donacijo zahvalila članica Tatjana Pihler. Pojasnila je, da so
vsakega prispevka zelo veseli, in zagotovila, da bodo prejet denar koristno uporabili, članom Gobarskega društva Ptuj pa je zaželela tudi v bodoče uspešno in dobro delo.
-OM
Foto: M. Ozmec
Predsednica Gobarskega društva Ptuj Alenka Plohl Podgorelec (druga z leve) je donacijo izročila predstavnikom društev Sožitje in Sonček iz Ptuja.
Foto: DK
petek • 16. novembra 2012
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Ptuj • Kurentovanje 2013
Največje evropsko srečanje pustnih likov in mask
V prejšnjem tednu so na Ptuju na tiskovni konferenci predstavili okvirni program 53. ptujskega kurentovanja, ki bo potekalo od 3. do 12. februarja.
Tudi v letu 2013 bo potekalo znotraj treh programskih sklopov, EtnoFesta, ArtFesta in KarnevalFesta, je povedal vodja projekta Kurentovanje 2013 Branko Brumen. Resne priprave nanj so se na simbolni in operativni ravni v bistvu pričele z ustoličenjem novega princa karnevala, kar se je zgodilo na martinovo nedeljo. Priprave pa potekajo celo leto, od prireditve do prireditve. Čeprav Kurentovanje 2013 ne bo v takšnem obsegu kot v letu 2012, ko je bilo osrednji vsebinski projekt Ptuja v okviru projekta EPK 2012, bodo vztrajali pri ohranitvi koncepta, ki so ga zastavili letos. To pa je „gradnja" centralnega EtnoFesta ali Etno-Karnevala v srednjeevropskem ali evropskem prostoru.
Kurentovanje 2013 se bo začelo s kurentovim skokom in prvo brazdo v noči z 2. na 3. februar, ko bo v dopoldanskem času stekla tudi otvoritvena slovesnost 53. kurentovanja, na kateri bo mestno oblast prevzel novi princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski. Na tej funkciji bo ostal ves pustni čas, ki se bo v letu 2013 iztekel 12. februarja s pokopom pusta. Tretjega februarja se bodo v okviru EtnoFesta - FECC-a srečale ptujske, slovenske in evropske tradicionalne pustne maske in liki. Medcelinskih skupin zara-
di prevelikih stroškov ne bo. Kljub temu pa vodja projekta Kurentovanje 2013 Branko Brumen zagotavlja, da bo šlo za največje evropsko srečanje pustnih likov in mask. Od 3. do 12. februarja bodo prikazi avtohtonih tradicionalnih pustnih likov in obredij ptujskega območja potekali tudi na mestnih ulicah in trgih. Ves pustni čas bo v letu 2013 tudi v znamenju ArtFesta - mednarodnega slikarskega Ex tempora Ptuj. V času od 4. do 14. februarja pa bodo v akciji mladi, najrazličnejše aktivnosti bodo potekale v sklopu ArtFesta. „To bo novost v sklopu 53. ptujskega kurentovanja, ker želimo to izjemno dediščino in pustno tradicijo prenašati na mlade. Iniciativo naših mladih Ptujča-nov smo uvrstili kot osrednji dogodek ArtFest sklopa, ki bo potekal pod naslovom Mladi v ArtFest akciji. Gre za evropski projekt, v katerem se bo več kot petdeset mladih iz osmih evropskih držav udejstvovalo na kulturno-umetniških področjih (ulični nastopi, plesne koreografije, glasba, fotografij a, snemanje filmov itd.), kar bodo po zaključku kurentova-nja tudi predstavili. Izjemno me veseli, da smo uspeli ta projekt umestiti v program 53. kurentovanja)," poudarja Branko Brumen.
Tradicionalna dobrodelna
Obarjada ostaja kot največja dobrodelna prireditev v času pustnih prireditev v Sloveniji in tudi zunaj nje, celo v okviru FECC-a naj ne bi bilo večje. V letu 2013 jo bo Lions klub Ptuj izvedel 9. februarja. Osrednja pustna povorka 53. ptujskega kurentovanja - KarnevalFest - bo v nedeljo, 10. februarja 2013, v katero se bodo letos vključile tudi pihalne god-
be, ki so v zadnjih nekaj letih imele samostojne prireditve znotraj kurentovanja. Tako bo v letu 2013 mednarodno srečanje pihalnih godb sestavni del KarnevalFesta, so se odločili po pogovoru z vodjem Pihalnega orkestra Ptuj Fredijem Si-moničem in vodjem projekta mednarodnega srečanja pihalnih godb. V nedeljski osrednji povorki si bo pustno masko
nadelo okrog štiri tisoč udeležencev iz najmanj desetih dežel. Skupaj pa naj bi na ptujskih pustnih prireditvah v letu 2013 sodelovali udeleženci iz petnajstih oziroma celo šestnajstih držav. V času od 9. do 12. februarja pa se bodo zvrstili tudi številni okoliški fašenki. Za male maškare bo nadvse vesel pustni ponedeljek, 11. februarja, srečale se bodo vesele
maškare Slovenije in Hrvaške. Otroško maškarado pa bodo pripravili tudi v CID Ptuj in Društvu prijateljev mladine Ptuj. Pustne norčije 53. ptujskega kurentovanja se bodo končale 12. februarja s pokopom pusta. Že po tradiciji bo bogato pustno dogajanje potekalo tudi v karnevalski dvorani na Vičavi, ki jo bodo odprli 2. februarja. Koncesijo glede na javni razpis so v podjetju Javne službe, ki je glavni organizator kurentovanja, letos podelili PP Gostinstvu tako za gostinski kot za zabavno-glasbeni del. V prejšnjih letih so koncesije podeljevali ločeno za gostinski in glasbeni del. Tako kot v prejšnjih letih pa organizatorji ptujskega kurentovanja računajo na to, da se jim bodo v programskem delu priključili javni zavodi, društva in druge organizacije, da bo pustno dogajanje v letu čim bolj razgibano, da bo v pustno prestolnico Slovenije in tudi širše v času pusta prišlo najmanj 150 tisoč obiskovalcev. Ker v letu 2013 organizatorji več ne morejo računati na sredstva EPK, se bodo morali še bolj potruditi kot v prejšnjih letih, tudi zaradi recesije, da bodo zagotovili potrebna finančna sredstva za izvedbo Kurentovanja 2013, da bo Ptuj ostal slovenska pustna prestolnica in evropsko karnevalsko mesto.
MG
Prireditvenik
Kako postati udeleženec izleta?
Naročniki izrežite kuponček, objavljen na naslovnici, skupaj z vašo naročniško številko (objavljali jih bomo v Štajerskem tedniku med 13. 11. in 30. 11.) ter ga na dopisnici pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj, najkasneje do srede, 5. 12. Med vsemi prispelimi kupončki bomo izžrebali 21 srečnih naročnikov, ki bodo lahko za 36 € na izlet popeljali še sebi ljubo osebo. Naročniki boste o izidu žrebanja obveščeni po pošti, kjer bodo tudi navodila o plačilu izleta.
Obiščimo madžarsko prestolnico v predprazničnem vzdušju. Ogled največjih znamenitosti mesta in možnost ugodnih nakupov.
Odhod avtobusa izpred železniške postaje na Ptuju ob 05.00 uri. Vožnja po pomurski avtocesti v smeri Lendave na Madžarsko: Pot nas bo vodila po avtocesti po južni strani Blatnega jezera. Vmesni postanki. Dopoldanski prihod v madžarsko prestolnico BUDIMPEŠTO.
Najprej postanek ob Elizabetinem mostu, sprehod po mestnem jedru Vaci in obisk pokrite tržnice, kjer bo možnost prvih manjših nakupov, obisk stojnic, .... Krožni ogled mestnih znamenitosti: Nep stadion, Trg herojev, grad Vajdahunyadi, cerkev sv. Štefana, Parlament .. Prosto za kosilo in nakupe v enem izmed nakupovalnih središč ... Za konec pa se pov-zpnemo še do znamenite ribiške utrdbe, Matijeve cerkve in mestne hiše na hribu Buda ob nekdanjem grajskem kompleksu. Povratek nazaj v smeri Blatnega jezera. Prihod v Slovenijo v poznih večernih urah.
IZLET vključuje:
•	prevoz s turističnim avtobusom,
•	cestnine in parkirnine,
•	vse oglede po programu,
•	slovensko vodenje,
•	organizacijo potovanja.
Možna doplačila (po osebi):
•	za panoramsko vožnjo z ladjico po Donavi = cca 11 EUR,
•	za ogled muzejev po želji.
ODHOD: sobota, 15.12. ob 5.00 uri
Petek, 16. november
8:30 Ptuj, enota Podlesek Vrtca Ptuj, Med vrti 2 a: Dan slovenske hrane, tradicionalni
slovenski zajtrk, predstavitev čebelarjenja 18:00 Skorba, Dom krajanov: praznovanje 30. obletnice izgradnje doma krajanov,
predstavitev zbornika, razstava fotografij, peciva in jedi iz moke, izdelkov poletnih delavnic in pušelšank
19:00 Ptuj, minoritski samostan: Viktorinov večer: Slovenski trenutek: kje smo, kam gremo, dr. Stane Granda
19:30 Ptuj, gim. dvorana: 2. abonmajski koncert Arsane: Big Band HRT & Vox Arsana 20:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Mateje Lapuh, Magične pokrajine Argentine
Sobota, 17. november
11:00 Ptuj, Novi trg 1: prireditev ob odkritju spomenika v počastitev spomina na generala
Rudolfa Maistra-Vojanova 12:00 Cerkvenjak, pred gasilskim domom: Martinovanje in kronanje 3. cerkvenjaške
vinske kraljice, razstava Pridelki naših kmetij 14:00 Ptujska Gora, Bolečka vas 5 e, kmetija Pajnkiher: Martinovanje Haloze 2012, kulturni program, mošt, kulinarika in glasba 15:00 Kicar, gasilski dom: 11. mednarodno srečanje ljudskih pevcev in godcev Kicar poje in igra
15:00 Velika Varnica, Zveličarjeva kapela: Martinovanja Haloze 2012; kulturni program,
blagoslov mošta, kulinarika in glasba 16:00 Draženci, Dom vaščanov: 12. gospodinjski večer in tekmovanje v ročni izdelavi
domačih rezancev, razstava Suho cvetje in začimbnice 17:00 Ptuj, pred Mestno hišo: prireditev ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih
nesreč, govornik Štefan Čelan, kulturni program 17:00 Velika Nedelja, Kogl: Podobe kulture in vina; klepet v družbi mošta, kostanjev in vin; koncert Brencl bande
18:00 Ptuj, Gimnazija: regijski tematski koncert Sozvočenja 2012, zbori in vokalne skupine 18:00 Zgornja Polskava, Kulturni dom: Komedija Limonada slovenica, KUD Miklavž na Dravskem polju
19:00 Hotinja vas: muzikal Moje pesmi, moje sanje; režija Jože Ekart 19:00 Majšperk, KPC: komedija dramske sekcije UD Ustvarjalec, Gugalnik 19:00 Makole, dvorana Doma krajanov: svečana akademija ob 10-letnici KUD Forma Viva Makole
19:00 Ptuj, Muzikafe: predavanje Uroša Bolčine o vinu in enologiji v Novi Zelandiji, Avstraliji, Portugalski, Čilu ... in sestre Kopinske, v organizaciji društva Potuj
Nedelja, 18. november
10:00 Draženci, Dom vaščanov: razstava Suho cvetje in začimbnice Društva gospodinj Draženci, do 18:00
10:00 Ptuj, muzej na gradu: muzejski vikend za otroke: ogled razstave Slikarski mojstri od
16. do 18. stoletja, izdelava okvirja za slike (do 16:00) 11:00 Ptuj, Miheličeva galerija: javno vodstvo kustodinje Andreje Borin po razstavi Oscar Kokoschka, zgodnja grafična dela in njegov vpliv na Elso Oeltjen Kasimir in Jana Oeltjena
15:00 Slovenska Bistrica, grad: Mladi bistriški nadebudneži
17:00 Hotinja vas: muzikal Moje pesmi, moje sanje; režija Jože Ekart
18:00 Majšperk, KPC: komedija dramske sekcije UD Ustvarjalec, Gugalnik
Ponedeljek, 19. november
11:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Philipa Ridleya Pravljično srce, za šole in izven
Mestni kino Ptuj
Petek, 16., sobota, 17., in nedelja, 18. november: 16:00 Prava nota; 18:00 Ime mi je Li; 20:00 Dva dni v New Yorku
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 16. novembra 2012
- SERVIS - MONTAŽA
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
UCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raiževa ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 16. 11.
SOBOTA 17. 11.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Ob praznovanju Občine Lenart 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani
18:00 Lenart - Koncert Duo proti toči 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:30 Glasbene novičke z Ingrid 23:00 Video strani
NEDELJA 18. 11.
00:00 8:00 9:00 10:15 11:00 13:00 15:00 16:30 17:00 18:30 20:00 22:00
Video strani Oddaja ŠKL
Osrednja prireditev Občine Hajdina Ptujska kronika 100 let stavbe OŠ Leskovec Marti nova nja v občini Domava Gorišnica - Iz naših krajev Glasbene novičke z Ingrid Ljudski pevci iz Trnovske vasi Lenart - Koncert Duo proti toči Mesečna kronika iz Občine Starše Video strani
00:00 Video strani 8:00 Mesečna kronika iz Občine Markovci 8:45 Markovci - Iz domače skrinje 10:00 Lenart - Koncert Duo proti toči 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Oddaja ŠKL 19:00 Duhovna oaza 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Bukovci - Korantova jesen 2012 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani
PONEDELJEK 19.11.
00:00 Video strani 8:00 Začetek Martinovih praznovanj na Vidmu 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Video strani 18:00 100 let stavbe OŠ Leskovec 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Bukovci - Korantova jesen 2012 21:00 Mesečna kronika iz občine Markovci 22:30 Duhovna oaza 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Letnik Cei^i Oprema Barva
Znamka
MERCEDES-BENZ CABRI0 320 CLK AVANTG.	2003	9.900,00«	USNJE	KOV. SREBRNA
CITROEN L2H1JUMPY2.0HDIC0N.	2008	8.890,00«	PRVI LAST.	BELA
CHEVROLET LACEni 1.416V SE	2009	5.950,00 £	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
AUDI A31.8	1997	1.790,00«	EL STRESNO OKNO	VIOLA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA1.816V EXP.	2001	2.690,00«	SER. KNJIGA	KOV. SREBRNA
T0Y0TAYARIS 1.3 WT-I STELLA	2007	5.990,00C	51.000 PREV.	KOV. MODRA
RENAULT INITIALEVELSATIS 3.0V6DCI	2004	4.450,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT BERLINE EVOL. LAGUNA 1.616V LIM.	2007	6.650,00C	70.000 PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULT THALIA1.416V EXPRESS.	2003	2.350,00 C	KLIMA	RDEČA
CITROEN XSARA1.4ISX	2001	1.990,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FIAT PUNT01.2 ACTIVE	2003	1.990,00«	KLIMA	RDEČA
CITROEN G 1.41 SX	2005	4.150,00«	PRVI LAST.	ČRNA
PEUGEOT 2071.4ITRENDY	2007	5.650,00«	KLIMA	KOV. PEŠČENA
CITROEN XSARA PICASS01.816V SX	2001	2.150,00«	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
PEUGEOT 307 2.016V XT	2001	3.450,00«	55.000 PREV.	KOV. SV. ZELENA
VOLKSWAGEN TOUAREG 2.5 R5 4X4AVT.	2004	11.500,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061.4 SI 6 STYLE	2006	3.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN G 1.41 SX PACK	2006	4.970,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CHEVROLET KALOS1.2 DIRECT	2006	3.450,00«	72.000 PREV.	KOV. SV. ZELENA
OPEL CORSA 1.216V COSMO	2006	4.350,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA1.416V 1.416V GTCENJOY	2006	5.650,00«	AVT. KLIMA	RDEČA
RENAULT AUTHE.CONF. SCENIC 1.5 DCI	2004	3.850,00«	KLIMA	KOV. VIOLA
RENAULT THALIA1.4RT	2001	1.350,00«	77.000 PREV.	KOV. SIVA
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIA. PARIS	2008	11.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.
Mostifek. proteze in bela zalivka cenejSa kot pri koncesiotiaiju.
ANpro Tehnik d.o.o.
Na Postajo 31-2250 Ptuj
ELEKTROMEHANIKA Servis & Vzdrževanje Strojev in Orodja
-Previjanje Elektromotorjev - Pnevmatskega Orodja -Popravilo Črpalk	- Hidravličnega Orodja
-Popravilo ročnega El. Orodja - Hidravličnih Agregatov -Popravilo Visoko ti. Čistilcev (VAP) - Hidravličnih Cilindrov -Popravilo Varilnih Aparatov - Zobniški Prenosov -Popravilo El. Generatorjev.. - Izdelava Stikalnih Omar..
OBNOVA POPRAVILO
Li-lon Baterij od Akumulatorskega Orodja
BOSCH :alfra
OID melabo
Mbt. :051/227-375 www. anpro-tehnik. com
TPERLES
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
Ipt u jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
o pMiklavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.7 TDIAVANT	2009	18.490.00	NÄVI.	SREBRN
BMW 118 D	2009	12.590,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW 320 D KARAVAN	2008	11.880,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C3 PICASS01.416V	2009	8.970,00	AVT. KLIMA	BELA
CITROEN C 4 PICASS01.6 HDI	2010	9.980.00	AVT. KLIMA	SREBRN
FIAT BRAV01.6 MULTIJET	2009	7.600,00	KUMA	SREBRN
FORD FIESTA 1.4 TDCI	2010	7.880,00	KUMA	BELA
KIACEED 1.6	2009	6.990,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA 1.7 CD TI KARAVAN	2009	7.880,00	KUMA	BELA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 COTI 2010		13.790,00	AVT. KLIMA	BELA
PEUGEOT 50081.6 HDI	2010	13.580,00	PREMIUM	KOV. BAK. SIV
RENAULT MEGANE 1.5 DCI LIMUZINA	2009	8.770,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2007	6.980,00	PAN. STREHA	KOV. T. SIVA
SEAT EXE0 2.0 TDI	2010	11.880,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
TOYOTA AURIS 2.0 D4D	2009	8.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VWT0URAN 1.9 TDI	2006	7.880,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VW TRANSPORTER 2.5 TDI	2004	10.200,00	KUMA	KOV. SIVM0DRA
PTUJSKA TELEVIZIJA
I-^TV]
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 16.11.
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Kuhi nji ca - pon. 10:00 Ptujska kronika - pori, 10:20 Modro -pen. 12:00 Reei TV Urmož 15:35 Kumnjica
16:00 Duhovita oaza -10. oddaja - pori. 17; 00 Povabilo na karo-pori. 17:35 Epk napovednik -10. oddaja - pon. 10:20 Ptujsko odrsko desk« -10. odnaja p 10:45 Ocpedna električna in elektronska oorema -20:00 Ptujska kronisa - pon
islanski utrip-11. oddaja-pon.
Nedelja 18.11.
9:00 Ptujska kionika-pon 9:20 Kuhmjica
10:10 Duhovna oaza -10. oddaja - pon. 11:00 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 12:35 Delček sekunde - pon.
13:00 Pregled tedna-pon 13:25 Zemlja in mi -11. oddaja - pon. 13:55 Sporf(no)-11. oddaja
;port(nuj - pon. „.„ Jsta umetnost -13. oddaja - pon. 21:55 Moto scena-15. oddaja-pon. 22:15 RegiTV GoriSnica-pon.
Sobota 17,11.
9:00 Ptujska kronika - pon
0:00 Duhovna oaza -10. oddaja - pon.
0:25 Modro - pon.
M5 Zemlja in mi-11. oddaja - pon.
2:00 Ptujska kronika
2:20 Povabilo na kavo-pon.
'3:00 Pregled tedna
3:20 Rera TV Oimoi - por.
5:15 Kumnjica - pon.
6:00 Ptujska kronika - pon
7:35 Delček sekunde-pon,
8:00 Ptujska kronika - pon.
8:45 Pregled tedna-pon
9:10 Bela celina - pon.
20:00 Ptujska kronika-pon
20:20Zemlja in mi -1], oddaja -pon.
20:50 Kultura na dlani - 0. oddaja - pon.
21:35 Ptujske odrske deske -10. oddaja -
13:55 Gostilna pr Francet - 6. oddaja 17:00 Športni kompas - Slovensko naj
kopališče 2lil2 - pon. 13:00 Ptujska kronika-pon 18:40 Pregled tedna - pon. 10:40 Nevarni odpadki -pon. 20:00 Ptujska kronika - pon
IfuranadlanMO. oddaja-pi
ulfura na dlani -21:05 Sport(no)- pon. 21:35 Moto scena -15.
oddaja - pon.
Ponedeljek 19.11. 9:00 Preglednik TV Maribor-pon 9:25 Kuhmjica-pon. 9:50 Modro-pon. 10:45 Pregled tedna-pon 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 17:00 Povabilo na kavo-pen
17:35 Pregled tedna - pon 18:55 Odpadna embalaža-pon. 13:15 Kultura rta dlani -10. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika-ßon
V oí
Šport (no) -11, oddaja-pon.
2 j :2tt Epk napovednik -11. oddaja - pon. 20:55 Moto scena -15. oddaja - pon. 21:20 Spor"1 " JJ !----
pon.

www.petv.tv
SjMsljate m lahko tudi na T2 in SI OL TV
PTUJSKA TELEVIZIJA
ii^p^ AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ | uiY$H ) Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020,031 658 679	1
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	I
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
I ZNAMKA LETNIK CENA E			OPR.	BARVA
PEDGEUT20S143VRA1A	2000	1400,00	SERVO VOLAN, ELPOMMC SIEKEL SV.ZEIENAKOV.	
VW GOLF 14 CL RABBIT. 5 VRAT. SL0	1997	1.990,1»	1.IAST, SER.KNJIGA, Ii 99201 tal SREBRNA KOV.	
PEUGEOT BOXER 2 j D KOMBI FURGON	2001	2400,00	MDŽ.ODDITKADDV	BELA
FOIID RESTA 1.3,3 VRATA	2003	¿990,00	AIREAS,ABS	OPEČNORDEČAKOV.
OPEL FRONTERA 2,2 SPORT, 4X4,3 VRATA	m	2990,011	ALU PLAT., KUMA, S1R.0KN0 ZADl SREBRN« KOV.	
FORD FOCUS 1.6 COMFORT 5 VRAT	2003	2.990,00	IE 130.737 km. OPR. GLAVNI SERV. SREBRNA KOV.	
JAGUAR XJ SOVEREIGN U UMUZBNA	M	4.490,0»	SP. PODVOZJE, GARAŽIRAN	DELA
SEAT LEON 1 j, 5 VRAT	2103	4.500,00	KLBHA, ABS, 2 ZBAČNIBIAZINI	HATA KOV.
FORD TRANSIT 3HIS, 2.0 D, 0 SED.+TOVOR	2004	5400,00	1.1AST,SAM0138.600 In	DELA
MAZDA3Z3SEDAN14.SL0	1999	1.650,00	ABS, 4 ZRAČK BUZ, SERVO VOL RDEČA	
ClfROENH LE IGVVTR	2006	5.990,00	2.IAST, TEMPORNAT	ČRNA KOV.
VW POLO 14 TOI COMFORT. S VRAT	2000	6.250,00	2.LAST, KLMA, ALU PLAT.	MODRA KOV.
HA CEEU14 GSLIX FRESH, 5 VRAT	200!	6.300,00	1. LAST., SEFV. KNJIGA	ČRNAKOV.
PEUGEOT 207 Ul PREMIUM. 5 VRAT	200!	6400,00	IE 07.050 fe AVT. KUMA	RDEČA
NISSAN NOTE 1.416V, S VRAT	2001	6.660,00	EL PAKET, KUMA, 1.IAST.	SV. MODRA KOV.
VW TOURAN 2 Jl TUI - EN0PR0S1UREC	2004	6.660,00	VELIKO DODATNE OPREME	SREDRNA KOV.
FORO FUSI0N1.6C0MF0RT	2006	6.600,00	AUJ PUT, AVT. HUMA	TEMNO SIVAK0V.
FORD HONDEO 2.2TDCI GHIA 5 VRAT	2006	6.600,00	BRED. UPO OHRANJEN	ČRNAKOV.
FORD HESTA TUEND US. S VRAT	2009	7.860,00	AUlPIATlSÍA, AVT. KUMA	VISKMRAKOV.
FORD MONDEO l.6IVCTT1.5VRAT,SL0	200!	7.680,00	1 .LAST, SERV. V NAŠI JU)	SREDRNA KOV.
TOYOTA AURIS 2 Jl UIESEL TERRA, 5 VRAT	2001/2001	6.380,06	1.IAST,DVOPODAVT.KUMA	T.SIVAKDV.
FORD RESTA 14 TREND, S VHAT	2010	8.180,00	II 23.071 km.AVT.KUMA	MORELLO-T.VUOL KOV.
FORD FOCUS EBONY 1.S. 5 VRAT	2010	0.860,00	AVT. KUMA, TEMPOMAT	ČRNAKOV.
FORD CMAX 1.5 TUEND S VRAT, 15 KW	2010	10.830,00	D0D4 ZIMSKE GOME NA AUIPIAT. DELA	
MERCEDES BENZ B170.5 VRAT	200!	13.880,00	IZREDNO LIP, II 35.500 tal	SREBRNA KOVINSKA
FORD KUGA 2.0 TUCI TREND 4 X2 DPF	2012	20.880,00	GARANCUA DO 01/2014	DARK MICASTONE KOV.
FORD MONDEO 2JIT1)CI TIMM163 KM	05/2011	21669,00	ČRNA SIRENA, NIZKA PORABA	DELA
FORD FOCUS ECOBODST- AVTO LETA	NOVO OD 13.630,00		ZELO NIZKA PORABA!!!	ČRNA,SREBRNA KOV.
NOVIMODEL FORD RANGER ZE V PRODAJ	NOVO OD 14.633,00		CENA VEUA ZA PRAVNE OS.	BELA, SREBRNA, ČRNA
HMD KUGA TREND 2.0 TDQ 4X2-NAZA10GI	NOVO 00 23.200,00		S1USKIPAKET.1EMP0M.	DELA, ČRNA, LUNAR KOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
www.radio-tednik.si
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ODKUP VOZIL V ENI URI
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog, in pelete , vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
Ugodna prodaja oblog 12, 16, 20 mm ter bruna,ostrešje po naročilu, letve, morali, možnost dostave. www. tinles.si, tinles@siol.net, 03 752 12 01, 041 647 234.
KMETIJSTVO
Program TV Ptuj
^fndumed
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o., Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
PRODAM drva, smrekova, suha, kratka za štedilnik ali podkuriti. Cena za 4 m3 120 € s prevozom, 041 620 853.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Koči-ce 38, Žetale. Tel. 02 769 26 91.
PRODAM visoko kalorične pelete, s certifikatom o gorljivosti po ugodni ceni. Tel. 041 723 957.
PRODAM jelene damjake za odstrel. Cena 100 €. Tel. 040 188 337.
PRODAM breje telice A-kontrole. Tel. 031 207 156.
PRODAM telico simentalko, brejo devet mesecev, pašno, in 150 kock sena. Tel. 031 840 282.
KUPIMO krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Tel. 040 727 779.
PRODAM odojke. Tel. 051 219 567.
PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, 60 kg vreča, cena s prevozom 7 evrov na vrečo. Nad 15 vreč lepe nagrade. Telefon 720 81 08, 031 273 577.
PRODAMO teličko simentalko, staro 2 meseca in 10 dni, odojke. Telefon 041 965 958, 02 755 1451.
PRODAM odojke in 15-colsko osovi-no za izdelavo prikolice. Telefon 041 368 437.
PRODAM traktor IMT 542, ohranjen. Telefon 041 436 505.
PRODAM pujske od 25 do 30 kg. Telefon 041 484 591.
DREVESNICA MATJAŠIČ vam ponuja vse sorte sadnih sadik; pri nas lahko kupite jablane (stare in nove sorte), hruške, češnje, višnje, breskve, nešplje, kutine, marelice. Imamo tudi dvoletne sadike, vse po isti ceni. AKCIJA - na vsakih 10 dreves vam eno jablano podarimo. Obiščite DREVESNICO - TRSNICO Slavko MATJAŠIČ (Zagorci 63 c) na relaciji Ptuj-Juršin-ci-Gomila. Tel. 02 758 42 21, 031 858 499.
NEPREMIČNINE
PRODAM novejšo hišo v Kicarju, takoj vseljivo. Inf. na tel. 0049 7152 35 87 58, po 18. uri.
V GORIŠNICI oddam v najem starejšo hišo. Tel. 031 500 569.
DOM - STANOVANJE
V	NAJEM oddamo dve dvosobni stanovanji v Gorišnici, eno je delno opremljeno, drugo v celoti. Tel. 031744 413.
V	NAJEM ODDAMO enosobno stanovanje v Ptuju samski ženski. Telefon 779 5251.
NAPOVED ODDAJE: sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Intervju s predsednikom uprave in generalnim direktorjem Perutnine Ptuj dr. Romanom Glaserjem; Dr. Roman Glaser že dve desetletji suvereno in strateško vodi Perutnino Ptuj; Pogovorna oddaja Studia 7; Božje preroštvo in naravoslovna znanost; Življenje po smrti; Tema o umiranju in smrti je za večino ljudi tabu; Revija Monitor predstavlja novosti iz sveta elektronike; Napredni mobiteli in njihova uporaba.
Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Občina Gorišnica obvešča vse, ki so utrpeli škodo po poplavah na območju občine Gorišnica, da so obrazci za oceno škode na voljo na sedežu Občine Gorišnica oziroma na spletni strani www.obcina.eu
Izpolnjene in podpisane obrazce vrnite na sedež občine najkasneje do 25. 11. 2012.
Prav tako obveščamo, da smo na željo vseh, ki želijo pomagati, odprli račun za odpravo posledic naravnih nesreč, na katerega lahko nakažete denarna sredstva, in sicer 01228-0100016863, sklic 00-732000, namen: POPLAVE, in zbirni center, kamor lahko oddate materialno pomoč (mobitel 031 331 995).
Občina Gorišnica
HLMiNlTiRNi MEDICINSKA ODPRal/a
—v • .
it' fi" i
in podarite 1 EUR za zdravstveno oskrbo prebivalcev Malavija.
Telekom Slovenije, Si.mobii inTušmobil se odpovedujejo vsem prihodkom iz naslova tako poslanih SMS-eporocil. I-Jvala Območnemu združenju rdečega križa Maribor, ki je pomagala pri vzpostavitvi SMS donacif.
MOTORNA VOZILA
UGODNO prodam 14-colska kovinska platišča za fiat punto. Informacije: 041 670 770.
KUPIM tomos avtomatik (čebelica). Telefon 041 411 971.
PRODAM 4 zimske gume za VW polo 1 75/65/13, 2 sta novi, 2 rabljeni. Telefon 031 248 118.
PRODAM 4 zimske gume na platiščih Debica frigo 185/65/R14, kot nove (1000 km). Cena 120 €. Tel. 782 86 01.
4-ZIMSKE gume Sava M+S 155/70-R13 za VW polo, rabljene eno zimo, prodam po polovični ceni. Informacije proti večeru 02 783 41 81.
PIZZERIJA SLONČEK zaposli samostojnega kuharja/-ico za obdobje najmanj enega leta, izobrazba ni pogoj. Kontaktna št. 031 301 116 ali 031 390 953.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
UGODNO prodam vhodna plastična zastekljena vrata. Telefon 068 158 244.
PRODAM otroški voziček, stolček za hranjenje, hojico, banjico, ležalnik, ugodno. GSM 041 555 698.
íPoíLíajti naí na íuítovfnm íjiLtJ.
RADIOPTUJ
«a» ¿filetee www.radio-ptuj.si
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V novembrski številki SADA.
revije za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, predstavljamo pomen
certificiranih sadik v sadjarstvu, priporočenih sortah oljk in puhalnikih vročega zraka za zaščito pred spomladansko pozebo. Pišemo
tudi o vinskem letniku skrajnosti, gnojenju z različnimi vrstami organskega gnoja v ekološkem vrtu in sanaciji porvšin za vrtninarstvo... Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Ne jokajte za mano. Dragi moji,
saj meni tukaj dobro je. V hladni žemljici počivam in čakam,
da se zopet snidemo.
SPOMIN
16. novembra mineva pet let, odkar si odšel od nas. Nič več besed, ne stiska rok. Ostal je le spomin na skupne dni.
Ivan Čurkovič
IZ GRAJENŠČAKA 19 B
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanj.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in stričeka
Antona Gola
24. 4. 1943 t umrl 5. 11. 2012
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, hvala g. župniku Feslu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala g. Miru Lesjaku za poslovilni govor, posebna hvala pa ge. Marjeti Keršič Svetel z Inštituta za varovanje zdravja RS za prekrasne poslovilne besede. Hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Ptuj za ves trud, družini Brodnjak, Društvu upokojencev Turnišče, sodelavcem žalujočih in vsem, ki ste nam pomagali.
Žalujoči: žena Magda, hčerki Sonja in Simona z družinama, brat Joško s Štefico in nečakinja Irma z družino
ZAHVALA
ob boleči izgubi mame, babice in prababice
Otilije Hostnik
Z MAJSKEGA VRHA 21
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in za svete maše, nam pa ustno izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Mir, pevcem Feguš za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem, g. Kozelu za ganljive besede slovesa in p. Ferležu za opravljen obred. Še enkrat vsem lepa hvala.
Žalujoči: sin Jože z Nado in ostali otroci z družinami
IL0GA-.
'A 2012
Oglaševalci, ne prezrite naše oglasne pi^og^M b< 12.000 izvodov 28. decembra 2012 v revialni aM&i objavite svoja praznična voščila!	* «\\
Prilogo bo lahko prebralo več kot 45.000* bralcev) tednik, saj bodo prilogo prejeli brezplačno obdale« Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 7. decem
Štajerski
I bo izšloav nakladi
HW»v "jej fif 'ahko\
isopisa ŠJajerski pu časopisa, er 2012/
RADIOPTUJ
v, ag.s-gs.e-iCHS
Za več informacij se obrnite na marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si	*
Naš dom ostal je prazen, ko nehote smo šli narazen, vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi. Le kdo pozabil tvoje dobro bi srce, ki neskončno nas ljubilo vse do poslednjega je dne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Nežke Krajnc
Z ROGOZNIŠKE CESTE 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Iskrena hvala pevcem Ptujskega kvarteta in MoPZ Rogoznica za odpete pesmi, godbeniku za melodije slovesa, patru Pihlerju za opravljen cerkveni pogreb in pogrebni službi JS za opravljene pogrebne storitve. Posebej se zahvaljujemo Jožiju Zavcu za lepo prebrane poslovilne besede slovesa.
Žalujoči: sinovi Ivan, Tone in Franc z družinami
www.tednik.si
Gorišnica, Cirkulane • Drava se še ni umirila
Vodovje odneslo začasni most in cesto
Po katastrofalni poplavi 5. in 6. novembra se je rdeči alarm zaradi dviga pretoka Drave ponovil še v začetku tega tedna. Za večino naselij ob stari strugi Drave se je na srečo vse končalo dobro, ne pa tudi za obdravske vasi v občini Gorišnica, kjer je dvig pretoka povzročil ponovna razlitja in uničil začasno vzpostavljen most in ceste ter zalil nekaj kleti.
Župan Gorišnice Jože Ko-kot je nad dogajanjem, milo rečeno, besen: „Ne vem, kako si odgovorni predstavljajo, da bomo v naših vaseh lahko sploh kaj sanirali, vsaj kratkoročno, če nas vsakih nekaj dni zalije voda in sproti uniči vse, kar poskušamo narediti! Največja težava je v samem pretoku, ko se dvigne nad 1000 kubičnih metrov. Tega struga enostavno ne prenese in voda se spet razlije, spodjeda ceste, zaliva kleti. Pretok bi morali umiriti in ga uravnavati do 1000 kubičnih metrov ves čas! Nesmiselno je, da se puščajo polna akumulacijska jezera, potem pa pade malo dežja in je že kriza, sploh pri nas! HE Formin tako ali tako ne deluje in ne bo obratovala še dolgo, zato bi lahko praznili jezero ves čas do določenega pretoka, ki nas ne bi ogrožal in v tem primeru tudi kakšna večja pošiljka dežja oziroma vode ne bi bila sporna, saj bi se najprej polnilo jezero, izpust pa bi bil enakomeren in manj nevaren za nas!"
Trepetajo ob vsakem povišanju pretoka
Jeza župana Kokota je upravičena, saj je občina pred tokratnim rdečim alarmom usposobila cesto do dveh farm piščancev, v Mali vasi in na Forminu, kjer so za dostop do farme morali postaviti tudi začasni pontonski most. Toda nova pošiljka vode je most z delom na novo gramozirane ceste dobesedno odnesla, prav tako so morali zaradi ponovno vdirajoče vode v hiše odpreti in prekopati cesto do farme v Mali vasi, kjer je prva povo-denj zalila in pomorila vse piščance. Perutninin kooperant je sicer v minulih dneh farmo že očistil in pripeljal novo ste-ljo za uhlevitev piščancev, a je voda v začetku tega tedna farmo spet poplavila.
„V drugi piščančji farmi na Forminu je imel kooperant več sreče, saj je ostala na suhem,
Povečan pretok Drave v začetku tega tedna je v Forminu odnesel postavljen začasni most in cesto do farme z 80.000 piščanci; v teh dneh že urejajo vse na novo.
morali pa smo urgentno narediti pot do nje, saj je prejšnjo voda popolnoma uničila in bi 80.000 piščancev ostalo brez hrane. Zadnja poplava ta teden pa je začasni most s cesto vred spet odnesla, tako da smo v torek in sredo že spet na novo urejali oboje, saj ne moremo pustiti človeka s krediti, da mu zdaj, dober teden pred tem, ko bodo piščanci zreli za zakol, dobesedno pocrkajo od lakote! Zaenkrat tudi iščemo kakšen začasni most, kot so ga imela gradbena podjetja," je situacijo v tem tednu opisoval Kokot in dodal, da bodo stroški prvih nujnih ukrepov za občino znašali okoli 50.000 evrov, ne da bi se sanacija sploh prav začela.
V strahu so seveda tudi družine s hišami, ki so že bile pod vodo; marsikje so tudi ta teden ponovno črpali vodo iz zalitih kleti. Gorišniški občinski svet je sicer na izredni seji sklenil, da se bo prizadetim občanom nudila humanitarna pomoč iz občinskega proračuna v višini 300 evrov tistim, ki jim je zalilo le kleti, in 1000 evrov tistim, ki jim je voda zalila tudi bivalne površine. Vseh poplavljenih objektov v Gorišnici je bilo 38.
Stroški sanacije, ki se je v teh dneh zaradi neenakomernega pretoka v Gorišnici niti ne morejo konkretno lotiti, bodo po besedah Kokota ogromni: „Po prvih ocenah je v naši občini
družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta...

uničenih 10 kilometrov cest, kar pomeni več kot milijon evrov za sanacije le tega segmenta. Tudi tam, kjer je ostal asfalt, so ceste spodjedene in zaprte, saj so prenevarne za vožnjo. Skupno pa se bo višina škode v naši občini gotovo gibala okoli treh milijonov evrov. S stanjem bomo seznanili tako kmetijskega ministra Bogoviča, ki naj bi obiskal našo občino ta petek, napovedan pa je tudi obisk ministra Černača v začetku naslednjega tedna. Sami iz proračuna vse škode oziroma sanacije na javni infrastrukturi ne bomo zmogli plačati, saj je ogromna, zato upravičeno pričakujemo pomoč države. Trenutno pa
sploh ne moremo reševati nič, saj smo v stalni pripravljenosti zaradi neenakomernih pretokov, ki pri nas povzročajo vedno nove poplave in škodo! Zadnje razlitje ta teden je spet uničilo še pet hektarjev kmetijskih zemljišč, Drava si je naredila še en nov koridor po njivah ..."
Cirkulane: edina obvozna cesta hudo poškodovana
Še vedno je zaprta tudi cesta od Stojncev do Borla in naprej do Zavrča, kjer sanacijska dela že tečejo, čeprav so polja na desni strani ceste še pod vodo.
Tudi v Cirkulanah, v naselju Dolane ob stari strugi Drave, so v začetku tega tedna zaradi naraslega pretoka spet trepetali in črpali vodo iz kleti nekaj objektov, sicer pa novo vodovje druge škode ni več naredilo.
Cirkulanski občinski svet je prav tako kot gorišniški po prvi poplavi na izredni seji sprejel sklep, da se 23.500 evrov proračunske rezerve nameni za prvo pomoč najbolj prizadetim. „Občinska komisija za ocenjevanje škode je že bila na terenu, trenutno zbiramo obrazce z opisom škode, občinska sredstva pa bomo potem razdelili v sorazmerju
glede na višino škode, ki jo je kdo utrpel. Pri nas so bili poplavljeni trije poslovni objekti, trgovina, mesnica in frizerski salon, ter šest stanovanjskih objektov, vendar dva med njimi na srečo prazna," je povedal župan Janez Jurgec.
Na cestah občina ni utrpela škode, saj je voda spodjedla in zalila državno cesto, se pa v Cirkulanah v teh dneh tresejo, ali bo zdržala obvozna cesta skozi Slatino in Mali Okič: „Zaradi deževja in zelo gostega prometa, tudi težkih tovornjakov, ki jim ta cesta zdaj predstavlja edino povezavo med Ptujem in Zavrčem, se je namreč del ceste v Slatini udrl, tako da je na tej točki promet enosmeren, signalizacija je že postavljena. Po dogovoru bo ta del ceste sanirala Direkcija RS za ceste, vendar še ne vem, kdaj se bo sanacija začela. Upamo, da bo cesta ne glede na ves promet in razmere vseeno zdržala, sicer smo v občini Cir-kulane odrezani od sveta oziroma od Slovenije," je povedal župan Jurgec.
SM
Črna kronika
Pestro na mejnem prehodu Gruškovje
8. novembra okoli 15.10 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo pri pregledu tovornega in priklopnega vozila bolgarskega registrskega območja ugotovili, da so se v notranjosti priklopnika nahajalo sedem tujcev, državljanov Afganistana, Malija, Sudana in Ekvatorialne Gvineje. Ugotovili so, da so se v Makedoniji vkrcali na priklopnik brez vednosti voznika. Vozila ves čas niso zapustili in so protipravno prestopili državno mejo s Hrvaško. Policisti so tujce pridržali in jih isti dan predali hrvaškim varnostnim organom.
10. novembra ob 18.05 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz države kontrolirali 37-le-tnega državljana Makedonije. Ob kontroli osebnega avtomobila Audi A4 allroad nemških registrskih številk so ugotovili, da je bilo vozilo januarja odtujeno v Nemčiji. Vozilo so zasegli, zoper moškega pa podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
OKNA-VRATA-GAR. VRATA
l\A I/0RS „.,.,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ
Tel.: 05 993 10 86; www.naitors.si
k izmere, svetovanje in odlične tehnične rešitve k tehnično dovršeni produkti k prevoz in dostava na dom k strokovna vgradnja
UGODNO!
Drava si je tudi ta teden urezala nove struge po gorišniških poljih ter dodatno uničila še pet hektarjev kmetijskih zemljišč.
tehnični pregledi
Regionalna cesta od Stojncev do Zavrča je še vedno zaprta, sanacija že teče (na posnetku), edina obvozna cesta za ves promet skozi Mali Okič in Slatino pa se je zaradi zelo povečanega prometa, tudi težkih tovornjakov, deloma udrla, zato Cirkulanam grozi, da bodo ostale brez povezave s svetom.
(za osebna, tovorna in motoma vozila, traktorje)
vse za pogon
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787-10-10
Napoved vremena za Slovenijo
Za sveto Elizabeto (19.) greš v mesto na vozu, mesta pa že na saneh.
Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji.
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Danes bo na Primorskem in v višjih legah precej jasno, drugod bo megla ali nizka oblačnost, ki se bo lahko ponekod zadržala večino dneva. Zgornja meja nizke oblačnosti je trenutno na okoli 1800 metrih nadmorske višine. Na Primorskem bo burja slabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 5, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem okoli 14 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. V nedeljo se bo na Primorskem in Notranjskem pooblačilo. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM