297ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119) OCENE IN PORO^ILA P e t e r [ t i h , “Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza”. [tudija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412). Nova Gorica : Gori{ki muzej, 1999. 192 strani. Z izjemno knjigo “Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza” namerava Peter [tih obele`iti dva jubileja. Leta 2000 mineva 500 let od izumrtja gori{kih grofov, ki so skoraj {tiristo let vladali v srednjem Poso~ju s sede`em v Gorici, leta 2001 pa bo minilo 1000 let, odkar se v zgodovinskih virih prvi~ omenjata Gorica in Solkan. [tihova {tudija temelji na dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001. Prvo listino je cesar Oton III. izstavil 28. aprila 1001 v Raveni, s katero je podelil oglejskemu patriarhu Johannesu polovico kastela ki se mu pravi Solkan (Siliganum) in polovico vasi, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica (Goriza) ter polovico ozemlja med So~o, Vipavo in Trnovsko planoto. Pol leta kasneje, 27. oktobra, je cesar Oton III. podelil v Paviji {e preostalo polovico Solkana in Gorice z njima pripadajo~im ozemljem furlanskemu grofu Werihenu. Obe listini sta izredno pomembni za prou~evanje Gori{ke, saj je prostor ob So~i s tem dobil posebno, individualno identiteto, ki jo je ohranil vse do danes. Seveda je [tihova raziskava dobila tudi aktualen zna~aj. Ime Gori{ka ni pomenilo, kot poudarja [tih, samo pokrajine v geografskem smislu, ampak predvsem de`elo, ki je bila dr`avno-pravna kategorija. Vzpon Gorice in nastanek de`ele Gori{ke sta nelo~ljivo povezana z Gori{kimi grofi, ki jim [tih v knjigi posveti posebno pozornost. Listini iz leta 1001, ki sta predmet [tihove podrobne obravnave, sta sicer v zgodovinopisju poznani ‘e kar nekaj ~as in tudi objavljeni v raznih listinskih zbirkah. Toda [tihova {tudija predstavlja prvo celovito obravnavo obeh listin. Predmet njegove raziskave sta v prvi vrsti diplomati~na in vsebinska analiza, pri ~emer upo{teva tudi njuno izro~ilo. In {e na neko posebnost pri raziskavi naj opozorim. Listini nista obravnavani izolirano ampak v kontekstu ~asa in dogodkov, predvsem pa v kontekstu zgodovine oglejskega patriarhata in Furlanije v 10. stoletju. O tem govori [tih v predgovoru in uvodu. V tretjem poglavju [tih razglablja o izro~ilu obeh listin, njunih objavah oziroma objavah regestov, pri ~emer posebej nagla{a, da listini nista ohranjeni v originalu ampak v kasnej{ih prepisih. Sledi ~etrto poglavje, ki je namenjeno objavi prepisa obeh listin in sodobnemu slovenskemu prevodu (v sloven{~ino ju je prevedel Primo‘ Simoniti). V petem poglavju zanimajo avtorja predvsem vzroki izstavitve obeh listin pri ~emer na zelo zanimiv in nazoren na~in predstavi razmere v takratni Italiji in odnos cesarja Otona III. do pape‘a oz. Rima. ̂ eprav si je Oton prizadeval, da bi si zagotovil pravico do soudele‘be pri upravljanju pape{ke dr‘ave, se je moral zaradi upora Rimljanov umakniti v Raveno. Tu naj bi nagradil vse, ki so mu v vzhodnem delu severne Italije nudili oporo. Vzrok izstavitve obeh listin je torej treba iskati v takratni voja{ki in politi~ni situaciji, ki je od Otona III. zahtevala ~imprej{njo obnovitev svojega gospostva v Rimu. Zelo obse‘no je {esto poglavje, v katerem [tih zelo podrobno razpravlja o diplomati~ni strukturi obeh listin. Pri tem naj bi imel pomembno mesto opis zunanjih zna~ilnosti. @al pri obeh listinah te raziskave odpadejo, saj kot smo ‘e omenili, listini nista ohranjeni v originalu. Le pri pe~atu se avtor poslu‘uje analogij. Podrobneje pa se [tih posveti notranji strukturi obeh listin, saj je pri vladarskih listinah bila notranja struktura trdno dolo~ena s celo vrsto latinskih formul v nekem to~no dolo~enem vrstnem redu. Avtor ob analizi formularja opozarja na odstopanja in posebnosti v obeh listinah. V okviru diplomati~ne analize se avtor zadr‘i {e pri diktatu, ki pomeni njeno jezikovno obliko in stil. To pa je odlo~ilnega pomena za ugotavljanje na~ina nastanka posamezne listine. Diktat je sicer pogojen z normami, vsebuje pa lahko tudi individualne poteze pisca listin. Primejava diktata posamezne listine z ostalimi listinami med drugim odgovarja na vpra{anje, ali je listina nastala pri izstavitelju ali pri prejemniku. Pri obeh obravnavanih listinah Otona III. je to eno od pomembnih vpra{anj, vendar po mnenju avtorja zaenkrat {e te‘ko re{ljivo. 298 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119) V diplomati~nem komentarju je [tih nekatere nejasne in nerazre{ene pojme sku{al raztolma~iti, zato jih je obravnaval nekoliko {ir{e. Ne bi se veliko zmotili, ~e bi prav poglavje o diplomatiki lahko ozna~ili kot u~benik diplomatike. Prav tu pa je pri{la do izraza izredna [tihova usposobljenost pri re{evanju te‘kih in zapletenih problemov diplomatike srednjeve{kih listin in izreden smisel za jasno in precizno predstavitev rezultatov diplomati~ne raziskave. Zgodovinarja pa bo pritegnil poglobljen [tihov vsebinski komentar obeh listin. Iz skopih, razdro- bljenih in nedore~enih podatkov v virih je uspel razbrati dogajanje v ~asu pred in po izstavitvi listin na Gori{kem in v Furlaniji. Vsebinski komentar razkriva [tihovo stali{~e do enega temeljnih pravil zgodovi- narjevega dela. ^e ho~e zgodovinar razumeti zgodovino, je ne more razlagati s pozicij dana{njega ~asa, ampak se v‘iveti v ~as, v katerem je nastajala. Odklanja kakr{nokoli mitologiziranje zgodovine, ki ji je bila zgodovina Gori{ke od 19. stoletja dalje tolikokrat podvr‘ena. V vsebinskem komentarju se avtor najprej posveti obema prejemnikoma listin, oglejskemu patriarhu Johannesu in furlanskemu grofu Werihenu. Na podlagi zelo skromnih virov sku{a raziskati in predstaviti njuno biografijo. Prvo vpra{anje, ki si ga zastavlja [tih v zvezi s patriarhom Johannesom, je za~etek in konec njegovega pontifikata. Drugo {e pomembnej{e vpra{anje, ki ga povezuje z njegovo osebo, je vpra{anje njegovega izvora, dru‘inske pripadnosti in socialnega kroga v katerem se je gibal. ^eprav se patriarh Johannes ka‘e v virih kot pravi anonimne‘, pa [tih ugotavlja, da je pripadal krogu ljudi s kar najve~jim dru‘benim vplivom. Johannesovo biografijo razkriva [tih kot pravo sestavljenko. [e manj virov je ohranjenih za drugega prejemnika, furlanskega grofa Werihena. V gradivu iz 10. in 11. stoletja se omenja ve~ oseb z enakim ali podobnim imenom, ki so jih zgodovinarji povezovali z Werihenom. Kot ugotavlja [tih so ta povezovanja dajala prostor razli~nim {pekulacijam. [tih z izredno bistrim metodolo{kim pristopom i{~e sorodstvenem povezave grofa Werihena, ko se loti posestne analize Gorice. To ga pripelje do sklepa, da je treba korenine in sorodstvo Werihena iskati v {ir{em koro{kem prostoru. Osrednji del vsebinskega komentarja je namenjen dogodkom, ki so jih zaznamovali plenilni pohodi Mad‘arov v 10. stoletju v Furlanijo. Ti so povzro~ili huda opusto{enja, katerim je sledila velika obnova prizadetih pokrajin. Dogajanja v zvezi z mad‘arskimi napadi so na{la svoj odmev tudi v Otonovi darovnici patriarhu Johannesu. Kronologija mad‘arskih vpadov je v knjigi zelo podrobno prikazana, prav tako je razkrita vloga oglejske cerkve pri obrambi. Zaradi uspe{ne organizacije obrambe je bila oglejska cerkev nagrajena s {tevilnimi vladarskimi darovnicami, na katerih je zrasel teritorialni in imunitetni temelj kasnej{e dr‘ave oglejskih patriarhov v Furlaniji. [tih opozarja v zvezi z mad‘arskimi vpadi na okrog trideset furlanskih toponimov tipa “ungarus”. [tih se loti {e enega pomembnega problema podeljene listine patriarhu Johannesu. Vpra{uje se po izvoru podeljenega teritorija ter opredelitve meje tega ozemlja. Z izjemno prefinjenostjo se je [tih lotil interpretacije geografskih imen, s katerimi so bile ozna~ene meje podeljenega ozemlja. Uspe{no je razre{il lokalizacijo nekaterih oznak, kjer so pri dosedanjih interpretacijah nastajale razlike. V ospredje postavlja voja{ko-strate{ki pomen Vipavske doline. Posest, ki jo je dobil patriarh leta 1001, je prva oglejska posest na levem bregu So~e. Glede na posestno in voja{ko-obrambno pozicijo, ki jo je imel patriarh v {ir{em prostoru, bi pri~akovali, da bo ta teritorij cesar Oton III. v celoti podelil oglejski cerkvi. Toda zakaj je bila druga polovica podeljena furlanskemu grofu Werihenu, iz virov ni razvidno. [tih meni, da bi bila lahko v povezavi z obnovitvijo oziroma o‘ivitvijo grofovske institucije. K podobi prostora ob So~i in Vipavi okrog leta 1000 dodaja avtor {e etni~no strukturo tam ‘ive~ega prebivalstva, pri ~emer opozarja, da takrat tam ni ‘ivelo le slovansko ampak tudi ostanki starega romanske- ga prebivalstva. Prav z mad‘arskimi pusto{enji povzro~ena depopulacija v Fulaniji je imela za posledico, da je veliko zemlje ostalo brez lastnika. Oglejski patriarh je na to zemljo polo‘il svojo roko in za~el na njej graditi vasi. Leta 1001 je sledila darovnica s podelitvijo novozgrajenih vasi in s tem potrditev dejanskega stanja. [tih sicer navaja, da iz listine ni razvidno, kje so podeljene vasi stale in koliko jih je bilo. Spodnja Furlanija je bila prostor, kjer so izpri~ani {tevilni slovanski toponimi, vendar [tih opozarja, da je nastanek slovanskih toponimov kronolo{ko neopredeljiv. Dopu{~a pa domnevo, da je bila obnova Furlanije po mad‘arskih vpadih povezana s slovansko kolonizacijo. V zvezi s slovanskimi naseljenci v Furlaniji si [tih zastavlja {e eno vpra{anje, namre~ od kje so oni pri{li? Natan~nej{i odgovor zaenkrat ni mo‘en, ni pa dvoma, da iz najbli‘jega slovanskega naselitvenega ozemlja. Vsebinski del patriarhove listine iz leta 1001 zaklju~uje dolo~ba, s katero je cesar podelil oglejskemu patriarhu pa{ni davek. Cesar je namre~ prepustil patriarhu pa{ni davek od vsega kme~kega prebivalstva ne 299ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119) glede na njihov pravni status in socialni polo‘aj. V knjigi avtor pojasni tudi pravni status posameznih slojev kme~kega prebivalstva. Na koncu knjige je dodan iz~rpen seznam virov in literature povezan z obravnavo obeh listin in razvojem oglejskega patriarhata. Obravnava te izredno te‘ke zgodovinske problematike s katero je povezana vsebina obeh listin, ni pisana znanstveno suhoparno. Tekst je pisan teko~e in razumljivo ter bo na ta na~in dostopen tudi {ir{emu krogu bralcev, ne le strokovnjakom zgodovinarjem. [tihovo delo bo dostopno tudi tuji strokovni javnosti, saj je iz{lo razen v sloven{~ini {e v nem{~ini in italijan{~ini, kar je pri nas prava redkost. Potrebno je opozoriti {e na privla~no zunanjo opremo (Silvester Faku~) in zanimiv izbor slikovnega gradiva z odli~nimi barvnimi reprodukcijami. Za la‘jo predstavo v listinah omenjenega teritorija in topografskih omemb nam pomagajo trije zemljevidi. Peter [tih je pokazal visoko strokovno usposobljenost pri obravnavi zapletenih diplomatskih in vsebin- skih vpra{anj, ki jih nakazujejo listini. Lahko trdimo, da [tihova {tudija predstavlja pomemben dose‘ek ne samo slovenske ampak tudi evropske medievistike. Kljub menjavi generacij je slovenska medievistika dobila v Petru [tihu strokovnjaka, ki nadaljuje sloves in ugled slovenske medievistike v mednarodnih krogih. Prav zato mu je imenovana komisija Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije na ob~nem zboru 29. septembra 2000 na Rogli kot prvemu izbrancu prisodila za omenjeno knjigo nagrado Klio. I g n a c i j Vo j e S r | a n P i r i va t r i } , Samuilova dr‘ava, obim i karakter. Beograd: Vizantolo{ki institut Srbske akademije nauka i umetnosti, posebna izdanja knjiga 21, 1997/8. 227 strani. Najnovej{e delo o tej temi mladega raziskovalca, ki je njegova magistrska teza, ima, kot je v naslovu ‘e povedano, cilj raziskati obseg in zna~aj te zgodovinske tvorbe. Avtor obdeluje dogodke pred pojavom Samuela in njegovih bratov. To je propad prvega bolgarskega cesarstva 971. leta po ruskih vdorih in uspe{ni Cimiskovi ofenzivi. Nato obravnava Samuelov ~as in to obdobje razdeli na njegova uspe{na leta do bitke pri Sperheju leta 996 in nato zaton do popolne zmage Bazilija II (976–1025). Zadnje je poglavje, ki vsebuje najve~ interpretacije, – ’’O karakteru Samuilove dr‘ave’’. Temu sledijo {e zaklju~na in sumarna razmi{ljanja v Zaklju~ku. Pri svojem delu je upo{teval vse dostopne gr{ke, latinske, arabske in armenske vire in jih tudi uspe{no komentiral ter ovrednotil njihovo vrednost. Pri pisnih virih je le nekaj so~asnih avtorjev, ostali pi{ejo s ~asovne in nekateri tudi s krajevne distance ali prepisujejo. Potrebno se mi zdi omeniti, da je zelo pre- finjeno obdelal poglavitni vir – Scilico. Arheologija je skromnej{a, saj lahko ponudi le nekaj pe~atov in dva napisa. Ti arheolo{ki ostanki pa so ravno zaradi svoje redkosti in izpovednosti zelo dragoceni. Obdelal je tudi vso dosedanjo literaturo. Z nekaterimi avtorji je, kar se ti~e etni~ne pripadnosti prebivalcev tega podro~ja, na nasprotnem bregu. Vendar ni prvi, ki jim oporeka in ki je, od pojava nacionalnega v Samue- lovem ~asu, emancipiran. Avtor se zaveda, da je imela bizantinska civilizacija in politika velik integracijski vpliv na svoje sosede Bolgare, ki se, vsaj njegov pokristjanjen vrh okoli vladarja, ho~e vkomponirati v njo kot aktivni politi~ni element. Bizanc pa ho~e pokristjanjene Bolgare intergrirati v svet, ki je po bo‘jih zakonih in na vrhu katere sta carigrajska cerkev in cesar. Po sami naravi stvari so to Bolgari sprejemali z opozicijo in le v dolo~enih okvirih. Poleg protikr{~anskih uporov dela bojarjev ho~e tudi sam bolgarski vladar, ko za ~asa Simeona (893–927) dobi veliko mo~, politi~no oblast in samo cesarsko krono. V tem pogledu je zanimiva korespondenca med bolgarskim vladarjem Simeonom in Romanom I. Lekapenom (920–944). Bolgarski vladar si prisvaja titulo cesarja Rimljanov (Romejev), ki pa jo raz{iri v cesar Rimljanov in Bolgarov. Ta etni~na konotacija pove, da brez tega ne more pridobiti presti‘a pri samih Bolgarih pri katerih bizantinska vladarska ideja, ki jo sicer poznajo in razumejo, ni bila povsem prevzeta, ker bi to pomenilo ideolo{ko podrejanje. V drugem izmed pisem Roman Lekapen Simeonu pojasni, da mu ni zameril titule basileja (cesarja), ampak titulo bizantinskega basileja. V bistvu tudi titulo basileja Bizan- tinci niso hoteli priznati, za kar je ve~ trdnih dokazov, ampak so to storili le zaradi sile razmer. Simeonove- mu nasledniku Borisu II. (969–972) jo osvajalec Bolgarije Cimisk odvzame.