GEOLOGIJA 45/2, 379–386, Ljubljana 2002
Varstvo geolo{kih naravnih vrednot v Sloveniji Geoconservation in Slovenia
Branka HLAD Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, 1000 Ljubljana
Klju~ne besede: varstvo narave, varstvo naravnih vrednot, geolo{ka dedi{~ina, zakonodaja
Key words: nature conservation, protection of valuable natural features, geological heritage, legislation
Kratka vsebina
Prispevek obravnava sistem varstva geolo{kih naravnih vrednot, ki je postal s sprejetjem Zakona o ohranjanju narave precej celoviteje urejen kot doslej. S tem se je polo‘aj Slovenije med geolo{ko najbolj ozave{~enimi dr‘avami, ki geolo{ko dedi{~ino obravnavajo enakovredno drugi naravni in kulturni dedi{~ini, {e bolj utrdil. Predstavitvi tipov geolo{kih naravnih vrednot, njihovega stanja in dokumentacije, sledi osvetlitev neposrednih zakonsko dolo~enih varstvenih ukrepov, upravljalskih vidikov in dejavnosti kot so izobra‘evanje in vklju~evanje v mednarodne tokove, ki so za u~inkovitost varstva nepogre{ljivi.
Abstract
The contribution highlights the system of geological heritage protection according to the Nature Conservation Act (addopted 1999) regulating geoconservation more holistic than previous legislation. In this respect Slovenia belongs to those countries where geological heritage has equal importance as other natural and cultural heritage. The paper is presenting types, state and documentation of geological heritage and illustrates relevant protection measures, some management issues and added value of the actives like education and international co-operation as key factors of protection effectiveness and its further development.
1. Uvod
Prve naravovarstvene pobude na slovenskem segajo v konec 19. in na za~etek 20. stoletja:
•1898 sta bili zavarovani planika in bla-gajev vol~in,
• 1907 slovenski geolog Ferdinand Seidl je med prvimi opozoril na pomen ne‘ive narave in celovitost delovanja naravnih sistemov,
•1908 Rudolf Badjura in Bogomil Brin{ek sta podala prvo pobudo za varstvo jam, za-
radi ropanja kapnikov in njihove prodaje pred Postojnsko jamo,
•1920 je bila pokrajinski vladi predlo-‘ena Spomenica Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem dru{tvu Slovenije, kot prvi program varstva narave v Sloveniji, kjer se jasno zrcali tudi geolo{ki pomen predlaganih zavarovanih obmo~ij, npr. Doline Sedmih jezer, ki je “velepomembno v geotektonskem, geolo{kem, paleontolo{kem, zoolo{kem in botani~nem oziru”,
380
Branka Hlad
•1922 je bil sprejet “Zakon o varstvu redkih ali za Slovenijo tipi~nih in za znanstvo pomembnih `ivali in rastlin in o varstvu {pilj na podro~ju Pokrajinske uprave za Slovenijo”, ki je za nadzor nad jamami pooblastil Gozdarski oddelek pokrajinske uprave za Slovenijo, ki je s tem postal prvi dr`avni organ na slovenskem, poobla{~en za izvajanje upravnih naravovarstvenih nalog ( S i -mi}, 2002).
Po 2. svetovni vojni se je uveljavil spo-meni{ki princip varstva, omejen na izbrane dele narave, ki jih dru‘ba spozna za vrednoto. Leta 1981 je bil sprejet Zakon o naravni in kulturni dedi{~ini, ki je prvi~ eksplicitno opredelil pojem geolo{ka dedi{~ina, bolj sistemati~no delo na tem podro~ju pa se je za~elo {ele z zaposlovanjem geologov 1989. Zakon o ohranjanju narave, sprejet 1999. je uveljavil celovitost varstva z ohranjanjem biotske raznovrstnosti (rastlinskih in ‘ival-skih vrst, njihovega genskega materiala ter habitatov in ekosistemov) in sistemom varstva naravnih vrednot. S pojmom naravna vrednota je prekril dotlej uveljavljen termin naravna dedi{~ina.
2. Okvir varstva geolo{kih naravnih vrednot
V naravi je vse povezano in enako pomembno, ljudje pa v njej vidijo materialne ali nematerialne vrednote. Vrednotenje je osebno in odvisno od zavesti in znanja posameznika in celotne dru‘be. Zato se pogled na vrednote v naravi tudi spreminja (Sko-berne, 1988). Naravne vrednote po Zakonu o ohranjanju narave obsegajo vso naravno dedi{~ino na obmo~ju Slovenije, zakon pa dolo~a {e, da je naravna vrednota poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vreden pojav, del ‘ive ali ne‘ive narave, naravno obmo~je ali del naravnega obmo~ja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava.
2.1 Zakaj varovati geolo{ko dedi{~ino
Dedi{~inski pomen. Deli narave geolo{ke-ga zna~aja, ki se jih posebej zavedamo, so geolo{ke naravne vrednote. To so geolo{ki pojavi, ki imajo za dr‘avo ali njeno o‘je ob-mo~je naravovarstveni, kulturni, znanstveni,
zgodovinski ali estetski pomen. Kaj je posebno oziroma kaj je redko in kaj pogosto je subjektivna ocena, vendar se ta objektivizira, ko geolo{ke najdbe med seboj primerjamo v ~asu in prostoru. Fosili so npr. znanstveni dokaz in dedi{~ina, ki se nam je ohranila le v izjemnih okoli{~inah. Vsako najdbo je zato treba ovrednotiti v ~asu, saj se je od vseh organizmov, ki so kdaj ‘iveli na Zemlji, ohranil le majhen del. Prostorsko gledano je vsaka najdba omejena, kajti ve~ino kopnega prekriva preperina in vegetacijski pokrov, razgaljene kamnine pa razmeroma redko vsebujejo fosile. Podobno je z drugimi geolo-{kimi posebnostmi, ki razkrivajo dokaze o Zemljini preteklosti. Geolo{ki pojavi so lahko naravne vrednote tudi ~e niso ogro‘eni, a so tipi~ni, kompleksni sistemi ali ovrednoteni z drugimi merili vrednotenja.
Znanstveno raziskovalni pomen. Varstvo geolo{kih naravnih vrednot je pomembno tudi za ohranjanje dokazov o zgodovini razvoja geologije in dose‘kov znanosti v dolo~enih obdobjih, npr. za prou~evanje geolo{kih pojavov v lu~i novih spoznanj (npr. tektonike plo{~) in visoko{olsko izobra‘evanje.
Dana{nja biotska raznovrstnost je le odsev ve~ milijonov let razvoja razli~nih ‘iv-ljenjskih oblik na Zemlji. @ivi svet se je z mno‘i~nim izumiranjem vrst spopadal ve~-krat. Danes je vse ve~ je strokovnjakov, ki govorijo o {estem mno‘i~nem izumiranju. Ugotavljajo namre~, da je dana{nja stopnja izumiranja veliko ve~ja od naravnega pov-pre~ja (Agencija Republike Slove -nije za okolje, 2001), ki ga ocenjujejo na 2–3 vrste na leto (okoli 11.000 vrst je pred izumrtjem, za 816 taksonov je izumrtje v zadnjih desetletjih dokazano), zato je tudi v tej lu~i preu~evanje biotske raznovrstnosti skozi pomemben del geolo{ke dedi{~ine.
Varstvo krajine. Geolo{ka pestrost je vez med krajinami, ljudmi in njihovo kulturo, predvsem v smislu vzajemnega medsebojnega delovanja kamnin, tal, aktivnih geo-morfolo{kih procesov, biotske raznovrstnosti, izkori{~anja mineralnih surovin, kmetijske rabe in grajenega okolja idr. Rudarjenje je ena najstarej{ih industrij, zaradi ~esar so ponekod ostanki mineralo{ke dedi{~ine res-ni~no redki in je njihovo varovanje ena temeljnih nalog. Posledice rudarjenja se od-ra‘ajo tudi v spreminjeni podobi krajine in drugotnih habitatih, ki so prav tako del na{e dedi{~ine.
Varstvo geolo{kih naravnih vrednot v Sloveniji
Ekonomski pomen. Turizem je danes v svetu najhitreje se razvijajoča se gospodarska panoga. Po oceni Svetovne turistične organizacije je leta 1999 ustvarila prihodek 455 milijard dolarjev, leta 2020 pa pričakujejo, da bo 2000 milijard dolarjev (Agencija Republike Slovenije za okolje, 2001). Turizem prinaša dohodek in delovna mesta, prispeva k razumevanju drugih kultur, varovanju naravne in kulturne dediščine ter vlaganju v infrastrukturo. V rural-nem okolju obiskovalce privlači lepota krajine in geologi lahko obogatijo njeno dojemanje z razlago njenega nastanka. V urbanem okolju pa je lahko zanimiva arhitekturna oziroma urbana dediščina iz kamna. Edina dolgoročno uspešna oblika je trajnostni turizem in prav geoturizem je ena od takšnih oblik, ki se uveljavlja v marsikateri evropski državi.
Kulturna dediščina. Marsikateri spomenik kulturne dediščine je iz kamna, ki nemalokrat daje identiteto krajini (stavbna dediščina, ograje itn.). Kamniti bloki včasih vsebujejo tudi fosile, sedimentne strukture idr., ki so vredni ogleda. V okviru obravnavanja problematike kamnolomov se pogosto srečata dva interesa, varstvo naravne in kulturne dediščine. Ne gre prezreti še enega kulturnega vidika geološke oziroma geomor-fološke dediščine, z njimi so namreč pogosto povezani mnogi miti, bajke in legende.
2.2 Tipi geoloških naravnih vrednot
Geološke naravne vrednote se pojavljajo kot:
•  izdanki (npr. izdanek jezerske krede v strugi potoka Glijun) ali območja (npr. območje lehnjaka na Jezerskem),
• premična dediščina (npr. posamezni vzorci fosilov, zbirke),
•  dostopni (odkriti izdanki) ali nedostopni objekti (vegetacija, nedostopni deli rudnikov),
•  omejeni (npr. nahajališča wulfenita in situ) ali razmeroma “neomejeni” (npr. rudi-stni apnenci v Sloveniji).
Naravni izdanki in območja:
> izjemne mineraloške, paleontološke in druge geološke lokalitete (npr. nahajališča fosilov, mineralov, območja nagubanih plasti, stratigrafskih ali tektonskih stikov),
> geološko posebej zanimivi izviri (npr. vokliški, mineralni, termalni),
381
> območja aktivnih geoloških ali geomor-foloških procesov (npr. klifi, bedland),
> geološko posebej zanimiva kraška območja in jame (npr. kras v konglomeratu, paleontološko ali mineraloško zanimive jame kot so Križna jama, Markov spodmol).
Umetno nastali izdanki in območja:
> opuščeni površinski kopi ter cestni in železniški useki (npr. Kuclerjev kamnolom),
> aktivni površinski kopi (npr. Briše, Moravče),
> rudniki (npr. Idrija, Mežica),
> rudniška jalovišča (npr. Sitarjevec).
Premične naravne vrednote:
> posamezne skupine/vrste (npr. vretenčarji, pri nas prvič opisane vrste)
> primerki iz določenih nahajališč (npr. rakovice iz Tunjiškega gričevja)
> zbirke kot del naravne in kulturne dediščine (npr. zgodovinske, zasebne idr. zbirke)
> izjemni fosili v arhitektonskih izdelkih (npr. amonit v kamniti mizi na Bledu).
2.3 Ogroženost
Geološko naravno dediščino ogrožajo predvsem naravna degradacija (erozija, zaraščanje), sprememba rabe prostora (urbanizacija, gradnja infrastrukture, odlagališča odpadkov, pogozdovanje), gospodarski razvoj (izkoriščanje mineralnih surovin in vode), neustrezna sanacija rudarskih in infrastrukturnih objektov, čezmerna raba ali zloraba (zlasti pri zbiranju fosilov in mineralov). Posledica omenjenih vplivov na naravne vrednote je njihova okrnitev, izginjanje in nedostopnost.
Fosili in minerali se zaradi svoje premične narave znajdejo tudi v rokah občudovalcev, zbiralcev, kupcev, prodajalcev, ki največkrat niti ne razmišljajo o njihovem širšem pomenu, temveč le kot o antikvitetah, zaslužku ali podobnem. Zaradi takšnega dojemanja lahko postanejo za znanost izgubljeni, saj geološki vzorci v teh primerih niso sistematično zbrani in dokumentirani, vprašljivo pa je tudi njihovo ustrezno hranjenje.
3. Temeljni instrumenti varstva narave
V splošnem lahko zagotavljamo varstvo narave z različni instrumenti, ki najučin-
382
koviteje delujejo, ~e se kombinirajo in dopolnjujejo:
• pravni (npr. zakoni, podzakonski akti, pravilniki, navodila),
• prostorsko planiranje (usklajevanje prostorskih interesov, usmerjanje rabe prostora),
• finan~ni in ekonomski (npr. spodbude, nadomestila, takse, regionalni razvoj)
• strate{ko komuniciranje, usposabljanje, ozave{~anje in izobra‘evanje z razli~nimi in-terpretacijskimi in komunikacijskimi tehnikami.
3.1 Pravni sistem varstva geolo{kih naravnih vrednot
S sistemom varstva naravnih vrednot, kot ga opredeljuje Zakon o ohranjanju narave, se zagotavljajo razmere za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma naravnih procesov, ki te lastnosti vzpostavljajo in ohranjajo. Glede na to, v kak{ni obliki se naravna vrednota pojavlja v naravi, zakon navaja npr. geolo{ke pojave, minerale in fosile ter njihova nahajali{~a, povr{inske in podzemske kra{ke pojave, podzemske jame, soteske in tesni ter druge geomorfolo{ke pojave, ledenike in oblike ledeni{kega delovanja, izvire, slapove, brzice, jezera, barja, potoke in reke z obre‘ji, morsko obalo, itn.
Varstvo geolo{ke dedi{~ine je v Zakonu o ohranjanju narave pokril sistem varstva naravnih vrednot, ki je s posebnim poglavjem o mineralih in fosilih sklenil tudi zanko med in situ in ex situ varstvom, ~esar v dotedanji praksi ni bilo. S tem je omogo~il varstvo geolo{kih naravnih vrednot v naravi in posameznih vzorcev mineralov in fosilov izjemnega pomena zunaj njihovih naravnih naha-jali{~. Le z ureditvijo zbiranja, hrambe in trgovine je namre~ mogo~e zagotoviti dolo-~en nadzor nad dogajanjem na najob~ut-ljivej{ih nahajali{~ih fosilov in mineralov.
3.2. Vrednotenje in izbor geolo{kih naravnih vrednot
Izbor objektov za vpis v evidenco oziroma register naravnih vrednot se opravi na podlagi vrednotenja med seboj primerljivih ob-jektov/obmo~ij/najdb z naslednjimi strokovnimi merili: izjemnost, tipi~nost, komplek-
Branka Hlad
sna povezanost, ohranjenost, redkost ter eko-sistemska, znanstveno raziskovalna ali pri-~evalna pomembnosti.
3.3 Dokumentacija geolo{kih naravnih vrednot
Zbiranje podatkov in vrednotenje geolo-{ke dedi{~ine je v Sloveniji postalo bolj siste-mati~no {ele z vklju~evanjem geologov v naravovarstveno delo konec 80-ih let 20. stoletja. Sprva se je delo intenziviralo pri pripravi predlogov geolo{ke dedi{~ine za 3. del Inventarja najpomembnej{e naravne dedi{~ine v Sloveniji in dopolnitvi 1. in 2. dela. Znaten napredek pri tem je razviden iz elaborata “Krajinski park Zgornja Idrijca, strokovne osnove za razglasitev” (1992), kasnej{ih inventarjev za nekdanje ob~ine Postojna, Pivka, Idrija in Cerkno. V letih 1995, 1996 in 1997 je bil izdelan elaborat “Evidentiranje in vrednotenje kamnolomov kot objektov geo-lo{ke naravne dedi{~ine” (IGGG), leta 1997 pa {e elaborat “Izbor in priprava 35 naha-jali{~ za vpis v evidenco naravne dedi{~ine na osnovi dokumentacije Paleontolo{ke zbirke dr. Bogdana Jurkov{ka in dr. Tee Kolar-Jurkov{ek”.
Za evidentiranje in vrednotenje geolo{ke dedi{~ine je posebnega pomena mednarodni projekt Geosites (Unesco, IUGS, IGCP, IUCN, ProGEO), ki temelji na primerjalnem vrednotenju objektov oziroma obmo~ij geolo{ke dedi{~ine v okviru dolo~enih geolo{kih kontekstov (npr. tektonske enote) ali geografskih obmo~ij (npr. Alpe). Pri tem se objekti vrednotijo v okviru tem (paleontologija, tektoni-ka, stratigrafija, geomorfologija itn.), dob (trias, jura, kvartar, itn.), dogodkov (izumiranja, orogeneze, poledenitve, itn.), procesov (vulkanski ali seizmi~ni, itn.) ali tipov (vulkani, slapovi, itn.). Projekt je pomemben tudi za sistemati~no zbiranje podatkov in vrednotenje geolo{ke dedi{~ine na nacionalni ravni. V ta namen je tedanja Uprava RS za varstvo narave za~ela s projektom Opredelitev geolo{kih naravnih vrednot na nacionalni in lokalni pomen. Izdelane so bile naslednje ekspertne {tudije: “Osnove vrednotenja geolo{ke naravne dedi{~ine-tektonika” (Placer, 1999), “Mineralogija in metalo-geneza-Evidenca slovenskih nahajali{~ mineralov in rudnih pojavov in njihovo naravovarstveno vrednotenje” (Herlec, 2000), in
Varstvo geolo{kih naravnih vrednot v Sloveniji
“Paleontologija in stratigrafija Dinaridov” (Jurkovšek, 2000). V izdelavi je še ekspertna študija za območje nekdanje Julijske karbonatne platforme in Slovenskega bazena.
Za varstvo geoloških naravnih vrednot so temeljnega pomena podatki o:
> lokaciji, vrednotenju in dostopnosti,
> zbiranju in hrambi vzorcev, ki so integralni del znanstvenega dela in edini ohranjeni izvorni “dokumenti” v primeru uničenih lokacij,
> trgovanju s fosili in minerali,
> ogroženosti, ki je odvisna od lege objektov v prostoru, njihove ranljivosti in količinskega obsega njihovega inventarja.
Evidenca geoloških naravnih vrednot, ki jo vodi Agencija RS za okolje, obsega 650 predlogov za geološke naravne vrednote, od katerih jih je 390 državnega pomena.
3.4. Status naravne vrednote
Celotni sklop varstva naravnih vrednot je po Zakonu o ohranjanju narave vezan na vzpostavitev registra naravnih vrednot. Projekt “IS Narava”, ki ga vodi Agencija RS za okolje je namenjen zagotovitvi usklajene priprave strokovnega predloga za določitev naravnih vrednot in njihovo razvrstitev na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena ter registra naravnih vrednot in registra zavarovanih območij.
3.5. Ukrepi za varstvo geolo{kih naravnih vrednot
3.5.1 In situ ukrepi
Poglavitni ukrepi za varstvo geoloških naravnih vrednot so zavarovanje, pogodbeno varstvo in skrbništvo. Pogodbeno varstvo in skrbništvo sta v primerjavi s preteklo zakonodajo novosti, ki naj bi poenostavili postopke varstva, vendar ju bo možno uveljavljati podzakonskega akta o določitvi naravnih vrednot na državni in lokalni pomen.
Zavarovanje naravnih vrednot. Akt o zavarovanju določa naravno vrednoto, njen obseg in sestavine, namen zavarovanja, pravila ravnanja oziroma varstveni režim in razvojne usmeritve. Z aktom o zavarovanju se lahko ustanovijo ožja zavarovana območja -
383
strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik, ter {ir{a – narodni, regijski in krajinski parki. Za~asno se lahko zavarujejo deli narave, za katere se upravi~eno domneva, da bodo dolo~eni za naravne vrednote. S takim predpisom je bilo zavarovano nahajali{~e fosilnih vreten~arjev pri Kozini.
Pogodbeno varstvo in skrbni{tvo. Pogodba o varstvu se sklene z lastnikom nepremi~-nine na zavarovanem obmo~ju ali z lastnikom naravne vrednote, ~e se ugotovi, da se varstvo lahko zagotovi na tak na~in. Pogodba o skrbni{tvu se sklene z osebo, ki ni lastnik naravne vrednote ali nepremi~nine na zavarovanem obmo~ju. Z omenjenima na-~inoma varstva {e nimamo izku{enj.
V Sloveniji je z razli~nimi varstvenimi kategorijami zavarovanega pribli‘no 8 % ozemlja. Najve~ji dele‘ zavarovanih povr{in se nana{a na parke. Od preostalih kategorij {tevil~no izstopajo naravni spomeniki. Prevladujejo drevesa, ki jih je tudi najla‘e zavarovati in so razmeroma najmanj ogro‘ena. Geolo{kih naravnih spomenikov je 30, geo-lo{ka dedi{~ina pa je posredno zavarovana tudi v okviru drugih zavarovanih obmo~ij.
3.5.2. Ex situ varstvo naravnih vrednot
Za varstvo fosilov in mineralov kot posebnega dela geolo{kih naravnih vrednot zgolj in situ varstvo ni vedno dovolj u~inkovito, zato zakon v dolo~enih primerih ureja tudi ex situ na~in varstva. Posebna pravila v zvezi z varstvom mineralov in fosilov, ki so naravne vrednote, zlasti glede raziskovanja, hrambe ter trgovanja in izvoza, bo podrobneje opredelila uredba vlade. Izhodi{~a za njegovo pripravo so naslednja:
Zbiranje fosilov in mineralov. S to dejavnostjo se ukvarjajo strokovnjaki in ljubitelji poklicno, rekreativno ali komercialno. V vseh primerih gre za zbiranje omejenih in razmeroma nedostopnih virov. Le preudarno zbiranje omogo~a njihovo ustrezno dokumentiranje in ohranjanje tako, da bodo imele od tega koristi tudi bodo~e generacije. V ve-~ini primerov je lahko odgovorno zbiranje koristno za ohranjanje geolo{ke dedi{~ine in njeno razumevanje, zlasti tam kjer gre za intenzivno naravno ali umetno degradacijo, npr. v strmih obalnih klifih, re~nih bregovih, aktivnih kamnolomih. Na takih obmo~jih lahko fosili za vedno izginejo, ~e jih ne shra-
384
nimo v zbirkah. Odgovorno zbiranje fosilov je lahko zato sprejemljiv pristop k upravljanju in za{~iti na{e paleontolo{ke dedi{~ine.
Hramba fosilov in mineralov. Kadar fosile zbirajo neizku{eni ali premalo usposobljeni ljudje ali kadar zbiralec ne dokumentira na-tan~nih informacij na izvorni lokaliteti, se lahko ti po{kodujejo ali pa izgubijo kontekst in raziskovalno vrednost. Tudi ~e fosile zbirajo usposobljeni ljudje, ima lahko dejavnost negativen vpliv na druge elemente naravnega okolja kot so npr. ogro‘ene rastlinske ali ‘ivalske vrste ali kulturna dedi{~ina.
Trgovina s fosili in minerali. Podzakonski akt o varstvu mineralov in fosilov se bo osre-doto~il na ureditev trgovanja, predvsem ko gre za zavarovane skupine, nekatere izjemne primerke iz zavarovanih in drugih naravovarstveno pomembnih obmo~ij. Dolo~itev pomembnosti posameznega primerka je zahtevno delo, ki ga bodo morali opraviti za to usposobljeni strokovnjaki. Za vse prodajne primerke, ki so opredeljeni kot naravne vrednote, bo treba vzpostaviti ustrezen sistem dovoljevanja oziroma soglasij.
Uredba o dolo~itvi re‘ima izvoza in uvoza dolo~enega blaga (Ur. l. RS, {t. 111/01, 20/02), obravnava tudi zbirke in primerke, ki imajo mineralo{ki, anatomski, zgodovinski, arhe-olo{ki in paleontolo{ki pomen. V skladu s carinsko tarifo in izvoznim re‘imom mora stranka dobiti od Agencije RS za okolje ustrezno izvozno dovoljenje.
3.6. Upravljanje geolo{kih naravnih vrednot
Zakon o ohranjanju narave dolo~a, da mora ustanovitelj zavarovanega obmo~ja zagotoviti primerno upravljanje z ustanovitvijo javnega zavoda ali s podelitvijo koncesije. Razen Triglavskega narodnega parka, Regijskega parka Škocjanske jame, Kozjanskega parka, naravnega rezervata Škocjanski za-tok in Krajinskega parka Se~oveljske soline, na{a zavarovana obmo~ja nimajo upravljavca in ustreznega na~rta upravljanja.
Upravljanje geolo{kih naravnih vrednot obsega v glavnem naslednje dejavnosti:
• zagotavljanje in vzdr‘evanje izdankov (~i{~enje vegetacije in sledov erozije),
• zagotavljanje varnostnih standardov za obiskovalce,
• zagotavljanje in vzdr‘evanje poti, inter-pretacijskih tabel in druge infrastrukture,
Branka Hlad
• nadzor in informiranje obiskovalcev geo-lo{kih vrednot,
• ustrezna trajnostna raba prostora,
• monitoring ohranjenosti oziroma sprememb in {kode na naravnih vrednotah ter u~inkovitosti varstvenih ukrepov,
• usposabljanje ustreznega kadra za raz-li~ne upravljavske dejavnosti.
Poglavitni cilji upravljanja geolo{kih naravnih vrednot so ohranjanje narave oziroma varstvo specifi~nih naravnih in kulturnih pojavov, trajnostni razvoj turizma, izobra‘e-vanje in znanstveno raziskovalno delo. Z ustreznim upravljanjem geolo{kih vrednot v Sloveniji nimamo veliko izku{enj. Poglavitni problemi pri tem so neustrezna usposobljenost na podro~ju upravljanja, projektnega vodenja, timskega dela in iskanja strate{kih partnerjev ter nestrokovni pristop k ustrezni interpretaciji geolo{ke dedi{~ine (table, zgibanke, vodniki, informacijski centri). Precej dela je bilo pri nas vlo‘enega v ureditev Dov-‘anove soteske, vendar naravni spomenik nima upravljalca, vlogi lokalne skupnosti in dr‘ave pa nista bili nikoli jasno opredeljeni.
4. Prostorsko planiranje
Temeljni instrument Zakona o ohranjanju narave v okviru urejanja prostora in rabe naravnih dobrin so naravovarstvene smernice, ki prika‘ejo usmeritve, smernice in varstvene re‘ime na naravovarstveno pomembnih obmo~jih, naravnih vrednotah in zavarovanih obmo~jih. Obvezno se vklju~ujejo v postopke planiranja, na~rtovanja in priprave aktov za urejanje prostora in izkori{~anje naravnih dobrin. Za geolo{ke naravne vrednote je pomemben splo{ni del naravovarstvenih smernic, ki med drugim podaja pregled obmo~ij pri~akovanih naravnih vrednot in priporo~ila za ravnanje ob odkritju.
4.1 Pregled obmo~ij pri~akovanih naravnih vrednot
Obmo~ja pri~akovanih naravnih vrednot so deli zemeljskega povr{ja oziroma geolo-{kih plasti, kjer se lahko odkrijejo nove geo-lo{ke in podzemske geomorfolo{ke naravne vrednote. Med tak{na obmo~ja uvr{~amo npr. paleozojske fosilonosne plasti (npr. nove najdbe trilobitov), terciarne plasti (npr. nove
Varstvo geolo{kih naravnih vrednot v Sloveniji
385
najdbe fosilnih sesalcev, rakovic), območja karbonatnih kamnin (odkritje novih jam).
Opredelitev območij pričakovanih naravnih vrednot je namenjena spremljanju zemeljskih del oziroma posegov v naravo, pri katerih se lahko odkrijejo geološke in geo-morfološke naravne vrednote, ki jih pred začetkom posega prekrivata preperina in vegetacija. Osnovni cilji vključevanja te vsebine v naravovarstvene smernice so:
> odkrivanje, dokumentiranje in ohranjanje novo odkritih naravnih vrednot,
> nadzor in opredelitev ustreznega načina varstva novo odkritih naravnih vrednot (ohranjanje na mestu odkritja ali v ustrezni zbirki).
4.2 Priporočila glede ravnanja ob odkritju naravnih vrednot
> Obvezen geološki naravovarstveni nadzor nad zemeljskimi deli pri velikih posegih z obsežnimi zemeljskimi deli, kot so avtoceste, železnice, rudarska dejavnost ipd.
> Pri manjših posegih (npr. izkopi za individualne hiše, greznice) na ožjih OPNV je treba investitorje seznaniti z morebitnim geološkim nadzorom med zemeljskimi deli.
> Na območjih, kjer so fosili blizu površja je treba občasno nadzirati tudi zemeljska dela v kmetijstvu, predvsem oranje in rigolanje (npr. Pereiraia gervaisi pri Šentjerneju).
> V rudnikih in površinskih kopih se naravne vrednote ohranja v okviru možnosti in situ, sicer se poskrbi za ex situ varstvo (primeri: Velenje, Trbovlje, Mežica, Idrija in drugi).
> V primeru, da ni možno izvesti nobenega od prej opisanih načinov varstva, je obvezno natančno dokumentiranje najdb.
5. Komunikacijska področja
Sredstva promocije varstva geološke dediščine so zlasti:
> ozaveščanje prek interpretacijskih dejavnosti (razlagalne table, zgibanke, vodiči, informacijski centri) in sredstev javnega obveščanja (radio, televizija, revije, internet),
> osebna komunikacija (tematski dogodki, vodene ekskurzije, pogovori z domačini),
> formalno izobraževanje in usposabljanje (učni načrti, seminarji, muzejske dejavnosti).
Ozaveščanje o geološki dediščini in aktivno vključevanje javnosti sta ključna za
njeno učinkovito varovanje. Ciljne skupine so na vseh ravneh - od šolskih in lokalnih skupnosti do industrije, prostorskih načrtovalcev, upravnih delavcev, širše javnosti in drugih. Za večino je geološka dediščina nevidna ali nepomembna, pa čeprav je moderna družba odvisna od mineralnih surovin, poznavanja geološke zgradbe zaradi poseganja v prostor itn. Ustrezno komuniciranje z omenjenimi ciljnimi skupinami terja sistematičen pristop. Informacije in razlage morajo biti pripravljene na atraktiven način, za njihovo distribucijo pa je treba uporabiti različne komunikacijske metode in tehnike (osebna komunikacija, publikacije, informacijski centri...). Pri tem se je treba izogniti strokovnemu žargonu, zelo pomembna pa je tudi povratna informacija uporabnikov.
Izobraževanje. Naš obstoj je precej odvisen od stanja naravne pestrosti in naravnih virov. Vrednote in odnosi so rezultat izkušenj in učenja, izobraževanje in komunikacija pa sta sredstvi, s katerima je ta proces možno voditi. V Sloveniji je splošna geološka izobrazba izjemno nizka, kar se nedvomno odraža tudi v zastopanosti in podajanju ustreznih vsebin v šolskem sistemu, čeprav bi osnove geologije lahko veliko bolje dopolnjevale osnovno poznavanje delovanja okolja. Obstoječega neželenega trenda pa ne more spremeniti nihče drug razen geologov. Zato je tudi pri-laganje dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja novim družbeno relevantnim potrebam oziroma trendom, kar varstvo okolja in ohranjanje narave nedvomno sta.
Usposabljanje. Tržna ekonomija zahteva določena znanja in sposobnosti, ki jih danes zlasti v negospodarskih sektorjih močno primanjkuje. Med pomembnejšimi so ustrezno usposabljanje kadra za upravljanje institucij, projektno vodenje in iskanje strateških partnerjev v okviru razvoja bazičnega področja in aplikacij na nova družbeno relevantna področja, med katera kot rečeno sodita tudi varstvo okolja in ohranjanje narave. Študij geologije skorajda nima vsebin varstva okolja in narave.
6. Mednarodna prizadevanja za varstvo geološke dediščine
Z varstvom geološke dediščine se ukvarjajo tudi nekatere mednarodne organizacije: > Unesco je 1970. sprejela Konvencijo o
386
Branka Hlad
svetovni naravni in kulturni dedi{~ini, {e vedno edino, ki obravnava tudi geolo{ko dedi{~ino. Število objektov geolo{ke dedi{~ine na seznamu svetovne dedi{~ine je te‘ko oceniti zaradi nejasnih meril njenega vrednotenja.
> IUGS (International Union of Geological Sciences) se med drugim posve~a problemom okolja in varstva geolo{ke dedi{~ine na svetovni ravni. Projekt Geosites je namenjen pripravi inventarja klju~nih geolo{kih loka-litet in izbolj{anju meril njenega vrednotenja na regionalni in svetovni ravni, tudi za vpis v Unescov seznam svetovne dedi{~ine.
> IUCN (The World Conservation Union), najve~ja nevladna naravovarstvena organizacija na svetu, se v okviru Komisije za zavarovana obmo~ja - Caves and Karst Task Force, ukvarja tudi z vrednotenjem jamskih sistemov za vpis na Unescov seznam svetovne dedi{~ine. Pomen Komisije za okoljsko komuniciranje in izobra‘evanje je v razvoju in rabi komunikacijskih metod in tehnik varstva narave in trajnostnega razvoja.
> ProGEO (The European Association for the Conservation of the Geological Heritage) je edina nevladna organizacija na Evropski ravni, ki se ukvarja izklju~no z varstvom geolo{ke dedi{~ine. Sodeluje pri projektu Geosites in promociji varstva geolo{ke dedi{~ine. Bila je pobudnica akcije Geotrip, ki ima v Sloveniji zelo velik odmev.
> European Geoparks Network je mre‘a dvanajstih evropsko pomembnih obmo~ij geolo{ke dedi{~ine, t. i. Geoparkov,v katerih je geolo{ka dedi{~ina osnova za razvoj lokalne ekonomije v smislu geoturizma, osnovni cilj pa je spodbuditi lokalno prebivalstvo k vrednotenju svoje dedi{~ine in jih aktivno vklju~iti v ekonomsko revitalizacijo svoje regije s pomo~jo finan~nih sredstev Evropske unije. Ena osnovnih nalog Geoparkov je izvajanje okoljskega izobra‘evanja in usposabljanja, raziskovanja, monitoringa in trajnostnega razvoja.
> European Federation of Geologist in EuroGeoSurveys sta za varstvo geolo{ke dedi{~ine pomembni predvsem zaradi njunega vpliva na politiko promocije geologije ter izobra‘evanja in zaposlovanja geologov.
VIRI:
Simi}, M. 2002: Prispevek k poznavanju varstva jam na Slovenskem ob pripravi Zakona o varstvu podzemskih jam. Varstvo narave - Revija za teorijo in prakso ohranjanja narave {t. 19: 115 - 141, Ljubljana.
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2002: Register naravnih vrednot (podatkovna baza), Ljubljana.
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2001: Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, Ljubljana.
Skoberne, P., 1988: Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Pre{ernova dru‘ba v Ljubljani.