LOGATEC, SOBOTA, 2. FEBRUARJA 1991
ŠT. 6 • LETO II • CENA 12 DIN
NOTRANJSKI
INFORMACIJSKI
CENTER
NOTRANJSKI
ČASOPIS
PRVI TEDNIK ZA ZDRUŽENO NOTRANJSKO
NIC d.o.o. NOTRANJSKA 14 61370 LOGATEC
PRAZNIK KULTURE - POKOPAVANJE PUSTA«*
VRHNIKA
Iskra-Antene uspešno podjetje!
Kjer je dober gospodar, znanje in vestno delo, tam je tudi uspeh. Daje temu res tako, dokazuje delovni kolektiv Iskra Antene, kije poslovno leto zaključil pozitivno in se s kvaliteto svojih izdelkov in storitev uveljavil na domačen in tujem tržišču. Direktor Miro Obreza, ki uspešno krmari Iskro-Antene po razburkani gospodarski sceni, si želi več razumevanja politike in da bi slednja ponudila boljše pogoje gospodarstvu, hkrati pa realno gleda na prihodnost, z vsemi dobrimi in slabimi stranmi, ki še pridejo...	~
POSTOJNA
Maroški »turisti« v Postojni
Stran 9
I .
.
' iBirinnfiOODMuOidM

CERKI
msšMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmi
LOGAŠKI KINO ali SAJ NI RES, PA JE
Po več kot 45 letih rednega delovanja kina v Logatcu ni več. Ni občinstva, ni denarja, so se skrhali odnosi?	Stran 8
’
1

DAVKI PO NOVEM .
•»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a«,
:	:
J	ILIRSKA BISTRICA	•
S KRAJEVNA SKUPNOST: med občino in občanom, med gospodarstvom in negospodarstvom, med	|
• oblastjo in državljanom...	Stran 7 $
l__________________________________________________________________________________________________________ S
2 STRAN • 2. FEBRUARJA
NOTRANJSKA IN OSTALI SVET
Breg nagobčnika
Naj mi velika in mala mularija ne zameri, da sem si naslov za tole uvodno razmišljanje sposodil na enajsti strani našega časopisa, ki, vsaj tako upam, postaja tudi vse bolj vaš. Nagobčnik je namreč edino, kar po mnenju nekaterih temu Časopisu še manjka, da bi postal popoln. Žal je med temi nekaterimi največ tistih, ki so še včeraj hodili nad barikade v imenu svobode govora in tiska, danes pa izza trdnih zidov z vsemi topovi streljajo ravno v nasprotno smer.
Spet drugim je bolj všeč pokroviteljsko trepljanje po ramenu in pritajeno laskanje Češ, hudičevo dobri ste, samo ne brskajte po mojem dvorišču. Tretji se pritožujejo, ker so se v časopisu našli, četrti pa, ker jih notri ni bilo.
Mi pa, nabiti z notranjsko trmo, vztrajamo naprej, saj opažamo, da se je časopis pri bralcih »prijel«, kar je ta čas najbolj pomembno. Korenine morda res ne segajo najgloblje, pa saj tudi prst na našem koncu ni najbolj debela. Po tem, ko se otrok spravi na noge, mine še nekaj časa, preden se skoplje tudi iz plenic. Predvsem je za to potrebno veliko skrbi in nege Tudi rastlino je treba redno zalivati. Nam ni zaenkrat od nikoder kapnilo Šenic.
Slišati je bilo celo, da naj se Časopis postavi na »profitne temelje«, pri čemer bi kdo lahko naivno pomislil, da nam ta ali oni celo privošči, da bi od njega obogateli. To se za zdaj, hvala bogu, še ni zgodilo. Pa bodi jamranja dovolj! Je te tako na tem svetu, da tisti, ki denarja nima, do njega tetko pride, tisti pa, ki ga ima, ga da še težje od sebe.
Doslej smo se že toliko znašli, daje danes pred vami nova številka Notranjskega časopisa, kako bo v prihodnje, bomo pa še videli, Znanec z one strani Luže bi dejal: Vse opcije so še odprte!
Krepko Čez polnoč je že, odpravljam se spat. Toplo se pokrijem, nagobčnik pustim v ropotarnici... Pa zdravi ostanite!
Odgovorni urednik
Prejeli smo
Spoštovano uredništvo!
Priloženo vam pošiljam Odprto pismo Notranjkam, z edino željo, da ga objavite v premislek vsem ljudem dobre volje. Mislim, da pismo samo dovolj pove, zato ne bi dolgovezila.
ODPRTO PISMO NOTRANJKAM
»Hudi časi se nam obetajo. Na Bližnjem vzhodu divjajo boji, v Sovjetski zvezi teče kri in vsak čas lahko raznese Balkan.
Žene in matere pa tudi možje moramo ukrepati, saj vendar ne moremo in ne smemo otrplo čakati, da nam vzamejo naše otroke in jih pošljejo, da se na različnih frontah v imenu različnih ideologij pokoljejo med seboj, ko bi morali šele začeti živeti. Matere, spomnite se, koliko noči ste prebedele ob otrokih, koliko ur presedele z njimi ob zvezkih in knjigah, jim pomagale pri učenju v upanju, da bi ti naši fantje postali zdravniki, inženirji, učitelji, da bodo znali graditi lepši in boljši svet zase in za svoje potomce.
Pa pride nekdo in ukaže, da mora naš fant iti in rušiti vse, kar vidi, ubijati vse, kar je živo: starčke, matere z otroki in fante na drugi strani, ki so enako stari in nosijo v srcih enake sanje. Trepetale bomo za njihova življenja. Se bodo vrnili v krstah? Vsaka mati pa bo dobila spremno pismo: »Vaš sin je častno umrl za domovino.« Smo zato
imele otroke? Ali pa zato, da se vrnejo invalidi ali zločinci, ki jih je v krvavi bitki zaneslo divjanje okrog njih, da so še sami v besu ubijali vse, kar je bilo v njihovem dosegu.
Prepričana sem, da tega ne želimo. Žal lahko za sedaj samo protestiramo po ulicah, če bo sploh kaj koristilo. Vendar pa bomo lahko za bodoče rodove storili veliko več; od nas je odvisno, če bomo vzgojile otroke, ki kot odrasli ne bodo hoteli ubijati, če se ne bodo hoteli niti učiti ubijati. Že v nežna otroška srca moramo vcepiti spoštovanje do človeškega življenja. Verjemite, uspeh ne bo izostal! In ne dajte se prepričati, da le vojska naredi iz-mlečnega mladeniča poštenega moškega. Če bi bilo to res, na svetu ne bi bilo zločincev in kriminalcev. In veliko večja čast, kot je umreti med ubijanjem, je graditi in pomagati sočloveku, ne glede na barvo, raso ali prepričanje. V takem duhu moramo vzgajati naše otroke, če jim želimo dobro, saj jim to želimo, mar ne?
Morda bo kdo zamahnil z roko in rekel, da sem trapa, morda pa se bo kdo zamislil nad mojim pismom in tega prosim, naj tole izreže in pošlje naprej po Sloveniji. Če obvlada tuj jezik pa naj tole prevede in pošlje znancem ali prijateljem v tujino. Napravimo verižno pismo miru za vse ljudi, ki so dobre volje. Res je, nihče ne bo obogatel, če pošlje pismo naprej, nihče tudi ne bo kaznovan, če ga ne pošlje, kajti nastalo je v želji, da se uresničijo miroljubna hotenja:
MOJ OTROK NE BO UBIJAL!
MOJEGA OTROKA NA DAM UBITI!«
Notranjka
(naslov v uredništvu)
NOVI UPRAVIČENCI PO ZAKONU 0 CIVILNIH INVALIDIH VOJNE
V Sloveniji smo imeli z zakonom o civilnih invalidih vojne urejene pravice tistih oseb, ki so kot žrtve fašističnega nasilja,
Nova organiziranost obrtnih združenj
Del udeležencev posveta iz Postojne, Vrhnike, Cerknice, Logatca in Ilirske Bistrice.
Foto: Miha Tršar
Konec prejšnjega tedna so se v Logatcu zbrali člani usklajevalnega odbora notranjskih obrtnih združenj. Pogovarjali so se o novi organiziranosti združenj in o spremembah v zakonodaji.
Združenja naj bi se preosno-vala v gospodarske zbornice, Zveza združenj pa v Obrtno zbornico Slovenije. S tem naj bi obrtniška organizacija res zaobsegla tisto temeljno delovno področje, ki ji kot delu zborničnega sistema pripada. Združenja so svoje v prejšnjem sistemu opravila in ob siceršnjem razvoju družbenih gibanj utrdila pomen in veljavo zasebnega sektorja gospodarstva. Zbornica sama pa naj bi zdaj zagotovila po eni strani servis za svoje člane, jih predstavljala in zastopala pred občinsko (republiško) upravo, zaposlenimi delavci v zasebnem sektorju, zanje razvijale informacijski sistem, promocijsko dejavnost, in uveljavljala njihove interese v zakonodajnem in izvršnem delu oblasti. Obrtne zadruge in zasebna podjetja bi v okviru tega sistema imela svoje grupacije.
V osnutkih zborničnih aktov je za zdaj čutiti premalo čvrsto povezanost med občinskimi in
republiško zbornico, odprta so še nekatera vitalna vprašanja delovanja. Vse to pa bo treba doreči v dveh mesecih.
Kasneje se je gospod Vlado Puc, predsedujoči, znašel v navzkrižnem ognju vprašanj o davčnem sistemu in pogojih gospodarjenja v obrti. Ker je hkrati predsednik izvršnega sveta logaške občine, republiški poslanec, med vodilnimi v Zvezi obrtnih združenj, pa še kje, spremlja in aktivno posega v reševanje vprašanj na več ravneh in jih pozna z različnih gledišč. Davčni sistem je opredelil za dobrega in sodobnega, stopnje davkov pa so na nekaterih področjih previsoke. Zbor združenega dela republiške skupščine je zahteval, da stopnje ne smejo biti višje od 37%, vendar je bil preglasovan. Ob tem je na posebno vprašanje odgovoril, da se zgodi tudi, da je glasovanje drugačno od prepričanja delegatov, zaradi tega, ker predlagalci grozijo z odstopom ali umikom celotnega predloga, če se ne sprejmejo posamezne delne rešitve v predlaganih aktih.
Gospod Vlado Puc je zatem govoril o dvoličnosti ljudi. Imeti želimo dobro zdravstvo, široko kulturo, uspešno telesno kulturo, najboljše šolstvo itd. Vse to
stane denar, ki gre v dobršni meri iz proračunov, ki se polnijo z davki. S tem pa se krog zapre, saj kot davkoplačevalci nenehno zahtevamo, da se obremenitve zmanjšajo. Iz tega kroga lahko stopimo le z večjo potrošno močjo, in s tem z večjo možnostjo neposrednega plačevanja storitev in uslug, ki jih nudijo ustvarjalci in izvajalci na omenjenih področjih.
Navzoči so se zedinili v oblikovanju protestne izjave proti nerealno postavljenem količniku za izračun akontacije davčnih obveznosti samostojnih obrtnikov. Izračunani količnik glede na rast cen je statistično že pravi, ni pa realne možnosti za udejanjenje. Stvari so se v letu dni tako spremenile, da je trinajstkrat povečana osnova iz leta 1989 - taka je po zakonu - pravzaprav le utopija. Nelikvidnost je po obrtnikih še posebej močno udarila, saj so morali nabavljeni material v glavnem kupovali z vnaprejšnjim plačilom, na plačilo za svoje usluge in storitve pa so čakali enako dolgo kot podjetja, ali še dlje. Zato ob realnem povečanju prispevkov iz OD grozi zlom tudi temu sektorju gospodarstva. Kaj bo pa še ostalo?
J. G.
kot žrtve vojnega materiala in žrtve diverzantskih oziroma terorističnih napadov utrpele okvaro organizma. Zakon pa je vseboval določila (3. člen), da pravic po tem zakonu ne more uveljavljati oseba, ki je okvaro utrpela kot udeleženec sovražnih oboroženih ali drugih enot ali pri dajanju pomoči sovražnim organizacijam.
Konec decembra 1990 je Skupščina Republike Slovenije sprejela spremembe in dopolnitve tega zakona, ki se uporabljajo od 1. 1. 1991 dalje. Med drugimi spremembami je navedeni 3. člen črtan. S to spremembo bo omogočena razširitev kroga upravičencev.
Zakon o civilnih invalidih vojne omogoča uveljavljanje
pravic samo nevojaškim osebam.
Med ostalimi spremembami naj omenimo še naslednje:
-	krog civilnih invalidov vojne je razširjen tudi na osebe s 50 % in 40 % invalidnostjo (prej 60% do 100%);
-	zvišani so zneski civilnih invalidnin v primerjavi z osebnimi invalidninami vojaških invalidov;
-	uvedena je pravica do zdra-viliško-klimatskega zdravljenja;
-	zahtevo za priznanje svoj-stva civilnega invalida vojne zaradi psihične poškodbe ali bolezni oziroma njenega poslabšanja je mogoče vložiti do vključno 31. decembra 1992 (prej je bil rok že zaprt);
- okoliščine nastanka telesnih okvar je mogoče dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi, tudi s pričami (prej samo s pismenimi dokazi).
Pozivamo vse tiste, ki do sedaj zaradi prej veljavnega 3. člena niso mogli uveljavljati svojstva civilnega invalida vojne, da vložijo zahtevek pri oddelku za občo upravo svoje občine. V postopku bodo morali navesti dokaze o nastanku okvare (naslove prič, listine itd.), predložiti pa bodo morali tudi vso razpoložljivo medicinsko dokumentacijo o nastanku, zdravljenju okvare
in najnovejši specialistični izvid o sedanjem stanju.
Podrobnejša pojasnila boste dobili pri oddelku za občo upravo svoje občine.
Elica Verbič
DAVKI PO NOVEM
1. februarja je začel veljati novi Zakon o prometnem davku in davek na dohodnine
Nov Zakon o prometnem davku naj bi vzpostavil nov sistem obdavčenja izdelkov in storitev v končni porabi. S tem zakonom naj bi kar najhitreje prešli na zahodnjeevropski sistem obdavčevanja. S tem zakonom so se izenačili vsi gospodarski subjekti, tako družbeni kot zasebni in drugi. Po novem je tudi obdavčen sektor storitev, ki do sedaj v obdavčitev sploh ni bil zajet. Zmanjšal se je tudi ob-
Stt A, ................. g______.......................................... „	|
seg davčnih stopenj od prejšnjih 71 na 21. Razlike v davčnih obremenitvah, ki so se prej gibale od 4 do 750 odstotkov, so se zožile na razpon od 3 do 50 odstotkov. Zmanjšalo se je tudi število davčnih oprostitev (prej 39 po novem le 15). Brez obdavčitve so tako ostale nekatere surovine in polizdelki, štirje osnovni živilski izdelki - kruh, mleko olje in mast ter zdravila, ortopedski pripomočki in pogrebne storitve. Večina izdel-
kov, ki do sedaj niso bili obdavčeni, bodo poslej obremenjeni z najnižjo davčno stopnjo, to je 3 odstotke - sem sodijo osnovni kmetijski pridelki, otroška oblačila, obutev ter tisk in publikacije. Zabavna literatura in tisk bosta obdavčena celo 20 odstotno. 3 odstotna davčna stopnja bo veljala tudi za opremo, rabljena potniška vozila, kmetijsko mehanizacijo, zaščitna sredstva in mineralna gnojila. Davčne olajšave je nov zakon prinesel predvsem porabnikom takoimenovanega luksuznega blaga - zlatega nakita, dragih kamnov, krzna, kozmetike in parfumov - ki je bilo do sedaj obdavčeno s 750 odstotki, po novem pa bo le 50 odstotna obdavčitev. Spremenile so se tudi davčne stopnje za alkoholne in brezalkoholne pijače, njihova obdavčitev je po novem med 30 in 50 odstotki, tako se je davek pri nekaterih alkoholnih pijačah zmanjšal kar za 300 odstotkov.
Z novim zakonom se je zelo poostrila tudi kazenska politika za utaje davkov. Prvič so uvedene celo zaporne kazni, za de-
janja s posebno škodljivimi posledicami (kot je utaja davka za tuje cigarete). Prodajalci, ki kupcem ne bodo izdali računa za kupljeno blago, ne glede na to ali ga je kupec zahteval ali ne, bodo kaznovani z denarno kaznijo od 4.500,00 din do 45.000,00 dinarjev, pravne osebe (delavne organizacije oziroma podjetja) od 45.000,00 do 450.000,00 dinarjev. Kupec, ki ne bo imel pri sebi takoj ob izhodu iz trgovine računa, bo kaznovan z mandatno kaznijo 250,00 dinarjev.
Nov zakon predvideva tudi kazen za vse tiste osebe - fizične in pravne, ki bodo namesto dizelskega goriva v motornih vozilih uporabljali kurilno olje. Za taka dejanja je predviden zaščitni ukrep odvzema vozila.
Toliko za danes, nekatere podražitve, ki veljajo od včeraj, so delno tudi posledica višjih prometnih davkov.
V prihodnji številki bomo spregovorili o davkih na dohodnine, ki za marsikoga predstavljajo naj večjo uganko.
Karmen Štranc*r
NOTRANJSKA IN OSTALI SVET
NOČ
Z. FEBRUARJA • STRAN 3
Direndaj na Velikih Blokah
Malčki od vsepovsod na počitnicah v domu Jugoslovanskega otroškega rekreacijskega centra Puntižela-Pula
Moj otrok je drugačen - duševno prizadeti otroci
»Počitnice so res nadvse prijetna zadeva, še posebej, če jih lahko preživiš v krogu svojih vrstnikov, pa daleč stran od nergavih staršev, s katerimi si sicer skupaj skozi vse leto.« Tako nekako razmišlja eden izmed malčkov, ki mu ta čas minevajo zadnji dnevi zimskih počitnic na
nekaterih drugih krajev, ki jih bodo ob koncu tedna zamenjali njihovi vrstniki od vsepovsod, med njimi tudi iz Ljubljane. V domu JORC se te dni otroci od šestega leta starosti do osmega razreda osnovne šole - mnogi med njimi so prvič stopili na sneg - spoznavajo s smučar-

Velikih Blokah, v domu Jugoslovanskega otroškega rekreacijskega centra.
Stavba, ki stoji streljaj od vasi, ne more skriti dejstva, da so v njej nekoč prebivali vojaki, danes pa jo, skupaj z njeno okolico, napolnjuje veseli direndaj skoraj dvestoglave množice otrok z Reke ter iz Zagreba in še
skimi, sankaškimi in taborniškimi veščinami. Snega je zaenkrat res le za pokušino in upajmo, da vsaj po osojnih grapah še ne bo skopnel, malčki pa po prvih nerodnih padcih vse bolj pogumno vijugajo po okoliških gričih in dolinah. Sem ter tja kdo izmed njih stakne tudi kakšno prasko, ki jo bo po vrni-
tvi domov ponosno razkazoval sošolcem, hujših poškodb pa zaenkrat ni staknil še nihče; če bi se zgodilo kaj takšnega, je pomoč pri roki, saj vsako skupino spremlja tudi medicinska sestra.
Takšen način preživljanja počitnic je sorazmerno poceni, saj morajo malčki za teden dni bivanja v domu odšteti 1100 din, kar ni pretirano, saj si lahko tamkaj izposodijo tudi popolno smučarsko opremo, če žepi njihovih staršev niso dovolj globoki. Ves čas se vrstijo tudi različna tekmovanja in družabne igre, tako da otrokom res ni dolgčas; potarnajo le, da jih učitelji in vzgojitelji zvečer prezgodaj napodijo v posteljo.
Stavba, v kateri prebivajo, navzven sicer ni najlepša, znotraj pa so si sobe, v katerih je okoli 180 ležišč, kar lepo uredili in tudi iz kuhinje, kot pravijo, kar prijetno zadiši.
Dom na Velikih Blokah je torej kar prijetno začasno bivališče, škoda je le, da je zaseden predvsem v času zimskih počitnic, poleti pa sameva. Bloška planota je čudovita in gotovo bi se dalo tamkaj tudi poleti početi marsikaj zanimivega in koristnega. Celinsko okolje in podnebje sta kot nalašč ustvarjena za preživljanje počitnic, otroci pa si v takšnih skupinah, kot jih lahko sprejme dom na Velikih Blokah, nedvomno nabirajo dragocene življenjske izkušnje.
Tekst: Marko Škrlj Foto: S. Rančov
Praznik kulture - pokopavanje Pusta
' Časi poganskih navad praznovanja pomladi so že zdavnaj mimo. Pust je simboliziral prebujanje zaspanih naravnih sil, ki so v mesecu februarju ali pa v začetku marca že pokazale znamenja svoje kasnejše bohote. Ljudje so se preoblačili in se tako preobražali v neprepoznavne in silne figure neznanega izvora, ki so kot poosebljeni duhovi cingljali, ropotali in nemo opozarjali nase. Te srhljive in obenem idilične figure so plesale svojevrsten karneval vsega, česar so se ljudje bali, v kar so verovali in kar je zanje predstavljalo neobvladljiv svet okrog njih. Hkrati pa so bile to prave norčije, praznik in simbol rojevanja, ponovnega začetka življenja, ki ga je zaznamovala pomlad in ki je prinašal s sabo obilo upanja in optimizma. Veselega in razigranega Pusta so na koncu pokopali. Veseljače-
nja je bilo konec in začelo se je delo. Do naslednjega leta.
Mesec februar pri nas sedaj velja za mesec Kulture. Tej resni gospe se v omenjenem mesecu klanja vse, kar v kulturni politiki kaj velja. Vrstijo se proslave in številne prireditve, ki ji nakla-njajo pohvalne besede. Skratka, februar je mesec, ko se domala vsi (tudi tisti, ki delijo sredstva za vzdrževanje te »razvajene« gospe) spomnijo, kako dobro, koristno in prijetno je sesti v (prve vrste) slavnostne dvorane, poslušati blage zvoke ter božajoče in vznesene govore. Ko ta ovenčani mesec mine, pa se vse poleže. Le sem in tja se zgodi kaj, kar spominja na blišč in na-trpanost s tovrstnimi dogodki oziroma kar povzroča, da februar vedno znova slavi svojo (borno) celoletno kulturno bero.
Res je, da so mrzli zimski meseci čas, ko se ljudje umaknemo vase, ko se zavijemo v topla oblačila in živimo znotraj sebe. Res je, da je zato tudi naša dejavnost veliko bolj usmerjena v tisto, kar zadovoljuje tudi naš notranji, intimni svet. Tudi zaspana in zadržana zima ne nudi toliko barv in čutnih dražljajev, kot jih nosijo s seboj ostali trije letni časi. Prav zato se je najbrž tudi ohranila potreba po barvitosti, veselosti, ki jo predstavlja živahni Pust. Tudi gledališče je v tem času najbolj ustvarjalno in predstavlja vsakokraten edinstven spoj notranjega in intimnega s spektaklom.
Vendar pa kultura ni le tisto, kar se odvija v zaprtih prostorih in pospremljena z večernimi toaletami - je tudi vse tisto, kar se (lahko) dogaja tudi zunaj slavnost-
Prizadeti otrok je prav tako moj, prav tako naš kot vsi drugi otroci. Ta otrok živi v svojem svetu, malem svetu, ki pa mu ga lahko uredimo čim lepše in kolikor bolj nam to uspe, tem sreč-neje živijo. Duševna nerazvitost ni bolezen, ki se da ozdraviti in tega se moramo zavedati, temveč je trajno stanje motenega in zavrtega duševnega razvoja. Razvoj duševno motenega otroka pa ni le omejen, možen je samo do neke stopnje. Je otežko-čen in ne poteka sam od sebe, ampak le z izdatno in skrbno pomočjo.
Starši take otroke velikokrat skrivajo pred svetom, ne malokrat se jih celo sramujejo in krivijo za to sebe. Pri tem pa mnogo ljudi ne ve, da za duševno motenost niso krivi le geni, temveč je vedno več otrok z duševnimi motnjami iz preprostega razloga, ker je znanost neenakomerno napredovala. Uspelo ji je otroka rešiti smrti, ne zna pa ga obvarovati posledic prestane bolezni ali poškodbe, ki nastane pred rojstvom, med rojstvom in v zgodnjih otroških letih. Dejstvo je, da so vsi starši prestrašeni in pretreseni, ko opazijo, da bo njihov otrok, v katerega so upali in za katerega so gradili velike načrte, praktično celo življenje potreben pomoči. In popolnoma naravno je, da se s tem dejstvom ne moremo takoj sprijazniti. Velikokrat se pri tem tolažimo, da to ni mogoče in da se bo vsa stvar s časom popravila. Pa nas kljub temu pretrese, ko vam strokovnjak potrdi vaš sum. Najtežje se je sprijazniti z dejstvom, da se duševno prizadetega otroka ne da ozdraviti. Edino zdravilno sredstvo za takega otroka je vzgoja, ki lahko bistveno izboljša njegovo stanje. Starši so najvažnejši vzgojitelji otrok.
V Sloveniji imamo tudi zakonsko urejene programe, ki zagotavljajo pravilno vzgojo in varstvo prizadetih otrok. Da pa ne bi nobeden otrok z telesnimi in duševnimi motnjami ostal brez ustrezne vzgoje, mora le-ta biti brezplačna. V to vzgojo so vključeni tako predšolski otroci kot šolski in pa program poklicnega usposabljanja, seveda če stopnja prizadetosti to dopušča. Vzgojnovarstvene organizacije si prizadevajo, da bi čimbolj vključile prizadete otroke med ostale, kolikor pač stopnja prizadetosti dopušča. Predšolski otroci z lažjimi motnjami se tako vključujejo v oddelke dnevnega varstva in priprave na šolo. Zal pa v marsikaterem okolju to ni uresničljivo, bodisi zaradi prenapolnjenih oddel-
nih sal in ob manj »svečanem« delu dneva. Notranjska še nima poletnega odra, kjer bi se v čudovitem naravnem ambientu lahko zgodilo marsikaj izjemnega; nima slikarske, kiparske ipd. kolonije, ki bi ta prostor zaznamovala na svoj način
Vrhniško šolo s prilagojenim programom obiskuje 59 učencev iz Logatca, Ljubljane in Vrhnike, v Podlipi pa se v posebnih pogojih usposabljanja za delo 11 otrok starih od 9 do 14 let.
Na idrijski osnovni šoli je 29 učencev vključenih v osnovno šolo s prilagojenim programom in ker je otrok za čiste oddelke premalo, so organizirani kombinirani oddelki. Delovno usposabljanje pa poteka v okviru Dijaškega doma in vanj je vključenih 5 otrok, ki so komunikacijsko sposobni, a niso opismenjeni. Pripravljajo pa se tudi na odprtje oddelka za težko prizadete otroke, ki so resnično odvisni samo od tuje pomoči.
V	Postojni je na OŠ Miroslava Vilharja 45 otrok, ki obiskujejo šolo s prilagojenim programom. Prihajajo iz Sežane, Cerknice, Ilirske Bistrice in Postojne, od tega se jih 8 delovno usposablja.
V	Ilirski Bistrici se po prilagojenem programu izobražuje 7 otrok. 1., 2., 3. razred trenutno nimajo, ker ni otrok, po 2 pa sta v 4. in 5. razredu in 3 otroci v 6. razredu. Pripravljajo pa tudi delavnice za starejše, ki so že končali šolanje. Dejavnost trenutno še ni registrirana, sodeluje pa 9 otrok.
Ingrid Kovač-Brus
kov, zaradi premajhne usposobljenosti vzgojiteljic za delo z otroki z motnjami in zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev s tega področja. Predšolski otroci s težjimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju se vključujejo v razvojne oddelke. Tudi te vzgojnovarstvene organizacije si prizadevajo, da bi
svojim otrokom omogočile medsebojno spoznavanje z zdravimi vrstniki, s skupno igro, prireditvami itd. Sicer pa se vzgoja in usposabljanje težko prizadetih otrok odvija na osnovi individualnih programov.
V zgodnjem obdobju otrokovega življenja, nekje do starosti treh let, poteka vzgoja ambulantno, s pomočjo staršev.
Šolanje lažje duševno prizadetih otrok je uspešno v osnovnih šolah s prilagojenim učnim programom, ki je prilagojen predvsem razvoju tistih spretnosti in navad, ki so potrebne za samostojno življenje in delo. Marsikateri od staršev na silo želi, da bi njegov otrok obiskoval običajno šolo. Prav s tem pa svojemu otroku bolj škoduje kot koristi, saj običajni programi za takega otroka pomenijo stalno neuspešnost ter slabo počutje v šoli in doma. To pa lahko povzroči velike težave pri odraščanju. Otroci, ki so končali šole s prilagojenim programom, se lahko vključujejo v oddelke s prilagojenim programom pri srednjih šolah.
Zmerno in težje duševno prizadeti otroci se usposabljajo v zavodih za delovno usposabljanje ali pa v oddelkih za delovno usposabljanje pri osnovnih šolah s prilagojenim programom. V času osem do deset letnega usposabljanja si otroci pridobijo osnovne socialne in delavne navade, ki jim omogočajo vsaj delno vključevanje v vsakdanje življenje. Da pa bo življenje duševno motenih otrok čim lepše, moramo predvsem oblikovati pravilen odnos do teh oseb. Zavedati se moramo, da duševno prizadeti ne potrebujemo našega usmiljenja temveč razumevanje. Duševno prizadeti so prav tako kot mi in naši otroci, le da svoje misli izražajo težje, čustva bolj preprosto, pa tudi bolj odkrito.
Karmen Štrancar
itd.
Šele takrat, ko bi na različne načine oživeli še ostali meseci v letu, bi lahko znameniti osmi februar res postal praznik kulture, praznik dobre letine in začetek nove, mesec februar pa festival vsega naštetega, prave fe-
bruarske bakanalije. Tako pa se tudi vse ostale slovenske proslave, posvečene temu dnevu, spreminjajo v resne, skoraj žalne slovesnosti, in zdi se, kot bi pokopavali Pusta, še preden se je pravi karneval sploh začel.
Vilma Štritof
Neznani znani Notranjci
Glasbeniki
fRAN GERBIČ
(1840 - 1917)
Med notranjskimi glasbeniki, ki so obenem tudi znameniti Slo-Venci, se bomo tokrat ustavili pri skladatelju Franu Gerbiču. O njem srno v NOČ-u sicer že pisali, saj so njegovi cerkniški rojaki ob 150-stnici njegovega rojstva pripravili vrsto zanimivih koncertov in trokovno posvetovanje o Gerbičevem skladateljskem delu. p Poglejmo torej samo nekaj podrobnosti iz njegovega življenja. Janc Gerbič, po poklicu učitelj, je na praškem konservatoriju udiral petje in kompozicijo, potem pa pel na opernih odrih Prage, agreba, Ulma in Lwowa, kjer je nekaj časa tudi poučeval na observatoriju. Leta 1886 se je Gerbič na povabilo Glasbene matice
Spoštovani bralci,
v rubriki Neznani znani Notranjci bomo skušali predstaviti različne pomembne notranjske može in žene, slikarje, arhitekte, zdravnike, pevce, učitelje in pesnike... Morda imate tudi vi kak predlog, morda poznate koga, ki bi ga bilo vredno Predstaviti Notranjcem. Pokličite nas ali pišite na naslov uredništva. Vašega sodelovanja bomo veseli.
vrnil v Ljubljano in tam razvil svoja glasbena prizadevanja. Vodil je glasbeno šolo, čitalniški pevski zbor in glasbene uprizoritve slovenskega gledališča. Izdajal je revijo Glasbena zora, prvi slovenski list za svetovno glasbo.
Ob Benjaminu Ipavcu in Antonu Foersterju je bil Gerbič ena izmed najpomembnejših skladateljskih osebnosti druge polovice devetnajstega stoletja, čeprav je svoja najbolj vredna dela ustvaril šele v tem stoletju.
Če obidemo Gerbičeve manj pomembne kantatne in cerkvene stvaritve, se njegova vrednost v današnji glasbeni zgodovini kaže predvsem z orkestralno glasbo, samospevi in zbori.
Napisal je dve operi: Kres, ki doslej še ni bila uprizorjena in Nabor, ki so jo leta 1925 uprizorili v Ljubljani, dirigiral je Marij Kogoj.
Gerbičeva največkrat izvajana orkestralna kompozicija je Jugoslovanska rapsodija, z Jugoslovansko balado pa se je dokončno dokopal do lastnega orkestralnega zvoka. Gerbič je tudi avtor prve slovenske romantične simfonije - Lovska simfonija (1915), ki doslej še ni bila v celoti javno izvajana. Velja poudariti, da sta javno izvedbo doživela le Scherzo in Finale in sicer 1. junija 1935, ko je vojaškemu orkestru v Ljubljani dirigiral Ivan Rupnik, v Logatcu rojen skladatelj in zborovodja (1911).
Čeprav simfonija zavzema najvidnejše mesto med Gerbičevimi deli nikakor ne smemo pozabiti samospevov, (zbirko Milotinke je samozavestno posvetil Antoninu Dvoraku), njegove zbore, zlasti moške, pa zaradi umetniške prepričljivosti in kompozicijske zgradbe še danes uvrščajo v koncertne programe.
Rokopis Gerbičeve Mazurke za klavir
Omeniti velja še Gerbičev prispevek pedagogiki, zlasti pevski, saj je dal osnove mnogim poznejšim znanim pevcem, napisal pa je tudi Metodiko pevskega pouka in Teoretično-pevsko šolo.	n. N.
NOČ
NOTRANJSKA IN OSTALI SVET
4 STRAN » 1. FEBRUARJA
Ameriški novinar s slovenskim srcem
Dick Russ - Hlabše
V ZDA predstavlja televizija enega izmed neizogibnih dodatkov »pestrega« življenja Američanov. Znano je namreč, da velika večina Američanov preždi doberšen del svojega življenja pred tem malim tiranom. Prav tako, ali pa ravno zaradi tega, je v Ameriki tudi nešteto televizijskih postaj, med katerimi poteka neizprosen boj za vsakega gledalca. Med njimi je tudi Clevelandska televizijska postaja WJW-TV 8, ali po domače Chanel 8. Posadka postaje je zelo raznolika in narodnostno pisana, prav tako kot sam Cleve-
WJW TV-8 je v bistvu lokalna televizija. Na kakšen način dobivate informacije?
Večino informacij zberejo naši lokalni novinarji, zato si prizadevamo, da bi imeli zaposlene dobre in izkušene novinarje. Način našega dela je takšen, da sami poiščemo primerne novice, jih obdelamo in potem tudi primemo interpretiramo gledalcem. Na ta način zberemo vsaj 50% naših novic. Novice, ki so nacionalnega pomena, pa dobimo od vseh velikih družb, to sta CNN in CBS. Tu gre v glavnem za videoposnetke. Seveda pa dobivamo novice še po teleprinterjih od vseh pomembnejših agencij, npr. AP, UPI... Na ta način dobivamo tudi vremenske podatke in športne novice iz vse države. Menim pa, da je za lokalno TV postajo najpomembnejše, da ima dobre novinarje, ki znajo pripraviti udarne novice. Le tako lahko pritegnemo gledalce in s tem tudi denar podjetij, ki želijo reklamirati svoje ime. In takšen je naš način dela in ker smo najboljši, smo tudi najuspešnejša TV hiša v Clevelandu.
Dick, kaj pravzaprav pomeni lokalna TV postaja v ZDA? Kolikšno ozemlje »pokrivate«?
Naša postaja »pokriva« ozemlje, ki sega nekako 200km okoli Clevelanda, na njem pa prebiva okoli 4 milijone ljudi. Vendar lahko gledajo naše oddaje tudi
Dick Russ in njegova sodelavka med vodenjem dnevnika ob 18 uri.
land. In med to množico se skriva tudi Američan slovenskega porekla, dolgoletni novinar in eden najpopularnejših voditeljev poročil in informativnih oddaj Dick Russ-Hlabše.
ljudje izven tega območja, seveda če imajo kabelsko televizijo. Kot vidite imamo ogromno gledalcev in vsi so tudi potencialni kupci. In zato je med posameznimi TV hišami strahotna
Mnogo Američanov, ali skorajda vsi, iščejo svoje korenine in se zanimajo za svojo preteklost. Da ne rečem, da je to zanimanje preraslo običajne okvire in da gre že skorajda za pravo modo. No, v primeru Dicka Russa, gre za resnično radovednost in željo poiskati svoje sorodnike, seveda če jih je še moč najti. Pravih podatkov pravzaprav nima, ve le, da je bil njegov stari oče Anton Hlabše, rojen leta 1872 v Cerknici ali v Borovnici. Zato prosim vse bralce časopisa NOČ, da nam pomagajo pri iskanju njegovih korenin, sorodnikov. Za vse informacije se vam že vnaprej zahvaljujem, pošljete pa jih lahko kar v uredništvo časopisa NOČ.
konkurenca. Naša TV hiša pokriva območje, ki je veliko kot Slovenija in ga poseljuje dvakrat več ljudi. Same novice pa zbiramo z nekoliko manjšega območja.
Zaposlenih imate kar precejšnje število ljudi in ker v Slove-
Večino denarja zberemo z reklamami. Vendar je vsota, ki jo dobimo za enkratno predvajanje reklame lahko zelo različna. Vse je namreč odvisno od gledanosti programa v tistem času. Tako za reklamiranje pri novicah ob 12. uri, zaračunamo 500 dolarjev za
1... :
mmm
Studio Clevelandske televizijske hiše WJW TV-8
ni ji novinarji niso ravno v najvišjem plačilnem razredu, me zanima kakšne so plače ameriških novinarjev?
Na naši TV postaji je zaposlenih okoli 150 ljudi. Vendar to vključuje prav vse, od tajnice, kamermanov, urednikov, do nas novinarjev, ki nas je okoli 60. Plače so zelo različne, saj so odvisne od izkušenj, od tega kako dober si in tudi od tvoje priljubljenosti med gledalci. Vendar bi
za vse 4 TV hiše v Clevelandu dejal, da se plače gibljejo med 20.000 in 45.000 dolarji letno. Le nekaj najboljšh in teh je v Clevelandu 5 ali 6, zasluži letno več kot 100.000 dolarjev. In pri tem moram povedati, da v Clevelandu popularnih ljudi ne plačujejo najbolje. V nekaterih večjih mestih v ZDA lahko ti zaslužki krepko presežejo 500.000 dol.
Ko že govorimo o denarju, kakšni so potem zaslužki same TV postaje?
30 sekund, cena za isto reklamo in isti čas predvajanja ob 18. in 23. uri, ko je gledanost največja, pa je 1300 dolarjev. In če to na koncu leta seštejemo vse skupaj znese na desetine milijonov dolarjev.
Če želi mlad človek delati na vaši postaji, kakšni so pogoji?
Moje mnenje je in jaz sem najprej novinar in šele potem TV
igralec, čeprav moramo znati usklajevati oboje, če želimo biti učinkoviti, da mora biti novinar dobro izobražen, če ne kar najbolje izobražen človek. In to ne glede na to kje dela, ali je to radio, ali TV, je to majhno ali veliko mesto. Menim namreč, da če že posreduješ novice, je to stvar osebne odgovornosti in strokovnosti. In to ne glede na to ali si diplomirani novinar ali ne. Čeprav je velikokrat celo pomembnejši tvoj zunanji videz, ali pa igralske sposobnosti pred
SMUČANJE NA ULAKI - LOŠKA DOLINA
Na Ulaki je SK KOVINOPLASTIKA uredil smučišče. Žičnica je bila zgrajena že lani, letos pa skrbita za sneg dva snežna topova. Smučišče je široko 20m in dolgo 250m. Je edino daleč naokoli; najbližja so v Cerknem in na Krvavcu, prav tako jih ni proti Hrvaški. Smučišče je odprto vsak dan od 14. do 17. ure; v soboto in nedeljo med 9. do 12. ure in 14. do 18. ure. Obiskovalci so predvsem otroci, ob nedeljah tudi starejši; prihajajo pa tudi od drugod. Smučarska karta stane: dopoldne ali popoldne 70 din, celodneva 120 din. Člani kluba imajo 20 % popusta. Ponudba smučišča: med počitnicami bo organiziran smučarski tečaj, tečejo pa tudi pogovori s ponudnikom, da bi postavili bife. Vabljeni!
(s. š.)	Foto: S. Rančov
BORZA DELA
PUSTNE PRIREDITVE CERKNICA 91
Cerkniško PUSTNO DRUŠTVO je tudi letos pripravilo bogat kultumo-zabavni program pustnega veseličenja.
Od 3. 2. do 13. 2. 91 bodo PUSTNE PRIREDITVE potekale v športni dvorani, pri osnovni šoli v Cerknici. Dvorana bo odprta vsak dan od 12. do 24. ure.
3. 2. 91 se bo ob 14. uri pričelo PUSTNO BARANTANJE. Vsi tisti, ki se želite pustno opremiti ali pa zamenjati, oziroma prodati svoja pustna oblačila, se oglasite ob 14. uri v športni dvorani. Vabljeni so otroci in odrasli.
V vseh naslednjih dneh bodo vsakodnevne prireditve ob 17. uri nudile mladim radovednežem ogled pustnih figur, mask, lutk, čarovnic, igric, videokaset in še kaj!
Vsak dan ob 20. uri bodo prireditve za mladino in odrasle s koncerti in modnimi revijami.
8.	2. 91 bo ob 20. uri v restavraciji M-Nanos BUTALSKA SKUPŠČINA. Vredno bo prisluhniti, kajti šušlja se, da bodo sklepali zelo pomembne sklepe.
9.	2. 91 bo bo 14. uri po ulicah Cerknice krenil KARNEVAL BUTALSKEGA POMDLADKA, ki se bo zaokrožil v prisrčen kul-turno-zabavni živ-žav v športni dvorani. Pustno vrvenje bo obogateno s plesi v maskah z lepimi nagradami za najboljšo masko, tako v nedeljo, ponedeljek kot tudi v torek.
13. 2. 91 pa bo žalostni pustov pogreb.
Skratka, v pustne dni se bo v Cerknici dalo veselo zavrteti! Zato vabljeni vsi, ki ste radi dobre volje!
NOVA VAS:
C. Kosmač: TANTADRUJ
Režija: Janez Praprotnik
Izvedba: Učenci OŠ Nova vas
Kje in kdaj: V ponedeljek, 4. 2. ob 18. uri v OŠ Nova vas
STARI TRG:
4.	2. 91 jahalna šola in vožnja s kočijo v grajskem kompleksu
zbirno mesto pred gradom Snežnik ob 10. uri
5.	2. 91 - pletarska delavnica Janeza Zgonca
-	oblikovanje in risanje ter priprava za kulturni praznik
zbirno mesto: dvorana v Starem trgu ob 10. uri
6.	2. 91. Kinologija - pogovori in praktičen prikaz pasje dresure na Pristavi pri gradu Snežnik ob 10. uri
7.	2. 91 Športni dan:
-	športno tekmovanje - bolj za šalo kot zares
-	sprehod v neznano
-	osnove skavtstva
-	postavitev scene za proslavo in generalka
-	postavitev razstave likovnih del učencev
Zbirno mesto pred dvorano v Starem trgu ob 10. uri.
Društvo za oživljanje starih običajev LOŠKA DOLINA, vabi na slovesnost ob kulturnem dnevu in zaključku počitniškega programa v petek 8. 2. 1991 ob 17.30 v Domu Kulture STARI TRG.
ŠTEVILO NEZAPOSLENIH: 332
Razpi prostih del in nalog: OSNOVNA ŠOLA »IVAN CANKAR« VRHNIKA, Lošca 1, razpisuje prosto delovno mesto za UČITELJA RAZREDNEGA POUKA.
Dan razpisa: 25. 1. 91 Rok prijave: 8 dni VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA Vrhnika, Tržaška cesta, razpisuje prosto delovno mesto POMOŽNEGA DELAVCA v kuhinji.
Dan razpisa: 28. 1. 91 Rok prijave: 8 dni.
S prijatelji na kosilu
kamero. Mislim, da to ni pravi način in jaz osebno tega nimam rad, ker sem zagovornik čistega novinarstva. Vendar je to kruta realnost našega poklica. In zato se moramo tudi novinarji prilagajati in zato moramo tudi mi znati igrati pred kamerami, če želimo biti popularni. Kar se tiče izobrazbe, le ta ni več pogoj, če želiš nastopati pred kamerami. Včasih je dovolj že to, da znaš dobro nastopati, da znaš prepričati ljudi, da veš o čem govoriš in te ljudje zato vzljubijo. V tem primeru izobrazba ne igra tolikšne vloge. Stvari so se začele spreminjati pred 10 leti in to na zahtevo gledalcev, ki so želeli gledati ljudi, ki jih imajo radi. Vse seveda ni tako hudo, kot si morda mislite, je pa res, da je novinarstvo včasih šele na drugem mestu, na prvem pa način posredovanja novic, pri čemer se morajo ljudje počutiti kar se da udobno.
Kdaj se je začel način sproščenega posredovanja novic, namesto tistega resnega, ki še vedno nekako prevladuje v Sloveniji in ki je včasih seveda lahko tudi dober?
Razvoj je bil dolgotrajen. Za-
čel se je pred nekako 25 leti, se pravi sredi 60-tih let. Takrat so namreč ugotovili, da je to uspešnejše od starega načina.
Vendar je ta način v 70-tih letih pripeljal do druge skrajnosti. Dogajalo se je namreč, da ljudje na koncu poročil dosti-
krat niso vedeli, kaj so poslušali. Opazili so le nekaj ljudi, ki so med dnevnikom »čvekali« med seboj. No, v zadnjih desetih letih pa se je vse spet vrnilo v normalne okvire in mislim, da smo sedaj na stopnji, ko dosegamo izredno dobre rezultate.
Bi lahko dejali, da je to tudi najuspešnejši način?
Vsekakor mislim, da je ta naš način najuspešnejši. Vse to namreč potrjujejo tudi vsakoletne ankete gledanosti programa in količine denarja, ki jih dobimo za reklamiranje podjetij. Po vseh teh pokazateljih, ki sem jih naštel, smo pri naši hiši v letošnjem letu uspešnejši kot kdajkoli prej. Oddajamo pa že več kakor 40 let in zadnjih deset let smo najboljša TV hiša v Clevelandu.
Kot sem lahko opazil, delate običajno ves dan. Kdaj torej najdete čas za počitek?
Običajno se začne moj delovni dan ob 9. uri zjutraj. Pripravljati se začnem za novice ob dvanajsti uri, trajajo pol ure. Nato si vzamem pol ure časa za kosilo in zatem se že začno priprave za novice ob 18: uri. Moj delavnik se običajno konča ob 19. uri. Kot ste že sami omenili, prav veliko
prostega časa nimam. Vendar si zelo prizadevam, da bi ga našel kar čim več, predvsem zaradi družine, ki mi je najpomembnejša.
Tekst: Igor Jurič Robert Bogataj Foto: Aleš Lesjak
RAM
V.......4 L N 1 ‘J • V ’ V' I' ‘J' ‘J ‘.V h".l
d. o. o.
Prodaja in servisiranje pisarniške in računalniške opreme Pionirska 7, Vrhnika, tel.: (061) 752-604
Prodajamo:
-	pisalne stroje
-	električne pisalne stroje
-	elektronske pisalne stroje
-	register blagajne
-	namizne računske stroje (staro za novo 10-15% popusta)
-	računalnike AT, katere lahko sestavimo po želji strank
-	tiskalnike
Za vse stroje imamo servis.
Nudimo vam tudi:
-	diskete
-	računalniški papir
—papirnate trakove za blagajne
-	barvne trakove in kasete za vse vrste omenjenih strojev
Lahko si brezplačno ogledate računalniške programe za vodenje poslovnih knjig:
-	malih podjetij
-	obrtnikov
-	trgovin
Organiziramo računalniško izobraževanje:
-	SPLOŠNI SEZNANJEVALNI TEČAJ-tečaj o možnostih, ki jih prinaša računalnik
-	VVORDSTAR - izobraževanje za delo z urejevalnikom besedil
-	LOTUS 1-2-3 - izobraževanje za delo z računskimi tabelami
ZA VSO PONUDBO IN INFORMACIJE SAMO VAM NA VOLJO OD 7.-15. ure.
CERKNICA
NOČ
X. FEBRUARJA • STRAN $
S’mitt bil je živ
nekdaj...
Takrat je nastala tudi tale pesmica:
Bug daj s’ričo! k’ravo ’rdičo, tjele bejlu, de b’mačko snejlu!
Najznamenitejši semenj na nekdanjem Kranjskem je bil na Blokah ob prazniku sv. Mihaela (arhangel, ki je znan po tem, da »vaga duše«, ima svoj dan 29. sept.), trajal pa je kar dva dni. Poleg tega so bili pri nas znani še naslednji predvojni sejmi: na Rakeku, v Cerknici, Grahovem, Žerovnici, Nadlesku in Ložu - torej skoraj v vsaki drugi vasi. Poleg živine (konj, krav, bikov, volov, prašičev...) so prodajali še raznovrstno blago: kovači (Drobnič iz Grahovega, Ošaben iz Martinjaka) sekire, motike capine itd., čevljarji obutev (Kalan iz Ljubljane, čevljar iz Ži-rov), kramarji (Lubše iz Lj„ kramar z Blok) blago za obleke in druge reči, lectarji (lid’c), kmet
s Knježje Njive pa je v Nadlesk prinesel prodat celo petelina. Če ga je prodal, pa ne vem.
Tudi v sejme je država po vojni takoj posegla, saj se je trgovina odvijala brez državnega posrednika - zadrug, in jih skoraj vse ukinila. Uvedla je »dogon živine«, ki pa jim ni bil niti malo podoben.
Semenj v Iga vasi, prvi je bil lansko jesen, je vsako drugo in četrto soboto v mesecu. Pobudo zanj je dala Občina, Kmetijska zadruga pa je, kot je povedal I. Obreza, pripravila sejmišče (ograjo, priveze, vodo, rampo, plačuje veterinarja, ki pregleda vsako žival...), spomladi pa bo uredila še prostor, ki bo namenjen prodaji kmetijskega orodja. Sejem nima predvojne tradicije - takoj po vojni so bile na današnjem sejmišču (poleg zadruge) razstave sivorjave plemenske živine.
Kako zgleda takle živinski sejem v letu '91? Na sejmišču se zbere okrog sto možakarjev (ba-
rantanje je moški posel), nekaj konj, kakšna krava, bikec, veliko prašičev, včasih pride tudi Ribničan s suho robo, tovornjak s koruzo.... na žaru se peče meso - kjer pa je jedača, je tudi pijača. Frejšno soboto pa so bili samo ljudje in šekasta (indijanska) kobila, ki je bila seveda v središču pozornosti. Prašičev ni bilo - širile so se govorice, da Hrvatje niso pustili čez mejo tovornjaka iz Srbije.
,u Bistvo sejma je v tem, da lju-^ dje pridejo z vseh strani in se med seboj pomenijo. Na sej-mišču bi morala nujno stati ta-“j bla - nanjo bi vsak napisal, kaj a proda in kaj kupi. Pogreša pa se 5 tudi gostilne, kjer bi prodajalec, mešeter in kupec sede zalili kupčijo (likof); ali pa bi se samo pogovarjali o starih časih.
Semenj je odraz povojne kmetijske politike, ki je kmeta in njegovo delo popolnoma razvrednotila (za 500 kg težkega bika, ki ga redi dve leti, dobi ll.OOOdin). Smešno bi bilo, če ne bi bilo resnično, da gospodar sploh ni prisoten pri vaganju živine, temveč dobi po štirinajstih dneh denar in listek, na katerem piše, koliko je tehtala. Ta odnos torej temelji na popolnem kmetovem zaupanju. Zakaj ne bi bilo obratno? Kmet bi živinče stehtal in zadrugi oddal listek, na katerem bi bila napisana teža. Najbrž bi bilo vse zelo pošteno.
Ljudje so prepričani, da dokler bo zadruga imela monopol nad kupčijo, ne bo pravega sejma. Živinski sejem v Iga vasi zrcali tipičnost današnjega dogajanja: težko je oživiti nekaj, kar smo že imeli, pa smo zapravili.
Marija Hribar
Umetniška beseda In kapljica lina
Kaj imata skupnega poezija in dobra hrana? Vprašajte pesnike, ki radi jedo. Če pa ne poznate nobenega in si želite zvedeti odgovor na zastavljeno vprašanje, ste zamudili enkratno prilož-
nost. V petek, 25. januarja se je ob deseti obletnici prenove v gostilni Slamar po zaslugi lastnikov Slavka in Marije združilo na videz nezdružljivo. Na skoraj gala večeru se je ob domačem
Jezero je zopet oživelo
vinu, hrani in besedi zbralo precejšnje število gostov. Igralec notranjskega rodu in duše, Boris Kralj, je ob pomoči brata Marjana predstavil svojo pesniško zbirko. Lastnica gostilne Slamar pa je na veselje vseh gostov predstavila daleč na okoli znane kulinarične sposobnosti svojega
ŠTRAJK V TTN
Pretep se je končal brez tragičnih posledic
Kot se za pravo notranjsko veselico spodobi, se je tudi večer pri Slamarju končal zgodaj zjutraj. Skoraj s pretepom. Krivec je seveda znan. Potoki dobrega vina, po katerem gostilna slovi, so naredili svoje. Neposredni povod pa je bil stari hribovski možakar, ki je cel večer s kozarcem rdečega v roki sedel za mizo in ne da bi trenil opazoval gosteče se goste. Podlo je izkoristil vinsko stanje nekaterih prisotnih in jih prav nesramno izzival. Kljub grožnjam, ki so ga z več strani opozarjale, da se večer zanj ne bo končal dobro, je vztrajal na svojem mestu in pri
svojem motečem početju. Vzdušje v predsobi, kjer je možak posedal, se je s spitimi vinskimi procenti nevarno dvigalo in končno se je zgodilo neizbežno. Možakar je podstavil nogo mlajšemu, a dobro razvitemu obiskovalcu. Ta mu ni ostal dolžan. V ravsu, ki je nastal, je mladenič zadal nekaj odločujočih udarcev. Med drugim je izzivalcu zlomil roko in prst. Zaradi dolgih gat ostalih poškodb ni bilo videti.
Kleni hribovec je nemočen obležal na podu in šele pomoč njegove neutolažljive mame, gospe Braniselj, je pomagala mo-
žaku na noge. Da so poškodbe hude, so nazorno kazali ostanki gipsa na tleh in odrgnine na starčevih rokah. Vendar gre zaupati v sposobnost znane kiparke Branisljeve, ki je tvorec omenjenega udeleženca konflikta. Njene skoraj čudežne roke bodo verjetno uspele popraviti škodo, ki jo je utrpel stari, dobročudni Bločan, ki je v veselje obiskovalcev posedal dneve in dneve v predverju gostilne Slamar. Gipsa, ki mu je življenje vdihnilo umetniško iskanje, pa je za popravilo dovolj.
Tekst in sliki: Peter Žnidaršič
moža. In gostilne.
Kljub temu, da sta Boris Kralj in gostilna Slamar zelo poznana, sta prisotne zopet presenetila z notranjsko trmo. Prvemu je prirojena, drugi pa si jo je v de-
setih letih »službovanja« na Blokah pridobil v precejšnji meri. Prava pravcata trma in upornost sta namreč potrebni, če hoče nekdo premaknit najmanjši kamenček v notranjskem kulturnem življenju, kjer že dolgo vlada otopelost. Če to ne uspe uradnim občinskim ustanovam, pristojnim in plačanim
za to področje, pa v veselje tistih, ki si žele oživiti kulturno dejavnost v občini, sporočimo, da je še vedno nekaj posameznikov, ki so pripravljeni ponuditi občinstvu umetniško besedo in kapljico vina.
Tekst in sliki: Peter Žnidaršič
Končno je tudi Cerkniško je- mladim teletom, ki se postav-zero prekril dovolj debel led. ljajo na noge, začetniki ne obu-Nestrpni drsalci so se trumoma pajo.
zapodili na gladko površino je- Seveda smo Slovenci taki, da zera in kljub temu, da ponekod radi združimo prijetno s še bolj
Direktorjev mercedes

ed le ni dovolj debel za varno orsanje, mlajši ih starejši švi-pio mimo opazujočih nesrečnikov brez drsalk. Poleg že na da-ec opaznih mojstrov v tem lede-®m športu se ob sončnih koni-ah tedna gnetejo začetniki, ki . ° i ali manj pogumno posku-ajo obdržati ravnotežje. Pri tem s a J bol j trpijo zadnji deli telesa, . 1 v jih sila težnosti vztrajno ece navzdol. Po gibih podobni
prijetnim. In ker nam pijača ne pomeni samo okrepčilo, temveč nujno potrebno pogonsko gorivo, posebno če vsebuje nekaj gradov alkohola, je iznajdljivi gostilničar postavil mize, namenjene vsem obiskovalcem, kar na ledeno ploskev na jezeru. Žejni drsalci so tu, zaslužek z njimi ni zanemarljiv, varnost pa...	Tekst in slika:
Peter Žnidaršič
Cerkničanom nekdanje Avto-montaže, današnje Tovarne transportnih naprav ni treba posebej predstavljati. Je ena redkih cerkniških tovarn, ki domačinom nudi delo in zaslužek. Vsaj v začetku je bilo tako. Zadnja leta je.zmeraj bolj lezla med tiste, ki zgubljajo trdnost, delavcem pijejo moč in kradejo čas, v resnici pa (razen redkih priviligiranih) delavec s svojim rednim, poštenim, osemurnim delom ne dobi plače, s katero bi lahko preživel.
Pri tej ugotovitvi se lahko malce ustavimo in na hitro ponovimo nekaj marksistično obarvanih načel dela. Brez preplaha, to so samo tista, ki jih je povzel ves industrijsko razviti zahod. Namreč:	od delavca
lahko delodajalec zahteva optimalno produktivnost samo in edinole v primeru, če bo delavec za svoje delo dobil temu ustrezno plačilo. To pa, da ne bomo teoretizirali, na kratko pomeni: delavec mora s svojim rednim delom zaslužiti toliko, da pokrije osnovne življenjske stroške sebe in svoje ožje družine. Torej: samo s svojo plačo mora biti zmožen kupovati hrano, obleko, obutev za družino, vzdrževati hišo ali plačevati najemnino in stroške za stanovanje, oditi s celo družino na normalen dopust. Brez luksuza,
seveda, vendar tudi brez odtrgo-vanja od ust. Poleg tega mora del njegove plače zadostovati tudi za to, da ustreže tudi potrebam, ki jih psihologi uvrščajo med »višje«: to je potreba po duhovnem razvoju, uživanju kulturnih dobrin itd. Delavec, ki je imel decembra v TTN torej 2.000 plače, bi si poleg vseh izdatkov moral po zahodnih principih plačila po delu kupiti še kakšno knjigo, gramofonsko ploščo in vsaj dvakrat v mesecu oditi v gledališče. Recimo.
Ha-ha; slišim, kako se režite; zakaj bi pa France hodil v gledališče; saj gre v petek in soboto v oštarijo, pa jih ene par zvrne, pa je dober... Seveda, saj mu kaj drugega pri vsej mizeriji ne preostane. Kajti France, ob katerem v TTN deset minut stoji normiranec in gleda, koliko je zvaril, potem pa vzame kalkulator in izračuna, koliko je osem ur deljeno z deset minut, kar je - enako - norma, po teh osmih urah švasanja nima na dvorišču mercedesa 200 E za 80.000 DEM, s katerim bi švignil v bližnjo savno, se malo pomasiral, se napapal kakšnega lista po mli-naričino, za pol urce pokinkal, nemara še malo pojoggiral, potem pa smuknil v smoking in metuljčka, pa se malce razgledal po večernem kultumodružab-nem življenju Ljubljane, Za-
greba ali pa Trsta.
Gospod Viktor Pakiž, ki je do ponedeljka, 28. januarja, krojil usodo TTN, kakor se mu je zljubilo, in tovarno pripeljal na rob stečaja, vse te višje potrebe še kako dobro pozna. In zato je tudi prodal šest let star Opel Omego za 14.000 DEM in si za službene potrebe privoščil nov model Mercedesa, 200 E, za borih 80.000 DEM. Čeprav je čas denar in je Pakiž največ prihranil, če se je hitro pripeljal s kraja na kraj, njegovi delavci tega niso hoteli razumeti in so v ponedeljek organizirali štrajk. Na zboru delavcev so zahtevali odstop direktorja in mu postavili ultimat, da tistega dne do 14. ure zapusti tovarno. Ker gospod Pakiž ve, da je nepogrešljiv, je v tovarni vztrajal tudi še ob 14. Potem so ga prišli posamično prepričevat, naj odide, štirje delavci. Prva dva je ob močnem elementu presenečenja gospod Pakiž kar udaril, tretjemu je z vrati priprl prst, četrtemu je poskušal zviti roko, a se je očitno že upehal in tako ga je četrti vrgel med lepo negovane pisarniške rože.
Direktor se je pobral. Toda s častnim krogom okoli tovarne ni bilo nič. Njegov lepi mercedes je bil namreč zabarikadiran s kesoni. Tako so delavci Gradišča gledali, kako je bivši di-
rektor bled pešačil proti Rakeku.
Nauk: še tako ukročen lev včasih raztrga kakšnega krotilca; še tako ponižan delavec včasih zlomi bič.
Novi v. d. Janez Kovačič je podedoval vse tisto, kar mu je pustil predhodnik. In ima zdaj vse možnosti, da začne čisto na novo, čisto po svoje, čisto drugače. Toda obveščanju tudi on ni kdovekako naklonjen: ob zaključku redakcije Dela plus je telefoniral uredniku in mu poskušal dopovedati, da bi objava članka o TTN škodila firmi...
Tekst: Danica Petrovič Slika: Ljubo Vukelič
6 STRAN • 2. FEBRUARJA
IDRIJA
Ali naj gre idrijski Avtoprevoz na svoje?
To vprašanje bi si morali zastaviti pred najmanj petimi, če ne celo več leti. Razmišljati o tem zdaj, ko je že skoraj neizogibno dejstvo, pa je času primemo hudo kočljiva zadeva.
Prevoznikov, v Sloveniji jih je 27 (enakih idrijskim), je vsekakor preveč. Prevozne zmogljivosti s katerimi razpolagajo so za 40 odstotkov predimenzionirane, vozni park ni sodoben in ni prilagojen zahodnim standardom. Da je bila.srbska blokada ,piš me v uh' ne bo držalo, saj so se njene posledice pokazale v vsej svoji veličini. Najprej v gospodarstvu in hip zatem še
pri prevoznikih, ki imajo dela ravno toliko kolikor je potreb. Gospodarstvo, tudi idrijsko, namreč veliko blaga prepelje z lastnimi režijskimi prevozi, ne zaostajajo pa niti zasebniki, oziroma podprevozniki.
In kako naj se zdaj na samostojni prevozniški poti znajde idrijski del Avtoprevoza s svojimi 90-imi odtujenimi vozili in blizu 200 delavci. Še posebej v izjemno hudi nelojalni konkurenci, ko za idrijske firme pod ceno vozijo nekateri njim sorodni prevozniki z Gorenjske in Koroške regije. Ali bi z morebitno samostojnostjo simpatije
Avtoprevozov servis osebnih vozil mora ostati. Za ohranitev dejavnosti se zanima tudi Kolektor. (Foto: F. Šemrl)
do domačih šoferjev zrasle, omogočile več dela, ki bi bilo bolje plačano? Ne bi dali roke v ogenj ob pomislekih, da je Av-toprevozova nelikvidnost v dobršni meri tudi posledica dolgov njim bližnjih podjetij, ki so med drugim obrnila denar z nakupom obveznic Republike Slovenije, od nekaterih pa so pred stečajem še zadnji hip uspeli odpeljati, kar so pač strojniki še lahko ponudili, denimo fižol, jogije in spalnice. Dvom torej ni odveč, saj problem ni od včeraj, temveč se vleče že vrsto let, ravno toliko kot trajajo osamosvojitvena hotenja, pa so na žalost doslej vselej ostala nedorečena. Ni čudno, saj so bila grajena le na domnevah, za kaj bolj resnega ni bilo ne kadrov, še manj pa podatkov na osnovi katerih bi bilo mogoče graditi ne samo vizijo, temveč tudi temelje lastne firme. In, če se je že v stiski, ki je očitno dosegla višek te dni, porodila zahteva o samostojnosti, jo ne gre zatreti, vendar pa zgoraj zapisani pomisleki tudi niso kar za v koš. Upajmo le, da so pobudniki dezintegracij skih teženj, kot so jih še do nedavna izmenovali stari oblastniki, več kot smo dobro premislili. Zatekati se dandanes po pomoč zunaj svojega dvorišča je jalovo početje, če pa naj bi za to poskrbela še kakšna posebna komisija, je dvom še toliko bolj opravičljiv.
ŠE-F
Je 115-letni čipkarski šoli vendarle zagotovljena prihodnost?
Veliko lepih besed je že bilo napisanih o idrijski čipki, tej drobceni ročno klekljani umetnini in veliko, veliko preskromno ceno ima glede na svoj sloves. Ljubezen danes in potreba včeraj do tega vrhunskega ročnega dela neugnano žene na
stotine idrijskih žena v spretno sukanje klekljev. In vse dokler bo tu znanje, bo temu tako. Za znanje pa že 115 let nepretrgoma skrbijo v domači čipkarski šoli. Letos šolo v oddelkih v Idriji, Spodnji Idriji, Cerknem, Godoviču in v Črnem vrhu obi-
skuje 407 učenk. Nad drobcenimi pa tudi najtrših zank veščimi prstki, med prvim in osmim razredom, bdi šest strokovno usposobljenih učiteljic čipkar-stva. Risarka vzorcev pa skrbi, da je teh vedno v izobilju in da so vse bolj sodobni, skratka edinstveni v svetu.
115-letni jubilej ene najsta-rejšh tovrstnih šol v Evropi je seveda zadosten razlog za nekoliko daljši zapis o njej. Je pa že tako, da danes nikomur ni pri-zanešeno s problemi in tudi tej idrijski jubilantki ni prav lahko. Že vrsto let jo finančne zadrege preganjajo na različne načine. S prodajo svojih izdelkov, šolnino (ta na mesec znaša 300 dinarjev), največ denarja pa se je doslej vendarle stekalo iz republiške in občinske izobraževalne
Cerkljanska laufarija
Pust, Ta Stara, Ta Lamant (Foto: Darjo Tavčar)
Letošnji pust se neizbežno približuje in Cerkljanska la-ufarska družina se nanj že vneto pripravlja, letos ponovno popolnoma samostojno. Izza kulisja Cerkljanske laufarije smo izvedeli, da laufarji že vneto obnavljajo obleke in ostalo opremo. Novo obleko je letos izsilil TA
PERJAST (iz kurjega perja), ki tvori liberalno jedro najmlajših laufarjev, saj bo letos dopolnil 25 let. Tudi PUSTOVA obleka (iz mahu) je narejena, v pripravi pa so obleke TA SMREKOVEGA in TA BRŠLJANOVEGA (zeleni). Časom primemo bo letošnja laufarija, že 35. po vrsti,
bogatejša za novo masko, kako se bo imenovala pa ostaja še skrivnost.
Največja nevarnost za na-daljno usodo Cerkljanske laufarije pa je čedalje večje nebrat-stvo in neenotnost, saj se je en del laufarije združil z opozicijo za zaščito pustovskih pravic in se zavzema za ukinitev smrtne kazni, posebno stranko pa so ustanovili TA ZELENI s PUSTOM na čelu, ki so v koaliciji s kmečko strujo izpeljali odcepitev laufarske družine. To pa je vzpodbudilo LAMANTA (hudička), ki bi rad še pred sodbo od LAUFAR KOMANDE izsilil odlok za organiziranje lastne stranke po načelu EN LAUFARENA STRANKA, pri čemer uživa tiho podporo separatistov. Pustna obtožnica letos bremeni PUSTA za vrsto hudih dejanj, za kar naj bi mu, kot smo izvedeli, naprtili najvišjo kazen.
Razmere in dogajanje v LAUF ARSKI DRUŽINI se dramatično spreminjajo iz dneva v dan in iz ure v uro, zato nihče ne ve natančno, kaj se bo še zgodilo v usodnih dneh februarja ter pred tem...

Prvi šolski koraki v svet čipkanja
skupnosti. Z oblikovanjem nacionalnega šolskega programa pa se je zamajala tudi prihodnost te naše edinstvene šole. No, Idrijčani so pridno trkali na vrata pristojnega ministrstva v republiki in od ministra Venclja (za sedaj) iztržili zagotovilo, da bogate tradicije usposabljanja za to lepo umetno obrt, spremembe v šolstvu ne bodo obšle.
Kancu negotovosti navkljub, je to zagotovilo le pregnalo najbolj črne misli učiteljic šole. 407 učenk, ki vsak teden v štirih šolskih urah priklekljajo nekaj dragocenega znanja in spretnosti v čipkanju, od njh seveda zahteva veliko. V osmih letih šo-
lanja denimo vstop v svet 18 do 20 različnih tehnik klekljanja, ki jih ne pozna nobena čipka na svetu. In tisti klekljani izdelki, ki nastajajo pod spretnimi prsti ob zaključku šolanja, so resnično pravcate umetnine.
Ne manjka jim priznanj iz najrazličnejših razstav po svetu in prav v tem jubilejnem letu ne bodo skoparili s prikazom svojega dela doma in po Evropi. Kar upravičeno ponosni so na naziv mojstrska delavnica, ki ga nosijo že več let. V tem letu pa naj bi mu dodali še poseben zaščitni znak. Skupaj s podjetjem Čipka in turistično zvezo idrijske obč ne pa naj bi čipki pri-
skrbeli še mednarodno priznano blagovno znamko. Prva naloga šole pa bo seveda ostala skrb za kakovost idrijske čipke.
Kot se za jubilejno leto spodobi, jim tudi drugih načrtov ne manjka. Vrsto razstav smo že omenili. Maja pa bo šola v cerkljanskem in idrijskem hotelu pripravila tečaj klekljanja za vse, ki želijo vstopiti v svet čipke. Avgusta bo poskrbela za tekmovalni del čipkarskega festivala. Razmišljajo o pripravi stalne prodajne galerije ob šolskih prostorih in jih, žal, grize strah, da se bo vse skupaj ustavilo pri denarju.
SAD
Idrija na prelomnici časov______________________________
Ali smo res na pragu druge polovice tisočletja sredi petega tehnično - tehnološkega razvojnega obdobja?
V organizaciji Slovenske matice. Skupščine občine Idrija in Mestnega muzeja Idrija sta bili organizirani dve zanimivi okrogli mizi z zgovornim naslovom »Idrija na prelomnici časov«. Na razgovorih v Ljubljani in Idriji so predvsem sodelovali strokovnjaki s področja naravoslovnih in družboslovnih ved, a žal so skoraj v celoti izostali predstavniki gospodarstva in ljudje iz poslovnega sveta. Kljub vsemu je bil to dragocen razgovor, kjer smo lahko slišali številne spodbudne besede, pa tudi nekatera resna opozorila.
Iztočnica razgovora je bila zapisana že na vabilu: »Visok jubilej - 500 letnica Idrije in njenega rudnika - je za ljudi, ki živijo in ustvarjajo v tem mestu pa tudi za celotno Slovenijo svojevrsten izziv. Ob spoštovanju bogate preteklosti, ki je mestu in njegovi okolici vtisnila neizbrisen pečat, je potrebno gledati naprej. Rudnik bo usahnil in postavlja se vprašanje, kako in kaj načrtovati.«
Po temeljitem uvodnem zgodovinskem pregledu (prof. Janez Kavčič), je o tehnično-tehnološkem in znanstvenem razvoju rudniškega obrata, ki je veljal za enega najpomembnejših v Evropi, spregovoril prof. dr. Jože Čar. Poudaril je. da so bila v petstoletni razvojni dobi štiri pomembna obdobja velikega tehnološkega napredka in da se trenutno nahajamo na pragu petega razdobja. Rudnik živega srebra sedaj zapiramo, a se ob tem pojavljajo stro-
kovno tako zahtevni problemi, da lahko upravičeno govorimo o petem tehnološkem razvojnem obdobju, ki bo pustilo svoje strokovne in znanstvene posledice v širšem slovenskem merilu. Glavne posledice rudarjenja v Idriji so. da se poseda obsežen kompleks dveh velikih hribov, ki lezeta proti mestu in reki Idrijci. Pripravljajo strokovne elaborate, ki predvidevajo kako do leta 2006, ko naj bi se proces zapiranja rudnika končal, ustaviti plazenje tega pobočja proti središču mesta. To je izjemno težko strokovno vprašanje kompleksnega značaja, saj sodelujejo izvedenci geološke, hidrogeolo-ške, geomehanske, rudarske in jamo-merske-geodetske stroke. Izredno temeljite raziskave tečejo že dve leti in pol in strokovno-znanstveni izziv bo potrebno obvezno sprejeti in ga predvsem uspešno razrešiti.
Seveda je proces zapiranja izredno draga zadeva. Nasplošno velja tale modrost, da dokler rudnik obratuje - posebno pa to velja za rudnike tako dragocene kovine - je to za državo pravo bogastvo, ko pa ga je zaradi izčrpanosti potrebno zapreti, se lahko ta proces izkaže za veliko ekonomsko nacionalno katastrofo. Postavlja se vprašanje, kako ta problem obrniti sebi v prid in iz zapiranja potegniti ekonomsko uspešne rezultate. Tudi na to vprašanje je razgovor podal nekaj spodbudnih odgovorov.
Dipl. ing. Ivica Kavčičeva, predsednica odbora za praznovanje pet-
stoletnice je menila, da je prav ta jubilej tisti izziv, ki naj pove kako načrtovati nadaljnji razvoj mesta in okolice. Menila je, da je bil v zadnjih nekaj letih narejen proboj v širši slovenski prostor in da so bile prikazane potencialne možnosti, ki jih Idrija ima, predvsem z vidika bogate kulturne in tehniške dediščine in ne okrnjene narave. Da je potrebno izkoristiti velike možnosti na področju turizma, trgovine, gostinstva in prireditvene dejavnosti. V vse te aktivnosti pa je poleg domačih potrebno pritegniti številne strokovnjake - idrijske rojake, ki živijo drugod po Slovenij in v širnem svetu.
Idrijski rojak prof. dr. Marko Ker-ševan je menil, da je bila Idrija v slovenskem prostoru vedno nekaj posebnega in da je na vseh področjih skozi dolgo razdobje bila nekakšna avantgarda in to svoje mnenje je tudi podrobno utemeljil. Poudaril je, da smo bili vedno povezani s svetom in da ta odnos ni bil enostranski, da je Idrija znala produktivno izkoriščati to direktno navezanost na svet, mnogo bolj kot je to znala v preteklosti preostala Slovenija. Veliko pa je tudi neposredno prispevala v skupni slovenski prostor in med drugim je naštel nekaj znamenitih osebnosti, kot so bili na primer: Wolf. Dežman, Bloudek, Bebler, itd___
Prof. dr. Anton Ramovš se je strinjal. da je pred nami peto razvojno razdobje, vendar je poudaril, da prihaja v več smereh. Izpostavil je štiri
smeri na katerih bi bilo potrebno graditi in sicer: ohrani naj se vso tehnično in znanstveno dediščino tega res lepega kraja; za vsako ceno naj se ohrani del rudniškega podzemlja in se ga uredi za obiske kot drugod po Evropi; prikaže naj se rezultate idrijske geološke šole, ki je razvozlala eno izmed geološko najbolj zapletenih rudišč v Evropi. Razvozlali so problem, ki ga prej niso mogli niti največji dunajski strokovnjaki. Posebej pa je poudaril, da bo vse zaman, če se ne reši mesta pred nevarnostjo posedanja in plazenja. To je izziv za geologe in ostale strokovnjake, ki jim zaupa in je prepričan, da bodo tega podviga sposobni. Tako bo Idrija ohranjena tudi za prihajajoče rodove, kajti narava v svoji delavnici dela kar naprej, počasi a vztrajno.
Ena izmed pomembnih razvojnih smeri bi bila po mnenju prof. dr. Ferda Gestrina ta, da bi celotno idrijsko območje spremenili v eno samo turistično področje. Poglejmo samo npr. samostan Melk na Donavi, kjer je turizem tako uveljavljen, da samo prihodki od vstopnine prinašajo velike dobičke. Ali pa zadnja razstava o Langobardih v Čedadu in Passarianu. Človek se čudi koliko je tu obiskovalcev, pa vidijo manj kot bi lahko videli v Idriji.
Ravnatelj idrijske gimnazije dip. oec. Milan Cvelbar je izpostavil problem čipkarske šole in nasploh čip-
karstva v Idriji. Ali ne bi spodbudili naših poslancev, da bi se zavzeli za oprostitev plačila davka na dohodek od izdelovanja čipk.
Ko govoriš o rudniku, pravzaprav govoriš o Idriji, je menil naš rojak prof. dr. Ivan Svetlik in poudaril, da je potrebno razmišljati, kaj je lahko v prihodnje ekonomska osnova razvoja takega kraja oz. širšega območja. Položaja seveda ne gre dramatizirati, saj se zdi, da se je Idrija po zaprtju rudnika zelo hitro prilagodila novim razmeram, kar navsezadnje kaže tudi mesto, ki ga ima po nacionalnem dohodku na prebivalca v Sloveniji. Idrija je bila namreč tudi v tem razdobju sposobna napredovati v ekonomskem pogledu. Tisto kar je po njegovem na tej točki razvoja treba poudariti, je to, da najbrž obstoječa struktura proizvodnje, kakršno ima občina danes, ni tista, ki obeta preživetje v nadaljnjih dvajsetih ali petdesetih letih. Težko pričakujemo, da bo industrija, ki ima 30 ali pa tudi 50 odstotkov nekvalificirane ali polkvalificirane delovne sile. v prihodnosti lahko napredovala. Če se to razmerje ne bo spremenilo, bo Idrija kmalu začela nazadovati. Prav gotovo je turizem tu zelo zanimiv element in tu se strinjam s predgovorniki. Vendar turizem najbrž ni ^MMeebjevnost, ki lahko temu območju prinese stabilno prihodnost. Idrija in njena okolica imata tako tipično poselitev in konfiguracijo terena, ki odgovarja tistemu, čemur so
včasih rekli področje za tehnologijo prihodnosti. V prihodnje bodo v bistvu pomembne komunikacije in ne koncentracije prebivalstva ljudi. Majhna mesta in vasi so v prihodnosti lahko zelo zanimiva proizvodna jedra. Seveda je bistveno vprašanje, kaj se v teh jedrih pojavlja. Ali so sposobna medsebojne povezave, povezave s centrom, kako je z računalniško opremljenostjo. Za vse to pa je predpogoj znanje, programi in tu pridemo do ključnega vprašanja - do izobraževanja. To je tisti strateški preobrat, kajti ljudje ne morejo več graditi svojega razvoja na proletarski pridnosti in garanju, kar jim je v preteklosti omogočalo spodobno življenje, temveč si morajo pridobiti vsaj srednje, če že ne višje tehnično ali drugo znanje. V tem smislu vidim druge možnosti, mojstrske tradicije, ki se da v tem smislu razviti.
Da je opozorilo dr. Svetlika zelo resno, govorijo tudi statistični podatki, ki pokažejo da se je zaposleni v idrijski občini povprečno šolal komaj dobrih dest let. Kar 73,7 % zaposlenih ima manj kot srednjo izobrazbo.
Iz vsega povedanega na obeh okroglih mizah je tako postalo popolnoma jasno, da se Idrija nahaja na prelomnici časov in od naše sposobnosti in predvsem znanja bo odvisno kako bomo v prihodnosti živeli!
Samo Bevk
ILIRSKA BISTRICA
Z. FEBRUARJA • STRAN ^
Krajevna skupnost po Murphvju___________
Med občino in občanom, med gospodarstvom in negospodarstvom, med državo (beri oblastjo in državljanom. Sistemska tvorba, ki je produkt realsocialističnega razmišljanja sedemdesetih let. Čeprav je preteklo že celih dvajset let, krajevna skupnost ni bila nikoli zakonsko dorečena, financijsko obsojena na prosjačenje in iz tega sledi, da je bolj životarila kot živela. Če je hotela funkcionirati, se je z njo moral ukvarjati sleherni krajan na takšen ali drugačen način, pa recimo temu — POTRATA ČASA. Pojdimo naprej. Vsako uspešno izpeljano akcijo je bilo tako potrebno obesiti na veliki zvon. Stavek, ki je bil v takšni obliki nemalokrat zapisan v sredstvih javnega obveščanja, se je glasil: DEL SREDSTEV NAJ BI (SO) PRISPEVALI KRAJEVNA SKUPNOST, DEL OBČINA (BERI bivši SIS-i), DEL DELOVNE ORGANIZACIJE, DEL PA KRAJANI SAMI. Pustimo pri miru še prostovoljno delo krajanov. Krajevna skupnost je bila tem bolj uspešna, čim več virov financiranja si je zagotovila. V prej povedanem imamo opraviti kar s štirimi viri financiranja, kar pa je samo navidezno. V resnici
je vir financiranja samo eden
-	GOSPODARSTVO. Povedano nekoliko drugače: družba bolj ko ni znala, bolj ni hotela napraviti pravilne in pravične razdelitve družbenega proizvoda. Oglejmo si tudi SAMOPRISPEVEK. Dejstvo je, da je samoprispevek prešel vse mogoče faze davčnih in drugih dajatev. Torej je nek ustvarjen višek vrednosti
-	do katerega je najtežje priti
-	tudi v kapitalizmu. Kaj sedaj. V našem primeru bomo naredili dve neumnosti. Samoprispevek (beri višek vrednosti) bomo usmerili v t.j. neproduktivno sfero (ceste, kanalizacijo, itd.) in ga poslali nazaj skozi vse faze obremenitev in obdavčitev. Zgodba se je ponavljala celih dvajset let. Krajani so bili tako zaposleni tudi izven svojega 42-umega tednika in to v prepričanju, da je tako EDINO PRAV. S tem je bila tudi oblast zadovoljna. Oglejmo si čisto na kratko UREJANJE PROSTORA. Niti na območju republike niti na območju marsikatere občine ni prišlo do kakšnih kvalitetnih IZBOLJŠAV. Še vedno imamo v obeh primerih opraviti z razvitimi in nerazvitimi območji. To pomeni, da v tej preljubi Sloveniji ne znamo
gospodariti niti s tem malo prostora, ki nam je na voljo. Če k vsemu temu dodamo še EKOLOŠKI vidik, potem smo z obstoječim stanjem lahko zadovoljni. Da ni še slabše kot bi lahko bilo. Lahko rečemo, da kar je hitro, poceni in potrebno, ni nujno, da je kvalitetno in dolgoročno. Za konec samo v razmislek. Prav gotovo so se na območju Slovenije s samoprispevki v dvajsetih letih zbrala ogromna finančna sredstva. Porabljena so bila več ali manj za t.i. komunalno infrastrukturo. Sprašujem se, ali je bilo to res tako nujno potrebno? Namesto da imamo danes na tisoče nezaposlenih, bi z denarjem, če bi ga pravilno vlagali, imeli nove visoko produktivne enote, ki bi prav gotovo dosegale takšen družbeni proizvod, s katerim bi z lahkoto v veliko krajšem času in verjetno tudi kvalitetneje zgradili vse tisto, za kar smo v dvajsetih letih porabili preveč ENERGIJE, ČASA IN DENARJA.
Torej veliko bolje bi bilo, če bi se namesto z IRACIONALNIMI OBLIKAMI ukvarjali S PRODUKTIVNIMI IN SISTEMSKIMI VSEBINAMI.
Viljem Grlj
štev niti moči ki jo ima sedaj in ni mogla pomagati.
Med tem časom je cerkvici streha popolnoma razpadla, iz notranjosti je bilo pokradeno vse (svečniki, kelih, slike, križ), kar se je dalo odnesti. Ljudje so sprevideli, da jim ne bo pomagal nihče, če si ne bodo sami. Da bi rešili vsaj zvon, so se odločili za gradnjo kapelice spodaj, v vasi. Načrt zanjo jim je naredil arhitekt Loen Belušič, sredstva so prispevali Jablančani doma in v tujini. »Več kot leto dni sem potreboval na občini za ureditev potrebnih dokumentov«, se spominja Dario Štefančič.
Ostanki starega jablani-škega gradu
Jablančani so ponosni ljudje, ki veliko dajo na tradicijo in vaško zgodovino. Vsak bi vam vedel povedati nekaj zgodb o zgodovini starega jablanškega gradu ali cerkvice svete Marije Snežne. Nekdaj, pod Italijani, je bila Jablanica upravno središče, sedaj pa je le vasica v občini Ilirska Bistrica. Zanimiva je zgodba o gradnji nove kapelice v vasi.
Jablančani so nekoč imeli svojo cerkev, katera ie zaradi raznih birokratskih zapletov v bližnji preteklosti popolnoma propadla. Cerkev Marije Snežne, kot se je imenovala, se nahaja v bližini »starega gradu«, ki datira iz 15. stoletja. Cerkev je nekoliko mlajša (okrog 1. 1600). Verjetno jo je postavil lastnik starega gradu, vitez Delfini. Za svoje verske obrede so jo uporabljali tudi vaščani Jablanice. L. 1956 je bila v potresu poškodovana, verski obredi pa so se v njej opravljali do 1963, ko se je zrušil del strehe.
Cerkev, ali vsaj kapelica, v vasi mora biti, kajti to je del tradicije, ki je v teh krajih močno prisotna. Zvoniti mora, pravijo. Le kakšen je shod (verski krajevni praznik) brez maše in zvona? Odločili so se, da po vasi zberejo sredstva za popravilo strehe. Ko so sredstva zbrali, so Zavodu za spomeniško varstvo napisali prošnjo za dovoljenje za popravilo strehe. No, tu pa se je začel socializem, družba, ki je zaradi svoje ideološke praznine zablodila v slepo ulico. Zavod za spomeniško varstvo jim je poslal odgovor, da dovoljenja za popravilo strehe ne morejo dobiti, ker se cerkev lahko renovira samo v celoti, ne pa samo streha. Denarja za to pa Zavod nima in ne bo dovolil delne obnove! Jablančani so vztrajni ljudje in ne popustijo zlahka. Za pomoč so poprosili
niči, je dejal, da ne bo maševal, ker ni stavbišče (zemljišče pod kapelico) predpisano Cerkvi ter da kapelica nima uporabnost-nega dovoljenja za opravljanje verskih obredov. Mi smo bili zelo odločni: Maša bo, pa čeprav gremo »po popa v Doboj«. Kasneje je bilo tudi to urejeno«, napa pripoveduje Dario in pristavi, da so mu na občinskem Oddelku za notranje zadeve dejali, da po »novem« tega dovoljenja ne potrebujejo. Sedaj je vse urejeno, stavba kapelice in njeno vzdrževanje je v rokah vaščanov, Cerkev pa se je tudi pomirila s tem, da ni dobila »vofra«.
Nova kapelica v Jablanici
»Kapelica je bila zgrajena udarniško, v dveh mesecih. Največ si je prizadeval za izgraditev kapelice Egon Smrdelj, brez njega bi še vedno mencali. V kapelico je vgrajenih tudi nekaj elementov iz stare cerkve npr. zvon, kropilnica. Otvoritev je bila za shod, avgusta 87. Tedaj so se spet začele težave in sicer s Cerkvijo. Sporen je bil »vofer« (zahvalna daritev Cerkvi), ker smo vsa sredstva, ki smo jih dobili, uporabili za plačilo materiala. Jablaniške žene in dekleta so za otvoritev pripravile celo 23 vrst različnega peciva, za boglo-naj pa smo dobili očitke, da smo ves denar porabili za požrtijo.
Ko je bil gospod Bogdan Berce, župnik v Ilirski Bistrici, v Jabla-
Gospod Bogdan Berce, župnik v Ilirski Bistrici, pravi: »Zapletov s kapelico v Jablanici je bilo kar precej. Zavod za spomeniško varstvo jim ni odobril popravila stare cerkve. Cerkev tu ni mogla pomagati, kajti sami veste kako je bivša oblast gledala na Cerkev in verujoče. Nesoglasja so bila z »vofrom«. Navada je, da se zbrana sredstva darujejo Cerkvi. Povsod je tako, le v Jablanici ne. No, sedaj so se odnosi uredili in ni nikakršnih konfliktov več.«
Čas teče, vsaka stran gre svojo pot. Jablančani niso izgubili zaupanja v vero, zvon se še vedno oglaša, grenak in trpek spomin pa ostaja, ruševine tudi.'
Tekst: MS Foto: MG
ZGODBA IZ ...JABLANICE
Cerkev Marije Snežne
Jazz rock raport
Kaj bo z bazenom?
Primož, Lolita, v akciji, MKNŽ, 26. 1.
Sobota, 26. 01., v MKNŽ nastop ljubljanskega tria LOLITA, promocija njihove prve plošče. V klubu so že nastopali pred dvema letoma. Tokrat ni bilo preveč ne ljudi, le okrog sto prodanih vstopnic. Njihova glasba ni le enostavno nabijanje akordov, ampak od poslušalcev zahteva pozornost. Pulziranje energije in ritmov, ki jih nadgrajuje Saks s svojimi čustvenimi izlivi. Uigranost, kakršno le redko srečaš pri domačih bendih. Fantje so mojstri svojih instrumentov, to se je lahko slišalo in videlo.
, Iztok, bas: V tej postavi igramo skupaj kakšno leto, do spdaj smo izdali demokaseto in tole ploščo. Tujina? Ne verjamem, da bomo šli, za tujino bi
morali biti boljši glasbeniki, pa tudi obveznosti imamo doma, ne ukvarjamo se samo z glasbo.
Mirsad, bobni: Kakšno zvrst glasbe igramo? Ne vem, vsak od nas ima svojo razlago tega, svojo vizijo. Trudimo se igrati jazz. Ne poznamo sicer točne definicije jazza. Iščemo jo, raziskujemo.
Primož, saks: Naša glasba izraža naša čustva, način komunikacije z ljudmi, občinstvom. Želimo nekaj povedati ljudem na svoj način.
Tekst: MS Foto: MG
V torek, 22. 01., je bila v dvorani Doma upokojencev v Ilirski Bistrici predstavitev projekta izgradnje teniških igrišč. Investitorji so zasebniki, ki so pripravljeni vlagati, kajti mnenja so, da tenis kot masovni šport k nam šele prihaja. Potreba po takšnih igriščih v Ilirski Bistrici obstaja, zanimanje je vedno večje, tudi med osnovnošolsko mladino. Projekt je predstavil arhitekt Leon Belušič. V žgoči debati po predstavitvi se je govorilo predvsem o lokaciji. Teni-
:o igrišče naj bi zgradili v ba-:nu, v parku Nade Žagar.
Ilirski Bistrici imamo to irečo«, da je odprt olimpijski azen, ki počasi a vztrajno _pro-ada. Vode v njem ni že več kot esetletje. Mnenja so se kresala rav o tem bazenu. Za nekatere ! bazen javna bistriška sramota l ga je potrebno čimprej zasuti i narediti nekaj novega npr. rav teniška igrišča. Temu je stro nasprotoval iniciativni od-or Mladinskega sveta Ilirske listrice. Ne strinjajo se s tem, da i se bazen zasulo, kajti v Bi-trici je bilo v zadnjih desetlet-ih preveč zgrešenih investicij, 'eniška igrišča se da narediti udi kje drugje, v Bistrici je žalosti prostora, ne pa ravno v ba-enu. Predlagajo alternativno ešitev - izgradnjo zabaviščnega larka za otroke z urejeno rol-:arsko stezo, gugalnicami ter idrom za raznovrstne poletne >rireditve.
Zadnjo besedo bo imela ob-:inska skupščina in za sedaj jstaja vprašanje lokacije za te-liška igrišča odprto.
Tekst: MS
Foto: MG
Težko je skakati v prazen bazen
Igralci Transporta nabirajo moči
Po dvomesečnem odmoru so nogometaši Transporta iz Ilirske Bistrice pričeli s treningom za prihajajočo sezono tekmovanja v MNZ ligi Koper. Na prvem treningu v telovadnici nove osnovne šole se je trenerjema Vaši Novaku in Stojanu Šestemu oglasilo petnajst igralcev iz se-niorske ekipe. Prvi trening (na sliki) je minil v lahkotnem raz-
gibavanju mišic icr delovnem dogovoru za prihajajoče priprave in tekmovanje v ligi Medobčinske Zveze Koper. Priprave v dvorani bodo trajale vse do sredine februarja, nato pa bodo igralci in trenerja s pomočjo samofinanciranja poiskali udobno mesto za treniranje na morju.
Tekst in foto: Petar Nikolič
8 STRAN e i. FEBRUARJA
NOČ
LOGATEC
Logaški kino
ali saj ni res, pa je!_______
Možni odgovori na vprašanje, zakaj logaški kino ne deluje, bi lahko bili: finančne težave, neprimernost prostora, zelo majhno število gladalcev, notranji nesporazumi. In ravno slednji je glavni razlog, da od začetka januarja v Logatcu ni več filmskih predstav.
Kronološko se je stvar odvijala takole: poleti 1990 je Primož Sark predal vodenje kina Marijanu Koširju, vodji kino-sekcije ZKO Vrhnika. Distributer cene za film, ki je bil predvajan v Logatcu in na Vrhniki, ni dvignil in predvajanje filmov se je tako zelo pocenilo. Kljub majhnemu številu obiskovalcev so bili v kinu vsak teden predvajani trije filmi.
Novemu vodji je bilo že takoj v začetku jasno, da so med delavci v kinu določene napetosti, za katere pa je upal, da se bodo zgladile. Vendar so bile ravno te vzrok, da je logaški kino začasno zaprt. Ni namreč osebe, ki bi skrbela za to, da je dvorana odprta in da so prižgane luči. Čigavo delo je to? Operater v logaškem kinu je zahteval od hišnika, da skrbi za to, pa je pred leti, ko je prevzel delo hišnika, jasno povedal, da noče imeti
s kinom nobenega opravka. In zakaj bi tudi ostajal sobotne in nedeljske večere doma, če to ni njegovo delo, pravi Marijan Košir in dodaja, da v Logatcu sporna opravila na Vrhniki opravlja operater. Decembra se je začel obisk v kinu - verjetno tudi na račun dobrega repertoarja - dvigati, Čedno dekle si je ogledalo 100 ljudi. Ravno takrat pa so tudi bitke za platnom dosegle najbolj absumo točko. V kinu ni bilo nikogar, ki bi odklenil do vrano. »Potem sem pa jaz rekel, da se tako ne grem več. Sporočil sem Marjanu Geohel-liju, da prekinjam z delom, dokler se ne skliče sestanek, na katerega bomo povabljeni predstavniki ZKO Logatec, hišnik Narodnega doma, operater Jereb in jaz. Za vmesni čas pa sem predlagal, da hodim ob petkih v Logatec s svojo vrhniško ekipo,« pojasnjuje Marijan Košir.
Samo vsesti se je torej treba, položiti karte na mizo in se pogovoriti. Očitno pa je to zelo težko, saj nič ne kaže, da bi se nocoj že lahko odpeljali na predstavo v Narodni dim.
Ingrid Kovač-Brus
Končno počitnice! Avstrija me ne zanima, za Švico sem »prekratek«; kar na logaško Lokev jo mahnem, pa bo. (Foto: S. Rančov)
LOTO V LOGATCU	A
JE RES LOTERIJA	V
Kdor je hotel prejšnji teden vplačati loto ali kupiti katero od mnogih možnosti za hitro pot do bogastva, je ostal praznih rok. Brez obvestila so v igralce zijala zaprta vrata logaškega lota. Dobro obveščeni viri navajajo, da Loterija Slovenije ni hotela plačevati najemnine. Pozabila pa je tudi na igralce in kulturo, saj
končno živi prav od njihovega denarja. Lahko bi jim torej namenila vsaj obvestilo, če že ne česa drugega.
Svoji strasti lahko logaški iskalci sreče zadostijo najbliže na Vrhniki. Dobro, da je samo loto.
J. K
Ni več »sreče« za temi vrati in oknom	f0(0; s. Rančov
Urška Fečur In Vesna Dolenc smučarski reprezentantki
O vrsti uspehov logaških smučarjev tekačev smo že pisali. Saj se vrstijo druga za drugim. Zadnje tekmovanje na Pokljuki pa je postreglo s prijetnim presenečenjem. Urški Fečur se je zaradi izjemnih rezultatov v državni članski reprezentanci pridružila še Vesna Dolenc.
Postrezimo najprej s podatki o članskem in juniorskem državnem prvenstvu na Pokljuki v kategorijah, kjer so sodelovali in, seveda, uspeli Logatčani. Na 10 km v klasični tehniki za članice je bila Vesna Dolenc tretja in Urška Fečur šesta. Na 10 km v klasični tehniki za juniorke je bila Vesna Dolenc druga in Urška Fečur peta. Na 5 km v prosti tehniki za članice je bila Urška Fečur četrta in Vesna Dolenc šesta. Na 5 km v prosti tehniki za juniorke je bila Urška Fečur tretja, Mateja Ambrožič četrta in Vesna Dolenc peta. Največji uspeh pa so dosegla dekleta v štefeti 3x5km v prosti tehniki, kjer je bila logaška ekipa (Ambrožič, Dolenc, Fečur) prva z minuto in 28 sekund naskoka pred favoriziranimi tekmovalkami Triglava. Res, izjemen uspeh! Po starosti pa nobena logaška smučarka še članica ni!
Ker se tekmovanja še kar vrste in deklet še nekaj časa ne bo domov, smo jih poklicali v Kranjsko Goro, kjer trenirajo za naslednje prizkušnje.
NOČ! Urška, povej, ali si pričakovala take rezultate?
Urška Fačur: Za ekipo niti ne, zase sem pričakovala boljše, vendar sem pred kratkim zbolela, trening pa seveda naredi svoje.
NOČ: Uspeh v štafeti je bil odličen, mar ne?
Urška Fečur: Da, s štafefo smo pa res zadovoljni. To je velika vzpodbuda za vse nas.
NOČ: Urška, hvala za odgovore in veliko uspehov še naprej. Zdaj pa še nekaj besed z Vesno Dolenc. Kako si kaj doživela tekmovanje na Pokljuki?
Vesna Dolenc: Takega rezultata res nisem pričakovala. Sem pa res v dobri formi zdaj. Pa sem vseeno mislila, da se bom uvrstila na kako 6. mesto. Zelo mi je
Zmagovalna logaška trojica (Foto: A. Dolenc)
bila všeč proga na 10 km in med tekmo sem dobila dober občutek.
NOČ: Kako ste se kaj dogovarjale pred štafetnim tekom?
Vesna Dolenc:	Vsi hočejo
vedno zmagati, tudi me smo si to želele. Veliko pomeni, da smo dobre prijateljice. To je pomagalo.
NOČ: Hodiš v drugi letnik gimnazije. Kako gledajo nate tam?
Vesna Dolenc: Kljub mnogim tekmam ne manjkam veliko v šoli. Uspeh je vredu, razredničarka pa me tudi vzpodbuja, odlično se razumeva, oziroma ima veliko razumevanj a za moje
smučanje. Pa tudi domači.
Na kratko smo se pogovorili po telefonu tudi s trenerjem Pavletom Dornikom.
NOČ:	Ste pričakovali tak
uspeh?
Pavle Dornik:	Pravzaprav
sem, saj vem, kaj dekleta zmorejo. So v formi. Vendar je uspeh Vesne Dolenc 2. mesto na 10 km med juniorkami tako nekako, kot bi se »Marija prikazala«. Seveda pa je res, če pri tekih nisi ustrezno pripravljen, se ti »Marija ne more prikazati«. Pričakoval sem edino, da bi Urška lahko posegla po medalji. Ko trezno premislimo, smo fantastično pripravljeni in uspeh je moral priti.
NOČ: Zdaj ima Logatec kar dve reprezentantki. Ali lahko to kakovost dekleti vzdržita, posebno še, ko bosta postali starejši?
Pavle Dornik: Kariera ženskega teka na smučeh je lahko zelo kratka ali pa zelo dolga. Zahteven je prestop iz 15. v 16. leto. Najprej je tu šola, dekleta postanejo žene in takrat ne veš, kaj se bo zgodilo. Nekatere se,
na primer, zredijo, postanejo počasne, zgubijo voljo. Motiv je zelo pomemben. Veliko pa je odvisno od Logatca. Potrebujemo še malo več podpore in razen Grašičeve zdaj v Jugoslaviji ni deklet, ki bi bile tako perspektivne, kot so naše. Tudi denar, ki bi jih lahko zvabil v kakšen drug klub, ni nevarnost. Motiv uspeha je velik in zadosten.
NOČ: Hvala in naše čestitke.
Čeprav v tem prispevku nismo govorili še o tretji Logatčanki, Mateji Ambrožič, ki se je tudi imenitno odrezala na zadnjih tekmovanjih, spustili smo tudi fante, kjer se glavni uspehi šele pričakujejo, jih nismo spregledali. Poglaviten razlog, da smo predstavili Urško in Vesno jc bila njuna uvrstitev v državno reprezentanco, kar je za tako mlade tekmovalke izjemen uspeh. Gotovo bomo morali pisati še o vseh.
KRAS
Obnova znamenj v gomjelogaški fari
Slovenske pokrajine si skorajda ne moremo zamisliti brez cerkve, ki jih je moč opaziti ta-korekoč na vsakem hribu, v naseljih ob robu vasi... skratka povsod tam, kjer je človek pri svojem vsakdanjem delu čutil potrebo izražati svoja religiozna
občutja. Ne samo bele cerkvice, kot jih opisujejo pisatelji, temveč tudi znamenja, kapelice, križi in najrazličnejše zahvalne podobe (ali votivi), dajejo naši deželi svojevrsten pečat in odkrivajo del bogate zgodovine preprostih ljudi. S postavitvijo
znamenj so ljudje izražali svojo religiozno držo, ki so jo prenašali na vsakodnevno delo in življenje. Znamenja so pogosto prevzela vlogo »dodatnega svetišča«, poleg cerkve... in nobena redkost ni bila, da so ljudje med delom na polju ob teh znamenjih tudi molili. V drug sklop spadajo znamenja, ki so jih naši predniki postavljali ob naravnih in drugih nesrečah (kuga, požari, strela, umori, poplave, plazovi, bitke itd.). Poznamo tudi votivna znamenja - to so znamenja postavljena v zahvalo za ozdravitev, znamenja postavljena iz zaobljub ter znamenja na tistih krajih, kjer so bili v davnini postavljeni poganski simboli.
Mesta, kjer stojijo kapelice so posebno sveta. Ce pobrskamo po bogati zakladnici ljudskega izročila, najdemo celo vrsto pripovedk, pravljic in legend, kjer znamenja rešujejo neprevidnim nočnim popotnikom življenja pred pogubo »mračnih sil«.
Tako vidimo, da so znamenja in kapelice del naše zgodovine, sedanjosti in tudi prihodnosti. To velja tudi za faro Gornji Logatec, ki je imela nekoč pet kapelic, ki pa so bile na žalost, zaradi položaja ob cesti uničene. Odstranjene so bile: Kapela pri Grassiju (pri Korenu), postav-. ljena je bila leta 1860, postavil * jo je Franc Grdadolnik in žena ■S Marija, rojena Ceserman; Ble-kovska kapela - menda na j starejša v Logatcu - posvečena je bila Sv. Križu, zaradi tega, ker cerkev na Taboru že od nekdaj spada pod »Blekovce«, kapela je stala pri Dolesu; kapela pri Riharju, postavljena 1895 - na čast Sv. Jožefu (baročni kip je še ohranjen), kapelica sv. Janeza Evangelista pri Slavcu je bila
verjetno zgrajena 1799 (tudi ta kip je ohranjen) ter kapela vrh Pikelc na Kalcah, ki so jo postavili vaščani, na čast Roženven-ski materi božji. Po besedah župnika Jenaza Kompareta, ki vodi gornjelogaško faro naj bi do obnovitve vsaj ene izmed naštetih kapelic prišlo v letošnjem letu in sicer naj bi ponovno obnovili kapelico pri Slavcu ter jo skušali posvetiti do farnega žeg-nanja v septembru. Seveda pa stvari še zdaleč niso tako preproste, kot se zdi. Lastniki parcel, kjer so kapelice nekoč stale, so z veseljem odstopili zemljišče za postavitev novih, prav tako so navdušeni farani, ki komaj čakajo, kdaj bodo začeli z delom. Ponovno postavitev po originalnih načrtih je odobril tudi Republiški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Toda! Kako priti do uradne dokumentacije, ki je bila narejena ob odstranitvah in širitvi magistralne ceste? Katera institucija hrani te dokumente? Kdo je opravil te posege, kje iskati informacije o tem? Stvari se resda odvijajo polževo in prav zaradi »te birokratske hitrosti« in ovir vsaka zagnanost, volja do dela že na samem začetku malce potemni. Upajmo, da ne bo ugasnila! Pri tem pa Gomjelogatča-nom lahko pomagate tudi vi. Če imate kakršnokoli informacijo o teh kapelicah, mogoče fotografijo, načrt, skico ali kaj podobnega, potem se oglasite v župnišču v Gor. Logatcu, kjer bodo vsakega podatka še kako veseli. Verjetno nima smisla na dolgo in široko razglabljati o pomenu, ki jih nosijo v sebi ta znamenja - z njihovo obnovitvijo bomo bogatejši vsi.
MITR
POSTOJNA
NOČ
Za streljaj vzhodno od raja
Ekonomski emigranti iz Maroka, pa tudi iz drugih dežel, ki jih je te dni zelo veliko predvsem po Ljubljani, mnoge mimoidoče motijo, čeprav so povsem nenevarni in nikogar ne nadlegujejo. V iskanju poti na Zahod so pripravljeni zastaviti vse, kar premorejo, že na prvi pogled pa lahko človek opazi, da so onemogli, premraženi in sestradani. V njihovih očeh je čutiti strah pred prihodnostjo in pred tistimi,
ki jim obljubljajo pot v raj.
Vprašanje je, zakaj se njihova agonija vleče tako dolgo in komu to koristi. Bivanje pri nas jim omogočajo turistični vizumi, zato jih ni mogoče preprosto napoditi. Če že pristajamo na to, da jih sprejmemo, potem bi morali to storiti na bolj človeški način. Obupani, v iskanju poti iz svojega navidez brezizhodnega položaja, postavajo po zelenicah in parkih, če pa jim žep to omogoča, si sem ter tja privoščijo skodelico vročega čaja.
S takoimenovanimi ekonomskimi amigranti - vprašanje je, če bi lahko vse izmed njih označili s tem pojmom - je skušalo priti v stik tudi uredništvo Notranjskega časopisa, vendar so vsi, ki čakajo na to, da jih nekdo spravi v obljubljene dežele, pogovor odklonili; tudi pred našim fotografom so bežali. Edino, kar je povedal eden izmed njih, je bilo to, da so jim »prevozniki« zagrozili, da jim pri prehodu meja ne bodo »pomagali*, če bodo o tem dajali kakršnekoli izjave.
Sprašujemo se, zakaj doslej še ni bilo storjenega praktično ničesar, da bi stopili na prste tistim, ki skušajo onemogle in sestradane begunce ilegalno spraviti čez mejo in ki bogatijo na račun njihove nesreče, saj menda nekateri izmed »prevoznikov« od vsakega begunca za svoje »usluge« zahtevajo kar 2.000 DEM »nagrade«. K sreči je šlo doslej le za denar, upravičena pa je bojezen, da bomo v časopisih nekoč spet brali tudi o streljanju na naših mejah, kar že v preteklosti ni bila nobena redkost.
M. Škrlj
Postojna sc zadnje tedne, podobno kot vsa Slovenija, srečuje z velikim številom »turistov« iz Maroka. V Slovenijo prihajajo pogosto s povratnimi letalskimi vozovnicami, ob prihodu pokažejo tudi nekaj denarja, ki bi za turističen obisk lahko zadostoval. Zakaj je Slovenija postala nenadoma tako zanimiva zanje?
Za odgovor smo prosili načelnika kriminalistične službe pri UNZ Postojna, gospoda MIRA ŽNIDARŠIČA.
»Postojna je tranzitno mesto, to se kaže tudi v tem primeru. Vsi ti »turisti« so večinoma Maročani, mladi ljudje, ki si želijo v deželah zahodne Evrope poiskati zaposlitev. To torej niso
begunci, kot jih nekateri napačno okarakterizirajo, pač pa ekonomski emigranti. V našo deželo pretežno prihajajo direktno iz Maroka z letalom na Brnik, nekaj pa jih pride tudi iz Frankfurta. Ob vstopu v našo državo jih večina pokaže povratno letalsko karto, nekaj denarja, v Slovnijo pa prihajajo kot turisti. Materialna sredstva imajo običajno minimalna, pogosto si s tem v naših hotelih plačajo le prenočišče, večji del njihovega denarja pa je seveda namenjen ilegalnemu prehodu čez državno mejo v Italijo. Njihovi problemi pa se tu pogosto šele začno, kajti Italijani jih vračajo nazaj k nam. Slovenija za tujce nima nobenega prehodnega doma, edina taka ustanova
v Jugoslaviji, v bližini Beograda, pa je prenapolnjena.«
Maročani v Sloveniji, prav tako tudi v Postojni, čakajo le na ustrezno »zvezo« za prehod meje. Službe organov za notranje zadeve v tem primeru ne morejo ukrepati, ker emigranti z ničemer ne kršijo naših predpisov, dogodke ob meji pa obravnavajo ustrezni obmejni organi.
Načelnik Žnidaršič nam je zagotovil, da so vsi ti turisti zaradi pretečih groženj zalivskega terorizma pod posebnim nadzorstvom ter da so vse sumljive osebe posebej nadzorovane. Povedal je tudi, da v Postojni Maročani zaenkrat ne povzročajo posebnih problemov, milica je seznanjena le z nekaterimi manjšimi tatvinami živil, kar zgovorno priča o tem, da gre za ljudi, ki se borijo za eksistenco.
V zadnjem času, posebno od začetka zalivske vojne, se v mednarodni javnosti pogosto razpravlja o nekdaj opevani »jugoslovanski odprtosti« še posebej do neuvrščenih dežel, ki postaja vse bolj problematična, ne le za mednarodno skupnost, pač pa tudi za domačo. Ob naraščajočih socialnih problemih doma je nemogoče pričakovati, da bo obubožena	jugoslovanska
družba lahko poskrbela za stotine tujih emigrantov, ki jih širokogrudno sprejema, medtem ko vse zahodne dežele zahtevajo vstopne vizume.
ša
t. FEBRUARJA • STRAN 9
Planinski grad - varovanje kulturne dediščine?!
Malo nad mestom čez Unico, pomaknjen nekoliko v breg med drevje, je nad Planinskim poljem kraljeval eden najlepših baročnih dvorcev na Slovenskem, Veliki grad ali kratko Hasberk. Danes žal lahko o tem gradu govorimo o preteklem času, saj po drugi svetovni vojni nezadržno propada. Kljub temu, da je bil kmalu po vojni uvrščen med najpomembnejše kulturne spomenike, pa se je načrtna obnova gradu začela šele v začetku osemdesetih let. Skupini ljubljanskih strokovnjakov pa je kljub prizadevnemu delu uspelo izpod ruševin rešiti le nekaj dragoceno obdelanih kosov oltarja iz grajske karele ter delno statično utrditi osrednji del gradu.
Zgodovina srednjeveškega gradu in naselja Planine, ki se je tedaj imenovala Unc, segajo že v trinajsto stoletje. Takrat so kraju gospodovali trški gospodje Albenski. Njihov utrjen grad je stal na vrhu hriba, ostanki ruševin tega gradu pa so vidni še danes. Ko so Albenski izumrli, je graščina zamenjala precej lastnikov. Gospodom albenskim sledijo Gallenberski in Haasber-ški, tem pa celjski grofje, Rau-
verjamemo Valvasorju, je bil nov grad sezidan iz ruševin starega.
V začetku osemnajstega stoletja so grad in posesti podedovali Cobencli, ki so na kraju prejšnjega gradu dali sezidati novega.
Ob poti je tudi mogočno gospodarsko poslopje, sezidano v sedemnajstem stoletju, žal pa se je tudi ta kompleks pred nekaj zimami porušil.
Pred gradom sta še vedno vidna dva platoja, dvojna stop-nišla in dovoz za vprego.
VVindischgraetzi, zadnji lastniki gradu, so dvorec bogato opremili predvsem s kamnoseškimi deli, nizki zidovi ob dostopih so bili okrašeni s kamnitimi živalskimi figurami, saj je grad zadnjim lastnikom služil predvsem kot lovska postojanka.
Starejši domačini se še vedno spominjajo dragocene grajske opreme, predvsem pohištva, slikarskih in kiparskih mojstrovin, dragih jedilnih priborov...
Grad je bil zažgan malo pred koncem druge svetovne vojne, 27. 3. 1944. Kot lahko preberemo v Krajevnem leksikonu Slovenije, so grad zažgali borci
™ -J

t	vvfll
berji in Eggenbergi, sledijo pa še Kobenclji in Coroniniji, zadnji lastniki gradu pa so bili Win-dischgraetzi.
O starem hasberškem gradu vemo zelo malo, vemo pa, da je bil pomembna obrambna postojanka z obzidjem. Stari grad je v začetku šestnajstega stoletja porušil potres, ki je prizadel Furlanijo in Kranjsko. Grad pozneje ni bil več obnovljen, njegove ruševine prikazuje že Valvasor v svojem delu.
V sedemnajstem stoletju so tedanji lastniki srednjeveškega gradu, gospodje Eggenbergi postavili spodnji grad. Če lahko
Dolomitskega odreda, »da se tu ne bi ugnezdili Nemci.«
O medvojni usodi tega arhitekturnega bisera ni nobenih pisanih podatkov, mogoče bi kaj zasledili v Arhivu Slovenije, prav tako ni nobenih konkretnih sledov za dragoceno opremo. Med ljudmi krožijo o tem številne govorice, prav pa bi bilo, da se za to dediščino poiščejo sledi.
Kot sem omenila že v uvodu, grad od požiga sem propada, tik pred požigom je bil najbrž deležen barbarskega ropanja, barbarstva vseh vrst so bile deležne tudi grajske ruševine in nekoč
prav umetniško zasnovan in vzdrževan park okrog gradu.
Grad je torej uvrščen med kulturne spomenike, toda očitno papirnato varovanje ne zadošča. Da so za obnovo takega objekta potrebna ogromna sredstva, je popolnoma razumljivo, vendar se zdi, da v vseh povojnih letih za to ni bilo tudi najmanjšega
posluha. Težko je razumeti, da je kljub toliko opevani »popestritvi turistične ponudbe in va-rovavnju kulturne dediščine« grad doletela takšna usoda.
Neglede, ali je temu kriva naša nesposobnost, »ideološka čistost«, ali pa kaj tretjega, ostajajo ruševine tega gradu naša sramota.
ša
Postojnska godba ni od včeraj
Postojnska godba na pihala spremlja življenje in dogajanje v mestu že »od pamtiveka«.
Sedanji dirigent, prof. JOSIP GRGASOVIČ, je nekje »izta-^ml«, da je bila postojnska godba 16. 6. 1808 organizirana kot skupina godcev, ki so spremljali 370 prostovoljcev iz Postojne in okoliških vasi, ko so pomagat braniti Ljubljano Pred Napoleonom. Če je to res ~ kapelniku postojnske godbe gre verjeti, ker je resen človek Potem lahko postojnsko godbo
odlikujemo za »vojne zasluge« še iz Napoleonovih časov.
Pustimo šalo, popolnoma pa drži dejstvo, da je postojnska godba druga najstarejša na primorskem. Primat namreč pripada godbi iz Idrije, ki se je rodila pred dobrimi 325 leti.
Težko si predstavljamo, da bi se v času obstoja v Postojni in okolici lahko kaj zgodilo brez godbe. Gasilske veselice, cerkveni prazniki, pustna rajanja, proslave, parade, v zadnjem času tudi poletne kulturne prireditve pred Postojnsko jamo - pihalna godba je prisotna povsod, kjer je potrebno ustvarjati razpoloženje.
Postojnčani so bili na svojo godbo vedno zelo navezani, saj so jo v pogovorih imenovali kar »naša godba«, česar danes ne moremo trditi. Tega ne gre pripisati zmanjšani priljubljenosti godbe, pač pa spremembam, ki jih je zadnjega pol stoletja doživljala Postojna, kajti v mestu pod Sovičem so našli svoj novi dom ljudje z »vseh koncev sveta«, ki so se malo ali prav nič vživeli v novo okolje. To pa je le ena plat medalje. Druga stran kaže Postojnčane, ki so na kulturna dogajanja v mestu popolnoma imuni in prav nič ali pa zelo malo prispevajo k svetov-
nemu slovesu, ki ga ima mesto zaradi lepot podzemlja.
No, pa se vrnimo nazaj k postojnski godbi na pihala. Razveseljivo je opaziti vedno več mladih glasbenikov, ki so se v delo godbe tako vživeli, da jim predstavlja del njihovega življenja, priznanje pa zaslužijo tudi tisti starejši člani, ki vztrajajo že vrsto let in s svojo aktivnostjo vspodbujajo mlade.
Pri vseh uspehih in aktivnostih postojnske godbe ne moremo mimo resnih težav, s katerimi se člani orkestra ubadajo, saj nimajo ustreznih prostorov za vaje. Ima pa postojnska godba po vsej verjetnosti tudi najstarejše instrumente v Sloveniji, starosti primerna je seveda tudi njihova kvaliteta. Najnovejši instrument, ki ga ima godba, so činele, ki jih je podaril lastnik gostilne »Pri Janezu« iz Hruševja. Na novoletnem koncertu jih je činelist Franko visoko dvignil in krepko zaigral. Bučen aplavz, ki je sledil, je bil namenjen činelistu in darovalcu. Takih birtov bi moralo biti še več, tako bi postojnska godba po sto letih morda le prišla do novih glasbil!
Ko govorimo o Godbi na pihala iz Postojne, nikakor ne moremo mimo spomina na pokoj-
nega VILKA KLEDETA, ki je DELAL IN KONČNO TUDI dolga leta požrtvovalno vzgajal UMRL ZA GODBO, godbenike, godbena dvorana je Vilko, hvala ti in verjemi, da bila zanj njegov najljubši kraj, je spomin nate ostal globoko zato lahko v njegov spomin na- v srcih vseh, ki si jih dolga leta pišemo, da je VILKO ŽIVEL, učil izvabljati srebrne glasove iz
Novoletni koncert Postojnske godbe na pihala (Foto: Š. Bratina)
godal postojnske godbe, prav tako pa tudi v srcih vseh Postojnčanov, ki so občudovali tvoje neumorno delo in te zato tudi iskreno spoštovali.
Štefan Bratina
10 STRAN • 2. FEBRUARJA
NOČ
VRHNIKA
Iskra-Antene uspešno podjetje!_____________________________
Vrhniška Iskra je lansko poslovno leto zaključila pozitivno; direktor Miro Obreza pričakuje od politike boljše pogoje za gospodarstvo!
Direktor Miro Obreza uspešno vodi podjetje Iskra-Antene na Vrhniki in povsem realno razmišlja o prihodnosti. Podjetje zaposluje 158 delavcev, 20 pa jih je na začasnem delu, predvsem so to delavci Kovinarske, katerim je v času naj večje krize, Iskra
ponudila delo. Iskra-Antene je bila vselej potisnjena na obrobje gospodarskih dogajanj v občini, obenem pa vseskozi na prepihu hude konkurence, tako na domačem, kot na tujem tržišču. Kljub temu kolektiv izvozi 25% svoje proizvodnje, največ
v skandinavske države, v Nemčijo, Avstrijo in Italijo, prisotni pa so tudi na Bližnjem Vzhodu in na širšem domačem tržišču.
Podjetju uspeh zagotavljajo klasične antene s pripadajočo elektroniko - lani so jih denimo izvozili 300.000, avtomobilske antene, satelitske antene in individualne antene s priborom, kabelski sistemi, imajo pa tudi svoj inženiring, ki ga bodo letos skušali reorganizirati v štiri
Trenutno pospešeno delajo na razvoju elementov za kabelske sisteme. Direktor Miro Obreza je poudaril, da nimajo namena investirati v objekte in zidove, ampak v nove produkte in predvsem v znanje. Le to jim zagotavlja obstanek na zahtevnem domačem in tujem tržišču.
produktivne grupe. Program Iskre-Anten je precej širok in kakovosten; taka ugodna poročila prihajajo tudi s svetovnih mega-
trendov. Za proizvode uporabljajo večinoma domači material, nekaj pa ga uvozijo.
Odnosi v podjetju so dobri in direktor je pozitivno ocenil delo strokovnih sodelavcev in kolektiva v celoti. Opozoril je sicer na pomanjkljivosti, ki se še dogajajo, a jih skušajo sproti odpravljati. Velik poudarek se daje tržišču, zato v podjetju vestno skrbijo za korekten in pošten odnos do kupcev. Krčenje trga seveda zahteva reorganizacijo neproduktivnih služb, ki jih nameravajo v Iskri-Antene postopoma racionalizirati. V ta namen so že pripravili študijo, ki je pokazala pomanjkljivosti na posameznih področjih in po besedah direktorja bodo pristopili k mehkemu prestrukturiranju nekaterih režijskih delavcev.
Po zaslužku sodijo v Iskri-An-tenah v zgornjo tretjino v občini, direktor pa je zagotovil, da se jim tudi v prvem kvartalu letošnjega leta obeta dokaj uspešno poslovanje. Kako bo potem, ni mogoče ugibati. Denarja je zmeraj manj, izvoznih kreditov ni,

zato je potrebno iskati nove rešitve. Podjetju kupci dolgujejo celotno mesečno realizacijo, Iskra-Antene pa imajo dolg ustrezno zavarovan.
Direktor Miro Obreza pričakuje od politike, da ponudi boljše pogoje gospodarstvu. Prihodnost ocenjuje premišljeno in realno, upoštevajoč dobre in slabe strani, katerim sc podjetje ne bo moglo izogniti. Spoštuje red in disciplino ter vesten odnos do dela, kajti le tako bo vsem članom kolektiva zagotovljen kruh.
Delo v Iskri-Antenah je prijetno in zdravju neškodljivo. Določena sredstva so investirali v luksirnico in zgradili ustrezno čistilno napravo, kmalu pa bo
dokončno urejeno prezračevanje, tako da je v celoti poskrbljeno za zdravje in dobro počutje zaposlenih. Podjetje ima tudi 20 štipendistov in trudili se bodo tudi njim zagotoviti delo, čeprav se zavedajo, da to ne bo lahko.
Zanimivo je, da Iskra-Antene uspešno sodelujejo tudi z JLA in s srbskim tržiščem in prav je tako. Čeprav nemalokrat zapostavljeno, je podjetje danes med uspešnejšimi v občini. Tam, kjer so vestni delavci in dober gospodar, tam je tudi uspeh. Delovni kolektiv si ni nikoli ustvaril monopolnega položaja, ampak je bil izpostavljen neizprosni konkurenci, z vestnim in strokovnim delom ter kvaliteto svojih izdelkov pa se je uveljavil doma in v tujini. V znanju, razvoju in doslednosti pa je odgovor, kako se na tem zahtevnem tržišču obdržati še naprej!
F. T.
OTROŠTVO V OČEH...
Otroci ne razumejo politike; pustimo jim njihovo brezskrbno otroštvo, saj bodo še prehitro odrasli in postali različni!
Konkurenca vrtcem - kakšna in kdaj?! Za odgovor smo prosili direktorico VVZ Vrhnika, MOJCO ŠEGA. Omenjeni vrhniški zavod ima sedem varstvenih enot in dve varstveni družini, odnosno skupaj 33 oddelkov, kjer je v varstvu 747 otrok. Lani je bilo v vrtec sprejetih 169 otrok. 62 pretežno dojenčkov, pa so jih zaradi prostorske stiske zavrnili. Za otroke skrbi 35 vzgojiteljev in 30 varuhinj, preostali del 102-član-skega kolektiva pa predstavlja tehnično osebje.
VVZ Vrhnika se financira s pomočjo oskrbnine, ki jo plačujejo starši, ker pa ta še ne dosega prave ekonomske cene. je potrebna tudi dotacija s strani občine. Večji finančni problemi se navadno pojavljajo v poletnih mesecih, ko starši izpišejo iz vrtca otroke v mali šoli. kar pomeni bistveno manjši priliv sredstev. Čeprav se poizkuša z novimi vpisi otrok, v tem obdobju ni večjega zanimanja; predvsem so skoncentrirani v jeseni.
Varstvena družina pomeni varstvo otrok na domu vzgojiteljice, ki je sicer redno zaposlena v VVZ; dostavljajo ji potrebno hrano, perejo opremo in podobno. Taki skupini sta dve; ena na Vrhniki in druga v Borovnici, v vsaki pa je 6 zdravstveno šibkejših otrok, starih od enega do treh let.
VVZ Vrhnika plodno sodeluje z delovnimi organizacijami in obrtniki v občini, kot tudi izven nje. IUV je prispevala k obnovitvi objekta v Hribu, seveda pa tudi delež ostalih podjetij ni majhen. Sodelovanja ni omajala niti težka gospodarska kriza, s katero se soočajo vsa podjetja v občini.
Predvidoma 9. marca bo otvoritev novega vrtca v Borovnici. Nov sodoben objekt bo lahko sprejel 100 malčkov, hkrati pa bo ukinjena varstvena družina in sc istočasno preselila v nove prostore.
Vzgojiteljice poleg predpisanih programov uvajajo še nove oblike dela z otroci; to je projektno delo, ki izhaja iz interesa in potreb otrok. Pozorno prisluhnejo vsemu, kar otroci radi počnejo in ker ni prisotnosti prisile, se otroci zanimajo in navdušujejo nad poučnimi stvarmi. Po zadnjih ugotovitvah je potrebno doseči le še nekoliko boljšo povezanost med starši, vzgojitelji in otroci. Vzgojiteljice obiskujejo posebne seminarje, kjer pridobijo dodatna znanja za delo na omenjenem področju, ki terja od njih zvrhano mero potrpežljivosti.
S strani staršev ni pritožb. Najbolj moteča stvar je denar, zato je nekoliko več negodovanja in nejevolje, kadar se poviša oskrbnina. Problemi gospodarstva se kažejo tudi v (vrtcu), saj starši, ki so na čakanju ne morejo plačati obveznosti ali pa s plačilom kasnijo, nekateri otroci pa celo ostanejo doma. VVZ prizadetim staršem ne more pomagati, ne more jim zmanjšti oskrbnine otrok, lahko pa jih napoti po nasvet na socialno skrbstvo.
Zanimivo je, da med vzgojiteljicami ni interesa za privatno varstvo otrok, čeprav so upravičene do občinske dotacije, tako kot zavod. Žal ustrezni prostori, vključno s kuhinjo, zahtevajo ogromno vsoto vloženega denarja, pojavi se potreba po zaposlenih in obenem konec sanj
o zasebništvu. Tak vrtec bi bil konkurenčen samo po ponudbi, nikakor pa v ceni oskrbnine, zato bo zanimiv šele takrat, ko bo v naši družbi več bogatih kot revnih.
V sodelovanju z DU iz Postojne, so se otroci VVZ na Vrhniki začeli spoznavati tudi z angleščino. Javilo se je precej malih prostovoljcev in ker je program zasnovan po načelu - igramo se - so se otroci zelo uspešno vključili.
Direktorica MOJCA ŠEGA nam je povedala, da ima VVZ tudi razredni oddelek s šestimi otroci, ki so telesno in duševno zaostali, zanje pa skrbi specialni pedagog. Zahteve krščanskih demokratov po formiranju katoliškega vrtca ni posebej komentirala, ker ji razen zahteve ni poznana nobena podrobnost.
Zanimalo nas je, kako predlog ocenjujejo vzgojiteljice, čeprav je za ocene morda še prezgodaj. MARTA SAMOTORČAN, znana po odrekanjih v korist naših malčkov, sodobnih metodah dela in zavzetosti, nam je povedala: »Nismo proti konkurenci in tudi proti katoliškemu vrtcu ne! V pogledu boljših pogojev za delo, lahko tak vrtec pomeni več. Poudarek mora biti na kvalitetni in strokovni varstveni ponudbi, nesmiselno pa bi bilo vzgojne programe, takšne ali drugačne, ideološko obarvati. Če kje, potem v vrtcu zagotovo ni prostora za politiko. Najvažnejše je, da pride otrok v vrtec vesel, zadovoljen in zdrav ter da tak tudi odide in se obenem kaj koristnega nauči. Vse ostalo je nepomembno...«
Vzgojiteljici, ki zna navdušiti otroke, zato jo imajo vsi v en glas radi, lahko verjamemo. Prav je, da krščanski demokrati skušajo otrokom ponuditi še več kot VVZ na Vrhniki. Kadar malček doma nevedno zakolne, mamice hitro zvalijo krivdo na vrtec in tamkajšnjo slabo družbo, čeprav očka za vogalom kolne, da se kar trese. Pa pustimo to in bodimo pošteni do sebe; izogibajmo se razlikovanju otrok, ter nedolžnih in prisrčnih bitij, pa najsi gre za katoliške, prenoviteljske, muslimanske, neodvisne ali katerekoli. Imajo svoj očarljivi brezskrbni otroški svet in pustimo jim ga takega!
KJE JE URA?
Na obisku v knjižnici nas je MARIJA ISKRENOVIČ spomnila na staro žepno uro z dvema ključkoma, ki je bila popolnoma avtentičen predmet med eksponati v Cankarjevi rojstni hiši na Klancu. Malokdo ve za pripetljaje, ki so spremljali uro, zato je prav, da jih znova osvetlimo.
S to žepno uro je pisateljev oče nekoč odplačal dolg, ki ga je imel pri Mrovcovih, slednji pa so jo kasneje - ko je bila Cankarjeva hiša odprta za obiskovalce - vrnili med razstavne predmete.
Na poučni ekskurziji je bila žepna ura všeč piranskemu osnovnošolcu, zato jo je spretno »sunil«. Oskrbnica je izginotje še pravočasno opazila, zato so miličniki v Logatcu ustavili šolski avtobus in ura se je vrnila na Klanec.
Toda glej ga zlomka, prišli so šolarji iz Zagreba in ura je zopet izginila. Vztrajnost Marije Is-krenovič in pomoč tamkajšnjega ravnatelja se je izplačala. Spretnega tatiča so odkrili in ura je bila kmalu doma.
Na ZKO Vrhnika so se odločili, da jo ustrezno alarmno zaščitijo, predno jo vrnejo med ostale eksponate. Ta čas je bila shranjena pri oskrbnici Franji Jeri. Predno pa je bila alarmna napravica zagotovljena, je oskrbnica žal umrla, njena zapuščina je bila razdeljena med dediče in žepna ura je zopet - izginila. Tokrat neznano kam. In kje je danes? Morda jo je imetnik, po vzoru Mrovcovih, vseeno pripravljen vrniti tja, kamor sodi?!
Dogaja se...
Vrhniški župnik Florjan Božnar je na ustrezno občinsko institucijo naslovil vlogo za ureditev sakralnega prostora v »Domu upokojencev«. Utemeljitev: v domu upokojencev je večina varovancev vernih, zato se pogosto poslužujejo spovedi in svetega obhajila. V ta namen je potrebno urediti poseben prostor v domu ali zgraditi primeren sakralni objekt v njegovi neposredni bližini, saj nekateri varovanci zaradi bolezni ne morejo prihajati v cerkev sv. Pavla...
* * *
Z iskanjem primerne zaposlitve in prekvalifikacijo kadrov v deficitarne poklice, se bo na Vrhniki aktivno ukvarjala tudi agencija Leila. Za začetek je SO Vrhnika
v ta namen pripravljena nameniti sredstva v višini 106.000 din, kar pomeni kanček upanja za vsega 15 brezposelnih delavcev ali tehnoloških viškov...
* * *
Vrhniški mlin, ki je v sklopu Žita mlel pretežno koruzo, že dlje časa stoji. V njem dela samo še nujna vzdrževalna ekipa in mlinar, ki opravlja del osnovne dejavnosti, medtem ko so bili ostali delavci premeščeni v Ljubljano. Podjetje Žito se je odločilo za revitalizacijo vrhniškega mlina in sedaj je končno zbrana tehnična dokumentacija in naročeni so posamezni deli, ki bodo posodobili proizvodnjo. Remontna dela naj hi se po besedah gospoda Krušiča začela spomladi, mlin pa bodo usposobili tudi za mletje pšenice in ajde. Ko bodo dela končana, se bodo vrhniški
delavci, ki se sedaj vozijo na delo v Ljubljano, vrnili na svoja delovna mesta. Glede na prazne obljube čakajo na ta trenutek že več mesecev, po besedah gospoda Krušiča pa so se stvari začela končno premikati. Držimo ga za besedo...
* * *
Nesporazumi med vodilnimi delavci Kovinarske se nadaljujejo. Zaradi plačilne nesposobnosti podjetje ni poravnalo obveznosti gostilni Mlečna, ki je za zaposlene dobavljala malice. KZ Vrhnika je v kritičnem trenutku pristala na plačilo v naturalijah - s centralnimi pečmi, hkrati pa ukinila dostavo malic. Malice sedaj Kovinarski pripravlja zasebnik Niko Čavčič. Z ukinitvijo 200 malic na dan se v Mlečni že kaže tehnološki presežek in težko nadomestljiva finančna izguba,..
ZA VELIKO IN MALO MULARIJO
Z. FEBRUARJA • STRAN 11
KDO, KAJ, ZAKAJ -RAZVOZLAJ
V rubriki »KDO, KAJ, ZAKAJ - RAZVOZLAJ« vas ozdravljamo z novo raziskovalno nalogo. Zanima nas, kaj se dogaja z našimi očmi?
Tonček je sam doma. Sedi za mizo in premišljuje, kako lepo bi bilo preživeti počitnice pri babici. Stemnilo se je že, Tonček pa še vedno sedi in se ne gane. Ko se starša vrneta, mama prižge luč.
Tonček zastoka: »Joj, kako močna svetloba, nič ne vidim!« Oče pa se pošali: »ČIRULE-ČA-RULE-ABREKADABREKA-BUM! Je zdaj že bolje?«
Res je bilo bolje, res pa je tudi to, da Tončku ni pomagala očetova čarovnija.
VELIKA ZENICA, MAJHNA ZENICA
V ogledalu poišči svoje oči. Najdi šarenico in zenico. Zenica leži v sredini šarenice. Svetloba prihaja v oko skozi zenico. Te zanima, kaj se zgodi z zenico ob spremembi svetlobe? Potem se nam pridruži.
POTREBUJEŠ:
Manjše ogledalo.
I.	Pojdi v prostor, kjer svetloba ni ne premočna in ne prešibka. Torej je osvetlitev normalna. Poglej v ogledalo in opazuj zenici. V tabelo nariši velikost zenice.
II.	Pojdi v shrambo ali v drug temen prostor. V zatemnjeni svetlobi opazuj zenici. Ali se je njuna velikost spremenila? Tudi to zabeleži v tabelo.
III.	Sedaj pojdi ven. NE GLEJ V SONCE! Opazuj svoji zenici. Se je spremenila njuna velikost? V zadnje okence tabele, nariši velikost zenice v tem primeru.
RAZMISLI:
Na dvorišču se igraš s prijatelji, Postaneš žejen, zato stečeš v kuhinjo po sok. Kako se bo spremenila zenica?
Odgovor in tabelo pričakujemo na naslov: NOTRANJSKI ČASOPIS, p.p. 28, 61370 LOGATEC. Vsi izžrebani si bodo konec marca ogledali TISKARNO LJUDSKE PRAVICE. Prvi sklop nagrajencev pa je že tu:
ADAM SIMON DOLJNA KOŠANA 67
p.p. 10
66256 KOŠANA
BARBARA GANTAR GODOVIČ 51 a 65280 IDRIJA
ROBI VIŠIČ STARA CESTA 78 61370 LOGATEC
ZMAGO LOGAR STANEA BLOVDKA 2 65280 IDRIJA
N0ČP0FS
NOČ POP’S 13
GLASUJEM ZA PESEM ...........................
Nagradno vprašanje: koliko plošč je izdala skupina Sokoli?
Moj naslov: .................................
4.	1. BLAŽE OF GLORY
- JON BON JOVI
2.	I’M YOUR	BABY TO-	
	NIGHT -	W.	HOU-
	STON		
3.	JUSTI FY	MY	LOVE
- MADONNA
3.	4. THE JOKER - S. MI-
LER BAND
7.	5. POT V RAJ - VLADO
KRESLIN
9.	6. LOVE TAKES TIME
- MARIA CAREY 5.	7. ZBOG JEDNE DIVNE
ČRNE ŽENE - KRU-NOSLAV KIČO SLA-
BINAC
N. 8. ZA SVOBODO - PETER PAN
12.	9. PRAY - M. C. HAMMER 11. 10. ČIST NOR - SOKOLI
13.	11. BELI PORSHE - CHRI-
STINE
8. 12. PIL BE YOUR BABY TONIGHT - UB 40 in ROBERT PALMER 10. 13. ICE ICE BABY - VA-NILA ICE
Na lestvici Noča imamo novost: to je skupina Peter Pan, ki je te dni izdala svojo kaseto; fantje so Notranjci, razen kitarista, ki je iz Ljubljane; na prejšnje nagradno vprašanje so vsi odgovori »ne«, saj bo koncert Deep Purple v Zagrebu 6. februarja. Pa niste vi krivi. Ansambel je svoj nastop prestavil za en teden zaradi političnih razmer na Hrvaškem. Kaseta ostane torej za ta teden IN TO NAGRADNO IGRO - kdor bo pravilno odgovoril na naše novo vprašanje in bo izžreban, bo torej dobil dve kaseti. Saj je tako prav?
Spoznajmo se
Zato sem bila vesela, ko sem zagledala novinarje. Prišli so me intrjujati. Pardon, intervjujati. To je beseda, pri kateri se mj vedno zaplete jezik. Ufff, ko bi vedeli, kako je intervju OK. Samo odgovoriti moraš na zastavljena vprašanja in že postaneš slaven. Ampak... ne, ne, kar
ime je MOLLY. Pri vas so to besedo prevedli in mi dali ime RAZVAJENKA. Vam je to ime všeč? Če vam ni, potem na prazno črto napišite svoj predlog.
Lepo vas pozdravljava gospodična RAZVAJENKA in BERT.
Oh ne, saj res. Kmalu bi vam pozabila povedati najvažnejše. BERTOVA cvileča ušesa še vedno piskajo in zato se ne morem in ne morem zbrati.
Kot že veste imava doma velik živalski vrt. Za živali z BERTOM skrbiva, kot za vas skrbita
V>. w. v Viisr ^
qOSTODICNA__________
NOTI? ANUS k!! ČASOPIS
LcSJo’ L06ATEC
očka in mamica. In ko so živali izvedele, da bova potovala tudi k vam na NOTRANJSKO, so vriskale od veselja. Pa ne zato, ker bodo same doma. O ne, takšne pa niso.
Vesele so bile zato, ker sva jim obljubila, da bova tudi pri vas pisala o njih. Vaša naloga je samo ta, da napišete ime živali, za katero mislite, da živi tudi v najinem živalskem vrtu. Žival narišite ali pa jo izrežite iz kakšnega časopisa, revije... in mi jo pošljite. Na primer: V vajinem živalskem vrtu je tudi ZEBRA.
In če bo ta žival res tudi v najinem živalskem vrtu, jo bova prosila, da se vam v naslednji številki predstavi. Toliko za danes. CIAO, CIAO!
OTROŠKE PRIREDITVE
je preveč, je pa preveč. Veste, kaj se je zgodilo? Zopet je vso stvar »zakvačkal« BERT. Saj veste, BERT je moj prijatelj. Toda kljub temu mi jo včasih res pošteno zagode.
Novinarjem ravno črkujem svoje ime, ko prihrumi v sobo s pojočimi ušesi. Res ne vem, kje jih je staknil. Hitro mu prišepnem: »Bert utihni, imam intervju.«
Kljub temu, da sem mu vse to ponovila najmanj tridesetkrat, so pojoča ušesa še vedno cvilila. Obupana sem se vrnila k novinarjem. Toda... grozno, izginili so kot dim. Zavpila sem: »BERT... grozljivo! Veš, da se bova morala zdaj otrokom iz Slovenije predstaviti sama. Pa moja slava? Bert vsaj zdaj me poslušaj. »Si morate misliti, on pa nič. Pustimo ga.
Dragi otroci, ko me boste iskali, sedite v letalo, na katerem piše: letim v NEW YORK. Poiščite travnik in našli boste tudi mene in BERTA. Čeprav sem nanj še vedno jezna. Imava lepo vilo, to pa so nama pomagali zgraditi vaši sovrstniki, kajti vila je zgrajena iz njihovih pisem. Iz različnih pisem je sestavljen tudi najin živalski vrt in ker je najina živalska druščina vedno večja, bi rada živalski vrt še povečala. Zato sva se odločila, da nastopiva v NOTRANJSKEM časopisu. Vas pa prosiva, da nama pišete. Pa še tole: moje
Pionirski oddelek Cankarjeve knjižnice na Vrhniki bo tudi med počitnicami odprt od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
Vsak dan od 11. do 14. ure bodo mladi obiskovalci uživali v počitniškem programu: lahko bodo likovno ustvarjali ali se igrali razne družabne igre; ob 12. uri pa bodo gledali mladinski film ali risanko:
ponedeljek - Medvedek Bojan torek - Pastirci sreda - Zvezdica zaspanka četrtek - Poletje v školjki petek - Kekec
Na željo mladih obiskovalcev bomo filmski program spremenili. V četrtek ob 17. uri bodo cicibani poslušali Levstikovo pravljico KDO JE NAREDIL VIDKU SRAJČICO.
Marko Adamič: Vrnitev iz Iraka
BREZ NAGOBČNIKA
Na turški meji smo takoj dali na vozila druge registrske tablice, saj smo morali prejšnje vrniti na meji. Tudi v Turčiji smo na meji čakali dve uri in to samo zato, ker so cariniki imeli kosilo. Z avtomobili nismo imeli nobenih problemov, saj so nam tako imenovani špediterji za plačilo sto dolarjev po avtu uredili vse papirje, ne da bi sploh videli carinike. To je bil še vedno prvi dan potovanja in pozno zvečer smo se po tisočsto prevpženih kilometrih utrujeni ustavili v mestu Urfa, kjer smo prenočili v tamkajšnjem hotelu.
Zjutraj smo po zajtrku takoj nadaljevali pot po še kar znosni cesti, le bencin nas je ves čas skrbel. Tako smo se v nekem mestecu ustavili na črpalki in pomotoma natočili v vse štiri avtomobile nafto. Z nafto smo se peljali le kakih dvesto metrov in že je bilo vse v dimu in nikamor ni šlo. Takoj nam je bilo jasno, kaj smo naredili. Ni nam preostalo drugega, kot da smo nafto spustili iz rezervoarjev in še enkrat nalili benzin, sicer navadni, ker do srednjega dela Turčije super bencina nimajo. Po dolgi, naporni vožnji smo le uspeli pripeljati do Ankare, kjer smo v dokaj lepem hotelu prenočili. Drugi dan se nam je že dopoldne pokvaril kombi, tako, da nikakor nismo mogli peljati hitreje kakor osemdeset kilometrov na uro. Na srečo smo na poti naleteli na dobrega mehanika, ki je naravnal vžig. Prečkali smo bosporsko ožino in se odločili, da nadaljujemo pot v Bolgarijo. Nismo imeli ravno polnih rezervoarjev in to bi nas skoraj stalo nekaj dnevnega postanka. V Bolgariji se namreč ni dalo dobiti niti kapljice bencina.
Namesto, da bi šli spat v Sofijo, smo bili prisiljeni nadaljevati pot do naše meje. Z zadnjimi kapljicami bencina smo prišli do meje. Tu smo morali čakati tri ure. da so nas gospodje cariniki sploh pogledali, kljub temu. da so nas postrojih v posebno vrsto in obljubili takojšen pregled. Bili smo preveč utrujeni, da bi jih čakali zunaj, pa tudi zeblo nas je, tako, da smo zaspali v avtomobilih. Nazadnje so se nas le usmilili in po površnem pregledu spustili. Na bližnji črpalki smo napolnili rezervoarje in se odpeljali v Pirot, kjer smo prespali še dve preostali uri do jutra. Jugoslavijo smo prevozili brez problemov in se zvečer srečno vrnili DOMOV.
Ocene, ocene, ocene,... so bile zadnje dni verjetno najbolj zanimiva stvar v vseh šolah. Srednješolci pa o ocenjevanju takole:
Tina, 17 let: »Učim se za ocene, ne zase«.
Mateja, 16 let: »Odvisno je od tega, kdo si. Če se učiteljem zameriš, ne prideš več iz dreka. Nisi zmeraj ocenjen po znanju, ampak tudi po videzu in vtisu. Eni uživajo, da sprašujejo takrat, ko ne znamo.
Janja, 16 let: »Testi bi morali biti v šifrah. Pa vnaprej bi ti morali povedati, kdaj boš vprašan. Čim manj ustnega, čim več pisnega ocenjevanja.«
Sara, 17 let: »Pri določenih učiteljih dobiš dobro oceno, ne da bi za tisti predmet porabil minutko učenja. Nekateri za slabo razlago zahtevajo od tebe preveč znanja.«
Samo, 17 let: »Dostikrat nisi prav ocenjen, še posebej če te ne prebavlja. Najbolje te lahko psihično diskoncentrira pred tablo, posledica pa je slaba ocena.«
Iztok, 15 let: »Nezanimiva razlaga in napačen pristop učitelja povzročata pomanjkanje motivacije in ko si vprašan slabo oceno.«
Jasmina, 16 let: »Če učitelj vzpostavi človeški odnos z dijaki, je ocena realen odraz tvojega znanja. Izjema je le v primeru, da čustiš nek strah do profesorja in ti usta ob nastopu molčijo.«
Petra, 17 let: »Dostikrat profesorji gledajo preveč na to, da določeno snov poveš z nespremenjenimi definicijami. Okoli obrnjen stavek izpade kot stavek, ki ima zanje popolnoma drug pomen, čeprav to ni res.«



12 STRAN • 2. FEBRUARJA
SKOZI ČAS IN KULTURO
JANEZ PRAPROTNIK
2. NADALJEVANJE
Spomini na Notranjsko
Nemci so šli, vrag z njimi, čeprav moram resnici na ljubo povedati, da naši hiši razen veliko strahu niso prizadejali nič hudega. Nazadnje tudi meje ni bilo več in ne Italijanov v Polhovem gradcu. Zato smo spet hodili v svojo vas vsaj k maši. Šole pa menda kljub temu nismo imeli, ker so vsi starejši bratje po vojni delali neke večerne šole, eden pa je sploh začel hoditi v šolo šele z desetim letom in sva se potem ves čas šolala skupaj. Meni se je nekako izteklo. S sedmim letom in pol sem začel prvo leto v svobodi hoditi v prvi razred. Meje ni bilo več. Le na teže dostopnih krajih v kakšni samotni gošči je tu pa tam še kdo razpletal žico in nosil glavo naprodaj. Takrat je odtrgalo nogo staremu Jernejčku iz vasi. Dolgo po tem je še živel in jaz se ga sploh spominjam samo z leseno nogo, če ne bi vedel, kdaj in kje mu jo je odtrgalo, bi menda mislil, da se je tak že rodil.
Čisto nazadnje bi bila tista meja med Notranjsko in Gorenjsko, ki je že ni bilo več skoraj usodna tudi za nas. Toda do takrat se je moralo še veliko zgoditi. Bilo je zadnje dni vojne, šole še ni bilo, moral pa je biti že verouk, ker ne vem, kako bi se sicer mularija pripravila za prvo obhajilo. To pa, dobro vem, je bilo še med vojno, zakaj zapomnil sem si ta dan ne zaradi obhajila, ampak zaradi čisto posebnih okoliščin v katerih sem bil prvič deležen tega simboličnega srečanja s Kristusom.
Lepo jutro je bilo, umito in sveže, iz stoletne pratike bi lahko razbral natančen datum. Moralo je biti tam okrog desetega maja petinštiridesetega. Otroci smo s starši vsi sveži in nedolžni, ponosni in vzneseni, praznični, v živo umiti, pristriženi in počesani, v zlikanih oblekah in opranih srajčkah z belim nageljčkom v gumbnici, držeč se matere za roke, drobili proti fari. Tam proti vasi se nas je nabralo že več. Starejši so se glasno pogovarjali; otroci, vajeni biti tiho, kadar so v besedi starejši, smo vlekli na ušesa, mislili svoje, se vdajali zdravemu svežemu majskemu jutru in skupaj z njimi hiteli proti cerkvi, velikemu dogodku naproti.
Z naše strani je bila prva hiša v vasi grad, še pred njim mogočni grajski hlevi z razsežnim, prostornim dvoriščem. To dvorišče med cesto in hlevom je bilo običajno prazno, in lepo pospravljeno. Le
kdaj pa kdaj je morda tam sameval kak zapravljivček, morda kak visoko naložen voz sena ali žitnega snopja, ki so ga prejšnji večer prepozno, že v temi, pripeljali pod streho, niso ga pa utegnili pospraviti.
Sicer so imeli grajski delovno dvorišče v notranjosti hlevov za širokimi vrati, ki so bila zmeraj zaprta. Tam ni bilo tako pospravljeno, tam so bili včasih tudi veliki kupi gnoja, slame, sena, kmečkega orodja in vozov vseh vrst, za vse namene. Toda tisto dvorišče je bilo mimoidočim skrito. Na cesto so tudi hlevi kazali le gosposko, urejeno grajsko podobo.
Tisto jutro pa je bilo vse drugače. Že od daleč smo videli, da se na tem prostranem dvorišču dogaja nekaj nenavadnega, nevsakdanjega, za zgodnje nedeljsko jutro pa na vsak način povsem nepričakovanega, prav nič prazničnega. To dolgo in široko dvorišče je bilo živo in razburjeno kot najbolj sejmarski semenj. Kot mravljišče, če zapičiš oklešček vanj. Vse je tekalo in se gnetlo. Ne glasno, toda živčno. Stalo je tam polno voz vseh mogočih vrst, namenov in velikosti, zapreženih in naloženih z vso mogočo kramo. S skrinjami, s culami in kovčki, posodo in obleko, z vrečami in zaboji - in z ljudmi. Tudi vmes med temi vozovi so se živčno motali razni ljudje, v uniformah in v civilu, mladi in stari, moški v glavnem, zakaj ženske in otroci, kolikor jih je bilo vmes, so čemeli sredi vse tiste krame v glavnem na vozeh. Zapomnil sem si počez samo to množico. Veliko voz in veliko šare in veliko ljudi. Natančno pa se mi je vtisnil v spomin en sam zapravljivček. Bil je postlan z zlato pšenično slamo, preko katere je bila pogrnjena pisana volnena odeja in na tej odeji je napol ležal, napol sedel naš kaplan. Zajeten možakar je bil in kolikor se spominjam, le črn suknjič in bel kolar okrog vratu ga je delal razpoznavnega. Morda tudi njega v tisti zmedi in v tisti gneči ne bi prepoznal, če bi ne bil njegov zapravljivček, v katerega je bil vprežen živahen rjav konj, prav na začetku prve vrste voz, ki pravzaprav ni stala več na dvorišču, ampak že vsaj na pol na cesti, tako da smo morali ljudje, ki smo šli v gruči proti cerkvi, stopiti že drug za drugega, če smo hoteli mimo. Tako smo obilnega kaplana lahko
spoznali, saj smo gotovo hoteli vedeti, kdo nam zapira pot. Še posebej pa mi je ostala v spominu njegova noga, ne morem se več spomniti, leva ali desna, vem samo, da je bila po vsej dolžini na debelo vkovana v belo svežo, še čisto nič zamazano mavčno oblogo.
Ob takšni priložnosti se je bilo seveda treba ustaviti in izdaviti svoj »Hveljen Jezus«. In dobili smo tudi takoj ustrezen odgovor: »Na veke amen!«
Ničesar več se ne spominjam. Ni izključeno, da se je mama ali soseda, ki je bila tudi zraven s svojimi kandidati za prvo obhajilo, z njim kaj več pogovarjala. V spominu še danes nosim le podobo kaplana Smoliča z nogo v gipsu, ki se je na tisti slami s težavo nekoliko dvignil in s trdim, prepričljivim, nekoliko patetičnim glasom dejal: »Za birmo vas bom spet učil.«
Nič nisem vedel, koliko zgodovine, bele in rdeče, partizanske in domobranske, ruske in angleške, vatikanske in kremeljske, zlasti pa slovenske je tičalo v tem stavku. Zapomnil sem si ga natančno do danes. Nikoli pa nisem resno raziskoval, od kot tista noga v svežem mavcu. Nekateri so govorili, da jo je zlomil šele prejšnjo noč na neki za duhovnika nečedni, nečastni in nespodobni akciji. Vedeli smo, da je bil domobranski duhovnik, da je med mašo in obhajilom pod posvečeno duhovniško obleko pogosto nosil kar domobransko uniformo z nožem in pištolo vred. Vedeli smo tudi, da s starim župnikom Štrukljem nista bila ravno prijatelja, vendar to ne pove dosti. Župnik in kaplan se še marsikje ne moreta.
Poslovili smo se torej in odhiteli v cerkev, kjer mi je sivi ostareli duhovnik ob koncu nič kaj zbrano opravljene maše z uvelo roko, ki se je vidno tresla, položil na jezik prvo hostijo v življenju. Ko smo se debelo uro kasneje vračali proti domu, je bilo dvorišče pred grajskimi hlevi prazno. Nobenega človeka, nobenega voza, nobenega konja ni bilo več tam. Le grajski hlapec je z lopato in brezovo metlo pobiral še tople kupčke rezko dišečih konjskih fig in jih odvažal skoz široka vrata na notranje grajsko dvorišče.
Staremu župniku so tekla zadnja leta. V vas je prišel nov kaplan. Bil je mlad in lep in imel je čudovite pridige. Belokranjec. Baje je prišel k nam naravnost iz partizanov. S tem smo se otroci veselo pripravljali na birmo. Kaplan Smolič pa se kljub obljubi ni več vrnil. Mnogo let kasneje smo zvedeli, da je menda umrl. Na Koroškem, kamor je bil’v tistem umitem majskem jutru petinštiridesetega leta obrnjen njegov zapravljivček.
Tako je tisto prvo obhajilo ostalo v senci bega z Notranjske preko Gorenjske na Koroško.
(se nadaljuje)
0 »POSLAVLJANJIH« BORISA KRALJA
V teh štirih stihih je zajeto morda temeljno razpoloženje pesniške zbirke Borisa Kralja POSLAVLJANJA, katero so pr-
Le malo nam je dobrega uspelo. Mogoče vnuki kdaj zvedo, da nekaj je ljudi živelo, ki jim bilo je vsaj hudo.
KROKAR
Zakaj že poješ črna ptica nad gozdom, hišo, nad Polano, si ti znanilka, si glasnica, da vse, kar je, zbeži v neznano?
Je žalostni tvoj let nad mano predhodnik mraza in noči, svarilo, vse kar zeleni, z jesenjo, zimo bo končano?
Počakaj malo, črni ptič, ne poj še grozne pesmi svoje, še vedno to življenje moje bolj polno je kot prazen nič.
Boris Kralj, pesniška zbirka Poslavljanja, iz dana pri založbi Planprint
vič predstavili javnosti 25. januarja zvečer v gostilni SLAMAR v Novi vasi na Blokah.
Borisa Kralja - igralca poznamo. Borisa Kralja - lovca in občudovalca vsega lepega tudi. V tehnično ponesrečenem predlanskem koledarju smo ga spoznali kot razmišljujočega javor-niškega samotarja, malce čudaškega, malce romantičnega, še najbolj podobnega kakšnemu staremu traperju s kanadskega
jt, L-iit
severa, ki se je, naveličan potikanja po svetu, razočaran nad ljudmi in njihovo civilizacijsko navlako, zavlekel stran od vsega in si med kragulji in sovami, med polhi in jazbeci, med lisicami in grizliji, med vsem, kar je živo, pa ni omadeževano z noro človeško pametjo - poiskal novih prijateljev. Takih, ki ne razočarajo. Tisti koledar je pravi učbenik pametnega in prisrč-nega odnosa do narave in tudi
do ljudi. Škoda, da je ostal samo koledar.
Vendar pravega Borisa srečujemo šele v tej knjigi pesmi. Ne kaže se nam niti kot lovec, niti kot igralec, odkriva se nam kot človek. V glavnem kot nesrečen človek, razočaran in jezen človek, ki ga ni obšla nobena sodobna ljudska stiska, ki mu ni tuj ne občutek zapuščenosti in zavrženosti ne kriza osamljenosti, odrinjenosti in odvečnosti. Do zdaj smo poznali Kralja - medveda, robatega in kosmatega, ta knjiga nam odkriva, kako zna biti ta medved ranljiv in krhek.
Boris Kralj je prezgodaj, še pri polnih močeh, neusmiljeno de-jel, da mu zmanjkuje časa. Na-
tančno je dojel, da bi moral raz-gristi ta grenki svet, ga vsega prežvečiti in izbljuvati - kot sova - ter iz teh izbljuvkov zgnesti nekaj novega. Ne lepšega, ker lepote ima ta Zemlja v izobilju, pač pa boljšega, bolj užitnega, manj strupenega. Čisto drugačen svet. Toda Kralj ve, da mu zmanjkuje časa in je to tu in tam tako prekleto nestrpen in grenak. Naj mi ne zameri: včasih ga vendar obide tudi že starčevska blagost in zmirje-nost, vdanost, neko modro vse-razumevanje, odpoved; profesorji bi rekli resignacija. Navsezadnje je to poleg mravljičje de-
lavnosti, ki človeku osmišlja in
podaljšuje življenje, najbrž edini način, da človek ne mine s tega sveta jezen, zagrenjen in do konca nepotešen.
Kraljeva poezija gotovo ni vrhunska poezija. Uglajen pesnik in kak tečen profesor bi našla v njej polno spotik in očitkov. Zlasti formalnih. Vendar poezije ne merimo z vatli. Povedal je vendar v teh verzih toliko resnic in toliko spoznanj! V njih je toliko grenčine in poštenosti, toliko čiste otroške odkritosrčnosti in toliko ljubezni: moške, očetovske in človeške, da bi človek ob nekaterih verzih - ne jokal - tulil.
Ko boste zbirko prebrali, boste boljši ljudje. Globlji. Bogatejši. To pa je, če že mora vsaka
stvar na tem svetu imeti svoj namen, namen poezije.
Zbirka je tudi za izbrušeno oko - nenavando lepa. Triinštirideset Kraljevih pesniških tekstov spremlja namreč prav tolikšno število žlahtnih ilustracij, ki imenitno dopolnjujejo, razlagajo in poglabljajo pesnikovo misel. Vsaka podoba zase je samostojna dragocena drobna umetnina, vse skupaj pa sestavljajo zaključen slogovno enoten slikarski ciklus, ki zbirko, razdeljeno sicer na različne vsebinsko tematske sklope, povezuje v lepo ubrano celoto.
Tako bi zbirko upravičeno poimenovali pesniško-slikarski tandem, katerega likovni del je prispeval akademski slikar Božidar Strman-Mišo. Tudi zunanja oprema, ki zgovorno ponazarja naslov knjige, je njegovo delo.
S takšno umetniško udeležbo si je ilustrator zaslužil soavtorstvo in bi po tej logiki njegovo ime pravzaprav sodilo k pesnikovemu na naslovno stran.
Uredniško delo in prijazno spremno besedo zbirki na pot je prispeval Tone Pavček.
Knjigo je v 700 izvodih založila in natisnila založba PLANPRINT iz Ljubljane. Natisnili so jo z vsem spoštovanjem do pesnika in do slikarja in jim je lahko v ponos.
Janez Praprotnik
PREVEDEL IN PRIPRAVIL: MATJAŽ MIŠIČ	PODLISTEK-2. NADALJEVANJE
Irene Winner SLOVENSKA VAS - ŽER0VN1CA (1971)
59 hiš, kolikor jih šteje Žerovnica, je nameščenih na obeh straneh prašne ceste tako, da se skoraj dotikajo druga druge. Hiše so pravokotne, s tem da je krajši del obrnjen proti cesti. Edini vhod je dostopen s poti, ki leži vzdolž hiše. Na vsakem koncu vasi se ta vzorec razbije in nekaj revnejših hiš stoji raztresenih izven linije. Ko zavijemo z glavne ceste vzdolž Žerovniščice, naletimo na med seboj široko odmaknjene hiše mlinarjev, katerih žage so nekdaj predstavljale vaško industirjo.
Slovenski zgodovinar Grafenauer je razdelil slovenske vasi v dva glavna tipa. Pravi, da je najstarejša oblika vasi, ko so bile hiše nepravilno raztresene in je bila zemlja razdeljena v grude, povezana z načinom obdelave z ralom oziroma motiko. V času glavnega naseljevanja Slovenije, od 9. do 12. stoletja, ko je bil uveden plug, pa je prejšnji tip izpodrinila t.i. dolga vas s pravilnejšo poljsko razdelitvijo. Eden izmed tipov te dolge vasi je obcestna vas, kamor spada tudi Žerovnica. Domnevajo, da je poljska razdelitev Žerovnice zelo stara. Starejše družine mislijo, da so njihovi predniki stoletja imeli v lasti iste kose zemlje. Zemljevid iz leta 1887, ki je kopija nekega
Vas in njeno okolje
zgodnejšega dokumenta, nam pokaže zelo podobno razdelitev, kot jo srečamo danes. Še več, v najzgodnejših cerkvenih zapisih iz poznega 18. stoletja je zabeleženih 59 domačij, kolikor jih naštejemo še danes. Prav tako se do danes ni spremenil obseg zemlje, ki jo ima v lasti Žerovnica. Vas se nahaja v enem najbolj tipičnih slovenskih področij, kjer je svet razdeljen v proge. To je večje področje trikotne oblike, sredi katerega leži Cerkniško polje. Proge so ozke, nedeljive in sestavljajo jasno vidne komplekse, v katerem ima vsaka pomembnejša družina po eno progo.
Hiše v vasi so kamnite, ometane z malto, pred vsako stoji lesena klop, nekatere pa imajo tudi ograjene gredice, v katerih rastejo rože in zelenjava. Čeprav so hiše oštevilčene, vaščani še vedno uporabljajo stara hišna imena, ki jih najdemo v cerkvenih zapisih.
Vsake hiše se držijo še: svinjak, hlev za živino in shrambe. Blizu je tudi gnojišče in svinjska kuhinja, kjer v posebnem kotlu kuhajo hrano za prašiče. Skedenj je ločen od hišnega kompleksa z nasadom sadnega drevja (jabolk, sliv in hrušk). Ob pomladanskih popoldnevih starejši vaščani sedijo na klopeh pred hišami, otroci se igrajo ob cesti in potoku, ostali pa delajo na polju. Takrat je vas tiha in prazna.
Klimatski ekstremi na tem področju niso redkost. Močni pomladanski nalivi lahko povzročijo pecejšnjo škodo pridelku in gozdovom. Hladna, deževna poletja pa kaj lahko prekine sušno obdobje s soparnim vremenom.
Pitno vodo so vaščani napeljali iz Grahovega in so se za ta projekt odločali petdeset let. Pred nekaj leti so ugotovili, da je Žerovniščica onesnažena in takrat so vaščani sklenili, da zgradijo vodovod s samoprispevkom. Elektriko pa je vas dobila malo pred drugo vojno.
Najbližja pošta je v Grahovem, kjer imajo en telefon. Zaradi svoje pozicije med večjimi kraji šetvilni avtobusi peljejo skozi vas proti Rakeku, Ljubljani, Starem trgu in drugim centrom. Pred drugo svetovno vojno Žerovnica ni imela avtobusne zveze z ostalimi kraji.
Cesta med Cerknico in Grahovim je bila asfaltirana po vojni, med Grahovim in Žerovnico pa je še vedno makadamska. Do leta 1910 je iz Žerovnice do Lipsenja vodila le steza, katero je kasneje zamenjala
cesta. Danes so se vozovom na vaški cesti pridružila kolesa, motorji in mopedi, avtomobili pa so prava redkost. Do leta 1965 ga je imel le najbogatejši mlinar, v zadnjih letih pa se je pojavil še eden.
Veliko je razlogov za upad števila prebivalcev med leti 1890 in 1914. V 19. stoletju je bila tipična slovenska družina velika. Z naraščajočim pomanjkanjem zemlje in gospodarsko krizo ob koncu stoletja je emigracija sunkovito narastla in dosegla višek prav med leti 1890 in 1914. Večina izseljencev je odšla v ZDA, kjer so delali v rudnikih ali pomagali pri gradnji železnice. Drugi so si našli zaposlitev v Nemčiji oziroma Avstriji. Po letu 1918 je Amerika omejila število priseljencev. Postopna industrializacija je nudila delo preobljudenemu podeželju, čeprav so se nekateri Slovenci še vedno izseljevali v Južno Ameriko ter osrednjo in zahodno Evropo. Porast prebivalstva po prvi vojni je zaustavila gospodarska kriza. Po drugi vojni se je izboljšala kontrola rojstev, selitve v mesta pa so povzročile upad podeželskega prebivalstva, navkljub boljši medicinski oskrbi in zmanjšanju umrljivosti otrok.
Tabela prebivalstva leto	v Žerovnici po moški	spolu: 1866-1961 ženske	število hiš
1866	158	165	57
1880	170	174	58
1890	180	181	58
1900	169	163	59
1910	162	165	59
1931	172	182	58
1948	136	153	58
1953	125	150	56
1961	124	140	57
Od leta 1890 vidimo upad tako moškega kot ženskega dela prebivalstva, s to razliko, da se je razmerje med obema kasneje obrnilo v korist ženskega, kar gre pripisati zaposlovanju v industriji in izgubam v obeh vojnah. Ker pa se v zadnjih letih tudi mnoga dekleta odločajo za šolanje, ostaja vprašanje, če bo razmerje ostalo nespremenjeno.	(Se nadaljuje)
OBVESTILA
2. FEBRUARJA • STRAN 1$
NOCINDANV.
tero želimo pomagati vsem nezaposlenim. Informacije so še nepopolne, zato bomo vašega sodelovanja zelo veseli. Nove informacije pričakujemo na telefonsko številko (061) 741-414, vsak dan, razen sobote in nedelje od 8. do 10. ure. Lahko pa nam jih pošljete na naslov uredništva: NOTRANJSKI ČASOPIS, Logatec, p. p. 28.
Bojana Pivk
Zaradi nespremenjenega urnika VERSKIH OBREDOV smo se odločili, da bomo v naši rubriki »Noč in dan v CERKNICI, IDRIJI, ILIRSKI BISTRICI, LOGATCU, POSTOJNI in na VRHNIKI« razpored objavljali vsak prvi teden v mesecu. O vseh morebitnih spremembah boste pravočasno obveščeni.
Pred vami pa je nova rubrika z naslovom BORZA DELA, s ka-
CERKNICI
ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA	Redno dežurstvo ob koncu
NZD - SPLOŠNA AMBU- tedna je od 18. ure do pone-LANTA	deljka do 6.30. Tel.: 791-013.
dela vsak dan do 20. ure.
SREDA
Trnje od 12.20 do 13.15 Klenik od 13.20 do 14.10 Volče od 14.40 do 15.10 Čepno od 15.20 do 15.50 Neverke od 16.00 do 17.00 Kal od 17.10 do 18.10
ČETRTEK
M. Pristava od 13.05 do 14.05 Nadanje selo od 14.15 do 15.15 Dolane od 15.30 do 16.20
Narin od 16.30 do 17.30 V. Pristava od 17.40 do 18.20
PETEK
Suhorje od 13.20 do 14.20 Buje od 14.30 do 15.20 Ribnica od 15.30 do 15.45 Nova Sušica od 15.50 do 16.20 Stara Sušica od 16.25 do 16.55 Dolnja Košana od 17.00 do 18.00 Gornja Košana od 18.10 do 19.10
POČITNIŠKI PROGRAM
IDRIJI
VESELE POČITNICE V LOGAŠKI KNJIŽNICI
PONEDELJEK, 4. februarja ob 10" PRAVLJICA S KIPARSKO DELAVNICO V GLINI - razstava izdelkov, ki jih bodo otroci naredili.
TOREK, 5. februarja ob 10h PIŠEMO PISMO NAŠEMU NAJLJUBŠEMU PISATELJU (PESNIKU, ILUSTRATORJU).
SREDA, 6. februarja ob 10h KAKŠEN BI BIL LOGATEC, ČE BI OBLAST PREVZELI OSNOVNOŠOLCI??!
ČETRTEK, 7. februarja ob 10» PUST, PUST KRIVIH UST - IZDELUJEMO MASKE SODE-
LUJE GOSTJA IZ SLOVENSKEGA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA (s seboj prinesite: dobre škarje, krpice iz blaga in-pliša). To bo pa res en hec!
PETEK, 8. februarja ob 10h TUDI MISMO LAHKO PESNIKI ali TUDI OTON ŽUPANČIČ JE BIL NEKOČ OTROK (pesniška delavnica, rimanje, kako brati pesmi za zabavo in v veselje)
VSTOPNINA: dobra volja in radovednost.
Če bo dovolj snega (držimo pesmi!) bi en dan izdelovali snežene kipe.
NZD - ZDRAVSTVO IDRIJA Dežurstvo v splošni ambulanti, tel. 71-912
- dežurni zdravnik: 1. 2. 91, dr. Ana-Marija Novak Knap, 2. in 3. 2. 91, dr. Djordje Fenjeveši,
4. 2. 91, dr. Janez Podobnik, 5. 2. 91, dr. Silvij Štraus, 6. 2. 91, dr. Milan Vončina, 7. 2. 91, dr. Ana-Marija Novak Knap, 8. 2. 91, dr. Uroš Cergol, 9. in 10. 2. 91, dr. Nada Likar.
VETERINARSKA AMBULANTA, tel. 791-384 Opravlja redno veterinarsko službo vsak dan od 7. ure do
8.30. V času od 2. 2. 1991 do 9. 2. sta dežurna veterinarja:	V.
USENIK, tel. 798-022 in veterinar CELI J AN 791-069.
VETERINARSKA AMBULANTA, tel. 71-303 2. 2. 91, dr. Bogo Fatur, tel. 76-026.
Od 3. 2. do 5. 2. 91, vet. Matjaž
Verdnik, tel. 71-669.
Od 6. 2. do 7. 2. 91, mag. Stane Vončina, tel. 72-715.
Od 8. 2. do 10. 2. 91, mag. Milan Božič, tel. 75-302.
CERKNICA
8. 2. 1991 bo bo 18. uri ob v Brestovem salonu prireditev v počastitev kulturnega praznika.
Po uradnem govoru Janeza
rraprotnika, bodo podelili nagrado iz sklada Jožeta Udoviča, nadaljevali bodo z otvoritvijo razstave akademske slikarke Slavke Čufar-Sark. Kulturni program bo izvajal Logaški oktet.
Tone Partljič: Kekec je pač Kekec
Kje in kdaj: sobota, 2. 2. ob 16. uri v Športni dvorani
FILMSKO GLEDALIŠČE
2.	2. 91 KRATKO SREČANJE, ob 20. uri. Ameriški hard porno, ob 18. uri DOVOLJENJE ZA UBIJANJE. Ameriški akcijski.
3.	2. DOVOLJENJE ZA UBIJANJE, ob 19. uri. Ameriški akcijski.
5.	2. NITI VIDIM NITI SLIŠIM, Ob 19. uri. Ameriška komedija.
6.	2. NITI VIDIM NITI SLIŠIM, Ob 19. uri. Ameriška komedija.
8.	2. MUHA II, Ob 19. uri. Ameriška grozljivka.
9.	2. MUHA II, Ob 19. uri. Ameriška grozljivka.
MATIČNA KNJIŽNICA LOGATEC
Odprta od ponedeljka do četr-teka od 9. do 12. in od 15. do 19.
BORZA DELA
ŠTEVILO NEZAPOSELNIH: 191
RAZPIS PROSTIH DEL IN NALOG:
KMETIJSKA ZADRUGA LOGATEC, Tovarniška cesta, potrebuje EKONOMSKEGA TEHNIKA ZA RAČUNOVODSTVO. Dan razpisa: 26. 1. 1991 Rok prijave: 8 dni.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC, Tržaška cesta, išče EKONOMSKEGA TEHNIKA (gimnazijski maturant).
ure. Ob petkih od 15. do 19. ure. ROVTE
Vsako nedeljo od 8. do 10. ure. HOTEDRŠICA
Vsak četrtek od 17. do 18. ure.
KLI LOGATEC, Tovarniška cesta razpisuje prosto delovno mesto VODJA FINANČNE OPE-RATIVE (dipl. ekonomista)
Dan razpisa: 21. 1. 91 Rok prijave: 15 dni
ČRNI VRH
OŠ »JANKA PREMRLA VOJKA« ČRNI VRH, razpisuje prosto delovno mesto za UČITELJA RAZREDNEGA POUKA. Dan razpisa: 17. 1. 91 Rok prijave: 30 dni.
NA VRHNIKI
MESTNI MUZEJ IDRIJA obvešča, da bodo Muzejski večeri tokrat izjemoma v sredo, 6. 2. 1991 ob 18. uri v Osnovni šoli Jožeta Mihevca v Idriji.
NZD TOZD ZDRAVSTVO VRHNIKA
Nega bolnikov na domu vsak
141.
V izjemnih primerih lahko kličete PM Vrhnika, tel. 751-
Miran Jarc - Škocjan iz Domžal - 70,00 din odrasli		KNJIŽNICE		dan, dežurni zdravnik tel. 751-	122.
KNJIŽNICE				DEŽURNA VETERINARSKA SLUŽBA
	MESTNA KNJIŽNICA IN Čl- KNJIŽNICA	V	SPODNJI			
KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA, tel.: 791-078
Ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 18. ure.
Sreda od 7. do 15. ure.
V knjižnici lahko kupite naslednje knjige:
PRAPROTNIK, Janez: 1689 Bloke 1989
DEŽELA BO CERKNIŠKEM JEZERU
ČEPLAK, Ralf: Občina Cerknica (Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje)
GUČEK, Svetozar: Slovenija, Zibelka smučanja v srednji Evropi
ENOTA STARI TRG
Ponedeljek od 14. do 18. ure. Sreda od 13. do 15. ure.
ENOTA NOVA VAS
Četrtek od 14. do 16. ure.
ENOTA ŽILCE Nedelja od 9. do 11. ure.
TALNICA V IDRIJI
Izposoja knjig in video kaset ponedeljek, sreda in petek od 11. do 19. ure, v torek in četrtek od 7. do 14. ure, v soboto in dan pred praznikom od 7. do 12. ure.
BORZA DELA
ŠTEVILO NEZAPOSLENIH: 279
RAZPIS PROSTIH DEL IN NALOG:
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA potrebuje BOLNI-
IDRIJI
Odprta v ponedeljek, torek in sredo od 11. do 19. ure. KNJIŽNICA V CERKNEM Odprta je vsak dan, rezen ponedeljka in sobote od 11. do 19. ure.
Dan razpisa: 29. 1. 1991 Rok prijave: 8 dni.
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA išče samostojnega komercialista (pravnika).
Dan razpisa: 26. 1. 91
Uradne ure od 7.00 do 8.30
Od 8.30 do 15. ure kličite na tel. 218-789 ali 218-911, od 15. do 7. ure naslednjega dne skrbi za naročila dežurnemu veterinarju Varnost Ljubljana, tel. 268-543.
na tel. 752-765.
2.-3. 2. dipl. vet. Andrej Brus, Hotedršica n. h., tel. 796-100, UKV 44.
4.-9. 2. dipl. vet. Ivan Kobal, Titova 7, Logatec, tel. 741-234 UKV 35.
	
ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA	ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA
1. 2. 1991 bo v CANKARJEVEM DOMU ob 19.30 koncert PIHALNEGA ORKESTRA CER-
POČITNIŠKI PROGRAM
KNICA, gost večera bo MARJAN KRALJ.
VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA pripravlja od 4. 2. 1991 do 9. 2. 1991 za otroke stare od treh do šestih let OTROŠKI PROGRAM, v cen-
u«iiiuii vrtcu, Tržaška 2 a. Med drugim se lahko udeležite tudi glasbene, likovne, plesne in lutkovne delavnice. Vse to se bo dogajalo vsak dan od 8.30 do 13.
NZD - ZDRAVSTVO POSTOJNA
Dežurni zdravnik je na voljo vsak dan od 20. do 7. ure zjutraj naslednjega dne.
Ob sobotah se začne dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedeljka do 7. ure. Informacije o dežurnem zdravniku dobite na tel. št. (067) 22-401.
NZD - ZDRAVSTVO LOGATEC, tel. 741-217 2. - 4. 2. dr. Zoran Vodopivec, tel. 741-173
4.	- 5. 2. dr. Katarina Turk, tel. 741-494
5.	- 6. 2. dr. Jasna Čuk, tel. 741-217
6.	- 7. 2. dr. Blagica Džaič, tel. 741-327
7.	- 8. 2. dr. Jože Skvarča, tel. 741-235
8.	- 9. 2. dr. Zoran Vodopivec, tel. 741-173
Stalna pripravljenost traja med tednom od 20. ure do 6.30 naslednjega dne. V soboto od 14.30 do ponedeljka do 6.30. V primeru sprememb pokličite postajo milice, tel. 741-202.
CANKARJEVA KNJIŽNICA NA VRHNIKI
Od ponedeljka do petka od-
prta od 9. do 19. ure.
V soboto odprta od 8. do 12. ure.
ILIRSKI BISTRICI
VETERINARSKA AMBULANTA, tel. 22-171.
Opravlja redno veterinarsko službo vsak dan od 7. do 14. ure.
V času od 4. 2. do 11. 2. je dežurni veterinar JANEZ MULEC, Postojna, Log 26, tel. (067) 22-240.
DEŽURNA VETERINARSKA SLUŽBA
ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA
Dežurstvo veterinarskega zavoda, tel. 751-260
2. - 3. 2. dipl. vet. Andrej Brus, Hotedršica n. h., tel. 769-
100, UKV 44
4. - 9. 2. dipl. vet. Ivan Kobal, Titova 7, Logatec, tel. 741-234, UKV 35.
KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA
POSTOJNA
- Izposoja knjige vsak dan, razen sobote, od 7.30 do 18.30.
Čitalnica je odprta vsak dan, razen sobote, od 11. do 17. ure.
PODRUŽNICA PIVKA Ponedeljek, sreda, petek od 11.30 do 19. ure.
Torek, četrtek od 7.do 15. ure. PODRUŽNICA PRESTRANEK Ob ponedeljkih od 15. do 17. ure.
NZD - ZDRAVSTVO ILIRSKA BISTRICA
Dežurni zdravnik je na voljo vsak dan od 20. do 6.30 nasled-
njega dne. od nedeljah in praznikih traja dežurstvo od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne. Dežurnega zdravnika pokličite po telefonu (067) 81-475.
PONEDELJEK Grobišče od 12.50 do 13.50 Matenja vas od 14.10 do 15.10 Koče od 15.20 do 16.20 Slavina od 16.40 do 17.40 Selce od 17.50 do 18.50
TOREK
Zagorje od 12.50 do 14.20 Drkovče od 14.30 do 15.10 Parje od 15.20 do 15.50 Jurišče od 16.05 do 16.40 Palčje od 16.50 do 17.50
GOSTOVANJE GLEDALIŠKE SKUPINE VRH sv. TREH KRALJEV V VELIKI DVORANI NARODNEGA DOMA V DOL. LOGATCU
IDEALNA DRUŽINA, komedija
NARODNI DOM, sobota 2. 2. 1991 ob 20. uri
Vstopnice: uro pred predstavo na blagajni narodnega doma
PRED PREŠERNOVIM PRAZNIKOM
NEDELJA, 3. februarja ob 19. uri
DVORANA NARODNEGA DOMA V GOR. LOGATCU KONCERT VOKALNE SKUPINE POMLADNI ODMEV Sodelujejo igralci gledališke skupine Simon Gregorčič iz Gorenjega Logatca
HOTEDRŠICA
V KULTURNEM DOMU HOTEDRŠICA pripravljajo v spomin FRANCETA PREŠERNA v nedeljo 8. februarja ob 15.30 kulturno prireditev s sodelovanjem moškega pevskega zbora HOTEDRŠICA in recitatorjev.
dela štiriindvajset ur dnevno, na tel. št. (067) 81-010 vam bodo
povedali naslov uezumega veterinarja.
POČITNIŠKI PROGRAM
TA ORION iz POSTOJNE nudi šolo jahanja, vsak dan od 9. do
BORZA DELA
PIVKA
PERUTNINSKI	OBRAT
PIVKA, Cesta 4. maja išče SOR-
16. ure iiu ..iAŠUNI pri Ilirski Bistrici. Informacije dobite na tel. št. (067) 23-960.
TIRNICARJA v živinoreji. Dan razpisa: 28. 01. 91 Rok prijave: 8 dni.
14 STRAN • t. FEBRUARJA
OBVESTILA
Iskra antene d
podjetje anten in elektronskih naprav
!
Naročite lahko tudi posamezne komponente.
■ Ob Ob
61360 Vrhnika, Idrijska 42
telefon: n.c. (061) 751 079, 752937, 752616
telex: 32278 Antene yu
fax: (061)752037
Tovarna Iskra Antene vam poleg hitre dostave na dom nudi tudi možnost montaže individualnih satelitskih kompletov.
Oglasite se in pošljite svoje zahteve in želje, z veseljem se bomo pogovorili z vami o nakupu in montaži.
Satelitski kompleti s paraboličnimi antenami Iskra in sprejemniki ECHOSTAR za sprejem satelitskih signalov vseh satelitov na celotnem področju Jugoslavije.
Tovarna ISKRA ANTENE iz Vrhnike vam po ugodnih cenah nudi komplete za sprejem satelitskih TV in radijskih programov.
Komplet za individualni sprejem SAT programa sestavljajo:
-	parabolične antene različnih velikosti (premer 90,120,140 in 180 cm)
-	antenska elektronika - mehanični ali magnetni polrotor, mikrovalovni konverter s šumno številko od 1,1, dB dalje
-	sprejemniki vodilnih svetovnih proizvajalcev Echostar in Maspro
-	mehanizem za fiksno pritrjevanje ali obračanje parabolične antene glede na posamezne satelite ter elektroniko za izbiro satelitov

ZASTAVA AVTO
p. o. LJUBLJANA
NOVO
AVTO CENTER - SALON AVTOMOBILOV
JELOVŠKOVA 6 - VRHNIKA
NUDIMO VAM:
-	TRGOVINA OSEBNIH VOZIL
REZERVNI DELI SERVIS
-	RENT a CAR
-	KMETIJSKA MEHANIZACIJA garancijski servis različnih proizvajalcev


(od 2. februarja do 8. februarja 1991)
*¥ KOZOROG 12.12.-20.1.
Preveč nepotrpežljivi boste. Pustite tudi druge do besede!
th. VODNAR XI. 1.-19. X.
Čakajo vas pestri dnevi, vendar ne smete pretiravati!
S RIBI XO. 2.—20. 3.
Polni boste svežih idej in tudi v ljubezni vam bo šlo vse kot po maslu.
X* OVEN XI. 3.-20.4.
Bbdite previdni, da si zaradi pretirane vneme ne boste uničili priložnosti, ki se vam bodo ponudile.
BIK 21. 4.-20. S.
Premalo upoštevate druge in vedno hočete biti najmočnejši.
** DVOJČEK 21. 3-21. O.
Navdajal vas bo optimizem in zaupali boste sami sebi.
-€ RAK 22. 6.-22. 7.
V prihodnjih dneh boste raztreseni, zato vam bo marsikaj ušlo iz rok.
M LEV 13. 7.-23. 8.
V ljubezni in v službi vas čaka nekaj presenetljivega.
4? DEVICA 24.8.-23. 9.
Vzbujali boste pozornost in brez težav boste uspeli marsikaj narediti.
Vi TEHTNICA 24.9.-23.10.
Preveč boste občutljivi, zalo se boste morali umakniti nekaterim neugodnim situacijam.
9E ŠKORPIJON 24* 10—22. 11.
V dnevih, ki SO pred vami, boste uspešni, če se boste le malo potrudili.
STRELEC 23.11-21.12.
Z odločitvami raje počakajte in dobro premislite.
!f
i
«
i
:Sii
vi?
• ••
sš
s?
i
ss
ss
>¥5:
:Si:
m
Astronomske zanimivosti za dni od 4. do 10. februarja 1991
Ponedeljek, 4. februarja. Teče 35. dan v tem letu. V tem tednu se bo dan daljšal skoraj za 3 minute dnevno. Danes se bo Sonce prebudilo nad osrednjo Slovenijo ob 7.21, v drugih slovenskih krajih pa lahko za 6 minut prej ali pozneje, odvisno od lege oziroma oddaljenosti od 15. poldnevnika. Ob jasnem večeru bomo lahko opazovali Sončev zahod ob 17.11, stemnilo se bo do 17.45. Luna bo zašla ob 9.18, povrnila se bo ob 23.44.
Torek, 5. februarja. Luna, ki je vzšla še včeraj 16 minut pred polnočjo, bo ostala z nami do 9.41. Svetli dan bo trajal 9 ur in 52 minut. Sonce bo nad obzorjem od 7.20 do 17.12. Breda, 6. februarja. Sonce bo vzšlo ob 7.19, nebesni nnIHnovnik h n nrestnnilo ob 12.16. zašlo D3 Ob 17.14. Luna
je vzšla 52 minut po polnoči, pred ozvezdjem Rib bo ob 14.52 zadnji krajec, zašla bo ob 10.08.
Četrtek, 7. februarja. Daniti se bo začelo ob 6.43. Sonce bo svetilo našim krajem od 7.17 do 17.15, torej le 2 minuti manj kot 10. ur. Luna je vzšla 3 minute pred 2. uro, nad našim obzorjem bo vztrajala do 10.40.
Petek, 8. februarja. Pa poglejmo najprej podatke o Luni. Vzšla bo natanko ob 3. uri, po našem nebu bo potovla do 11.18. Sonce bo danes vzšlo ob 7.16, poslovilo se bo ob 17.17.
Sobota, 9. februarja. 10 ur in 3 minute bo trajal današnji svetli dan. Daniti se bo začelo ob 6.41. Sonce se bo pojavilo ob 7.15, za obzorje se bo skrilo ob 17.18. Luna je vzšla ob 3.56, zašla bo ob 12.03.
Nedelja, 10. februarja, 41. dan leta. Sonce bo nad obzorjem od 7.13 pa do 17.13. Luna bo vzšla ob 4.44, kot ozek zadnji srp bo zašla ob 2 minuti pred 13. uro.
"m
i
m
i
m
«
i
i
I
I
I
m
M
KAKO SE BO^f p LOTILI ZATIRANJA SCAVJA
Vremenski pregovori za prvo polovico svečana
Ako je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana. Raje vidim svečana na polju volka, kakor v srajci moža. Ljubi sveti Blaž, glej, da dežja daš.
Rotija — 6. febr. — nas v kopo snega zavija.
Odnaša rada sneg nam Doroteja, če pa ne najde ga, ga rada še nareja.
Res je, da so nekje njive še rahlo zasnežene in je tja do prvih spomladanskih opravil še kar nekaj časa, vendar kmetje že razmišljajo, kaj in kje bodo sadili in sejali. Tako kot vsako leto tudi letos ne bo kalilo samo posejano seme ampak tudi plevel, čeprav ga ne bomo sejali. Zato ne bo nič narobe, če bomo pravočasno seznanjeni, kako in s čim bomo plevel zatirali.
Poljedelci vedo, da se še posebej v zadnjih letih nekatere vrste plevela pojavlja v močno zakoreninjeni obliki, kar pomeni, da jih je težko uničiti. Eden od teh plevelov je tudi ščavje, ki ga lahko opazimo na njivah in travnikih. Pod kakšnimi pogoji uspeva in kako ga zatiramo?
Ščavje ali topolistna kislica je predvsem kmetom, ki gnojijo s hlevskim gnojem ali z gnojevko, zelo dobro znan plevel. Prav tako ga dobro poznajo tisti, ki so kdaj sejali kakšno legumi-nozo, to je deteljo ali lucerno in so s semenom metuljnice zase-
Dri planet zemlja
jali tudi seme ščavja. Seme teh rastlin si je namreč po obliki in specifični teži tako podobno, da ga je izredno težko izločiti z mehaničnimi čistilci semena.
Mehanično odstranjevanje rastlin ščavja s travnika je sicer možno, vendar zelo zamudno opravilo, ki le ob vztrajnem ponavljanju postopka vodi k uspehu.
Preventivni ukrepi so predvsem košnja pred cvetenjem, da ščavje ne semeni ter dobro skladiščenje hlevskega gnoja, kjer naj bi temperatura v deponiji dosegla 50 in več stopinj Celzija, zaradi česar bi bila kaljivost semena ščavja uničena. Kadar imamo gnojevko, bo seme ostalo vitalno, če je prišlo preko prebavnega trakta živali v gnojevko. Seme je prevlečeno z debelo kutikulo, ki varuje notranjost-vitalne dele pred zunanjimi vplivi. Izredna prilagodljivost tega plevela na ekstremne razmere je drugi vzrok, da ga je tako težko izkoreniniti. Če dovolimo rastlini, da formira socvetje, bo seme prisilno dozorelo, tudi če ga bomo kemično tretirali, saj celo odkošena rastlina še kopiči asimilate v se-
Mali oglasi
menu. Reprodukcijska sposobnost je torej zelo velika.
Kemično zatiranje ščavja je mogoče skozi vse leto, po izkušnjah pa je najbolj učinkovito spomladi ali jeseni. Lani se je pri nas prvič v prodaji pojavil nov herbicid iz skupine sulfonil urea s trgovskim imenom Har-mony. Deluje na številne široko-listne plevele, med drugim tudi na ščavje.
Rastlina ga sprejema pretežno preko listov, delno pa tudi preko korenin. Sprejem preko korenin je skoraj zanemarljiv, ker se aktivna snov izredno hitro razkroji do tolike mere, da je v talni raztopini prisotna v zelo majhni koncentraciji. Ugodne toksikološke lastnosti in njihovo nemoteče obnašanje v okolju so prednosti teh herbicidov. Harmony je popolnoma selektiven na oz-kolistne plevele in tudi precej toleranten na metuljnice, kar pomeni, da ga smemo uporabljati v travno-deteljni združbi, kjer je postalo ščavje takšen problem, da je potrebna kemična intervencija.
Jeseni ga je mogoče uporabljati za zatiranje ščavja, ki se nahaja v fenofazi rozete, vsekakor pred cvetenjem in dokler so
ugodni pogoji za rast trave in ščavja, torej dokler ni premočnih slan. Dobro je, če 30 g pripravka dodamo močilo kot je npr. Sandovit, Radovit ali Cito-wett v koncentraciji 0,2 % ali 2 dl na lOOl vode. Poraba vode na ha naj bi bila 4001.
Za simptome poškodb je potrebno počakati vsaj dva do tri tedne. Rastline se močneje obarvajo z antocianom in pordečijo. Prehodno pordečitev lahko pričakujemo tudi pri deteljah, ki imajo v tem času v koreninah tolikšne zaloge hranilnih snovi. Poleg tega je tudi pripravek nanje selektiven in pričakujemo lahko, da so te poškodbe res samo prehodne narave. To so potrdili tudi številni poskusi, ki so bili narejeni s tem pripravkom doma in v tujini.
Ta način kemičnega zatiranja ščavja je, (če ... pripravki) cenovno in ekološko ugoden, v (če primerjamo doseganje istega cilja z raznimi drugimi pripravki) poleg tega je edini možni način kemične intervencije proti ščavju, ki je tudi v jesenskem času zadovoljiv. Hkrati pa je tukaj še dodaten dejavnik: izguba pridelka je po zadnji košnji veliko manjša kot bi bila spomladi. Tudi varnostna doba v večini primerov ne predstavlja takšnih omejitev kot spomladi ob hitri rasti travne ruše. Nikdar in nikoli pa ne smemo pozabiti predpisane varnostne dobe: ta namreč traja najmanj 14 dni.
Ivanka Polanec
RADIO CERKNO
V času negotovosti, uničevanja in strahu je Veliko delo spoznanje celovitosti. Celote nas posameznikov, človeštva ter vsega planeta. Verjetno je najbolj vznemirljiv simbol rojstva te vizije celote fotografija Zemlje iz vesolja. Videti Zemljo kot celoto je točka preobrata v spoznanje, da naš svet ni zgolj pasiven geološki objekt, kjer se stvari dogajajo na slepo, slučajno. Planet Zemlja aktivno sodeluje v ustvarjanju lastne zgodovine živega bitja. Podobno kot človeško telo, deluje kot celota, ki ustvarja in ohranja optimalne pogoje za življenje. Celoten spekter življenja na Zemlji, od virusov do modrih kitov, od alg do listavcev, zrak, oceani in zemlja so del velikega sistema, ki je zmožen nadzirati temperaturo in zgradbo zraka, morja in zemlje, da je preživetje možno. Britanski kemik J. Lovelock, ki je prišel do tega spoznanja ga je imenoval Gala po grški boginji, .materi Zemlji' Gei. V tem kontekstu Gaia označuje celoten bi-osistem - vse rastline, živali ter atmosfero, oceane in zemljo.
Ime tega živega planeta Gaia ni sinonim za biosfero. Kot tisti del Zemlje, kjer sicer bivajo živi organizmi. Še manj je Gaia isto kot biotop. Oba pojma sta samo del, ne celota Gaie. Tako kot je hišica del polža, so skale, zrak in oceani del Gaie. Gaia je kontu-niteta iz preteklosti, ko so nastala živa bitja in se širi v prihodnost dokler bo obstajalo življenje.
Pri ohranjanju optimalnih pogojev za življenje Gaia manifestira značilnosti, ki so skupne vsem živim sistemom: homeostazo. Besedo grškega izvora, ki Pomeni .ohranjati enako' je prvi Uporabil francoski fiziolog Claude Bernard v 19. stoletju: »Vsi Vdalni mehanizmi, različni kot s°, imajo en sam cilj - ohranjaje konstantnih pogojev življe-
Primer homeostaze v človeškem telesu je ohranjanje temperature pri približno 38°C. To je optimalna temperatura za večino telesnih metaboličnih procesov. Četudi se zunanja temperatura spreminja za nekaj deset stopinj, naša notranja temperatura redko varira za stopinjo ali dve: telo se hladi z znojenjem in segreva s fizično aktivnostjo. Drugi primeri homeostaze so: reguliranje belih krvnih teles, kontrola kislosti, količina soli ter občutljivo kemično ravnotežje krvi itd. Našteti in številni drugi homeostatični procesi skupaj omogočajo optimalno notranje okolje za nadaljevanje in ohranjanje življenja. Toda takšni procesi niso samo znotraj človeškega telesa in vseh ostalih živih sistemov, temveč tudi znotraj Gaie same.
Gaia ohranja planetarno homeostazo na različne načine; z nadziranjem in modificira-njem mnogih ključnih komponent v atmosferi, oceanih in na zemlji. Podatki, ki jih navaja Lovelock, so zelo zanimivi. Tukaj navajamo samo nekatere od njih.
a)	Stabilnost temperature zemljine površine. Čeprav najdemo življenje v temperaturnem razponu med - 5 in 105 stopinjami Celzija je optimalni obseg med 15° in 35°C. Povprečna temperatura večine zemeljske površine je ostajala v tem razponu milijone let, kljub drastičnim spremembam v atmosferski sestavi in povečanemu delovanju sonca. Če bi v Zemljski zgodovini temperatura prekoračila te meje, bi bilo življenje, kakršnega poznamo, uničeno. Podobno je z delovanjem našega telesa, ki ohranja optimalno notranjo temperaturo kljub velikim variacijam v zunanji temperaturi.
b)	Reguliranje količine soli v oceanih. Oceani vsebujejo okrog 3,4% soli. Geološke razi-
skave kažejo, da je ta količina ostajala konstantna kljub dejstvu, da so reke nenehno prinašale nove količine. Če bi se koncentracija soli dvignila do 4%, bi bilo življenje v morju drugačno od tistega, ki ga poznamo iz fosilnih ostankov. Če bi se koncentracija dvignila preko 6% le za nekaj minut, bi bilo življenja v oceanih takoj konec. Pri tej stopnji slanosti se začnejo razkrajati stene celic - celice bi dobesedno razpadle. Oceani bi postali kot Mrtvo morje - neznosno okolje za življenje.
c)	Stalna koncentracija kisika v atmosferi. Optimalno ravnotežje je 21 % koncentracija kisika. Nekaj procentov manj in večje živali ter leteče žuželke ne bi imele dovolj energije za preživetje. Nekaj procentov več in gorela bi tudi najbolj vlažna vegetacija. Gozdni požar, ki bi ga povzročila strela, bi gorel silovito in neomejeno, verjetno vsa vegetacija v njegovem dosegu.
d)	Prisotnost majhne količine amoniaka v atmosferi. Količina dovolj velika, da nevtralizira močno žvepleno in dušikovo kislino, ki je produkt naravne kombinacije žveplenih in dušikovih delov s kisikom (nevihta z grmenjem ustvari na tone dušikove kisline). Rezultat tega je, da dež in zemlja ostajata na nivoju kislosti, optimalne za življenje.
e)	Ozonska plast. Je ščit, ki brani življenje na površini pred ultravijoličnimi sevanji, ki poškodujejo molekule, bistvene za življenje, posebno DNA molekule, ki so v vsaki živi celici. Brez njega bi bilo življenje na zemlji hitro pokončano.
Vizija Gaie ponuja način, s katerim lahko zavest človeštva stopi v resonanco s planetarno celoto. Omogoča dinamično interakcijo med človeštvom in drugimi domenami narave v objemu bitja, ki je planet, ki je Gaia.	Samo Škrbec
Prodam Vugo koral 55, star 1 leto. Prevoženih 4600 kilometrov. Informacije na tel.: (065) 77-031.
Prodam cca 2.000 m2 veliko parcelo (lahko tudi več manjših), z možnostjo gradnje, v bližini Gorenjega Logatca. Informacije: Rupnik, Pavšičeva 28, 61370 Logatec.
Radio Cerkno, oddaja na UKV mreži za Idrijo in okolico na 97.2 MHz, za Spodnjo Idrijo in okolico na 99,5 MHz, za Cerkno in okolico pa na 90,9 in 87,7 MHz ter na sred-
njem valu na frekvenci 594 KHz.
Spored: V sredo, četrtek in petek od 16. do 19. ure, in v nedeljo od 9. do 15. ure.
Mercator - Nanos - Trgovina Rakek d. d.
V naših poslovalnicah vam nudimo popuste pri gotovinskem plačilu, ugodna kreditna prodaja za nakup
MOTORNE ŽAGE
GORSKA KOLESA uvoz iz Italije
MOTOKULTIVATORJI
vse dobite v poslovalnicah
-	Tehnični material Rakek
-	Blagovnica Cerknica
-	Železnina Cerknica
-	Železnina Stari trg
-	Gradbeni material Iga vas
DOBER DAN, MERCATOR ZA CENEJŠI VSAK DAN
16 STRAN • 2. FEBRUARJA
ZA RAZVEDRILO
BRDAVS
demosovsko vodstvo tv ljubljane načrtuje nekaj sprememb ki bodo pokazale da smo s komunistično preteklostjo opravili tako bo tv dnevnik odslej namesto iz ljubljanskega studia potekal naposredno z blok na ogledih je bil jure pengov
* * *
dokler je bil vrhniški režiser dragan Živadinov alias direktor nekakšnega kozmokine-tičnega podjetja še vitek in mičen mu še na misel ni prišlo da bi zasedel kulturno ministrstvo zdaj ko mu tehtnica brutalno kaže novo resnico je napovedal gladovno stavko upamo da bo vzdržal čim dlje
* * *
cerkniški lovci so kljub požrtvovalni vnemi neučinkoviti v boju z naravo sme jeleni žabe in ponirki nočejo izumreti po naravni poti zato bodo poskušali na zvit način pritegniti znane lovske eskadrilje smrti to so če še ne veste italijanski lovci cerkniško občinsko vodstvo se namreč nadvse resno pogaja z italijani o gradu Snežnik česar niso uničili med vojno bodo v miru
* * *
prisrčno vest smo dobili tudi o televizijcu jožetu hudečku prejšnjo nedeljo so ga namreč zapazili v novi vasi opazovalci še ugibajo ali je zbiralca trofej jožeta hudečka privabila košuta v slamarjevem piskru ali kiparka milena braniselj prihodnji mesec glejte televizijo pa boste videli
* * *
na cerkniškem je dobila svoj družabni prostor tudi živina vsako drugo in četrto soboto se zbira v iga vasi mladina si svojega sejmišča doslej še ni zaslužila do zgodovinskega dneva naj se uči živalskih vrlin edino tako bodo živalski plebs ki ljudem vlada zdaj nekoč zamenjali malo bolj kraljevski primerki
* * *
jurij bavdaž nas je prosil da ga vsaj 14 dni ne omenjamo do takrak bo njegov naprej že prevzel oblast v idrijski občini
* * * .
šest tisoč dinarjev za ladovino med tednom pa res ni dovolj da bi žrtvovala še kakšno nedeljo je razmišljala nekvalificirana tajnica čmovrške krajevne skupnosti in se ni dala motiti	* * *
s predsednikom logaškega izvršnega sveta je bil pri krpanu na kosilu milan aksentije-vič kaj in predvsem, v katerem jeziku sta govorila ne vemo
* * *
delavci kovinarske so se opravičili poročevalcu noča ker niso vedeli imena in priimka svojega direktorja v vrhniškem podjetju je namreč zaposlen šele štiri mesece
* * *
vrhniški politik in podjetnik se ni veliko sekiral ker mu je zgorel avto a če bi slučajno zgorela njegova hiša bi bilo vseeno bolje da zgori vrhniška banka več sekirancije toda manj škode
* * *
ko so vrhniškega občinskega funkcionarja teritorialci povabili na svojo vajo je vidno prestrašen spraševal če je kaj resnega in šele ko se je prepričal da je samo vaja se je prenehal tresti
* * *
bosim kovinarjem ni potrebno prinašati malice v kanglicah pojavil se je širokosrčni zasebni frančiškan ki ne deli samo kruha in paštete
NAGRADNA KRIŽANKA ST. 6
Iz te moke bo kruh!
Kolesa lipsenjskega mlina se še zavrtijo
Čas, ki ga živimo, je neusmiljen in starodavne obrti, ki so dajale kruh mnogim rodovom, izginjajo. Le redko še lahko opazujemo oglarje pri postavljanju kope, in tesarjev, ki znajo stesati trdno ostrešje, ki je lepo tudi na pogled, je vse manj. Kovaškim mehovom je skorajda pošla sapa; dobrega čevljarja vse težje najdemo... Kljub vsemu pa tudi na Notranjskem še živijo ljudje, ki nekaj dajo na hišno tradicijo, čeprav se jim to vselej ne izplača. Milena in Ivan Petrič iz Lipsenja, vasice na obrobju Cerkniškega jezera, se ukvarjata z žagarsko in mlinarsko obrtjo. Ivan je na posestvu že četrti gospodar in pravi, da se tradiciji svojih prednikov ne bo izneveril. Mogočna kolesa domačega mlina so se namreč prvič zavrtela že leta 1853, vodna žaga, ki stoji poleg kmečke hiše, pa tudi obratuje že prek sto let. Marsikje po Sloveniji najdemo mline, katerih kolesa se vrtijo v prazno, pri Petričevih pa še vedno nameljejo okoli 40 kilogramov moke na dan. Nekaj časa jim je že hudo slabo kazalo, saj ljudje niso več posejali toliko žita kot pred desetletji, zadnja leta pa je menda vedno več takšnih, ki spoznavajo, da je kruh iz domače moke, spečen v stari krušni peči, boljši od tistega, ki nam ga ponujajo v trgovinah. Kamni skorajda poldrugo stoletje starega mlina bodo torej še mleli!
Tekst: M. Škrlj Kolesa Petričevega mlina poganja voda iz potoka Lipsenjš-Foto: R. Rančov čica (vas in potok sta menda dobila ime po lipovi senci).
Dokazno
gradivo
Dokument št.
25091
THANK Y0U CALLAGA/lt
4
4
4
4
4
4
14-00*
8-60*
10-00*
7-60*
22-20*
22-20*
84-600
01 94 08-21 25-01-91
Notranjost enega izmed redkih še delujočih mlinov na Notranjskem.
Komaj dober mesec po plebiscitu je trgovina Pod Naklom v Logatcu že v Evropi. Kakšna hitrost!
Nagrade za križanko št. 6:
1.	nagrada 300 din
2.	nagrada 200 din
3.	nagrada 100 din
Rešitve pošljite na naslov Notranjski časopis, 61370 Logatec, Notranjska 14 do TORKA, 12. februarja s pripisom »Nagradna križanka 6«. Izžrebancem bomo nagrade poslali po pošti.
Nagrajenci nagradne križanke št. 4:
1.	nagrada 300 din Matjaž Šuligoj, Kidričevo naselje 10, Postojna
2.	nagrada 200 din Valentina Vidovič, Dol 32, Borovnica
3.	nagrada 100 din Jana Skuk, Dovče 20, Rakek
Nagrajencem iskreno čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Izžrebancem tretje nagradne križanke se opravičujemo, ker je tiskarski škrat povečal nagrade. Prva nagrada je le 300 in druga 200 dinarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 4:
Vodoravno: SOLATA, TBILISI, AJAS, NR, NE, LA, OSTRIVEC, AVTOCESTA, NIANSA, TELO, LOC, OBET, ESAD, LUB, LEAR, CT, RUINA, EN, AŽ, MADRAS, DONNE, DANAA, OVOJ, COLOR, VO, IRSKA, IV, VIS, ANEKS, KK, VODA, TACA, NO, IDA, SALMONELA, AVTOMOBIL.
Siniša Rančov • Predsednik časopisnega sveta.	____ ,L»ii> . 7=n==ni obrtništva: Tržaška 15. 61370 Loeatec. tel.: (061) 741-414, fax: (061) 741-035 • Žiro račun pri SDK: 50110-603-
Siniša Rančov . Predsednik časopisnega sveto:	(061) 741-414, fax: (061) 741-035 • Žiro račun pri SDK: 50110-603
?40«8n. NSjSi č^iS^tiška Tiskarna ljudska pravica • Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo • Izhaja vsako soboto • Cena 12 din • Po sklepu rep, sek. za inf. oproščeno prometnega davka (odi. 23-90,