GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki S*fc©-*7-_ 28. Ue w1 S. aprila 1899. Leto V J_L- 'Gg. naročnike, kterim pote če četrtletna naročnina, prosimo da bi isto blagovolili kmalu do-poslati, enakoopozorujemo nato one gg. naročnike, kterim sedaj naročnina poteče. Upravništvo ,,Glas Naroda". Prihodnji polom. Po vsej deželi se že nekaj časa z strast jo pojajo z ustanovami iu izraz „trust/' kakor kaže popolnoma napačno tolmačijo in uporabljajo. Večina novo ustanovljenih podjetij nikakor niso trusti v t^mu smislu besede, kakor smo jo dosedaj tolmačili. K bistvenim lastnostim trusta smo dosedaj smatrali, da ta, da je kontroliral k.tko gotovo obrt in s t<»m imel velik vpliv na določanje cene. Od novih „trustov" jih je pa najmanj v položaju, da zamoreju na ta način poseči v gospodarsko po-čenjauje. Navadno tako imenovani ustanovniki (Gnindler) ali v tej deželi imenovani „proraoters" združujejo slabt-jša podjetja kake obrti. Vsakdo, kdor le do pet šteti zna, ga generala ni več dvomiti. Najbolj apretui jurist ne bi zamogel tako lepo sestaviti dokazilno tvarino in jo po vedno boljšem učinku, po vedno hujših udarcih, kteri so padali na nasprotnike, uporabiti, kakor je to storil major Lee, in bolj uspešnega konečnega učinka, ka-koršen je bil v četrtek na dnevnem redu, zamoremo komaj pričakovati. Kakor rečeno, svoj poslednji in najmočnejši „trumf", kterega je mora vidfti, da je polom neizogib ljiv. Seveda so se bankirji mnogo bolj, nego kak drugi razred 1 judstva bavili s predvidno povodnjo. Ti vedo, da morajo pri polomu dobri papirji trpeti z sleparskimi papirji. Iz tega uzroka že tlede razvoju položaja z veliko pazi jivostjo. Mnogokrat jih naprosijo, da posodijo novce za obrtnijake vrednosti, in zato ae tudi morajo temeljito bavati z ustanovami. Ali bankirji niso našli pridrževal za ,,zadnji štih", je ma-»ikako sredfetvo, odstraniti priha- jor Lee v četrtek izigral. Da bodo jajočo nezgodo. pa naši čitalci to tem laglje videli, Ti namišleni trusti bodo mogoče moramo v spomin poklicati, v po-še igrali vlogo v politiki. Ako- četku preiskave se je general Miles ravno, kakor rečeno, ne bodo dru- svoje zagotovilo glede kemično gemu škodovali kak >t delničarjem, pripravljenega mesa, ktero so pri vendar jih bode ljudstvo delo s kladno njegovemu duhu zazname-pravimi, občnemu blagru škodujo- novali kot maziljeno", nekako tako čim trustom, v jedno vrečo, in v izrazil, in ko je to dospelo v jav uekterih listih so bila že čitati j nost, so interesovani krogi pričeli poročila, da trusti že kontrolirajo kar besneti. Mesni trgovci se v vse stvari, ktere sleherni dan po- svojej sveti jezi kar utoležiti niso trebujemo. Gibanje proti velikimi mogli vsled tega nečuvenega sum-korporacijami, monopoli in trusti uičenja, češ saj še niti v bližini se je le dobro pričelo, in že zauzema njih tovarn ni nikakili kemičnih važno mesto im'd dnevnimi vpra- snovi j. Vojni tajnik, predsednik sanji, najbrže jih bod^no tudi našli m višji intendant v prijaznej zvezni Nikakor se pa mnogo ne trudijo, da na programu obeh v likih strank z višjim pobočnikom v ozadju, in bi ti ,,promoterji" ali ustanovniki prihodnje leto, ko se prične borba starim poštenjakom llanno kot združili velika podjetja. imenovanja kandidatov za predsed- j angeljem varuhom četvorke, so Ako pogledamo malo pobližje ka-1 mesto ko ti ustanovniki postopajo pri njih vstanovljenjah, toraj kmalu najdemo uzrok. zakaj so precej malomarni, ako njih podjetje kontrolira gotovo obrt, vsejedno jim je, ako Poslednji trumf! prišli iz hišice in okolu sebe tolkli kakor besni, vsled moraličnega gneva. Tajnik kmetijstva je ukazal razkrojevati kar na sežnje na dolgo, da bi omajal to zagotovljanje in Preiskava se bliža koncu, to naj- dokazal celokupnost velike ameri- jo precej visoko naloženi kapital bolje dokazuje hrup, kterega je pro- ^ke mesne kupčije, ustanovili so naložen na dobrej podlagi ali ne. uzročil v četrtek zagovornik gene- t? A Iger Relief Comission", te ne-Za ustanovljen ja izdajajo po nava- rala Milesa, major Lee, kteri jedo- srečne ljudi zakrili z suknjo stric di dve vršte delnice. Dosedanjim kumentarično dokazal, da Milesovo Sama, ali tudi tem so Eaganove posestnikom ., ustanovljenih'* posameznih podjetij dajo namesto gotove plače, prednostne delnice. Pla-čanje na ta način je v največ slučajih sprejeto, ker tovarne in druge stvari zelo liberalno ceni jo in posestnikom teh papirjev pripada prva pravica do premakljivega in nepremakljivega premoženja družbe. Ostale delnice pa obdrže ustanovitelji, da jih „med ljudi spravijo", aH bolje, da jih odvedejo med ljudi, kterih nikdar ne zmanjka. Novce, ktere na ta način pridobe, je ,,Čisti" zaslužek, ktere v svoje žepe spravijo ustanovniki. Pri velikanskem kapitaliziran ju teh družb seveda ni mogoče pričakovati, da bi biiedividende ugodne tudi pri najbol jših okoliščinah. Temu bode naravni nasledek, da bode v gotovem času prišlo veliko množine takih papirjev na trg. Kakor liit.ro pa pride ta čas, ali bolje: kakor hitro pride več delničarjev do prepričanja, da delnice, ktere so jim z velikanskim obečanjem natve-zili, nu bode nikdar donašale saj primernih obresti, ali divideude, potem sledi: krah — ali polom ! Razmotrivanje pod črto. I' rec I .alice. (Dalje.) Delo je oče kapitala, in ta otrok ne more rasti, niti obstati brez dela, oziroma oskrbovanja očetovega. Kapital nima delu nasproti nobenih pravic, pač pa ima delo kapitalu nasproti pravico posedanja. Trinoški način pridelovanja je preobrati! naravni odnošaj med delom in kapitalom, ponižal je delo v njegovo sužnost. Ali ni sedanji položaj delavca gola sužnost? Ali ni delovanje za dnevno, tedensko, mesečno plačo sužnost? Ali je delavec današnega časa, radi tega, ker za-more premeniti svojega gospodarja, v manjšem smislu suženj, kakor sužnji minolih čaBov? Ali ga lakota ne priklenuje bolj kruto in tesno, kakor najmočnejša veriga? Nekteri pravijo ,,delavec Živi v bo- zatrjevanje je bilo istinito glede rotacije mesa prav hudo obtičale v maviljenega mesa. Ako bi major elodcu. General Egan je vrgel Lee ne bil znan kot izvrsten vojak, med svet smrdečo bombo, in ne\v-poteni bi lahko obžalovali zakaj je vorška „Sun" je ravno s takosmrd-vojak postal in ne odvetnik, tako ljivim smodnikom streljala, izvrstno je zastopal zadevo genera- Da bi generalu zamogli bolj do la. Se zvedenostjo mirnostjo za- živega, imenovali so novo komisijo, vedenega jurista zvezuje odkrito- iu sedaj je prišel na površje major srčnost in poštenost poklicnega Lee kot zvesti tovariš Milesa. Pre-vcjaka, kteri brezskrbno koraka vidno, korak za korakom, ko je proti cilu, ter Be nezmeni zato kake svoj teren natančno pregledal, je posledice bi iz tega nastale. šel naprej. Doyel je pred to komi-Mož velja kot uzorec za vsakega, sjjo prostake, podčastnike in častne le za častnike, temveč za vsace- nike v tolpah, vsi so se izrekli, da ga poštnega moža, ker mož je v je bilo na Kubo poslano meso ne-svojem težkem položaju pokazal užitno; bilo je prekuhano ali po-pognm in neodvisnost, kakor malo- kvarjeno, je bilo gujilo ali od za-kdo. Geueral Mil^s ni imel le so plivk razjedeno, nekoč je bilo tudi ftustva med častniki in moštvom, samo od zakuhanih zaplivk. Eganu temveč tndi v širnih krogih zasolme- 8o očitali krivo prisego glede sesta- ga prebivalstva, kar je njegov položaj zdatuo olajševalo, toda dvomiti ve pogodb. Pričeli so površno pri-pomnjevati o neizobraženih ljudeh, bi morali zelo, ako bi se njegova podčastnikih itd., potem celo rekli, zadeva za njega tako srečno izvrši- da se je z mesom moralo nekaj zgo-1 a brez zvest«, nesebične podpore | diti kar po kemiji diši. Potem se in udanosti tega majorja pehote. je zvedelo, da so veliki mesni trgov-Temu se ima v prvej vrsti zahvaliti, | ci najboljši odjemalci kemičnih da zadeva danes tako stoji, da o j tovarn. Zvedele so se razne stvari izidu preiskovalne komisije in o sijajnem opravičenju zapovedujoče- daujih časih v boljših odnošajih, kakor preje". Naj bo temu tako ali tako, to nam je deveta briga. Ako bi bilo to tudi istina, vendar le ne dokazuje nič. Današnjo delavsko gibanje ni naperjeno zgolj v zboljšanje gmotnih razmer delavcev, ono zahteva enakost z vsemi drugimi stanovi. Delavec mora jenjati za druge delati; vsak naj v enakem razmerju vživa sad svojega dela in blagoslov omike. Delavec sedanjega časa ima toliko zdrave pameti, da se neče povzdigovati nad drugimi, odločno pa se brani podstaviti se komurkoli. Sedanje pridelovanje pridelkov in blaga vodi k razrušenji človeške družbe. Pridelovanje raznega blaga po velikem, kapitalističnem potu, je sicer napredek, pa to pridelovanje je doseglo stopinjo, ktera je v škodo Človeškemu društvu. Kapitalistični izdelki pridejo le gotovim stanovom v prid. Vse znane dobrote industrijalnega podjetja dencev, kteri so povedali, daje bilo potreba rabiti kemikalije ker stvar sama to zahteva. MeBni trgovci so konečno priznali, da so na svoj račun, radi poskušnje, poslali v Santiago kemično preservirano meso, toda ne za razdeljenje med armado. V četrtek pa je major Lee prinesel črno na belem, to je pisanje od superinteudenta Armour Co. na višjega intendanta s poročilom, da je goveje meso po Powello-vem navodilu poslal ljudem 3. in 7. konjiškega polka, topuičar&tvu in neverjetno toda resnično — na zdravniški oddelek! Ako pa dodamo še kako besedo, bi utegnili pokvariti vse učinek. Iz nešib novih kolonij. o uporabi neužitne mrhovine. Potem so prišla na vrsto poročila zve- morejo vživati vsi ljudje in v to svrho je sedanji razvitek obrtnije nezadosten. Zato se mora boljši način pridelovanja blaga uvesti. V to je treba, da se združeno delovanje vseh udov človečanstva vpelje, in da se v to porablja celokupni kapital v svrho zboljšanja položaja cele človeške družbe. Očita se nam, da hočemo vse obstoječedružbinske odnošaje ovreči in na teh razvalinah postaviti fantastično, nemogočo uredbo človeške družbe. Mi hočemo le odstraniti zapreke, ktere bran;jo zdravi razvitek splošnega človeškega duha, podreti hočemo ograje ktere izključujejo ogromno množino človeške družbe, od vživanja dobrot dela, ktere sedaj le nekteri vživajo Namesto onih, kteri vživajo vse prednosti, namesto odnošajev, po vikšujočih v narodni politiki ne-delavno manjšino nad delavno množino, hočemo postaviti pravico in enakost. Na ta temelj hočemo po* Samo hlinenje. Manila, 4. aprila. Amerikau-sko-filipinska komisija je danes izdaja proklamacijo na domačine. V iBtej razpravlja odstop Filipin vsled mirovne pogodbe Zjed. državam in imenovanje komisije. Nato zagotavlja prebivalstvu, da ima amerikansko ljudstvo, tudi njihov predsednik proti njim najboljše namene, in amerikanska vlada želi edino le blagostanje in srečo Fili-pincev pospeševati, da se bodo zamogli staviti v vrsto omikanih narodov. Predsednik meni, da bi se sreča Filipincev dala pospešiti s fi-vzdigo znanostij in umetnostij, z razvitkom trgovine* z drugimi narodi, pospeševanjem obrtnije in kupčije in z odkritjem bogatih naravnih virov na otočju. K nesreči so omenjene dobre namene ameri-kanske vlade, prebivalstvu uekterih otokov predstavljali v napačnej luči in posledica temu je bila, da so bili amerikanski vojaki brez vsega uzroka ali povoda napadeni. Zakaj vendar te sovražnosti? — Kaj žele najboljši Filipinci? Zahtevajo li še več, nego so Zjed. države pri volji dati? Vstaši trdijo, da so domoljubi in zahtevajo prostost. Komisija z navdušenjem zagotavlja, daje pripravljena organizirati ta-košuo vlado, ktera bi dovolila ljudstvu prostost v tolikej meri, kolikor bi se strinjalo z centraluo vlado in dolžnoBtimi, ktere je prevzela nasproti omikanim narodom. Proklamacija pravi dalje, da med višjo oblastjo Amerike in pravicami in prostostimi Filipincev ne more nastati navskrižje, kajti Amerika je pripravi jenu dati brodovja in vojne, in vse neizmerne pripomočke velikega naroda, da brani višjo oblast nad otočjem. Nasprotno pa bode pripoznala pravice in prostosti domačinov, vzdrževala mir in staviti državo in človeško družbo. Vse zastarelo, vse kar ne ugaja več naprednemu duhu časa, VBe kar zadržuje zrak in solnce novemu družbenemu življenju, borečenemu se za priznanje in vpeljanje, vse to mora pasti- Vse kar je znanstvo in napredek uvedlo, vse to naj pride vsem ljudjem v hasen, ne pa kakor sedaj, le omejenim krogom človeške družbe. Kdorkoli bi v sedanjih časih predlagal uničenje strojev in vpeljavo prejšnje ročno delo, ta bi se moral smatrati bedakom. Kdor bi bil pred 50 leti trdil, da namesto male obrtnije more nastopiti sedanja velika obrt, ker prva izdeluje prepočasno in predrago izdelke, tega bi bili takrat pri-števovali norcem. Sedaj pa se delavsko gibanje imenuje v uekterih krogih bedarija. Kdor bi po preteku 50 let svetoval vpeljavo sedanjih industrijal-nih in društvenih razmer, temu Be bodo ljudje smejali rekoč ,,kole-sec v glavi se mu je pod*!". red, ter storila vse, da pospeši naraven razvitek dežele. K sklepu pravi proklamacija, komisija bode posamezne otoke Filipin obiskala, da nadarjenemu prebivalstvu pojasni, na kak način mislijo Ameri-kanci urediti njihovo vlado in isto spraviti v soglasje z šegami in na vadami. K obravnavam bedo po vabili najvplivnejše domačine in se na njihove želje in zahteve kolikor možno ozirali. Montanski polk z dvema topoma in oddelkom kon jiče je rekognosci-ral okolico pri Columpit, ter zadel ob kakih 1000 mož močno-krdelo vstašev, kteri so se takoj pc» napadu razpršili. Ker bi ne bilo nikake koristi jih preganjati, vrnili so se Amerikanci nazaj v Maloloa. Pri preiskavi poslopja, kiero je Filipincem služilo za njihovo bla-gajnico, so našli tri denarne omare, ktere so pri naglem begu popustili. V jednej je bilo «23.000 v zlatu, drugih dveh pa še niso mogli odpreti. Zopet so tu. Manila, 5. aprila. Od amerikansko tilipinske komisije objavljeno proklamacijo so v španskem iu tagalskem jeziku na vse kraje razširili in je v Manili iu Mololos vzbudila občno pozornost. Odlični Filipinci odobravajo proklamacijo, boje se pa, da ne bode došla množini ljudstva v roke, ker bodo vodje domačinov to preprečili. Na drugi strani se spominja mnogo prebivalcev kako hladno iu s kako ne-voljo so bile sprejete prejšt; > pro-klamacije, akoravno priznavajo, da je sedajna izšla ob ugodnem času. Mirno misleči prebivalci se vračajo domov, bojeval ni vstaši pa pošiljajo v pokrajine poročila o strašnih zgubah Amerikancev, in da so Bledn je pognali nazaj v utrjena mesta, ker sedaj proBijo za mir. Glavna moč vstaške armade je še vedno pri Calumpit. Sedaj snažijo kanal od Rio Grande, da bodo la-dije zamogle voziti do Calumpit. Zastopniki generala Riosa, španskega poveljnika so obiskali Batan-gas, da bi kaj storili za španske vjetnike. Toda njihovo prošnjo za dovoljenje avdijence so Aguinaldo iu njegovi sovetniki odklonili in morali so se vrniti, ne da bi kaj opravili. Sedaj poročajo, da so morali prestati velike težave. Tu kroži vest, da so Aguinalda, načelnika Filipincev odstavili iu namesto njega izvolili generala Antonio Lena, višjim poveljnikom filipinske vojne. Lena je baje tipičen zagovornik vojske do zadnjega dihljeja. Tu je strašna vročina Pri včerajšnji praski je omagalo 25 mož vsled vročine, da so jih morali odvesti v bolnišnico. AmerikanBka vojna je še vedno v Malolos in pet milj od sovražnika oddaljena. Washington, 5. aprila. Vojni oddelek še ni dobil oficijelnega potrdila o poročilu, po kterem bo se vstaši pri Calumpit, severno od Malolos močno utrdili. Prebrisan-ci vojnega oddelka bo kakor znano, pred nekterimi dnevi trdili, da je po padcu .\Ialolo8a vojska popolno pri kraju. Poročilo, da so se Ame-rikancem zopet močni oddelki vstašev postavili v bran, to prerokovanje ovrže. Toda washingtonski vojskini zvedeuci hlinijo sedaj, kakor bi jim novo zbiranje vstaških moči prav dobro došlo in vendar enkrat dovedlo odločilno bitko, namesto Beda j nega brezkončnega boja. Najbrže se bode pa to njihovo pričakovanje ravno tako malo iz-jolnilo kakor prejšnje, ker se ni nadejati, da bi Filipinci Bvojo do-sedajno taktiko opuBtili. Sedaj so tolovaji. Manila, (j. aprila. Polkovnik Smith, governor na otoku Negros poroča, da je 27. marca tolpa tolovajev pod vodstvom nekega Papai-ssio v Jumamaglanu poskušala vprizoriti vstajo. Umorili so nekaj uradnikov, nekaj pa so jih vjeli in med prebivalstvo razdelili proklamacijo, v kterej so pozivali Fili-pince naj se spuutajo in preženejo Spance in Amerikance. Dve sotni-je kalifornijskega polka so poslali čez vodo, dve sotniji pa po kopnem na kraj nemirov. Dne 2. aprila so dospeli vojaki po 12 milj dolgej poti v Labzid, glavni stan banditov in mesto razdjali. Vjeli so 35 mož in Papaissiosovi pristaši so se razpršili na vse kraje, tako da je bila vstaja že takoj v začetku dokončana. Amerikauskim vojakom je napovedano osemdnevno premirje, da dajo Filipi ncem čas proklamacijo kom isarjev natančno premišljevati. Vstaši se sedaj izvanredno mirno zadrže. Lawtonovi strelci posnemajo taktiko Filipincev in vznemirjajo Bovražnika večinoma po noči, ter jih vsako noč nekaj po-strele. Malolos dobiva zopet svoje navadno lice. Za vojno pripravljajo urediti drug tabor in vojaki snažijo mesto. Tretjina amerikanske posadke v Malolos podira vsako noč proti severu radi preiskovanja dežele. Amerikanske prostovoljce bodo sedaj z Krag-Jorgensen puškami oborožili, ker ao Filipinci iznašli, da lahko svoje Mauserce izstrele in se umaknejo nazaj, dokler so Amerikanci prišli zadosti blizu, da so streljati zamogli. Iz Samar, k Filipinom spadajo-čega otoka se poroča, da so se vstaši naveličali upora. Njihov vodja general Lukben, potomec Kitajcev Sedaj one, kteri opravičujejo iu zagovarjajo uvedbo teh boljših razmer, nedelavni stanovi obrekujejo in preganjajo. Ravno tako se je godilo Kristu, aposteluom iu prvim ozuanovalcem krščanske vere. Sedanje delavsko gibanje pa ni nič druzega kakor napor revnih, Čisto prostost te vere zopet vpeljati. V nenasitnem materijalizmu se je uk Boga-človeka, kteri je bil Bam revni delavec, v teku časa vtopil, v smrdljivem močvirju samopašuegasamo-ljublja nekterih stanov, so blaga, človekoljubna načela tesarja se po-greznila. Odkriti se morejo zopet, izkopati iz globočine, kamor jih je hudobni duh zavrženih ljudi zakopal. Ta človeštvo izveličajoča načela se morejo v bodočnosti na tako trdno skalo postaviti, da jih peklenske vrata kapitalizma in mate-rijalizma ne bodo več premagati mogle. To pa je edino le mogoče doseči po poti, ktero je sedanje previdno delavsko gibanje ukrenilo. BEERBEERBEERBEER E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R SUPERIOR STOCK tt o o B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E £ R B E E BEERBEER BEERBEER Prodaja se povBodi. o e o The BOSCB BEEWIS5 CO., LAKE LINDEN, - . XI0H. Sir' • V * • , if' .....il„„ ■r.č,. . *.. - K 5 Entered as second claB matter at tlie New Yokk, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". L'st slovenskih delavcev v Ameriki, lidajatelj iu uredni* : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich Si. York City. !ST* leto velja list za Ameriko $3.—, pol leta..............$1.50, £a Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, »» ti »t pol leta . . . . „ t 50, „ „ č_-trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki ,,.iias Naroda" izhaja vsako s ho iu soboto. »GLAS NARODA^ („Voi« S OV the people") Will be isaed every Wedmsda, arid Saturday. Subscription yearly Advertisement^ on agreemetit. 10 \ ralie ho plača ulici. Poklicala sta mimoidočega nočnega stražnika \Vm. Jacobsona iu ž njim tekli proti gorečemu poslopju, ter vlekli za zvonec; tolkli na vrata iu okna, da bi zbudili prebivalce J lise. V tem treuotku je dospel tudi policaj iu jih vprašal kaj počn6? A ti so mu odgovorili: ne vidite, da tukaj gori?" Policaj je tudi videl in pričel zgor-jačo tolči po vratih. Nihče v hiši se ni ganol. Poskušali so vrata vlomiti, ali zaman. Vrata so bila t^žka in močna. Brzo je tekel poli-car do omare, da da znamenje sile gasilcem. V par minutah so bili gasilci ua mestu, ali grelo je že iz **seh nadstropij Adamsove hiše; hitro so pozvali še druge gasilce, med tem [»a na okna nastavili lestvice, ali nihče se ni prikazal, da bi ga rešili. Razbili so okna in pričeli vodo spuščati v hišo, ravno tako bo sosedne hiše poplavili z vodo. Sosedje nesrečne hiše so bežali le za silo opravljeni na ulico ; na stop-njicah so klečale ženske in Boga prosile pomoči za nesrečnike, ali osoda je hotela, da so bili že vsi mrtvi. Policija je vedno morala ukazovati, da so sosedje zapirali i1" okna, da ne bi iskre prouzročile mi dalj ue požare; in zgodilo se je 07. ulica se je pr tudi vnela, ker je iskra dosegla ogrinjalo pri oknu iu dva nadstropja sta pogorela. Ko so nekako 20 minut po pričet ku gašenja plamen toliko zadušili, da so za m ogli gasilci v hišo vs. i i i, s*- je tem ponudil grozni prizor. V k<>tu Hpalue sobe so —- našli tri trupla. Bila sta dva je pobegnil z denarjem in domačini drašene in dete, trdno oklenjeni; žele sedaj, da bi prišli Amerikanci ; ležali so nedaleč od postelje, bila sla zakousta Adauis. Trupla so bila hudo obžgana, tretje truplo ?t; Za oglasa d »0 centov. Dopisi brez p<«dpifta in s »sobi ue natisnejo De-.ar naj »e hiagovoli p->«*ttxt vi uu Order. Pi spremembi kraja naročnikov j tako, hiša štev. r ros aio, da se nam tudi fiivfvhšče naznani, da hitr^ie najdemo • ;asl >vnika D gli njegovi zastopniki deponirati ta-ko-imenovaue ,,Margius" ali bolje poroštvo, ktero je potreba dati, ako akcije niso popolnoma plačane, temveč le mali del od njih čete. Poslednji čas so brzoaj ask i mešo tarji zahtevali 10 odstot. za ,,Margins" in teh $500.000 je dalo vrednost za $5,000.000 akcij. Kakor kaže so to pot zopet demokratske politikarje obrili brez britve, ker zelo padel, so zgubili VBa svoja dosedanja idačila. Največjo zgubo so imele obrtni j-ske vrednostne listine. Vzdigujoči vihar je bilo opazovati že par dni preje, previdueji borzjanci so se pripravili nato, drugi so pa seveda imeli veliko zgubo. Ker mnogo ljudi ni zamoglo plačati novi delež (Margin), so delnice na trg vrgli in to je prouzročilo strah in preteči polom. Posamezne vrednostne listine so padle za 14 odstot. Popoludne se je položaj malo zbo-Ijšal. Kako bode danes v soboto, še ne vemo. Tvrdka D i mock et Co., bankirji, so napovedali banke-rot vsled tega manevra, tvrdko so smatrali za trdno. Na vsak način je pa gotovo, da so bile „ovce" in „jagnjeta"—tako imenujejo borzjanci občinstvo — zopet prav dobro pristriženi. Trupla pokopali. Trupla in ostanke neznanih pri požaru Windsor hotela v New Yorku ponesrečenih so te dni na Kensico mirodvoru pokopali. sedemnajstih krstah so bila cela trupla, v jednej pa ostanki drugih. Sorodniki posestnika Windsor hotela so zelo užaljeni, ker je dobrodelna komisija ovrgla priredbo pogreba ponesrečenih na Sleepy Hollow mirodvor, kar je omislil umrli hotelir sam. Kontraktor Joseph W. Cody, kteri je vodil iskanje truplov na pogorišču, je te dni izplačal svoje delavce. Vseh skupaj je bilo kakih 2M00 mož, kteri so preiskovali pogorišče in skupaj približno $38.000 zaslužili. Navadni delavci so dobili po 25 centov na uro, izurjeni delavci po 30 iu pazniki po 37 centov na uro. Prepovedano petje. Že n^kaj časa so se strežniki alko-holičnega oddelka v P»ellevue bolnišnice v New Yorku pritoževali radi pogostega ponočnega petja na širokem ozidju. Te dni so hoteli ponočne pevce zasačiti. Na ozidju sta sedela dva možka in dve ženski prepevaje ganljiv^ljubimske pesmi, med tem ko je prav pogosto krožila steklenica ,,jeružat(. Cetvorica je zbežela, toda jed no žensko, 191etno Mary Golden so le vjeli. Dekle je bita služkinja v bolnišnici. Odpustili so jo in jej zapretili, da se ne sme nikdar več prikazati na ozidju. Par noči je bilo sictT vse mirno, k«j se neko noč nannkrat zopet za-f'uje ,,giuljivo" petje. Sedaj so s*-približali redarji ozidju od obeh strani. Zop^-t je sedela Mary (J..d. den na ozidju, kakor vila na skali, ter p«*la ,,pesmic« glasno", kterim je krepk<> sekundna 1 nj«-u tovariš, nek v bolnišnici uumesten kurilec. Oba sta bila prav židane volj*1, ktera nastane po preohilem zavžitju ,,1'uaelna". Nameravala sta bričem uiti, kar se je moškemu tudi posrečilo, Marv pa si je zlomila nogo, ko je skočila raz 12 čevljev visoko ozidje. Odvedli so jo v vjetniški oddelek bolnišnice. Tudi njenega tovariša so kaznuje- vjeli iu deli pod ključ. šli so po mrtvece. Prevožnji ladiji „Crook" iu ,,Bu-l'ord" sti odpljuli te dni iz Broo-klyna proti Kubi in Porto Rici. „Crook" je šel še po par sto mrtvih vojakov, da jih prepelje v Zjediuje-ue države ; „Buford" pa je peljal živež, odejo itd. našim vojakom na Porto Rico. Zaplenjeni španski topnirarki. Topničarki „Sandoval44 in ,,A1-varado", kteri so v minolej vojski Spancem odvzeli, sti te dni dospeli v Bordentown, ter vozili v Delaware in Raritau prekop, da nadalju-jeti pot v New York in od tam v Portsmouth ladjedelnico, kjer ju bodo popravili. Vsaka ladija ima 23 mornarjev. Zvišanje plače. Birdsboro, Pa., 5. aprila. E. G. Brooke Iron Co. bode svojim pudlerjem od 15. aprila zanaprej dajala deset odstotkov večjo plačo. Ista tvrdka je plačo delavcem v njihovi tovarni za žeblje že 1. aprila zvišala. mnogoteri od njih niso zamogli po-j B e t h 1 e h e m, Pa., 5. apr. Key- aJi dim u okenj hifte št. 2 na 67. | ložiti svoj »Margins" in ker jeimaletone Slate Co. je zviSala plačo svo- jim delavcem od 1. aprila naprej za 15 odstotkov. Muscatine, Iowa, 5. aprila. Tukaj je 20 tovarn za izdelovanje gumbov, od teh sc daneBtri največje svojim delavcem zvišanje plače dovolile od 10 do 15 odstotkov. Tukaj uela 600 delavcev v tej obrti. P i 11 s b u r g, 5. aprila. Po vseh delalnicah od Carnegie Steel Co. v Pittsburgu in tovariških mestecih v okolici so danes prilepili razglase z vsebino, da je plača uavadnih delavcev na $ 1.40, drugih delavcev pa v jednakem primer ju zvišana. Nad 10.000 delavcev bode zvišanja plače deležnih. Povišane plače Carnegie družbe znašajo več, nego plače vseh druzih plavžev v deželi. Roosevelt ne dobi kolajne. Washington, 5. aprila. Častna komisija, ktero so imenovali, da bode za hrabrost v španski vojski delila imenovanja in kolajne, ravno zato noče priznati polkovniku Hoo-seveltu iz New Yorka koiajue, ker si jo želi. Kajti za njegovo vriost pred San Juanom podelili so mu že naslov generala. Roosevelt je rekel, da bi mu bila kolajna ljubša uego naslov. Samoumevno pri tem igra politika glavno ulogo. Itoose-veltu hoč«jo v vsakem oziru zabra-niti, da postane kandidat pri bodoči volitvi predsednika. Od uewyorškoga prostovoljnega polka št. 71 niso n i jed nem u vojaku priznali k..lajne ali častne diplome. Štrajki. Cleveland, O., 5. aprila. Danes se je 500 mož pridružilo štraj-kujočim delavcem, kteri štejejo sedaj nad 1500 mož. Kakor uradniki Carpenter unije pravijo, bode do nedelje 3000 mož štrajkalo, ako njihove zahteve ne dovolijo. De-lavci zahtevajo osemurni delavni dan in 30 centov na uro. Kontraktor j i so ponudili 271 centov pri deveturnem delu za pet dni in pet-uruo delo ob sobotih. Salem, O., 5. aprila. Premo-garji v premogokopih od Salem Coal Co , Card *fc Prossu, Cherry Valey (Jo. od National, Fairvien in Thomas premogokopov, vsi v okrožju petih milj od tod, so danes vpri-zorili št raj k v to svrho, da bi pridobili boljši način računanja /si njihovo delo. Trusti iu sindikati. Chicago, 5. aprila. Petdeset članov od ,,Heavy Hardware Jobbers Union", ktera obstoji iz tovarnarjev in trgovcev skora j iz vseh držav, je imela tukaj v Sherman House zborovanje v Hvrhcr, da vzdrži kvišku cene železnem blagu, v oči-gled zvišanju ceue železa in jekla. Petersburg, Va., 5. aprila. N"k sindikat namerava ustanoviti trust vseli 12 podjetij v državi Vir-giniji, ktera se pečajo z čistenjem in prodajo podzemskih orehov (peanuts). \V. E. Welherly, zastopnik od „American Edible Nut Co." je prišel sem radi tega. Cincinnati, 5. aprila. Kentucky Destillnries Ar Warehouse Co. je danes tukajšnja James Walscb do 8 va Ijaluic kupiti, ako bi iste kasneje potrebovala. Glavni Sf-dež trusta je baje v Chicagu. Vse kupljene valjalnice so popolnoma plačali, da iste pridejo brez dolga v last trusta. Pri dosedaj nakupljenem imetju, bode trust napravil približno 83, 500.000 dobička. Lincajte £a! Na zatočnej 27. c^sti med 10. in II. Ave. v New Yorku prebiva večinoma iz Ircev in zamorcev obstoječe mešano prebivalstvo in sicer ne ravno v najlepšej slogi. Mali pretepi med sinovi zelenega otoka in onimi vroče Afrike, pripetijo se vsak dan. Okolico, ktero splošno le „Po\verty Cap" imenujejo, je te dni razburila nekoliko bolj resna zadeva. 2(iletni zamorec Viljem Murray je ustrelil zloglasnega lSletnega Frank McBrida. Krogla je prodrla mladega moža nad srcem, odvedli so ga v bolnišnico in je zelo dvomljivo, da bi okreval. Ko je redar prijel zločinca, in ga hotel odvesti na postajo, kričala je množica, ktera seje nabrala na okolu: ,,Linčajte ga!" „Linčajte ga!" Redar je poklical na pomoč še jednega redarja. Množico, ktera se je že nameravala vjetnika polastiti, sta redarja vendar odgnala Dva švedska mornarja sta dala povod streljanju. Kazala sta denar in McBride jima je sledil. Zamorec je slutil McBridov slab namen iu povabil mornarja k sebi v hišo. McBride jim je sledil tudi hišo, toda zamorec ga je takoj postavil na sveži zrak. Ker je McBride na to s kamenjem bombardiral okna in zadel zamorca v glavo, je istemu dalo povod k streljanju. Križarka v Bluefield. Washingto n, f>. aprila. Ker so amerikanski interesi v nevarnosti,poslali bodo v njihovo varstv( križarko Detroit" v Blue field, Nicaragua. Križarka je sedaj v La Guavra, Venezuela. Unije so trusti. Little Rock, Ark., (». aprila Postayodajalstvo je danes odklonilo, pravila v to svrho suspendirati, da bi predložili popravek zakona zoper truste. To je tretji poskus zakon predrugačiti. Kakor se je sedaj pokazalo, se isti lahko porabi proti delavskimi unijami in se bode najbrže tudi porabil. Po določilih zakona se imajo yse de lavske organizacije razpustiti, ker so zadruge, da kontrolirajo plače. Zakon prepoveduje katerokoli zadrugo ali kombinacijo, ktera namerava ceno blagu kontrolirati. Nek bogataš in posestnik rudokopa je že prašal glavnega pravdnika, ako ne bi zakon zamogli uporabiti proti I nited Mine Workers of America, kteri ravno sedaj v zatočnem Ar-kanzasu in Indian teritoriju skušajo vprizoriti štrajk. Glavni pravdnik je odgovoril, da j« to mogoče. fivropejske in druge vesti. D u n a j, 5. aprila. Bolgarija je užaljena na svojem pouosu, ker jo niso povabili k mirovnemu posvetovanju. Izločenje pripisujejo ruskemu vpljivu na Tnrčijo. Rim, 5. aprila. Kralj Humbert je danes formelno otvoril časnikarski kongres. Bilo je več nego 600 delegatov navzočih. Rim, 5. aprila. Pri zopetnem nidenju italijanskega parlamenta bo danes zabranili kardinalu Ram-polli vstop ua galerijo zbornice. Rampolla je papežev državni tajnik in p leg tega jeden uajodličnejših kandidatov za papeževega naslednika. Bil je radi tega hudo užaljen in rekel, da je to nameravano žaljen je vatikanskega dvora. Haag, 5. aprila. Povabila k mirovnemu posvetovanju bodo jutri odposlali nastopnim deželam : Belgiji, Avstriji, Danski, Frauciji, Japonski, Kitajski "Črnogori, Grški, Nemčiji, Rusiji, Romuniji, Španiji, Portugalski, Perziji, Siamu, Švici, Švedski, Zjed. državam iu Velikej Britaniji. V povabilu je določno izražene, da bodo pri oliravuav^ le v drugi ruski krožuici omenjena vprašanja prišla na vrsto, vsa druga so pa izključena. London, 6. aprila. ,,Times" objavlja v jutrajnej izdaji vznemirjajoče poročilo svojelai ju vojakov, da se štrajk z silo zal are, o raz-djanju imetja po štrajkarjili, are-tovanju in zaplenjeuju časnikov. V vseh tovarniških mestih in obrtnijskih podjetjih širijo agitatorji mnogovrstne puntarske okrožnice, ktere brezdvomno iz inozemstva podpirajo. Pariz, t». aprila. ,,Figaro" piše: rekriminacije italijanskih časopisov o nedavno sklenjenem francosko - angleškem sporazum-ljenjn niBo resne niti pravične. Francoska nima ni kak ill namer glede Tripolisa in njena dosedaj na politika ue opravičuje sumničenju, da bi ktere imela. Francija ne potrebuje Tripolisa in kadar se bode francoski poslanec Barrere povrnil v Rim, bode italijanskemu ministerskemu predsednikn Cane-varu stvar primerno pojasnil. Madrid, <>. aprila. „Tmpar-cialu" se poroča, da so postali Kar-listi v Navarri zopet delavni, in da pride glavni kapitan v Ara-gonu, kteremu so podložne severne pokrajine Huesca, Sarragossa in Ternel v Madrid, da se posvetuje z vlado glede karlističuega gibanja. St. Thomas, 6. aprila. V Port of Spain na otoku Trinidad je včeraj požar razdjal več prodaja I nic. Škodo cenijo na $125.000. S točk h o 1 m, (i. aprila. Riksdag (državni zbor) je dovoli! 2.388.000 kron (kakih 8580.0C0) za nakup pušk in 2.200.000 kron za dovršen je grajenja švedskih utvrdb. N e u s t a d t, 0. aprila. Včeraj ob 3. uri popoludne so bo tukaj pričeli proti židovski nemiri. Razjarjeno ljudstvo je razdjalo šest židovskih prodajalnic. Dunaj, G. aprila. Kakor se čuje bodo prihodnjo jesen ob priliki lova v Skiernevicali osnovali shod treh cesarjev, ruskega, nemškega in Franc -Jožefa. L o n d o u, G. aprila. „St. James Gazette't v svoji današnji popol-danji izdaji naznanja : Cecil Rhodes je dobil od remške vlade zagotovilo za oni del Capstadt-Cairo železnice, kteri vodi skozi nemško posestvo. Nemški bogataši so obljubili spraviti skup potrebni kapital. Dalje bode nemška vlada tudi prevzela poroštvo za stransko železnico v Dares-Salem, ktera bode vodila skozi nemška posestva v istočnej Afriki. Lis*be3sz _ Križan in vstal. (Velikonočna povest, po 11. Sienkieniczu.) (Dalje.) V C;isarea odposlani seli so vendar našli velikega čudodelnika. in ga srečno dovedli v palačo Cinue. Dospevši tja, si je sprosil mesec dni časa, da lahko mirno in ne-motljeno opazuje Vsahujočo Anteo, potem bode povedal svojo sobdo o njeuem položaju, in ako mogoče navel tudi sredstva v nje ozdravljenje. Ko je ta rok potekel, je Cajus Cinni nastopno povedal: ...... - ^ ' ^ ■: - ■ - - Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik : Gkoku Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. ,, Štefan Basovec; Blagaj.: Matija AgniČ, Bcx 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John IIabjan ; John Pheoikx, Box 286; Jos if Mantel; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn. Glas:lo: GLAS NARODA"- „Tvoja žt«na p« časi v suh nuje in sin rt se jej bliža, to vsahuenje je dvojno: duš« in telesa, v ozdravljanje nolieuega teli ne moreš upati v t«*m mc«tu, nje dnevi so prešteti, ako brio od tukaj ne odpotuješ. Kit to kur njenemu mlademu telesu bolezen prouzroča je mrzlica, ktt-ra dohaja iz iztoka reke Nil in nje bližnjega močvirja. Kakor se ji' nji- telo nalezlo bolezen, ktera j-- vtihotapila tudi v najbolj zavarovane kote tvoje mramoruate hiši«, ravno tako je ta tanki zrak, kb-ri uprav sedaj veje pc/tej deželi, otroval nje dušo. Nje se je polotilo lire[>enetij«, ktero sama ne razume, kt *io j<» pa vendar pogasi ugouobu-kijubu tvojej ljubezni ti bode iz rok odtrgana, ako jo sam ne neseš tja, kj.-r bodi- tudi nje duh okreval in it vprašal pazi jivo poslužujoči Cin-iia. kteri pa lie mu v t« m trenotku ni I« dozdeval kot zdravilni umetnik, Le m vet' Ud j kot prerok. ,,Hode"t je glasno odgovoril, ,,ak«> S.ode nje dušii razumela poslu sat! to, kar je š« sedaj kakor v sanjah, le še od daleč, od galilejskima severa sem prihaja prav lahno po zraku, toda jutri bode že glasno izgovorjena beseda obljul>e,! bolne glas oznanenja. 'jode čuti raz njegovih ust, njegov dohod nestrpno pričakuje že nebrojno duš, ktere še M.«diij na nj<.-ga e&kajo tako onemogle, kakor oni, kteri so se na-lozl i strupeno mrzlico ob izlivu Nila. Jaz veui iz tvojoga govorenja o hrepenenju še veliko več, nego «ij" Plato, nje Ana\agoras, nje lastni oe<> in celo ti sam z vso tvojo ljubeznijo, ktero naklanjaš tvojej ii dehnej ženi. Jaz pridem izGali-li ja in sem križal stopinje Onega, kl- ri bode pravi čas prišel v Jeruzalem in vsem onim prinesel ozdrav-Ijenje, prinesel z svojo živo in veenti resnično l>esedo!" Cesarski davčni prefekt za Egipt je dovolj čul. Se isti dan je odposlal zaupljivega sela v Rim k Sejati oh u, najvišjemu miuistru cesarja Tiberija, s prošnjo, da naj takoj imenuje naslednika za njegovo mesto. Kake tri tedne pozneje je dospel ta v osubi zloglasnega Augustia, Cuejus Glabrio, Lteri je že tri velika premoženja pognal, in Bi bode sedaj ob Nilu v Aleksandriji nabral Četrto veliko premoženje. Komaj je \vinna izročil svoje dve letuo pošteno uradno poslovauje požrešnemu skolicu, že seje tudi severo-zapadni veter uprl v jadra ladije ,,Trireme", ktera je imela vnuka Lucul ijcev in njegovo ženo, tako b«diio m »labo, da ni zamogla sama na ladijo, temveč so jo mogli sužnji tako previdno neati kakor bi neslo umirajočega otroka, Cinna sam pa je to delo nadzoroval, neati proti Askalon, najbližjnjej luki Jeruzalema H 4. Poglavie. V Jeruzalemu. Okoliščina je hotela, da je Cinna v Jeruzalemu našel daljnega sorodnika, kteri je bil pred tremi leti imenovan prokuratorjem v Judeji in to v osobi Poncija Pilata, in ta mož je stal na čelu javnih zadev tamošuje dežele. Ta je dobil vest po poslanem aelu o prihodu mladega patricijerja in njegovega spremstva, zato je takoj pu-ti 1 urediti vilo pred mestom, in naročil ga pravočasno obvestiti o prihodu sorodnika, da b -de zamog«d njega in njegovo soprogo sprejeti. Josip iz Arimateje je popolnoma prav imel, ko se je izjavil o telesnem trpljenju Antee. Na pol mrtva prenesena na ladijo, je že skoraj na pol okrevala, ko je stopila na kopno v Askalona In ko je potem dospela pod Jeruzalem in in ostavila nosilnico brez pomoči, ko ju je nasproti prišedši prokura-tor z spremstvom sprpjfl. Deželni oMastnik je sprpmil do-šleče v za nju določeno hišo. Na potu tja pa je Antea zopnt zasedla svojo nosilnico, imela dovolj prilike čuti pogovore polpg nje jahajočih mo^ kar je prouzročilo, da je nje: srce hitreje bilo. Že m^d potjo iz Askalona proti Jeruzalemu je čula raznoterosti o čudodelnem možu, kteri je uprav dospel iz Galileje v glavno mesto, h kteremu je hitel narod, da ga posluša in v.di ; jedni so ga nazivali proroka, drugi umetnika, tretji čarovnika, zopet četrti ,.sovražnika vlade cesarja". Ali večina od njih je vedno govorila o Nekomu, kteri je bolne zdravil, hrome okreval, da so hodili in slepcem pomagal, da so videli: In potem se jej je vedno dozdevalo, da bode sa mobliž-nje proti krajpm, po kterih hodi, njej že priponi glo, da okreva, in nje srce je hitreje bilo že pri samih mislih, da se tudi njej posreči njega samega videti iz obličja j v obličje, in Be po moči njegovih i oči in besede izvrši, kar se je že pričelo pogasi izvrševati po begu iz Aleksandri je. In ko je tako prisluškovala se zadržanim 6openjem, je čula v nos lnico vprašanje Ciu-i ne do deželnega oblastnika: „Jeli res, da imate v tej deželi učenjaka, kteri z samim polaganjem svoje roke, da celo s pogledom in besedo ozdravi bol ne? „Ali ste tudi že Vi o njem čuli!" je odvrool deželni oblastnik, med pa se je polegla senca nejevolje na njegov gladki, okrogli, ostriženi obraz, na kterem bo bili pa tudi opaziti znaki neznane zvitosti. Dalje prihodnjič. > Poškodba. Dne 15. marca večer po prihodu dolenjskega osebnega vlaka poškodoval se je vsled teme neki mož z Dolenjskega, vedeČ ev' jega štiriletnega sinčka za roko ob jerlnem kantonu državne ceste; padla sta oba in se pri udarcu poškodovala. Škandal je to, če cestni erar pusti še v XIX. stoletju stati pred mestnim pragom na državnih cestah take staroveške kamne. Ven naj vrže te -— ,,turške mejnike." * * * Zaplenjeni prašiči. V Kostanjevici je bilo zaplenjenih nad sto s Hrvaškega prignanih prašičev- * * * O nesreči g. karata Bra- i n e pišejo ,,Primorca" iz Štanjela: Srce vsacega človeka pretresljiva nesreča se je dogodila dne 18. marca v Gabriji. Preč. g. kurat Al. Bratina je hotel povzdigniti slovesnostprih. Velikonočnega usta-jeuja, in je v ta namen pripravljal na ognjišču v kuhinji po dovršeni sv. maši ob 8. uri zjutraj snovi za bengalični ogenj. Tolkel je v ka-meuitem piskru z železnim drogom. Ko je udaril v tretje, se je bržkone ukresil kamen, snovi bo eksplodirale v toliki moči, da eomukoščeki kamna popolnoma razdrobili levo roko do podlakta, odnesli na levi roki mali prst, in kos levega skozi okno na ulico, ga precej močno ranili po životu, zlasti na čelu nad levim očesom. Pok se je elišul nad uro daleč. Prihitela sta gg. zdravnika iz Vipave in Ajdovščine, ter ukrenila, kar je bilo potrebno za prvi hip. Previdenega z sv. zakramenti so gospoda odpeljali isti zvečer ob 1». uri v Gorico k usmiljenim bratom v spremstvu g. zdravnika iz Ajdovščine. * * jonov za vzgojo njenih hčera, bil bi denar naložen bolj koristonosno, nego za sladkorne premije. Tudi občina potrebuje zakouito priznanega in uravnanega sodelovanja žensk o oskrbovanju ubožcev, sirot in nedoletnih. Država potrebuje njenega sodelovanja v obrtnem nad-zorništvu in, ako hoče biti pravična, tudi na obrtnih sodiščih in razsodiščih, kakor tudi v nadzorovanje ženskih kaznencev. Država dolguje ženskam popolno društveno, zboro-valno in pravo glasovanja, ktero se je v amariških in avstralskih državah obneslo prav dobro. 381 etna gos. VBaumfeldeiui pri Sieghartskirclienu ima posestnik Anton Ottmann gos, "katera je že v 39. letu. Vsako leto vodi 8 do 10 mladih seboj in je sploh še povsem čila. samo oči so ji nekoliko opešale. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 840.85 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Vino na prodaj. Dobro rudeče californiško vino prodajam po 35 do 50 centov galono b posodo vred. Dobro belo vino od 50 do 65 centov galono s posodo vred. (15. »p.) NIK. RADO VIC H, 702 Vermont St., San Francisco. __i_____ w ______t _ w ^^___ Podpisani se priporočam vsem kdor kupi 2000 smodi dobi škatljo i Slovencem in Hrvatom v Omahi in ^ - ____. . _ » rkEr/nl i A« «U! A J. > " ^ ____! 1 Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kijubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prej š njej ceni. Ne daje Bicer ' več kuponov v škatljo, a vendar smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošilja t vi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 32S E. 70 Štr., ali ,,Glas Narodu" v New York. okolici, da obiščejo prvi slov s ki 1024 South 13. 9 St,, Omaha, Neb. . Dne 10. marca popo-požar provzročil v vasi Požar ludne je Agaren na Švicarskem velikansko škodo. 90 stavb, mej temi 45 sta-novališč je pogorelo. Zgorelo je mnogo živine. 50 družin je brez strehe. Najceneje vožnje Me i z Ljubljane na vse kraje v Zjed. države z dobrimi francoskimi parniki so dobiti pri F. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. t__5 ► < ► < >**< r r "1 rn f- "A >' % Drobnosti. V s 111 r o do 111 o vino so Be vrniii: Frank Mlakar in Jakob Be-bar iz Boy les, M iss., v P rezi d ; Ivan Križ iz Elizabeth, Miss., v t'a bar; Anton Ko lene iz Clevelanda, O., v Mirno; Kristina Mlekuž z otroci iz Thomas, W. Va., in John Koče-var iz I'niontown, Pa., v l.olc; John Miklavčič iz Marion, lud., v Kostanjevico; Josip Kranjc iz Forest City, Pa., v Rakitno. * * Zavod za gluhoneme. V seji deželnega zbora j«deželni predsednik baron llein naznanil, tla se začne še l^toB zgradba zavoda za gluhoneme v Ljubljani. * * * Ižansko kousumno društvo. Neki kmetBki člen tega društva se je zadnje difi mudil po opravkih v Ljubljani. Na vprašanje, če Ižanci reB mislijo, da v konsumnem društvu pijo naravno vino, je mož odgovoril: ,,Vemo, da pijemo „fovš" vino, pijemo ga pa vender-le, ker je ceno, in ker goBpod dohtar po njem kar ukajo." „31. Nar." * * * Zmaga v Dragi. Piše se „S1. Nar'*: Naznanjam Vam veselo novico, da smo Slovenci pri občinskih volitvah v Dragi dosegli sijajno zmago. Vzlic strastni agitaciji g. Eiselta in njegovih pristašev so Nemci tako grdo propadli, da nimajo niti jednega zastopnika v občinskem odboru. Značilno je, da so dobili v domači občini le 16 glasov, Blovenska stranka pa 40, reci: štirideset glasov. Volitev je vodil g. Praksmarar iz Kočevja in postopal jako pravično in nepristransko. / Soproga sežgala. V Pragi je bila obsojena rudokopova žena •JOletna Alia Ocowsky iz Naceradeca, ki je 30- okt minolega leta polila svojega pijanega moža, ko je ležal v postelji, b petrolejem ter ga zažgala. To je storila po naročilu svojega ljubimca, 201etnega rudo-kopa Ivana Simanka, kije pri nji stanoval. Oba bta bila obsojena: žena na smrt na vešalih, Šimanek pa v 201etno ječo. Od mrtvih vstal. Iz Kecske-in^ta se poroča 14. marca: Pred-včerajšnim so prinesli v tukajšuo mrtvašnico truplo mladega moža, imenom Szabo. Ponoči pa se je navidezni mrtvec zbudil, odprl krsto ter razbil okno mrtvašnice. Grobokop je čul ropot, zato je tekel v nirtvašuico. Tako se zabava kitajski cesar. Kitajski cesar biva na otoku znotraj palačnega okraja, h kateremu se pride po dnevu po visečem mostu. Tam se zabava a tem, da uči koze in opice vsakovrstnih umetnost'j. Jedna teh ,,umet-nostij" njegovih koz in opic je ta, da skačejo skozi papirnata okna, ki so na Kitajskem v rabi. Smesnice, T o 1 a ž 1 j i v o. Gospa (k svojej kuharici): ,,Kaj, tri pisma naenkrat dobite vi, od treh ljubim-cev?4* — Kuharica: „Da, milostiva, toda ne bojte se, jedel bode samo jeden pri nas!" Zvito sredstvo. 1. Čevljarski učenec : ,,Zakaj si se Čez ušesa zavezal?"' — 2. Čevljarski učenec: ,, Da me mojster nemore za ušesa vleči!" Prošnja. Spoznal. 1. Dijak : „Solar, posoditi mi moreš frak !" — 2. Dijak : „Zeložal mije, sam sem gazastavil." Vendar nekaj. Ptujec : „Ka-kor vidim v vsej vasi nemate ure!" — Kmet: ,,Pač, na cerkvi, toda stoji." Grenko zaslužil. A.: „Mo-Tu mu je" padel | J* sinovi zapravijo ves denar, kterega Szabo jokaje okoli vratu ter ga je Je DJih oče tako grenko pridobil." poljubil. Radi grozne vzuemirje- ~ B : ,, Ako smem vprašati, s čem „Bil je iz- uosti in radi prestanega strahu pa se Je l)a pečal?" — B. : sta sedaj oba bolna, Szabo in gro- d^avec pelinovca." bokop. - * * Zlobno. ,,Sedaj se V smrt na Vislicah je dne 13. marca, obsodilo okrožno sodišče v Biliaču. (Bosna) Gajo Trtica iz Radi«-a, v okraju Krupa, ker je vrgel ™zim ~.1Ni Potreba ooletno Milico Trtica, ženo svojega brata Pera, v 40 metrov globoko brezno, iz katerega sojo mogli še-le po preteku 48 ur izvleči pol živo. Nesrečnica je vsled ran, katere je dobila o padanju v brezno od skale do skale, umrla malo dni potem. Pred svojo smrtjo je določno izpovedala, da jo je Gajo vrgel najprvo preko nekega plota in potem, ker je klicala na pomoč, v bližnje brezno. Gajo je vse trdovratno tajil, a vzlic temu mu je sodišče prisodilo smrtno kazen. Komaj se upamo nadlegovati rojake, a ni je druge pomoči kakor pri dobrih srcih. V New York je v petek 7. aprila dospel iz Pitts-' burga, Pa., rojak Miha S t e p i c, se ženo in trojimi o t r o č i č i. nobeden še ne pet let star : mož je sam bolau na nogi, nema prav nič denarja, zaslužiti nemore nič, to-raj kaj početi z družino petero osob? Lradniki avstrijskega konzulata so mu podelili -t 10, avstrijski konzul ga izročil avstrij. dobrodelnemu društvu, kjer ga bodo imeli brezplačno knke dva do tri t^due, med tem pa nabirali novce, da ga odpošljemo v staro dumoviuo. ! Stppic je doma iz Vlačen Vrha, okraja Litijskega, sam ni kriv nesreče, pač pa bolezen. Prosimo Vas, blagi rojaki, pomagajte mu s kakim milodarom že glede nedolžnih otročičev, da k sklepu zamoreum vse v domovino dovesti 111 jim uročiti kak goldinar; upamo, da bode i ta naša prošnja našla odmev, pri dobrih Slovencih. Kdor v sili brzo pomaga, dvakrat pomaga. Vsak dar bode dobrodošel, ker siromaki nemajo ne denarjev, ne obleke se preobleči; država Pennsylvania, kjer je mož 10 let bival (a ni meščan) se jih je na ta način znebila, da jim je dala vožni listek v New York, tako zamorec svojo dolžnost si storil! Prosimo Vas, dobri Slovenci, ako zamoreta pogrešati kak četrt dolarja, pošljite ga v pomoč tej bed-uej družini. Fr. S a k s e r. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejeno prenočišča; ako kilo sem pr"?de iti ne ve kam. naj se le pri meni ogla-j si, iu zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaj.-(dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South l:\. St.. Omana, Neb. Podpisani priporočam vsem Slo-vencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici Bvoj lepo na novo urejeni SALOOiV, kterega odprem due 1. januarja 1S99 Vedno bodern točil razno IZVRSTNO PIVO; ti no DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERtf, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barichi DOLAR BAY, MICH. Samo 50 komadov imamo Še Koledarja za 1.1899 velja le 25 centov. To pač znači, da je dober, ker od 1600 je to pač malo število. Kdor Slovencev ga še nema naj se brzo oglasi. Naloga ženske v državi. Kakor mati ima žena veliko odgovornost, ona je,-ki more vplivati na razvitek telesa, kakor tudi značaj otroka. Tudi duševne lastnosti matere podedujejo otroci, osobito sinovi. Kadar se sklepajo zakoni, je treba notranje priprave globokega pogleda v dušo in trdne volje. Ker se vzgoja nahaja večinoma v rokah matere, mora biti ona sama popo-len človek, da zamore vzgajati dobre ljudi. Moč kakega naroda ni v njegovem vojaštvn, ne v njegovem bogastvu, ampak v njegovi nravni sili. Žena mora biti zmožna vzgajati svobodnih, krepkih državljanov. Ako bi država potrošila mili- vsa moja družina vozi na kolesu :*moja žena, obe hčere in moj sin ! sedaj mi ne ostane druzega, nego da se še sam Saj si že tako petokolo pri hiši!" Trpežno. Krošnjar (kterega so čez stopujice vrgli in pri tem so vse njegove stvari ostale nepobab-ljene): ,,No, sedaj vendar kaj kupite, saj ste s) prepričali o t r p e ž-n o s t i mojega blaga." Kislo kakor jeaih. ,,To vince je iz našega domačega vinograda, kako Vam dopade?" — ,,Mislim, da na solati najbolje P* J ednostavno. Kuharica: ,,Dragi Gustel, kako ti morem najbolje dokazati, da moje srce gorke zate bije?" — Vojak: „Z gorko dobro večerjo!" Obrtnijska zvitost. Gospa (odpirajoča vrata, sočutno): ,,Kak ubogi psiček pa je tukaj, da tako žalostno cvili?" — Proejak: ,, Oprosti te mLJostljiva, potujoči posnemovalec živalskih glasov,kteri že tri dni ni imel „gorke žlice" v telesu!'4 FR. SAKSER & CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v staro do m o-v i n o Slovencem in Hrvatom, za 100 gold, avstr. veljave treba dati $40 80. Slovencem smo že odposlali blizo 3 miljone gold.^ Pišeta lahko slovensko, ali kakor drago, pošte, fare in vasi so nam dobro znaue in se nemore nič zgubiti, svoji k svojim ! Francoska parobrodna družba Compapie Generale Transatlantipe. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako Boboto ob 10. uri dopoludue iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: i La Bretagne „ 15. aprila, delavcev pri plavžu potrebuje La Touraine „ 22. „ ,,Lackawana Iron and Steel La GaBgogue „ 29. „ Comp.'' v Cormvxilp, Pa.. Lebanon j La Normandie „ G. maja Co. Delo je stalno, dnevna plača i Prvi razred kajite do Havre v -od začetka 8125 na dan. Pisma ljajo ^55 in višje, naj se pošljejo : Josip R u d m a n, Glavna ageucija za Zjed. države Box 2.4 Cornwal, Pa., Lebanon in Canado: 3 BOWLING GREEN Co. (11. apr.) NEW YORK. Učitelj godbe, kteri razume dobro poučevati godbo na pleh in seveda govori slovenski, dobi službo. Pisati je: Josip Ša j n. Box 42, Oreeted Butte. Colo. oO moz K M X as M M M M M m M 03 m Mestna lirenfflca v Novem Mesta obrestuje vloge cd prvega, prihodnjega meseca, po 4°|0 ter saroa placuj e rentni davek. Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja l^pa prilika šte-denja. Vsakdo dol>i hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER Sz CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence. M M »i M Si m is M M 8! B! m Nadepolni sin. Moric: ,,Oče, kupite mi, novo obleko!" — Nemam denarja!" — Moric: „Za-kaj pa ne napoved k o n k u r z?" Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni na vogalg Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi WHISKEY itd. . IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče iu to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! Sd spoštovanjem .Martin Bluth & Co., 8ALOONER COBNER OTTAWA & JACKSCN STR., JOLLIET, IU. Vsem rojakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v k te rem bode m točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi keglj isce. S pozdravom iii odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. KDOR „ ^ SLOVENCEV POTUJE bodisi v staro domovino ali obratno naj se zanesljivo obrne na izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v vseh zadevali mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se isvestoo na nas obrne. Sto-tiBočt pošljemo vsako leto na Slovansko in vse j h bilo dosedal še v redu. Dosedaj emo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Poareduj^me vsem za li r a n i 1 n e v 1 o g e v slovenske hranilnice, vsakdo dobi h ranil mi-u<> knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e j i kad*-r mi damo za $40.70 za HM gld., zahtevajo vsi drugi najmanj S41 ali $41.50, zakaj bi va^> novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na Številko 109 (»recuwicli Street, kamor Vas drugam speljejo, Vas slepijo, mi stanujemo v istej hifii v pr\eui nadstropju in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem časa. .jfli—j—- ^ •Jgi-i;Ai.l -an.- Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA f^JŽ A. JST J£ A. CHAS, R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street Allegheny, Pa. i Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domoviuo ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za VBe parobrodne Črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. -srp -^rr-^Fr-^-^-nigirV ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. s- uljudno priporoča vsetn Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLJ K, za malo in velike; za svoje d^lo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi ramovrstii'- KILE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vsa z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilittah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato nalogo OlCVlllJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi aliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, iu vsi* skupaj denem na eno eliko, ravno tale. kakor hi bili objednom slikani. Z spoštovan jo tri uda ni IGNATIUS TANCIG, CALUMHT MICHIGAN THE PRINCE LINE uavedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz JSTe \a/ G-0=l=l_0"x^0 i ITsTeorpol Ceai l-AN^J; G. MARTINI na 5. cesti v Red Jacketu, IVIich., je odprl „Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", ,,Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. : v Trst $24.50, Iteko $27.00, Zagreb $28-00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50. lu^pruk $2U.OO. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, — ^NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej^eni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blap Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA G IG AR FACTORY, F. A. Dusohak, lastnik. n prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIKKA in Iruga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. F i venske trgovce vabi, da pri nj im kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. r i Warenberger ISO J. STREIFF čc CO., lastnika G-reenwivh Sireet, iW w (v hli/tn: tiskarn-* ..fcdas N troda '). i V naiV Avstrije. Dobra pontr.-žha po Prodis iiio parobiodu« po najnižji*! crnah. h<»t«du • >-tau»j" lu.vadno Slovenci dohajajoči izk- i n železniške listke i-IPH! HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti iu proslavljeni zdravnik KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja i« pošilja na vk? del« sveta denarne nakaznice, menjiee, in dolžna pisma. Ispottlnje in ixterjuje r.apnšeine in d«lgcvf. John Golob, izdelovalec umetnih orgel] k«- pripor«»ča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HAII-M O N1K. Cei i a n ajcen ej Sim 3g lasnim od naprej in treba dati $5 ,,are". Boljše vrste od £45 do >$100. Pri naroČilih od $50 do S1 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delogarauti-rano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija TJe/ek imam /e Štiri leta harmonika na 4 glasove ill sent yelo zadovoljen i njimi, trr so Se sei 1>ili prevarani: harmonike so lahke za igranje. !t-j«> izdelane in dovolj po ceni potrdim. T Marko Teiak imam harmonike že 7l>a /r 5est let, za nje sem dal $40 in so še sedaj najvi jo cenoT rabim jih pa ob vsakej priliki. ' Martin Trlep, Joliet, 111. .ani Michael Klobučar potrjujfin, ila so harmonike izdelane od g. J. Goloba še sedaj jih ne dam zaradi njih glasu za $30. Mike Klobučar, Joliet, 111. Mat. Frankovit potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil nji-gn harni'.mike pred 4 leti iu dal za nje $45 iu še danes itnajo lepši glas kakor najboljše v« stare deiele; dosedaj Se niao jxrtreltovale poprave Math. Frankovlch, Caluinet, Mich. Sili ester Stramelz, ravnatelj mestne g. dlje (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da <1< ane » John Golotm i'majo ciste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti Podpi-.im imam harmonike«kI g. J. < buljfe kakor one iz stare deZele, ktere slan-. Podpisa izvrstno delo, jaz le na nje igrani 4 leta, dal sem za nje $25 in Priporoča posestnikom Beer Salonov id grocerijskih prodajaluic kakor tudi OBLEKO, OBUVALA vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni. za možke, ženske in otroke. Dalje: i Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota VINO, FINE SMODKE in ŽGA- Cigars" z barvano sliko. NJE in KUHINJSKO OPRAVO. Zaloga izvrstnih d o 1 g i h viržink z slamo. Vse prodajam po najnižji coni. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price liBt). C1 ti —T"-T Naročila se vestno iu točno izvršujejo. Slovencem in Hrvatom v Lead- Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po ExpreBu ville, Colo., in okolici, kakoron.m, proato in so pri 8prejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, 8Hm Pridejo priporočam svoj Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko od-^^ ^^ ^^ ^^^ tj,* pošljejo na „ Ci las Naroda". Mojnaslovje: 404) Elm Str., Leadville, Tolo. F. A. DUSCHEK Vedno točim fino, Bv^že PIVO, 32S 70 STR- NEW YORK, CITY, dobra VINA, izvrstni WH ISKEY, Svoji k svojim ! ter prodajam fiue SMODKE. Pri Spretni aerentje g« spreimo proti ugodnim pogoje: meui se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIK LICU Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dohrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . tj)13.50 in na 15 kamnov samo Na zahtevanje se razp siljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in »mstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: So. /irmm sedaj nastanjeni zdravnik na East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in joden najpr;ljubljeuojši zdravnik zaradi BVojih zmožnosti pri tainošnjom ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranji! kakor tli vnasjili Meznij. Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET, CH1CAHO. Podpisani priporoča VBem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel JPlorence 177 Atlantic Ave.f Brooklyn, N. Y. Vedno bode m točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; ixvratne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo ILL Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je iz-ačil in pr^j-'l diplomo na slovesih zdruvuiškili vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-iadelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-molMjru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško dkušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše čl«»ve-ške bolezni. Prisil j« mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. r,. IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdiavnika. Kadi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslalndosti, vsakovrstnihžun skih bolez ih itd. — naj obišče ali de pismeno v materiiiHm jeziku obrne na svo- Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat I Svoji k svojim! Sč spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. V. BI M m m M H m m m si m in m Mestna hranilnica ljubljanska | obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg P^.4% | brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanBki — se jej lahko pošilja narav- ]g nost ali pa s posredovanjem „Glab Nahoda*jg l m juga rojaka Dra. Gjura Ivtina Poheka. On jn na si^oipi ~n_o i n. si^o^fci rie nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je l)nln» pomagati svojemu * rojaku in hratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila pora' il, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemor- m boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, n^go da Be Vam srčno, zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blaži na, Can ion Ferry, Mont. Dr. G. IVA.JST JROMBK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju ž«Misk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. Eaat 10. Walnnt Str., KANSAS CITY, MISSOURI.