KAi N/K
ŠT. 16 i
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVII.
KAMNIK, 21. SEPTEMBRA 1987
Dvajseto srečanje delavske solidarnosti
Kamnik je od 10. do 12. septembra gostil dvajseto, jubilejno Karavano delavske solidarnosti. Karavana je največjo delavsko srečanje v Jugoslaviji, ki simbolizira bratstvo med narodi in številna človeška prijateljstva, stkana v minulih dvajsetih letih.
Udeležence Karavane iz pobratenih mest Gornji Milanovec, Kotor, Peć, Slavonska Požega, Strumica, Travnik in Zrenjanin so Kamničani sprejeli v četrtek popoldne na Duplici, pred Stolom, kjer so jih, pozdravili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine in izvršnega sveta naše občine. Program se je nadaljeval v Kamniku, na Trgu prijateljstva, s pozdravnimi govori Mihe Ravnika, predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Toneta Ipavica, predsednika skupščine občine Kamnik in Toneta Isteniča, predsednika občinskega sindikalnega sveta.
Na tej uvodni slovesnosti, ki so se je udeležili tudi Petar Rakoče-vič, sekretar predsedstva ZS Jugoslavije in Franc Itabas (???), sekretar P ZSS in ki so jo S kulturnim programom obogatili moški pevski zbor Solidarnost, folklorna skupina Kamniška Bistrica in naša godba na pihala, so predsedniki občinskih sindikalnih svetov pobratenih občin prevzeli priznanja naše občinske skupščine, podeljena ob občinskem prazniku. Izročil jim jih je predsednik skupščine Tone Ipa-vic, Sledila je še zahvala udeležencev karavane za prisrčen sprejem, izrekel jo je predsednik sindikalnega sveta Slavonske Požege, gostiteljice 21. Karavane delavske solidarnosti.
Po polaganju venca k spomeniku Revolucije, so se delegacije iz pobratenih mest poslovile od Kamničanov, za eno noč.
V petek so si gostje ogledali Kamnik in delovne organizacije, Stol, Svilanit, Utok, Titan, Al-prem, Eta, Donit TOZD Trival in Elektroelement TOZD Svit, zvečer pa preživeli nepozabne urice na družabnem srečanju v prostorih družbene prehrane v Stolu. Ansambel Šok je znal ustvariti pravo vzdušje, ki so ga popestrile še plesalke skupine
Click Samantha in številni harmonikarji, gostje in gostitelji pa so se vsi skupaj združili v kolo.
Srečanje se je zaključilo po sobotnem pikniku v Kamniški Bistrici, z obljubo, da se prihodnje leto vsi skupaj kot stari prijatelji snidejo v Slavonski Požegi.
Ker so svoj delež k povezovanju delavcev iz vseh krajev Jugoslavije prispevale tudi sindikalne organizacije, smo za strnjen vtis prosili predsednika OS ZSS Kamnik Toneta Isteniča. Čeprav je minilo le nekaj dni, odkar smo pospremili udeležence Karavane, smo o njej že strnili nekaj vtisov. Karavana je nedvomno dosegla svoj osnovni namen, delovni ljudje iz pobratenih občin so sklenili nova znanstva, okrepilo pa se je tudi nadaljnje sodelovanje.
Priznati moram, da smo bili organizatorji kar malo presenečeni zaradi toplega sprejema, ki so ga udeležencem priredili občani. Rad bi se tudi zahvalil vsem delovnim organizacijam, ki so sprejele udeležence Karavane in jim predstavile svoj proizvodni proces.
Menim torej, da so udeleženci
naša prizadevanja sprejeli z odobravanjem, saj v treh dneh od nikogar ni bilo slišati besede kritike. To potrjujejo tudi izjave predsednikov občinskih svetov pobratenih občin na zaključnem razgovoru.
Karavane se je udeležilo 315 predstavnikov pobratenih občin, se pravi, da jih je iz vsake prišlo 45. V posamezno delegacijo so bili vključeni poleg delavcev iz proizvodnje še podpisniki listine o pobratenju med občinami, leta 1974 v Travniku in pa predstavni-
ki skupščin, izvršnih svetov in drugih DPO.
Naslednje leto se bomo na povabilo predsednika občinskega sveta Slavonske Požege udeleženci Karavane zbrali tam, in tako nadaljevali z medsebojnim obveščanjem, ki je v času, v katerem živimo, izredno pomembno.
Naj omenim še željo po sodelovanju na gospodarskem področju, pa tudi na kulturnem, mladinskem in športnem še nismo izkoristili vseh možnosti.
MATIC ROMŠAK
Gostje iz pobratenih občin so zaplesali kolo, vanj so se vključili tudi gostitelji.
Prihod udeležencev Karavane delavske solidarnosti na parkirni prostor pred Stolom.
Pogled z Malega gradu na stari del mesta in prepolne obrtniške stojnice.
Gremo v Kamnik
Nedvomno je bilo te besede nekaj dni nazaj moč slišati v številnih krajih naše lepe Slovenije. V Kamniku so namreč potekali 17. Dnevi narodnih noš, folklore in obrti. Tudi letos je ta največja turistična prireditev v naši občini privabila brez števila gledalcev in. ljubiteljev narodnih noš. Samo v nedeljo, ko je bil s sprevodom narodnih noš po ulicah Kamnika, višek prireditve, so prizadevni
turistični delavci, pa tudi ostali meščani, gostili več kot 10.000 obiskovalcev.
Pa «e sprehodimo na kratko skozi vsah^pet dni, kolikor je trajalo ljudsjko rajanje. \*V srldo.je bila slovesna otvoritev r^pspektivne razstae kamniškega slikarja Aladina Lanca v razstavišču Veronika. Vsi, ki ste si razstavo že ogledali, boste Nadaljevanje na 3. strani
Resolucijske usmeritve se ne uresničujejo v celoti
Rezultati poslovanja v letošnjem prvem poletju kažejo, da na mnogih področjih ne uresničujemo resolucijskih ciljev.
Obremenitev gospodarstva se ne zmanjšuje, saj se delež sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v dohodku OZD še naprej narašča. Z osebne dohodke so OZD v prvem polletju razporedile večji delež čistega dohodka kot v prejšnjh obdobjih. Sredstva za akumulacijo in reprodukcijo so bila le malenkost večja kot v lanskem polletju, pri čemer je zaskrbljujoče, da sta se akumulacijska in reprodukcijska sposobnost skoraj prepolovili. Izgube so znašale 51 milijonov din in so bile za 459% večje kot v lanskem prvem polletju. Zunanjetrgovinska menjava je daleč pod planom, saj je bil izvoz skoraj za 1% nižji, uvoz pa kar za 16% nižji, kot lani. Investicijska vlaganja so v prvem polletju predstavljala le 34% vrednosti načrtovanih naložb v letošnjem letu.
Ugodnejši so podatki pri osebnih dohodkih, saj so se le-ti pove-
čali za 120% in so v povprečju znašali 220.263 din. Hitreje je raslo tudi število zaposlenih, medtem ko se je fizični obseg proizvodnje gibal v resolucijskih mejah.
Poslovni uspeh gospodarskih OZD
Spremembe zakona o celotnem prihodku in dohodka, ki nudijo širšo podlago za ugotavljanje celotnega prihodka, se najmočneje odražajo v dinamiki in obsegu porabljenih sredstev. Da bi bile možne primerjave podatkov z lanskoletnimi uspehi so osnovne kategorije (celotni prihodek, porabljena sredstva, dohodek) prirejena na novi obračunski sistem.
V šestih mesecih leta je kamniško gospodarstvo ustvarilo 118 milijard din celotnega prihodka ali 108% več kot lani. S korekcijo za obresti zaradi novega obračunskega sistema bi bil celotni prihodek v letošnjem letu za 7 indeksnih točk večji. K omenjenemu porastu je poleg večje industrijske proizvodnje za 2,60, v glavnem prispevala rast cen. Kar
860 celotnega prihodka je gospodarstvo ustvarilo s prodajo na domačem trgu, s prodajo na tujem trgu pa le 7%.
Porabljena sredstva so predstavljala 82 milijard din ali 118% več kot v lanskem letu. S korekcijo podatkov bi bila porabljena sredstva za 6% nižja. Zaradi znatno višjega obsega porabljenih sredstev, je imelo gospodarstvo nizko rast dohodka, saj je porasel le za 89% in je znašal 36 milijard din. Po predračunu lanskih podatkov na nov obračunski sistem pa bi rast dohodka znašala 128%. Ustvarjeni dohodek na delavca je v kamniškem gospodarstvu znašal 3.963.959 din, medtem ko je slovensko gospodarstvo ustvarilo le 3.187.311 din dohodka na delavca. Za zadovoljevanje skupnih potreb iz dohodka in iz OD delavcev je gospodarstvo obračunalo 9 milijard din ali 142% več kot lani. Tako je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejela v prvem polletju 175% več sredstev kot lani, vse druge SIS pa za 134% več sredstev.
Delež sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb je v razpore-
jenem dohodku porasel iz 20% na 25%.
Za bruto osebne dohodke so DO razporedile 16,7 milijarde din ali 67% čistega dohodka, medtem ko so v lanskem prvem polletju za osebne dohodke namenile le 51% čistega dohodka.
Za akumulacijo so DO razporedile le 7 milijard din, kar predstavlja samo 18% več kot lani. Akumulacijska sposobnost se je tako znižala iz 12,1% lani na 7,7% letos. Kljub temu je kazalec še vedno zadovoljiv, medtem ko je gospodarstvo republike že na meji rentabilnega poslovanja, saj je znašala akumulacijska sposobnost komaj 2,6%.
Prvo polletje sta poslovali z izgubo Gostinsko podjetje Planinka in sicer v višini 49,34 milijona din ter zavod za urejanje prostora - Biro Kamnik, ki je izkazal izgubo v višini 1.837.000 din.
Gostinsko podjetje Planinka je ustvarila 96% celotne izgube. Zaradi prenavljanja Planinke ta dalj časa ni bila odprta zato so bila porabljena sredstva celo višja od ustvarjenega celotnega prihodka.
Zavod za urejanje prostora -Biro Kamnik, ki je bil v redkem likvidacijskem postopku, je sestavil obračun zapet mesecev 1987, po katerem je izkazal 1.779.000 din nenadomeščenih porabljenih sredstev ter 58 tisoč din nepokritih obveznosti iz dohodka.
Zunanjetrgovska menjava
Pospešena rast domačih cen je bila bistveni faktor upočasnjene prodaje našega blaga inozemstvu. Visoka inflacija ob dinamičnem domačem povpraševanju ni stimulirala proizvajalcev, da bi povečali izvoz.
Vrednost izvoženega blaga kamniškega združenega dela je v prvem polletju predstavljala 5,2 milijarde din, kar je za 0,8% manj kot v lanskem letu, medtem ko je v resoluciji predvidena 3% rast. Glede na letni plan so OZD realizirale le 43% načrtovanega izvoza.
Tudi na nivoju SR Slovenije je-bil izvoz slabši kot lani, saj je bil kar za 12% nižji kot v lanskem polletju.
Vrednost uvoza je v polletju predstavljala 2,9 milijarde din,
pri čemer je oprema predstavljala 9% vrednosti uvoza. Uvoz je bil v polletju letošnjega leta skoraj za 16% nižji kot v lanskem polletju in daleč od resolucijskih predvidevanj o povečanju uvoza za 5%.
Tudi slovenske delovne organizacije so v šestih mesecih letošnjega leta uvozile za 26% manj kot lani.
Zaradi izredno nizkega uvoza je bila pokritost uvoza z izvozom v občini kar 180%, pokritost na nivoju SR Slovenije pa le 114%.
Industrijska proizvodnja
Po podatkih industrijskih DO so le-te v prvem polletju povečale proizvodnjo za 2,6% v primerjavi z lanskim obdobjem. Najbolj so povečale proizvodnjo Lončarsko podjetje, Menina, Titan, Mercator-Eta in Ideja.
Resolucija predvideva povečanje proizvodnje za 3%. Kljub temu, da cilj še ni dosežen, pa je rezultat dober, zlasti če ga primerjamo s slovensko industrijo san je slednja povečala proizvodnjo le za 0,7%.
Nadaljevanje na 3. strani
Karavana delavske solidarnosti
v Svilanitu
Polni navdušenja in novih vtisov so zapuščali proizvodne prostore Svilanita udeleženci jubilejne 20. karavane delavske solidarnosti, ki so drugi dan svojega obiska v Kamiku namenili ogledu proizvodnje izdelkov iz frotirja in svile. Z občudovanjem so spremljali spretnost rok naših delavk, ki jim poteka delovni dan med tisoči nitmi.
Kot vodič v karavani sem bil presenečen,kako dobro delavci pobratenih občin poznajo izdelke Svilanita. Ko smo se po končanem ogledu tovarniških prostorov med goste pomešali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstvo tovarne, smo težko sproti odgovarjali na številna vprašanja, ki so zanimala goste iz drugih republik. Seveda je bilo največ vprašanj o osebnih dohodkih in družbenem standardu zaposlenih v Svilanitu. Nič manjše ni bilo zanimanje, kako nam uspe vso zahtevno opremo, ki jo rabimo, uvoziti in obdržati do popolnega izkoristka. Tudi samoupravna organiziranost naše DO je vzbujala odobravanje. Besede pobudnika vsakoletnega srečanja delavcev Dragoslava Legarčine iz Gornjega Milanovca ob priznanju, da je Svilanit videti kot tovarna na evropski ravni, pa je izzvenela za nas gostitelje še prav prijetno. Upam, da so bili gostje z nami zadovoljni in da
smo si na srečanju izmenjali veliko izkušenj.
JOŽE NOGRAŠEK
...v Titanu
Nekaj udeležencev karavane se je ustavilo tudi v Titanu. Sprejeli so jih predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodje tozdov. Po pozdravu in predstavitvi so jih najprej spremili v muzej, v katerem je prikazan razvoj Titana in naši izdelki. Predstavniki pobratenih mest so nato odšli v spremstvu vodij TOZD skozi nekatere obrate v naši delovni organizacij. Med drugim so si ogledali avtomatnico, montažo cilindrov, montažo smučarskih vezi, orodjarno in livarno. Ob ogledu se je razvil živahen pogovor. Goste je predvsem zanimala organizacija proizvodnje, delovni čas, delovni pogoji, osebni dohodki delavcev. Pohvalili so red in delovno disciplino.
Ker je bil čas obiska omejen, so naši predstavniki obiskovalce odpeljali v sejno sobo. Pozdravni govor je imel direktor Titana, tov. Lemič. Izrazil je veselje, da so se udeleženci karavane ustavili v Titanu, kjer je pred vojno delal tovariš TITO. Opisal je zgodovino in sedanji položaj naše delovne organizacije. V letu 1986 je delovna organizacija Titan praznovala visok jubilej, 90-letni-co. Ob tej priložnosti je bil posnet film, ki smo ga prikazali tudi našim gostom. Po končanem pre-
Miha Ravnik, predsednik Zveze sindikatov Slovenije:
»Danes smo v takšni družbeni in gospodarski krizi, ki zahteva od vseh in vsakogar najodgovornejši odnos tako pri razvijanju in dograjevanju družbenogospodarskega in družbenopolitičnega sistema in odnosov, še zlasti ustave in zakona o združenem delu, kot pri njihovem izvajanju na vseh ravneh samoupravne in družbene organiziranosti.
Te razmere terjajo poenotenje pogledov, ocen, izhodišč in ciljev ter akcije, ker je samo tako možen izhod iz sedanjih razmer na kakovostno višji ravni. Napredek je mogoč le, če bomo enotni, da se mora vsak samoupravni in družbeni subjekt ter družba kot celota usposobiti in organizirati tako, da bomo na samoupravnih osnovah in v pogojih socialističnega samoupravljanja uspešno
premagali sedanje težavne razmere. Naše izhodišče in naš cilj ne sme in ne more biti sivina povprečja, enakost v revščini, to ne vzpodbuja - ne motivira boljšega in učinkovitega dela in gospodarjenja. Zgledovati se moramo po tistih, ki že v sedanjih pogojih s svojim znanjem in delom dosegajo najboljše rezultate in se enakopravno in uspešno vključujejo v mednarodno menjavo.
Materialni in družbeni položaj posameznika in vsake organizacije združenega dela mora temeljiti na delu in rezultatih dela in gospodarjenja, in ne na takšnih ali drugačnih ukrepih tekoče in razvojne politike ali pa celo zlorabe in kršenja ustavnosti in zakonitosti. Le z doslednim uveljavljanjem tržnih zakonitosti in hkratno večjo vlogo delavcev pri sprejemanju odločitev na vseh ravneh je možno uveljaviti tudi večjo odgovornost vseh subjektov za lasten razvoj in skupen razvoj Jugoslavije.«
DO Komunalno podjetje Kamnik, p. o. Kamnik, Cankarjeva 11
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
vodenje operativne službe
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
- višja šola gradbene smeri in dve leti praktičnih izkušenj na enakih ali podobnih delih ali
- štiriletna srednja šola gradbene smeri s strokovnim izpitom ter štiri leta praktičnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11 v roku 8 dni po objavi.
davanju se je ob prigrizku nadaljeval sproščen pogovor. Sklepala so se nova poznanstva in poslovni dogovori.
Gostje so zadovoljni in polni vtisov zapustili Titan in nadaljevali svojo pot v delovno organizacijo Stol. rjjg
...v Utoku
Udeležence Karavane delavske solidarnosti so na prijetnem sprejemu v Utoku seznanili s proizvodnim procesom, s pogoji ustvarjanja dohodka in sistemom delitve osebnih dohodkov, kot tudi s pestro zgodovino te delovne organizacije. Tehnološki proces so si udeleženci karavane ogledali neposredno, po posameznih fazah predelave kož, do končnega izdelka. Po ogledu tovarne so gostje in prijatelji iz pobratenih mest v neposrednih stikih s predstavniki samoupravnega in družbenopolitičnega življenja ter vodilnimi delavci izmenjali izkušnje in poglede do posameznih vsakdanjih aktualnih vprašanj.
Poklepetali so tudi stari znanci iz prejšnjih karavan, obudili spomine in izročili pozdrave prejšnjim gostiteljem. Vtisi gostov so bili neverjetno podobni: Ganljiv in prisrčen sprejem v pobratenem Kamniku.
TOMO MALINARIČ
... v Trivaiu in Svitu
Približno 50 udeležencev karavane je obiskalo tudi dve temeljni organizaciji na Bakovniku. Ogledali so si proizvodnjo keramičnih izdelkov v SVITU, ki se jim je zdela zelo zanimiva. Občudovali so hitre roke delavcev, kar jim seveda pogojuje visoka norma. Ročna dela, unikatni izdelki, so pri obiskovalcih vzbudili pozornost in občudovanje, posebno prekrasno poslikane majolke. Nek udeleženec je kar hitro ugotovil, da takih tovarn v Jugoslaviji manjka. Uporabljajo domačo surovino in ogromno izvažajo. Drugi del obiska je bil ogled video filma o delovni organizaciji DONIT. Udeležencem so bili predstavjeni vsi DONITOVI toz-di s svojim programom in organizacijo. Direktor Trivala, tov. Bulic, ki je udeležence tudi v imenu vseh pozdravil, je podal kratko informacijo o poslovanju in proizvodnji v TOZD TRIVAL. Goste je predvsem zanimala izkoriščenost strojev in ob tem povečanje zaposlovanja.
Poudarek na izvozu naše DO se nekaterim udeležencev ni zdel razumljiv, kajti vsi vemo, da je naš filter pri nas doma dražji kot izvožen v ZRN.
Toda, če želimo napredovati in iti v korak s svetom, moramo imeti stike s tujino in to je tudi eden izmed vzrokov za nujen izvoz, drugi pa uvoz potrebnega repromateriala itd.
Kako uspe DONITU, da toliko TOZDOV zdrži skupaj, je bilo vprašanje udeleženca srečanja. »Težko, a gre! Problemi so bili v poslovanju pri TOZD Plastor v Križevcih, dve temeljni organizaciji sta se odcepili, ostalo sodelovanje na nivoju DO pa še kar gre!« je odgovoril direktor.
Za naše goste smo pripravili skromno pogostitev in jim zaželeli še naprej prijetno počutje v Kamniku.
Iz Strumice v Makedoniji sta se udeležili Karavane prvič Lili-jana Janezka in Zagorka Manče-va. V klepetu sta mi povedal, da je prva pedagog v Zavodu za rehabilitacijo otrok, druga pa dela na SDK. Obe sta Slovenijo že obiskali in se jima zdi čudovita. Niso, pravita, pri vas čudovite cene. In razumljivi so se jima zdeli tudi naši dosti višji OD.
Organizacija, sprejem in vse kar so v Kamniku za njih organizirali, je bilo zares čudovito.
Stisk roke - tako smo se poslovile - je tudi simbol srečanja karavane delavske solidarnosti.
KATARINA CERAR
Zdravko Kraker, udeleženec Karavane delavske solidarnosti
Velik del zadnje številke Kamniškega občana je bil namenjen dosedanjim srečanjem delavske solidarnosti ali bolj na kratko Karavani, kot ji marsikdo tudi reče. Opisane so bile tudi posamezne občine in njihova zgodovina. Tako je malo bolj pozoren in marljiv bralec lahko dobil sliko, kakšna so bila dosedanja srečanja in v katerih krajih.
Začnimo pa sestavek še z druge plati. Ob takih manifestacijah se kdo tudi vpraša, če so ti obiski v času, ko je treba štediti in se omejiti na najnujnejše, nujni, saj gostitelja veliko stanejo.
Največji del stroškov nosi vsako leto vsaka občina sama, gostitelj prispeva organizacijo, da so gostje zadovoljni in seznanjeni z najzanimivejšim v kraju, kamor so prišli.
Da bi občutili utrip srečanja delavske solidarnosti, smo se v1 petek, 11. septembra dopoldne pogovorili z udeležencem karavane, Zdravkom Krakerjem iz Slavonske Požege, ki bo prihodnje leto gostiteljica tega delavskega srečanja.
Prosim, povejte nekaj besed o sebi!
Na občini v Slavonski Požegi delam kot družbeni pravobranilec samoupravljanja, sicer pa izhajam iz delovne organizacije, kjer sem bil vodja večje delovne sredine. Delavski problemi so mi dobro poznani, ker sem tudi sam eden izmed delavcev.
Kolikokrat ste bili v Karavani delavske solidarnosti?
Od dvajsetih sem se jih doslej udeležil 12. Bil sem v vseh pobratenih občinah, samo v Zrenjaninu ne.
Kako vam je letos všeč v Kamniku?
V Kamniku sem bil že prej. Kot predstavnik sindikalnega sveta občine Slavonska Požega sem se udeležil otvoritve čistilnega kolektorja Kamnik -Domžale.
Kamnik mi je zelo všeč. Leži v čudovitem okolju, ki ga prišleki zelo dobro vidimo. Tudi meni je všeč, da je bil Kamnik izbran za pobrateno občino.
Koliko poznate kamniške delovne organizacije od prej?
Kot rečeno, smo se srečali sindikalni delavci, se pogovarjali o vaših delovnih organizacijah in nekatere tudi obiskali.
Koliko poznate Stol iz Duplice?
V Stolu doslej še nisem bil. Moj osnovni poklic je kovinarski in me morda tudi zato pot še ni zanesla k vam. Vem pa, da je vaša delovna organizacija zelo velika, in tudi kaj proizvaja. Tudi v našem kraju sta dve večji lesni tovarni. To sta SPIN Vališ in OROPLET Pleternica. Za vas vem, da uspešno poslu-
jete. Tudi za naši lesni tovarni moram reči, da nista v izgubi.
Kako se spomnite' srečanj iz drugih krajev po Jugoslaviji in kako ste bili tam sprejeti?
Srečanja so vedno nepozabna. Vtisi so lepi, domačini so nas vedno izredno lepo sprejeli, čeprav se morda doslej nismo še nikoli videli. Vsem, gostiteljem in gostom, se tedaj odpro srca in takoj postanemo prijatelji.
Kaj je po vašem glavni namen srečanj delavske solidarnosti?
Glavni namen srečanj je, da se delavci iz vseh krajev srečujejo, se pogovore in vidijo, kako dela in živi njegov tovariš v drugem okolju. Na teh delavskih srečanjih so vedno novi udeleženci - približno 40 iz vsake občine, ostalih pet se srečanja udeleži po službeni dolžnosti. Udeleženci srečanja pridejo vsako leto v drug kraj, spoznajo nove ljudi, ki se ukvarjajo z zelo podobnimi problemi kot oni sami. Pogovarjajo se, izvedo, kako probleme rešujejo v drugih delovnih in življenjskih okoljih. Zanimivih področij je zelo veliko. Tako iz delovnih mest, stanovanjska vprašanja, problemi varstva otrok, šolanje, učenje poklicev, usposabljanje za delo, kulturno, športno področje in tako naprej.
Pobratene občine vzdržujejo medsebojna sodelovanja skozi celo leto.
Seveda pa je najpomembnejše gospodarsko sodelovanje. Na tem področju je veliko zadev, ki bi koristile eni in drugi občini, vendar je žal veliko premalo narejenega.
Na srečanju delavske solidarnosti se utrjuje bratstvo in enotnost. Zelo pomembno je, da človek od človeka izve, kako se življenje v resnici obrača, ne pa, da verjame lažnim parolam, katerih avtorji imajo namen zavesti delovnega človeka.
Tisti naši delavci, ki so bili v prejšnjih srečanjih po Jugoslaviji, so rekli, da je potovanje naporno.
Tisti, ki so od kraja srečanja najbolj oddaljeni, npr.: letos naši tovariši iz Strumice v Makedoniji, so morali na pot dan prej, da so prišli na dogovorje-
no mesto in smo pot skupaj nadaljevali.
Kaj imate v programu za današnji in prihodnji dan?
Ogledali si bomo kamniške delovne organizacije in se pogovorili o problemih in tudi dosežkih. Marsikaj v drugi delovni organizaciji rešijo na drugačen način, enostavno in uspešno.
Popoldne si bomo ogledali kulturno-zgodovinske in turistične zanimivosti vaše občine, pa tudi drugih krajev, Ljubljane in Gorenjske. Problem je, ker je časa vedno premalo.
Ali bi morali k tem srečanjem še kaj dodati, da bi tisti, ki pridejo v kraj in domačini še več odnesli?
Ni dobro, da smo v neki občini nameščeni v hotelu in tako v prostih urah sami. Stanovati bi morali med občani in se še z njimi pomeniti o njihovih vprašanjih. Prepričan sem, da bi nas tisti, ki so iz nekega kraja bili v Karavani in bili deležni gostoljubnosti po Jugoslaviji, radi sprejeli, pridružili pa bi se jim še drugi. Medsebojno spoznavanje bi bilo razširjeno in vsem v korist.
Na poti se srečate z najvišjimi predstavniki občine in republike!
Včeraj nas je sprejel predsednik vaše občine. Čeprav je-bilo srečanje kratko, smo od tega velko odnesli. Seznanili smo se z vašimi gospodarskimi zadevami in nasploh življenjem v vaši občini.
Zanimivo je, da se na takih srečanjih zelo hitro najdejo ljudje, ki opravljajo isto delo v občinah. Primerjajo izkušnje in jih uporabljajo za prihodnje delo.
Danes smo bili pri predsedniku skupščine SRS, Miranu Potrču. Predstavil je razvoj Slovenije, razvoj demokracije, probleme v družbi. Življenjski stroški so se povečali in državljani razmišljajo o vsem tem. Potrebno je vpeljati prave ekonomske odnose, ki bodo temeljili na dobrem delu in poštenem doprinosu k družbi. Življenja nam ne bo nihče spremenil, to bomo morali narediti sami.
Prihodnje srečanje delavske solidarnosti bo pri vas!
Da, prihodnje leto v Slavonski Požegi.
Prijaznemu Zdravku Kraker-ju hvala za pogovor. Delovno organizacijo Stol smo mu potem skušali pokazati in tako nadoknaditi čas, ki ga je s pogovorom zamudil. Objubili smo mu, da mu bomo na občino v Slavonsko Požego poslali izvod Kamniškega občana in njegove spomine na srečanja delavske solidarnosti v skupnem mozaiku povečal še za en barvni kamenček. CIRIL SIVEC
Delegacije pobratenih občin je sprejel tudi predsednik republiške skupščine Miran Potrč. V pogovoru jim je predstavil gospodarske in družbenopolitične razmere v Sloveniji, posebno pozornost pa so namenili področjem, ki najbolj zanimajo delavce: gospodarjenje, ustvarjanje dohodka, zaposlovanje in osebni dohodki. Že dan prej pa je predstavnike pobratenih občin sprejel tudi predsednik naše občinske skupščine Tone Ipavic, kije gostom predstavil občino in opozoril tudi na nekatere skupne probleme, kot je zaposlovanje, in izrazil pričakovanje, da bo mogoče na 21. Karavani govoriti o konkretnejšem gospodarskem in sodelovanju na drugih področjih. Petar Rakočević pa je v svojem pozdravu poudaril, da je treba ohraniti tradicijo teh srečanj, ki so v sedanjih razmerah še potrebnejša.
S seje predsedstva OK SZDL
Boljši standard zahteva več denarja
Na zadnji seji predsedstva občinske konference socialistične zveze so njeni člani soglašali s predlogom odbora za komunalno cestno dejavnost pri skupščini SIKCS, ki predlaga povišanje prispevne stopnje za komunalno dejavnost.
Ta prerazporeditev (če bo šlo več denarja za komunalno dejavnost, ga bo manj ostalo za družbene dejavnosti, je bil pomislek enega od članov predsedstva) oziroma prelivanje prispevnih stopenj naj bi veljala le do konca letošnjega leta, seveda, če bodo to sprejeli delegati na skupščini SIKCS, je bilo rečeno na seji predsedstva.
Tako zbrana sredstva za komunalno dejavnost naj bi šla za pokrivanje izgub avtobusnemu prevozniku na nerentabilnih progah in za vzdrževanje nekategoriziranih cest. Denar za to pa naj bi se na ta način (s prerazporeditvijo) zbiral predvsem z namenom,
da se ponovno ne obremenjuje gospodarstva. Vendar, so dejali na seji, bo slej ko prej prišlo tudi do tega, če ne prej ob koncu leta, ko se bo v družbenih dejavnostih pokazala velika izguba zaradi izpada sredstev.
Na seji je bilo slišati tudi mnenje, da kljub temu, da se ceste in avtobusni prevozi marsikomu zdijo manj pomembni problemi, pa je jasno, da moramo tudi ljudem iz oddaljenejših krajev omogočiti človeka vredne povezave s središčem. Res je tudi, da je poleg občine Grosuplje Kamnik edini, ki nima posebne prispevne stopnje za avtobusno prevozništvo.
Res je, da so pomembne tako ene kot druge dejavnosti, vendar pa ne moremo imeti vsega. In navsezadnje, je bilo še slišati na seji, so boljše avtobusne povezave s središčem občine kljub vsemu tudi pogoj za dobro delovanje vseh ostalih sisov.
R. GRČAR
Tudi folklora na Trgu prijateljstva je navdušila številne obiskovalce.
£..M
Na čelu sprevoda narodnih noš sta svoja žrebca jahala dva vrla domačina.
Tudi najmlajši so se povsem enakovredno vključili v sprevod, še več, poželi so največji aplavz.
priznali, da je slikar mojster akvarela, saj nam svoje krajine in tihožitja približa in oddalji. Njegove slike so polne barv, ki jih opazimo v naravi, zato si splača ogledati to naravo, preneseno na platna.
V četrtek popoldne so nas najprej navdušile ljubke mažoretke iz Ljubljane, potem pa še polne stojnice, na katerih se je dalo poleg tradicionalnega kiča kupiti tudi nekaj pristnih domačih izdelkov, kot so domači volneni puloverji, lončena posoda, lecto-va srca itd.
Petek in soboto pa so označile folklorne skupine iz Gorenjske, avstrijske Koroške, Ljubljane in Makedonije.
In končno. . . . nedelja in z
njo sprevod šeststotih narodnih noš, ki je navdušil prav vse obiskovalce, saj takšne pestrosti ljudskih izročil na enem mestu v Sloveniji ni. V Kamnik so jjrišle noše iz vseh okoliških vasi in mest, pa iz Metlike, Cerkelj na Gorenjskem, Beltincev, iz Ljubljane je na primer prišlo kar deset skupin, Ihančani so se pripeljali na vozovih, kot tudi Tunjičani in Mengšani. Da sprevod ni potekal brez glasbe, so poskrbeli številni mladi in malo manj mladi harmonikarji, ki so veselo raztegovali svoje mehove in pa godbeniki iz Kamnika, Domžal in Mengša. Bilo je res enkratno in kaj naj rečem drugega, kot, hvala za prekrasno doživetje.
MATIC ROMŠAK
Višji prispevek: za vzdrževanje krajevnih cest in poti in za avtobusne prevoze
Od 1. oktobra bodo zaposleni v naši občini iz svojih bruto osebnih dohodkov namesto sedanjih 1,4 prispevali 2 odstotka za vzdrževanje naprav skupne rabe. Tako je sredi septembra sklenila skupščina samoupravne interesne komunalne cestne skupnosti naše občine. V sklepu te skupščine je tudi navedeno, da bo šel manjši delež povečanja, to je 0,2 odstotka, na osnovi sprejetega programa za pokrivanje stroškov potniškega prometa v občini, saj sicer Integral z ekonomsko ceno ne bi mogel zagotavljati prevozov v sedanjem obsegu. Večji del povišane prispevne stopnje, to je 0,4 odstotka, pa bo usmerjen v vzdrževanje nekategoriziranih cest in javnih poti v občini, ki so opredeljene kot
objekti skupne rabe, in sicer po prednostnem načrtu vzdrževanja.
SIKCS je na podlagi predloga, ki ga je izdelalo Komunalno podjetje Kamnik kot upravljalec objektov in naprav skupne rabe, v temeljih plana za to srednjeročno obdobje predlagala višjo prispevno stopnjo, ki pa ni bila sprejeta. Zato zdaj z letnimi plani določajo prednostni vrstni red najnujnejšega vzdrževanja, ob tem pa delegati na sejah skupščine te skupnosti nenehno opozarjajo, da ni sistemsko zagotovljenih namenskih sredstev za vzdrževanje javnih cest in poti v krajevnih skupnostih, in da so ti objekti prepuščeni krajevnim skupnostim. S povišano prispevno stopnjo bo mogoče delno po prednostnem
načrtu, vzdrževati 66 km javnih cest in poti v krajevnih skupnostih, za katere doslej ni bilo sistemskega vira, krajevne skupnosti pa bi v ta namen same še vedno zagotavljale polovico potrebnega denarja, letno okrog 120 milijonov dinarjev.
O avtobusnih prevozih v občini je tekla živahna razprava pred počitnicami, na njeni osnovi je izvršni svet občine predlagal SIKCS, da bi sedanji obseg prevozov v občini ohranili s sistemskim zagotavljanjem denarja za pokrivanje — za vse leto 100 milijonov din - na linijah, ki imajo začetno in končno postajo v Kamniku, medtem ko izpad dohodka na linijah proti Ljubljani pokriva skupnosti komunalnih skupnosti ljubljanskih občin.
Iz delovnih organizacij
STOL: Prodaja slabša od pričakovanja
Direktor delovne organizacije Stol Kamnik nam je dejal, da v začetku septembra sicer opažajo nekoliko izboljšano prodajo, vendar pa so naročila domačih kupcev Idjub vsemu nekoliko manjša, kot v začetku letošnjega leta. Največji izpad naročil je iz Makedonije, BiH in Črne gore, medtem ko je prodaja v Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo še vedno dokaj solidna. V tem mesecu v Stolu dokon-
čujejo opremljanje Inštituta moskovske fakultete za biokemijo, s čimer bodo v Stolu zaslužili milijon klirinških dolarjev. Boris Za-krajšek je povedal, da se njihovi delovni organizaciji izvoz na konvertibilno področje še vedno ne zdi dohodkovno dovolj zanimiv, kjlub temu, da imajo v tej delovni organizaciji dovolj velike možnosti prodora na zahodna tržišča.
Zaradi zmanjšanja naročil in zaradi akcije zmanjševanja med-
faznih zalog (ki jo je narekoval novi obračunski sistem) sta fizični obseg in produktivnost v Stolu v zadnjem obdobju nekoli nižja.
V tem trenutku se v Stolu tudi intenzivno pripravljajo na beograjski sejem, ki bo novembra in na katerem bodo poleg novih modelov pohištva prikazali tudi izvedenke Thonetovega pohištva (Michael Thonet je bil takorekč izumitel tehnologije krivljenega lesa).
V razvojnem oddelku pripravljajo tudi nove vzorce hotelskih sob. Omenimo še, da je delovna organizacija Stol poleg drugih najbolj znanih slovenskih oblikovalnih hiš (Iskra, Almira, Elan...) finančno podprl predstavitev Jugoslavije oziroma Ljubljane, ki je avgusta v Amsterdamu kandidirala za prizorišče svetovnega kongresa mednarodnega združenja oblikovalcev. V Amsterdamu se je Jugoslavija dobro predstavila in tudi »dobila kongres«. Ta bo 1991. leta v Ljubljani. Direktor Stola, Boris Zakrajšek, ni pozabil povedati, da je bi izvršni odbor mednarodnega združenja oblikovalcev maja v njihovi delovni organizaciji. Gostje so bili bojda izredno navdušeni nad razvojem industrijskega oblikovanja v Stolu. R.G-
Resolucijske usmeritve se ne uresničujejo v celoti
Nadaljevanje s 1. strani
Kmetijstvo
Odkup mesa je na območju občine Kamnik v prvem polletju tega leta znašal 256 ton, odkup mleka pa skoraj 2 milijona litrov, kar predstavlja 53% oz. 50% odkupa predvidenega za leto 1987. V primerjavi s prvim polletjem leta 1986 se je odkup mesa povečal za 14%, odkup mleka pa za 6%. K temu je poleg ugodnejših odkupnih cen prispeval tudi uveljavljeni sistem premij za meso in mleko.
Trgovina
Promet v trgovini je v prvem polletju znašal 22 milijard din in je bil za 118% višji kot v lanskem polletju. Na podalgi rasti cen izhaja, da se je promet v trgovini na drobno realno povečal za 6%, pri čemer je značilno, da se je promet z živilskimi izdelki povečal realno za 4%, promet z neži-vilskimi oz. trajnejšimi izdelki pa se je realno povečal za 7%.
Gospodarstvo in turizem
V šestih mesecih je bilo v občini Kamnik 15.426 nočitev oz. 21% manj kot v lanskem obdobju; prevladovali so domači gostje, medtem ko je delež tujih gostov predstavljal le 3%.
Promet v gostinskih obratih je znašal 450 milijonov din, kar predstavlja le 77% povečanje, realno pa padec prometa za 13%.
Obrt
Za zagotovljanje poslovnih prostorov za potrebe obrti so bile izvršene številne aktivnosti, saj so v zaključni fazi priprave za gradnjo objektov v obrtni coni B-17 na Duplici. Pridobljena so zemljišča za I. etapo (6 parcel), zaradi velikega interesa obrtnikov potekajo tudi aktivnosti za gradnjo II. etape obrtne cone.
Stanovanjsko-komunalne dejavnosti in urejanje prostora
V letošnjem polletju je bila dokončana I. faza vodovoda Črna. Zaključena so tudi pripravljalna dela za kanalizacijo Kamuik-
Nevlje-Vrhopolje, nadstrešek za avtobusno postajo v Kamniku ter pridobljena tehnična rešitev za zajetje vodovoda Iverje.
Na področju cestnega gospodarstva je bila realizirana rekonstrukcija in asfaltiranje lokalne ceste Mekinje-Nevlje ter Šmart-no-Gradišče in dokončana rekonstrukcija Cankarjeve ceste s križiščem, rekonstrukcija regionalne ceste čez Kozjak pa že traja.
V okviru usmerjene stanovanjske gradnje so bila v prvem polletju izvedena vsa pripravljalna dela na zazidalnem območju B-2 Perovo., V okviru individualne gradnje se izvajajo individualni odkupi parcel na zazidalnem območju B-3 Novi trg in B-8 Perovo.
Na področju urejanja prostora in varstva okolja sta bila javno razgrnjena osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za območje Kamnika in osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za območje Moste, Komenda, Križ in Podgorje. Javno je bil rezgrnjen tudi osnutek zazidalnega načrta območja B-9 Bakovnik, del BM-3 Zarja ter osnutek ureditvenega načrta območja KO-1 Komenda.
Splošna poraba
Prilivi v občinski proračun so znašali 634 milijonov din, kar pomeni 125% več sredstev kot v enakem obdobju lani. Iz strukture prilivov je razvidno, da kar 90% občinskega proračuna zagotavlja davek iz osebnega dohodka in dohodka (69%) ter prometni davek (21%).
Poraba v občinskem proračunu je od januarja do junija znašala 612 milijonov din, pri čemer je bilo 82% sredstev porabljenih za dejavnost organov družbenopolitične skupnosti, 6% za dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev ter 12% za druge namene.
Skupna poraba
Obseg sredstev za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti je v letošnjem letu omejen z interventnim zakonom v odvisnosti od rasti primerljive-
ga dohodka. Prihodki občinskih SIS so v prvem polletju znašali 4.999 milijonov din oz. 131% več kot lani, zaradi zakonskih omejitev pa je bilo od tega 186 milijonov začasno izločenih na poseben račun. Poleg likvidnostnih težav so v drugem četrtletju na-rastle izgube v zdravstvu, otroškem varstvu in socialnem skrbstvu.
V okviru zdravstvenega varstva je bila dokončana I. B. faza Zdravstvenega doma, na področju osnovnega izobraževanja pa so se izvajala nujna vzdrževalna dela na OŠ Sela ter na podružnični šoli Loke. Dom upokojencev je nadaljeval z gradnjo prizidka. V okviru kulturne skupnosti so se nadaljevala vzdrževalna dela na Sv. Primožu, Frančiškanski knjižnici ter Kavarni Veronika, v okviru telesnokulturne skupnosti pa so pričeli s sanacijo bazena.
me ter raznih zakonskih omejitev pri investiranj^v^jej^izv^nc investicije.
Osebni dohodki
Povprečni izplačani neto osebni dohodki zaposlenih v občini Kamnik so v obdobju januar-ju-nij znašali 220.263 din, kar predstavlja 120% povečanje v primerjavi z lanskim letom. Ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin (IND 203) sledi, da so se neto osebnih dohodki v občini v prvih šestih mesecih realno povečali za 8,3%, medtem ko so se v SR Sloveniji realno povečali za 6,3% in so v poprečju znašali 206.802 din.
Izmed 89 poročevalskih enot, ki jih zajema statistična raziskava o osebnih dohodkih, so v naslednjem pregledu navedene delovne organizacije, v katerih so v prvih šestih mesecih prejemali najvišje in najnižje osebne dohodke ob predpostavki, da je v DO zaposlenih najmanj 15 delavcev.
Delovna	Poprečni OD.	Število
organizacija	v obdobju I-VI	zaposlenih
	1987 v din	
1. Veterinarski zavod	330.860	15
2. Zdravstveni dom	298.608	178
3. Služba družbenega		
knjigovodstva	282.176	15
4. Svilanit	270.108	899
5. Meso Kamnik-Domžale	267.270	40
6. Glasbena šola	265.859	15
1. Gradbinec TOZD GO Kamnik	158.738	83
2. Fructal, obrat Kamnik	162.830	34
3. Usluga	170.214	26
4. Metalka, prodajalna	173.393	41
5. Utok	175.066	854
6. WO Anton Medved	177.529	117
Investicijska vlaganja	Zaposlovanje	
Delovne organizacije in skupnosti združenega dela občine so za leto 1987 načrtovale investicijska vlaganja v vrednosti 19 milijard din. Na osnovi podatkov, ki so jih posredovale delovne organizacije so do konca junija realizirali le 34% načrtovanih investicij, kar vrednostno predstavlja 6.483 milijonov din. Vzrokov za slabo realizacijo investicijskih vlaganj v prvem polletju je več , od nezadostnih lastnih sredstev DO za investiranja, do administrativnih zaprek pri uvozu opre-
V šestih mesecih je bilo v kamniškem združenem delu v povprečju zaposlenih 10.737 delavcev, kar predstavlja 2,5 % povečanje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, medtem ko se je število zaposlenih na nivoju republike povečalo za 1,6%.
V občinski resoluciji je predvideno, da se bo zaposlenost povečala za 1%, podatki za prvo polletje pa kažejo, da bo ta stopnja v letošnjem letu dosti višja od planirane.
NEVENKA KANDUĆ
Obveščanje delavcev v Svilanitu
Kratko, jedrnato in razumljivo
Kdor je dobil v roke julijski Informator Svilanita, v katerem je bil objavljen povzetek poslovnega poročila DO Svilanit za prvo polletje, se je kar malo začudil. Ali je to mogoče, da se na petih tipkanih straneh da predstaviti poslovne rezultate in problematiko gospodarjenja za dva tozda, delovno skupnost skupnih služb in za celotno delovno organizacijo Svilanit za preteklih šest mesecev. Tolikšen obseg je imelo namreč gradivo, ki so ga vsi delavci Svilanita dobili v roke pred zbori delavcev, ko so konec julija obravnavali polletni obračun gospodarjenja.
In vendar je vsak, ki je prebral to poročilo, dobil zelo dober pregled o gospodarjenju v obeh TOZD, Frotir in Svila, v DSSS in še podatke za celo DO.Zelo sistematično urejeni podatki s komentarjem so predstavili gibanje
proizvodnje v odnosu na lansko obdobje in do planirane, vzroke za eventualne zastoje, rast produkti vnsoti itd. Posebej so bili obdelani rezultati prodaje na domačem in tujih trgih ter vzroki za občasna nihanja. Zelo nazorno so bili obravnavani poslovni rezultati, to je gibanje celotnega prihodka, stroškov in predlog razdelitve dohodka. Vse to seveda v primerjavi z lanskim obdobjem in s planiranimi količinami.
Posebej so bili prikazani podatki o gibanju osebnih dohodkov, nadur in bolezenskih izostankov.
Ne bomo se tokrat spuščali v vsebino tega obvestila, ker to ni bil naš namen, vendar pa naj spet samo za primer informiranja citiramo povzetek tistega dela informacije, ki govori o gospodarjenju v TOZD Frotir.
»Ob koncu lahko ugotovimo:
večja produktivnost, razmeroma dobra prodaja, še kar znosna rast stroškov, zlasti indirektnih, zmanjšanje neplačane realizacije in zalog surovin in zlasti še gotovih izdelkov, so glavni vzroki za tako dober rezultat, ki pa bi bil lahko še boljši, če ne bi tako porasli razni prispevki, zlasti npr. za republiško infrastrukturo in seveda tudi cene repromate-rialu«.
Kaj naj k temu še dodamo. Samo tole, bravo svilanitovci za dobre rezultate, pa tudi za to, da znate te rezultate in probleme preprosto in razumljivo predstaviti slehernemu delavcu. Lahko bi vas posnemali vsi tisti, ki svoje rezultate, takšne ali drugačne zavijajo v debela gradiva, polna nabuhlih besed in praznih številk, ki ničesar ne povedo, pač pa marsikaj prikrijejo.
FRANC SVETELJ
Igre brez meja v Šmartnem
gasilci uspešni tudi na tujem
Junija so se člani gasilskega društva KAMNIK udeležili gasilskega tekmovanja štajerske deželne gasilske zveze, kije bilo v HARTBERGU. Na tem tekmovanju je 26. in 27. junija tekmovalo 524 ekip, od tega jih je bilo 100 iz ZRN, SFRJ, Italije, Madžarske in Bolgarije.
Naša tekmovalna enota je tekmovala za bronasto in srebrno avstrijsko tekmovalno značko. Razlika med pogoji za pridobitev bronaste ali srebrne značke je v tem, da je postava ekipe za bron takšna, kot je v stalni postavi, za s{ebrO"pa morajo vsi člani ekipe znati delati na vseh pozicijah, saj se žreba vseh devet funkcij.
Naša desetina je svoje delo zelo solidno opravila, saj smo v skupini za bronasto značko dosegli tretje mesto in s tem osvojili zelo lep pokal, ki ga je desetar prejel iz rok deželnega glavarja Štajerske. V skupini za srebrno
tekmovalno značko smo dosegli sedmo mesto, kar je bil tudi zelo lep uspeh glede na zelo močno mednarodno konkurenco.
Naš cilj pred odhodom na to tekmovanje je bil osvojitev obeh tekmovalnih značk. Ta zastavljeni cilj smo torej dosegli in celo presegli z osvojitvijo pokala. Uspeh nam je poplačal mnogo vloženega truda in nam vlil nove volje za nadaljnje delo.
Ob obisku v Avstriji smo si v mestu Hartberg ogledali tudi razstavo gasilskega orodja in opreme, izredno globok vtis pa je naredila na nas organizacija tega tekmovanja, saj je potekalo natančno po terminskem planu. Po zaključenem tekmovanju je bila skozi mesto do štadiona velika gasilska parada, v kateri smo sodelovali vsi udeleženci tekmovanja, sodniki in še mnogo ostalih gasilcev v slovesnih uniformah -torej preko 5000 uniformiranih
gasilcev. Paradi je sledila zaključna slovesnost na štadionu s podelitvijo tekmovalnih znakov in pokalov najboljšim ekipam.
Tekmovanje celotne deželne gasilske zveze z udeležbo povabljenih gostov iz tujine je istočasno tudi prijateljsko srečanje gasilcev. Zato smo tudi mi navezali prijateljske stike z nekaterimi posamezniki in tudi gasilskimi društvi.
Ob povratku v domači gasilski dom pozno ponoči, pa nas je tu čakalo še eno prijetno presenečenje - naše članice so namreč isti dan v Dolenji straži že drugič zapored osvojile s svojim prvim mestom dva pokala - prehodni pokal in pokal v trajno last. Razlogov za veselo razpoloženje je bilo torej dovolj, obe ekipi -ekipa članic in članov, pa sta si s tema uspehoma nabrali zopet precej volje in elana za nadaljnje delo. jjB
Usklajevanje samoupravnih splošnih aktov
Te dni smo priča pospešenim pripravam za sprejemanje sprememb oziroma uskladitev statutov, planskih aktov o razporejanju dohodka In čistega dohodka ter pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov z zveznim zakonom o celotnem prihodku, zveznim zakonom o sanaciji in prenehanju OZD ter t republiškim družbenim dogovorom o dohodku.
Navajamo skrajšane navedbe zakonov in drugih aktov, ker bi nam navedba celotnih naslovov vzela preveč prostora.
Upoštevajoč zakon o celotnem prihodku, so organizacije združenega dela dolžne do 25. septembra 1987 v svoje pravilnike o OD vnesti spremembe glede izplačila OD iz osnove živega dela ter upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot minulim delom.
Te spremembe bodo delavci sprejemali na referendumih z neposrednim izjavljanjem.
Po novem se bo delovna doba delavca upoštevala v sklopu osnov za živo delo. Pri tem je treba opozoriti, da spremembe panož-nih sporazumov o delitvi sredstev za OD in skupno porabo vprašanje vrednotenja delovne dobe ne rešujejo enotno, od tega, da ostotka za delovno dobo ne navajajo, prek 1-15% do 0,5% za
vsako leto delovne dobe, kar pomeni do 20% za polno delovno dobo. Utemeljitve, zakaj take razlike, predlagatelji še niso pojasnili.
Del osebnih dohodkov na podlagi gospodarjenja z družbenimi sredstvi bo odvisen od dela čistega dohodka za bruto OD zmanjšanega za izplačane akontacije OD na podlagi živega dela. Ta del OD se bo obračunal ob periodičnih in zaključnem računu. Merilo za udeležbo posameznega delavca na tem delu OD pa bo osebni dohodek na delavca v letih, ko je prispeval k ustvarjanju akumulacije in OD delavca iz živega dela.
Posebej je treba opozoriti, da bodo OZD iz tega dela sredstev za OD zagotavljala tudi nadomestilo dela OD tistim delavcem, ki jim je opešala delovna zmožnost zaradi povečane intenzivnosti dela oziroma zaradi težjih delovnih pogojev.
Pri uskladitvi aktov z zakonom o sanaciji, ki zahteva opredelitev ugotavljanja odgovornosti poslovodnih organov, delavcev s posebnimi pooblastili in člani samoupravnih organov za nastale motnje v poslovanju ali izgub, se v OZD postavlja vprašanje o ostrini sankcij.
Ponekod predlagajo, da bi v
primerih motenj zmanjšali OD odgovornim delavcem za 15% za najmanj 4 mesece, v primeru izgube pa za 30% za 6 mesecev, seveda po predhodni ugotovitvi krivdne odgovornosti. Predvidevajo pa tudi razporeditev delavcev na druga dela. Ni odveč poudariti, da bo potrebno posebej skrbno obdelati ugotavljanje odgovornosti za člane delavskih svetov, če želimo, da ne bomo imeli posledic v odklanjanju sprejemanja teh dolžnosti.
Ni treba posebej poudarjati, da bi morale biti vse spremembe pravilnikov čimbolj prilagojene posebnostim OZD in sprejete s preudarkom, kolikor je ob zakonskih določbah še mogoče, tako, da jih bo mogoče v praksi uporabiti. Napak bi bilo, da bi samo zaradi sankcij (ukrep družbenega varstva, oziroma 80% OD preteklega leta, povečanih za življenjske strkoške)'brez preudarka prepisovali v pravilnike zakonske določbe in jih ne prilagodili lastnem okolju. In na koncu: delavcem je treba jasno predočiti vse spremembe, da bodo vedeli, o čem bodo odločali na referendumu. Skratka, kljub kratkemu roku odločanje ne sme biti samo formalno.
F. S.
Včasih smo radi gledali TV prenose iz raznih Evropskih mest, kjer so se odvijale igre brez meja, tekmovanja v zabavnih igrah, v športnem duhu.
Ko so ta tekmovanja izginila z naših TV zaslonov, so mnogi dobili navdih za svoje Igre brez meja. V naši občini smo jih dosedaj imeli že kar nekaj. Zadnje so priredili mladinci OOZSMS Šmartno. Tekmovalo je pet ekip. Poleg domačinov še mladinci iz Tuhinja, Bočne, Tunjic in predstavniki OK ZSMS Kamnik. Igre so bile zelo športne, brez vsakih zapletov, tovariške. V petih igrah in rdeči niti so vsi naprezali svoje moči do skrajnosti ter poskusili zmagati. Še posebej so se trudili pri vlečenju vrvi, kjer je glavno vlogo igral teren, šele na drugem mestu je bila moč ekipe. Zmagal je srečnejši. No, pa saj to ni preveč pomembno - to so bile igre brez meja. Ob domiselnih igrah so se tekmovalci, in pa kakih dvesto gledalcev, prisrčno nasmejali. Največ sreče pri zbiranju točk je imela ekipa Bočne, ki je najbolje vnovčila volija, sledili so ji domačini iz Šmartnega, takoj za njimi Tuhinj, OK ZSMS Kamnik ter Tunjice.
Potem se je prava zabava šele začela. Srečelov, ples na viže ansambla Pbljanšek ter dovolj hrane in pijače. Zabavali so se pozno v noč, saj zabave ni nikoli preveč.
DAMJAN GLADEK
Rdeča nit - vlečenje vrvi
Izlet za kooperante
Bilo je rano zjutraj, ko smo se zbrali pri bencinski črpalki v Golicah in smo malo zaskrbljeni gledali v nebo, posebno pa še vsi tisti, ki smo dežnike pustili kar doma. Žene so bile v tem primeru bolje opremljene, saj bi bila res prava škoda, če bi jim urejene pričeske zmočil nezaželen dež. Nekako ob 16.15 smo avtobus le dočakali in se z njim odpeljali na izlet, katerega je za kooperante organizirala KZ Kamnik. Tokrat smo se preko Kranjske gore in Vršiča podali na Primorsko na ogled njenih lepot in pa dveh novih hotelov »MUU« - enega v družbeni in drugega v zasebni lasti.
Na postaji v Šmartnem smo v avtobus vkrcali neutrudnega Marjana s harmoniko in takoj nam je bilo jasno, da nam ta dan ne bo dolg čas. Nekje v dolini je prišel na avtobus še cesar, ravno tako s svojo spremljevalko. V Kamniku se nam je pridružil že en avtobus s kooperanti iz Podgorja, Most in ostalih okoliških vasi. Po manjšem ogledu Kamnika, seveda kar iz avtobusa, sta nas vestna šoferja varno pripeljala v Kranjsko goro, kjer je bil prvi postanek. Tu so nas gostitelji pogostili z velikimi sendviči, ki bi bili lahko za vzgled kakšni delikatesi. Po malici so žene v glavnem zavile v bližnjo samopostrežno trgovino in se tam založile z bonboni, da bi se bolj sladkih ust odpravile v nebesa, če bi se nam v serpetinah Vršiča kaj neljubega pripetilo. Moški pa smo v bifeju izdatno malico zalili, da ne bi šli čisto trezni na oni svet.
Srečno smo prispeli na Vršič, kjer smo avtobusa pustili ob cesti, da se jima malo ohladijo motorji. Med tem smo si malo ogledali okolico Vršiča, v bližnjem domu pa nakupili razne spominke, nakar smo se odpeljali navzdol v dolino Soče, novim dogodivščinam nasproti. V bližini Bovca smo si ogledali družbeno farmo, na kateri redijo krave molznice. Zapuščali smo jo v prepričanju, da bi bila farma veliko bolj popolna, če bi del denarja namenili tudi za »planke«, s katerimi bi zaščitili seno in silažo v zimskem času pred snežnimi zameti. Pot nas je vodila v Kobarid, kjer nas je čakalo kosilo, po-
tem smo se odpeljali na neko združeno zasebno farmo, kjer tudi redijo krave molznice. Prijazni predstavnik te farme nam je podrobno in hkrati na šaljiv način opisal njen nastanek oziroma združitev kmetov v to skupnost in predvsem njene dobre lastnosti.
V manjšem obsegu pa tudi boje na bližnjih vrhovih leta 1917 med Avstrijo in Italijo. Za zaključek obiska je Marjan raztegnil svoj meh in nekaj parov se je veselo zavrtelo po asfaltu na dvorišču. Z raznimi komentarji o farmi in dovtipi smo se odpeljali proti Tolminu. Hoteli smo si malo potešiti žejo v hotelu, a so samo najbolj vztrajani to dočakali, kajti postrežba pri njih je bila zares nikakršna. Za tako postrežbo bi si hotel zaslužil turistično »Bodečo Nežo«. Razočarani nad Tolminci smo se podali po slikoviti dolini Idrijce proti Zaplani, kjer smo imeli v gostilni Mesec večerjo. Hitro in solidno smo bili
postreženi. Imel sem občutek, da nam strežejo kar tri generacije: ded, oče in sin. Po izdatni večerji, ki smo jo tudi pošteno zalili, so se ob zvokih harmonike mladi, pa tudi stari, mladostno zavrteli in tako dokazali, da še niso za med staro šaro. Gostilničar nam je tudi postregel z raznimi spominki, ki so jih ljudje z veseljem kupovali. Marsikatero glavo je krasil klobuk z oznako gostilne Mesec. Z lepimi občutki na krasen večer smo se po dolgem času le spravili v avtobusa in se namenili domov. Vsi smo si bili edini, da je povsod lepo, a doma najlepše.
Takšnih izletov si še želimo. Radi bi šli še malo čez mejo, v sosednjo Avstrijo in Italijo, da bi videli, kakšne hleve za živino imajo v kapitalističnem svetu. Zahvaljujemo se KZ Kamnik in njenim sodelavcem za organizacijo izleta in seveda finančno pomoč.
IVAN HRIBERNIK
Obrambno zaščitna vaja v Tunjicah
Namen vaje, v kateri so sodelovali vsi dejavniki s področja SLO in družbene samozaščite v krajevni skupnosti Tunjice, je bil preveriti, kako smo pripravljeni na izredne razmere m kakšna je naša sposobnost, da se v takem primeru opremo na lastne možnosti, nam je o vaji povedal Janez Rems, predsednik komiteja za SLO in DS Tunjice.
Komite za SLO in DS, štab civilne zaščite in drugi dejavniki so po uspeli mobilizaciji na rezervni lokaciji preverili naloge, ki jih morajo opraviti v izrednih razmerah in jih dopolniti z novimi glede na ugotovljene razmere.
Vodje enot prve pomoči, protipožarne enote, socialno varstvene in veterinarske enote so pregledali razmere na svojih področjih in z ugotovitvami dopol-
nili svoje načrte. Tako so evidentirali vse še uporabne vodne vire (vodnjake, studence), pregledali stanje glede pojavov stekline, razmere na področju preskrbe, hiše, ki pridejo v pošte v za sprejem evakuirancev itd.
Vodstvo narodne zaščite je pregledalo in dopolnilo načrte varovanja vseh pomembnih objektov in naprav na območju KS.
Vsi sodelujoči v vaji so se resno lotili svojih nalog, je poudarila Brigita Zalezina, sekretarka predsedstva OK ZKS, ki se je tudi udeležila vaje.
Vaje se je udeležil tudi pomočnik direktorja šolskega centra RSNZ. Ocena vaje, ki jo bodo v kratkem opravili, bo podlaga, za dopolnitev obrambno varnostnega načrta krajevne skupnosti.
F. S.
vedute in-krajine
V počastitev dneva vstaje in praznika občine Kamnik je v razstavišču Veronika od 21. julija do 15. avgusta 1987 razstavljal akademski slikar Alojz Berlec.
Berlec je znan kot dovršen risar, ki je svoj risarski talent iz-brusil deloma že v Šoli za oblikovanje, pod mentorstvom eksakt-nega risarja Toneta Žnidaršiča. Med študijem na ljubljanski akademiji v zgodnjih sedemdesetih letih je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado za risbo. Pripada generaciji, ki je dala nekaj zglednih risarjev, omenimo poleg Berleca vsaj še izvrstnega, prezgodaj umrlega Barda Iucun-dusa.
Že od vsega začetka je osnova
Berlečevega slikarstva trdna in zanesljiva risba. Veliko risarsko in slikarsko znanje potrjujejo njegove zgodnje študije figure, portreti in tihožitja. Poglavitna značilnost njegovega slikarstva je raziskovanje barvnih in kompozicijskih zakonitosti v okvirih realizma, ki vodi včasih do čisto verističnih rešitev. To ga ne ovira, da včasih v svoje slike vnaša tudi fantastične, celo suirealistične elemente.
Berlečeva tihožitja, nastala v času študija, niso brez vpliva Mo-randija na eni in Chardina na drugi strani. Sledil je figuralni ciklus »Lutke« v znamenju fantastike. Nato se spet vrača k tiho-
žitju; tokrat mu gre predvsem za raziskovanje struktur in površin različnih, predvsem svetlečih se materialov (pločevinke) in njihove optične dražljivosti.
Na pričujoči razstavi vidimo »umik« slikarja v krajinarstvo, predvsem v pejsaž rodnega Kamnika. To so značilni pogledi na staro mestno jedro v različnih dnevnih osvetljavah in različnih letnih časih. Njegove Kamniške vedute segajo od nezahtevnega realizma do drznejših študijskih variant, ki so reševane v kopičenju čistih ploskev posameznih barv. Vselej pa je zaznati poglobljeno barvno raziskovanje, gre za tonska preoblikovanja krajine,ki zaživi v neštetih odtenkih zelene
in modre in se izpoje v zanj značilnih srebrnkastih tonih; drugič spet zažari v orkestraciji okrov, rjavih in rdečih.
Berlečevo slikarstvo priča o resnem raziskovalcu, ki v mejah na prvi pogled sicer neproblematičnega realističnega odslikava-nja krajine in vedute išče in najde harmonične barvne in kompozicijske rešitve. Hkrati pa je njegovo slikarstvo nadaljevanje slovenske, še posebno kamniške krajinarske tradicije.
Razstavljenih je bilo tudi nekaj linorezov, ki so v bistvu prenos Berlečevih kompozicij v črno-be-lo grafično govorico.
DUŠAN LIPOVEC
Amaterji leta -ansambel Nagelj
V našem časopisu smo že predstavili novi narodnozabavni ansam- I bel Nagelj, ki v svoji kratki karieri uspešno nastopa po Sloveniji in si nabira simpatije poslušalcev.
Tokrat lahko poročamo o njihovem uspehu na finalni oddaji Kar znaš, to veljaš. V ostri konkurenci narodnozabavnih ansamblov, pop skupin, kantavtorjev ter posameznih pevcev, so v Domu španski borci v Ljubljani zmagali in osvojili naslov Amaterji leta 87.
Uspeh jim je prinesla skladba z naslovom ZDOMAR, avtorja Franceta Miheliča in tekstopisca Ivana Sivca.
Nagelj se vse bolj razcveta, sedaj imajo že šest svojih skladb, kmalu pa načrtujejo tudi izid prve plošče in kasete. Fantje pravijo: »Treba je več nastopati, da te publika spozna.«
Veliko se udeležujejo raznih festivalov in revij, tako so v zadnjih mesecih nastopili v italijanskem Števerjanu ter na reviji ansamblov v Graški gori pri Celju. Želo radi bi se odzvali kakšnemu povabilu na dobrodelne prireditve, da bi lahko s prispevkom od prireditve pomagali invalidom in raznim drugim bolnikom.
DAMJAN GLADEK
Uporaba semenskega krompirja predpisane kakovosti
Odlok o uporabi semenskega krompirja predpisane kakovosti v občini Kamnik je sicer stopil v veljavo ie v času letošnje saditve krompirja, vendar je se premalo znan ter zato tudi premalo upoštevan. Kaj pravzaprav želimo doseči z izvajanjem tega odloka na območju katastrskih občin Križ, Moste, Subadole, Kaplja vas, Nasov-če, Klanec in Mlaka, kijih zadeva? Prebivalci v tem okolju vedo, da že od leta 1983 deluje tu Selekcijski center za krompir Kmetijskega inštituta Slovenije in da smo v zadnjih letih začeli širiti pridelovanje osnovnega semenskega krompirja domačih sort tudi pri večjem številu kmetov kooperantov. S tem so se poslabšale izolacije posameznih nasadov in je možnost okužb krompirja z virusi močno povečana. Ker je osnovno seme domačih sort krompirja, ki ga pridelujemo samo tu, predvsem sort igor, vesna in jaka, osnova pretežnem dleu pridelovanja jedilnega in velikemu delu industrijskega krompirja v Sloveniji, smo dolžni vsi omogočiti njegovo kvalitetno pridelovanje.
Znano nam je, kako zelo so nevarne virusne bolezni pri ljudeh (AIDS) in živalih (steklina), ne vemo pa, da se z enakim problemom srečujemo tudi pri pridelovanju rastlin - v našem primeru krompirja, ki jih razmnožujemo vegetativno, to je z gomolji ali potaknjenci.
Vemo, kako stroga so karantenska pravila pri pojavu kužnih bolezni pri živini in kako poskušamo osamiti in uničiti izvore okužb. Prav enako delamo tudi pri pridelovanju osnovnega semenskega krompirja.
V nasadih osnovnega semenskega krompirja in pri vzdrževalni selekciji izvornega materiala poskušamo čimprej odkriti in odstraniti virusno bolne grme. Žal jc tak postopek uspešen le pri virusih, katerih znake na rastlinah pravočasno in zanesljivo prepoznamo. Ne pomaga pa pri pojavu virusov, ki kažejo slabe znake ali pa se ti znaki pokažejo prepozno; to je takrat, ko so tudi gomolji že okuženi.
Povsod po svetu zato skrbijo za pridelovo osnovnega semenskega krompirja v zaščitenih območjih,
kjer smejo saditi samo krompir, ki ustreza minimalnim zdravstvenim zahtevam predpisov vsake posamezne dežele. S tem dosežejo čim manjše število izvorov okužb, in s tem manjšo možnost prenosa teh bolezni v semenske nasade. Ker viruse prenašajo predvsem leteče generacije listnih uši (med njimi je najnevarnejša siva breskova uš), ki jih nosijo vetrovi tudi na zelo velike razdalje, je potrebno takšne ukrepe izvajati v širšem prostoru.
Da bi zmanjšali izvore okužb v neposredni okolici pridelovanja osnovnega semenskega krompirja v okolici Komende, je bil sprejet tudi omenjeni odlok. Pred nekaj leti je takšen odlok sprejela tudi občina Kranj, na katero mejimo, zato sprejetje odloka v naši občini pomeni razširitev območja, kjer je dovoljeno razmnoževanje krompirja samo, če je to v okviru predpisanih norm, oziroma, če izhaja vsaj iz množitve semenskega krompirja, kar pa sicer tudi ni vedno v skladu z obstoječimi zdravstvenimi normativi.
V odloku naštete katastrske občine mejijo na vzhodu in jugu na obširne komplekse Agroemone, ki na svojih površinah ne prideluje krompirja, imajo pa tudi z gozdovi porasle vzpetine, zato lahko upamo, da bodo učinki doslednega izvajanja odloka, to je uporabe kvalitetnega semenskega krompirja tudi pri majhnih pridelovalcih in vrtič-karjih na tem območju, imeli pozitiven vpliv na kakovost pridelova-nega osnovnega semenskega krompirja slovenskih sort. Pridelovalci, ki sedaj še sadijo nesemenski krompir, bodo tudi kmalu spoznali ekonomsko upravičenost uporabe kvalitetnega semena, ker tudi za krompir velja stara modrost, da dobro seme ni nikdar predrago.
Zaželjeno je, da se porabniki, ki bodo morali že v letu 1988 zamenjati semenski krompir, že sedaj oglasijo v kmetijski zadrugi s svojo zahtevo po sorti in količini semenskega krompirja, ki ga rabijo. Tako ga bo zadruga skupno s Kmetijskim inštitutom lahko zagotovila. Kasneje, ob času saditve, je namreč skoraj nemogoče zagotoviti željeni
sortni sestav in bodo zapozneli kupci pač morali saditi tisti semenski krompir, ki bo še ostal.
S posebno željo se obračamo na tiste pridelovalce, ki s svojimi parcelami mejijo na njive, kjer pridelu-jejmo osnovni semenski krompir. Želimo, da upoštevajo odlok in če je le možno, na mejnih parcelah ne sade krompirja. V kolikor pa je to nemogoče, naj sadijo res le najboljše seme. V vsakem primeru naj se poskušajo s sosedom pogovoriti, ker mu drugače lahko povzroče škodo, večjo od vrednosti jedilnega krompirja, ki ga bodo pridelali. Škodo pa bodo povzročili tudi družbi, saj bo zmanjšan pridelek tega deficitarnega blaga, kot je osnovni semenski krompir.
Stolov dan
Turist pride v turistično mesto...
(ali, večno zelena melodija...)
- Hellow, do you speak English ... oder Deutsch?
- Yes, I do.
- OH, thanks God!
Takoj mi je jasno, da so se že dodobra »namahali«, predno so prišli do nas, da so se vsaj malo sporazumeli. Bog ve, če niso prispeli v Kamnik že v soboto in se soočili z našo »skrbjo« za turiste.
- Kaj si lahko ogledamo v Kamniku?
Napravim kratko predavanje ob prikazovanju slik, a se kmalu zatakne in od tu gre potem vse narobe ...
- Muzej? Žal, zaprt.
- Privatni muzej? Nisem sigurna, ampak poskusite.
- Načrt mesta? Zemljevid okolice? Žal, zmajkalo.
Moje odgovore spremlja nasmeh, saj veste, »turizem smo ljudje« ampak vse skupaj ne bo moglo več dolgo trajati.
- Zemljevid Kamniško-Savinjskih Alp?
Standardno: zmanjkalo. Kako naj jim prodam obljubo, ki sem jo dobila na Planinski zvezi?
- Kje bi lahko dobili kake spominke? Take lepe majolike imate v Kamniku.
- Poskusite v TIP-TOP. Nimajo? V prodajalni spominkov. Zaprto? ŽAL.
Kaj pa proizvodnjo, bi si lahko ogledali, se namreč ukvarjamo s keramiko?
Kaj mislijo, da so v Benetkah, kjer te kar vabijo v tovarne morenskega stekla???
- Poskusite pri privatnem lončarju v Komendi.
Narišem mu pot v Komendo in ko ogleduje skico, mu že vidim na obrazu, da obupuje.
- Kako pa pridemo na Veliko planino, toliko smo slišali o lepoti planine?
- Žal, avtobus ob 11.15 vam je ravnokar odpeljal, naslednji je ob 16.14. Gondola? Vsako uro.
Če res. Zjutraj je še vozila, pa se pri teh komunalcih nič ne ve. Če danes ne vozi, me bodo že med tednom obvestili, še bolj gotovo bo prišel povedat kar sam turist.
- Stari grad?
- Pol ure prijetne hoje po gozdu, ampak na vrhu boste dobili samo... ruševine in lep pogled na dolino.
- Kje bi lahko kaj pojedli? Kamniške specialitete?
- Hotel, privatna gostišča? Ta se odpro šele po 12. uri.
V polni sezoni pa gredo tudi oni na počitnice. Ga že vidim, kako si bo kupil sendvič in ga pojedel na stopnički ob fontani. Klopce na Titovem trgu? Iluzija...
Reši me lahko samo še Arbouretum. Ta je odprt 24 ur na dan. Tam jim lahko »zasoli« samo vreme ...
- Thank you...
S krasnim prospektom in starim cenikom za žičnice, na katerem je panoramska slika doline Kamniške Bistrice, odkorakajo iz poslovalnice.
Vsa ta vprašanja pa še zdaleč ne obsojajo »turistične ponudbe« Sami ste bili že kdaj turisti v pravem pomenu besede in veste, kako nevedni in zahtevni so lahko turisti. Kako torej s turizmom v Kamniku? Kako.brezskrbno bi živeli turistični delavci, če pod Alpami ne bi stalo tako prijetno, simpatično, staro mesto...
E. R.
Z mejnimi pridelovalci krompirja se bomo v času planiranja in dogovarjanja pridelave semenskega krompirja pošteno dogovorili, saj od njih pričakujemo celo več kot zahteva odlok - to je sodelovanje pri tem pomembnem delu. Odlok zahteva namreč samo minimalne ukrepe in zamenjava semena vsako drugo leto je najmanj, kar lahko k skupnemu uspehu vsak posamezni pridelovalec prispeva. Nespoštova-nje minimalnih zahtev odloka bomo ugotavljali med vegetacijo, proti vsem kršiteljem pa bomo tudi ustrezno ukrepali.
TADEJ SLUGA, dipl. ing. agr. Kmetijski inštitut Slovenije
Zgodnja jesen je čas za praznovanje v naravi. Če k tej ugotovitvi prispeva še lepo vreme, dobre volje ne more manjkati.
Stolov dan je bil letos deležen vsega tega, k še boljšemu počutju pa so pripomogle delavke in delavci Stolovega tozda Družbena prehrana in vedri godci, ki so razmajali tudi tiste pete, ki v začetku za ples niso bile odločene.
Prav je, da se delavci po rednem vsakodnevnem delu in problemih, ki jih tudi v zasebnem življenju ne manjka, dobe v pravi druščini, dvignejo kozarček in spregovore vedrejšo besedo, ki je v drugačnem okolju lepša, optimistična in bolj neposredna.
Na Stolovem pikniku ni manjkalo zabave, kot so družabne igre, ki jih obiskovalci še posebno radi pogledajo, mnogi pa v njih tudi sodelujejo, starejši in mladi. CIRIL SIVEC
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 3. člena zakona o semenu In sadikah (Uradni list SRS, it. 42/73, 29/S3 In 42/85) In 91. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 6/86) na 9. seji zbora krajevnih skupnosti 31. marca 1987 sprejela
ODLOK
o obvezni uporabi semenskega krompirja predpisane kakovosti v občini Kamnik
1. člen
S tem odlokom se v občini Kamnik določa območje, v katerem so kmetje, drugi delovni ljudje in občani, ki pridelujejo krompir (v nadaljnem besedilu : pridelovalci) dolžni pri pridelovanu krompirja uporabljati seme, ki ustreza kakovosti in drugim pogojem, določenim z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi (v nadaljnjem besedilu: seme predpisane kakovosti).
2. člen
Na območju, določenm v tem odloku, morajo pridelovalci krompirja najmanj vsako drugo leto uporabiti seme predpisane kakovosti.
V vmesnih obdobjih lahko pridelovalci uporabljajo le eno leto staro reprodukcijo semena iz prveg odstavka tega člena.
3. člen
Pridelovalci morajo v skladu s tem odlokom uporabljati seme predpisane kakovosti na območju naslednjih katastrskih občin: Križ, Moste, Suhadole, Kaplja vas, Nasovče, Klanec in Mlaka.
4. člen
Kmetijska zadruga Emona Domžale (v nadaljnjem besedilu: zadruga) je v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije dolžna zagotoviti, da pridelovalci na območju iz 3. člena tega odloka lahko pravočasno kupijo seme predpisane kakovosti in sprejeti vse potrebne druge ukrepe za izvajanje tega odloka.
Zadruga vodi za pridelovalce evidenco o uporabi semena predpisane kakovosti.
5. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja upravni organ občine Kamnik, pristojen za kmetijsko inšpekcijo.
6. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek pridelovalec, ki ne uporablja semena predpisane kakovosti.
Z denarno kaznijo od 2.000 do 100.000 din se kaznuje za prekršek zadruga ki ravna v nasprotju s 4. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba zadruge, ki ravna v nasprotju s 4. členom tega odloka. ? clen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020/87
Kamnik, dne 31. marca 1987. Predsednik
Skupščine občine Kamnik ANTON IPAV1C 1. r.
Prizidek k Domu upokojencev gotov
Ljudje in viharji na Lhotse Šaru
Slovesa« otvoritev tretjega prizidka k Doma upokojencev v Kamniku je bila 4. septembra. Delavci doma so tako dali v uporabo večnamenski prostor za dnevno varstvo in druge aktivnosti ter ambulanto in delovno terapijo v skupni površni 387 kvadratnih metrov. Stroški celotne investicije, vključno s projektno dokumentacijo in nadzorom znašajo 125,697.135 din.
Izvajalec del je bil Graditelj Kamnik. Prizidek se estetsko in funkcionalno lepo vključuje v že obstoječo zgradbo in njeno zunanjo okolico. Za to velja pohvaliti Graditeljevega projektanta dipl, ing. arh. Feliksa Hribernika.
Vzporedno s temi deli so prekrili streho s stropno termoizola-cijo v skupni površini 2.144 kv. m., v vrednosti 43,932.546 din. Izvajalec del je bila Metalka Ljubljana. Vse sredstva je prispeval predvsem sklad za gradnjo domov pri SPIZ SR Slovenije, nekaj denarja pa tudi Dom upokojencev Kamnik iz amortizacijskih sredstev.
Zgradba doma upokojencev je bila sprva namenjena in prilagojena za bivanje starejših, zdravih ljudi. Vendar se je kmalu pokazalo, da potrebujemo dom predvsem za tiste ljudi, ki zaradi starosti ali iz zdrastvenih razlogov niso več sposobni sami živeti. Zato se je koncept dela in življenja v domu začel prilagjati novim potrebam.
Na priložnostni slovesnosti je govoril predsednik skupščine občine Kamnik Anton Ipavec. V imenu skupščine in vseh vodstev organizacij
J družbenopolitičnih
Zahvala oskrbovanke Anice Ivec
občine Kamnik je delavcem doma čestital k pomembni delovni zmagi, ki ni pomembna le za njih in oskrbovance, pač pa tudi za vso občino Kamnik in širši prostor. Zaželel jim je, da bi tudi v bodoče tako uspešno delali.
V imenu oskrbovancev se je za lep novozgrajeni del doma toplo zahvalila Anica Ivec: »Naš dom je že itak prijeten, kar vsak prizna, ko ga ogleduje ob obisku svojcev. Zato smo tudi mi oskrbovanci lahko hlavežni vsem, ki skrbijo zanj in za nas, na čelu z našo direktorico, tovarišico Marto Žerko, kot tudi vsem ostalim, ki se res trudijo za naše dobro počutje v jeseni našega življenja.«
Oskrbovanci in delavci doma so za to priložnost pripravili prijeten kulturni program.
Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik    Izvršnega sveta
skupščine občine Kamnik Janko Gedrih, predsednik OK SZDL Davorin Gregorič, predsednik OO ZZB NOV Janez Prezelj, predsednik komiteja ZKS dr. Vladimir Breznik, sekretar OK ZSMS Brane Modrijan, člani IS občine Kamnik, predsednik skupščine SPIZ SRS Miro Goš-nik, direktor strokovnih služb SPIZ SRS Janez Prijatelj, tajnik skupnosti socialnih zavodov Slovenije Zdravko Kavčič, direktorica centra za socialno delo občine Kamnik Ivanka Jerman in številni predstavniki domov gorenjske in ljubljanske regije.
Ob tej priliki je bila v prostorih doma na ogled razstava izdelkov delovne terapije. Ob odlični zamisli delovne terapevtke Milen-ke Pire in 60 sodelujočih razstav-ljalcev obiskovalcev je bila razstava prava paša za oči.
VERA MEJAČ
Dupliški borci v Kumrovcu
Sestanki ZB so vedno zanimivi in pestri. Na majski seji krajevne organizacije Duplica so poleg tekočih zadev in obveznosti, ki se sproti rešujejo, ugotovili vrsto težav. Brez dvoma so omenjena sredstva najbolj pereča, če ravno KS Duplica in Smarca redno in zadovoljivo nakazujeta denar. Tega pa je komaj za vence umrlih, žal vse bolj razredčenih in razbolelih vrst, rožice za dan žena, pomoči potrebnim pri zdraviliškem okrevanju in še kaj. Članarina se je v letošnjem letu povišala za petkrat, vendar je kaplja v skromno odmerjenih zahtevah. Sistematski zdravniški pregledi so se malce zategnili, vendar bodo prvi kjici že v juliju. Brez dvoma je taka usluga velika razbre-menitevi in olajšanje tegobam članov. Zdravniške nege pa so potrebni domala vsi.
Veliko nevšečnosti v evidenci in popisu vnašajo priseljeni ali odseljeni člani. Vsak bi moral redoljubno poiskati svojo krajevno organizacijo in dati prepotrebne podatke. Le tako so možni osebni stiki, medsebojna pomoč in tovariška tolažba.
Predlog tajnika za obisk Tito-
vega rojstnega kraja so vsi soglasno potrdili. In maja so se člani borčevske organizacije Duplica podali na pot proti Kumrovcu. V jutru, ki je napovedovalo lepo vreme, so se izletniki, v polno zasedenem avtobusu zapeljali po Tuhinjski dolini. Dalje skozi usnjarski Motnik mimo starorimske Ločice in že smo zazrli široko, hmeljarsko Savinjsko dolino. Skozi slavno Celje mogočnih celjskih grofov in žalostnega spomina medvojnega časa nas je vodila pot skozi gozdnate predele na Kozje. Po lepi asfaltni cesti,
mimo Sedlarjevega, vpadnice 14. divizije na njenem dolgem pohodu na Štajersko v januarju 1944 smo se zapeljali v široko gričevnato krajino, v dolino Bistrice, zgodovinska tla kmečkih upornikov Matije Gubca in takoj preko Sotle v kraj revolucionarja Tita, Kumrovec. Vsak korak sledi trpkemu otroštvu malega Južeka, rojstni hiši, šoli, lesenim bajtam, dandanes prelepo prenovljenim. Nagovor skrbnikov in predvajanje filma je popestrilo in dopolnilo globoke vtise.
Z. S.
Komisija za medsebojna delovna razmerja
Osnovne šole Toma Brejca Kamnik
objavlja
prosta dela in naloge:
delavke za pomoč v kuhinji
za nedoločen čas s polnim delovnim časom snažilke
za določen čas - nadomeščanje delavke zaradi porodniškega dopusta.
Nastop del takoj.
Prošnje sprejemamo 8 dni
po objavi.
/Q ljubljanska banka
OBVESTILO
cenjene stranke obveščamo, da bomo zaradi preureditve poslovnih prostorov na Titovem trgu 12 v Kamniku v času od 18.10. do 25. 10. 1987, opravljali bančne storitve v naslednjih prostorih:
- v pritličju poslovne stavbe na Tomšičevi 1
dinarska vplačila in izplačila (blagajna), izdaja čekovnih blanke-tov za stranke ter informacije in reklamacije v zvezi s tekočimi računi
v ekspozituri Bakovnik, Ljubljanska cesta 14
devizna vplačila in izplačila, nakazila na konsignacijo, nakazila v tujino ter ostali devizni posli
vplačila in izplačila iz žiro računov, informacije in reklamacije ter vse posle po žiro računih
- v I. nadstropju poslovne stavbe Titov trg 12
potrošniško kreditiranje in informacije o kreditiranju
OGLAŠUJTE V
KAMNIŠKEM OBČANU
V sredo zvečer, 27. maja, se je po 91 dneh vrnila iz Himalaje slovensko-kanmiška odprava, ki je načrtovala doseči vrh Lhotse Shar 8400 m, in še ne premagani Srednji vrh, 8420 m, do katerega bi bilo potrebno opraviti zelo zahtevno grebensko prečenje na višini nad 8000 m.
Cilj je bil zahteven in glede na kakovost moštva dosegljiv, vendar je odprava v dvainšestdesetih dneh, kolikor jih je preživela na gori, imela izredno slabo vreme. Takšna usoda je doletela tudi številne druge odprave, ki so se v tem času nahajale v Himalaji. Občutek neuspeha ni nikdar prijeten, tudi v gorah ne, in če je temu krivo vreme, so možje v boju za goro izpostavleni še večjim naporom, nevarnostim in tveganju. Če moč in volja nista dovolj za uspeh, potem je prav, da zmaga razum. Vsi smo se zdravi vrnili domov.
V odpravi so bili: Cene Grilje, vodja odprave
Andrej Stremfelj, odgovoren za vzpone na gori
Milan Gladek, odgovoren za finance
Tomo Česen, odgovoren za opremo
Silvo Karo, odgovoren za prehrano
Dr. Peter Pajntar, zdravnik odprave
Janez Benkovič, Filip Bence, Janez Plevel, Cene Berčič, Marko Prezelj, Rado Nadvešnik in Janez Šušteršič.
Odpravi so se v Kathmanduju pridružili še možje države Nepal, ki so do prenehanja dela na gori ostali v sestavi odprave.
Sati Rai Timalsena, zvezni oficir
Pasang Angču, sirdar-vodja šerp Kami Tensing, Ang Sona, Sona Tendu in Gialzen, šerpe-višinski nosači
Fu Dorži, kuhar odprave Ang Pemba, pomočnik kuharja Ang Cering, pismonoša odprave.
S seboj smo odpeljali 880 kg opreme in nekaj domače hrane za spremembo in boljši okus ne-palsko-tibetanske hrane, ki jo je sicer v baznem taboru pripravljal kuhar odprave, po svojem znanju in okusu.
Potovali smo z letalom letalske družbe KLM iz Holandije prek Zagreba, Amsterdama, Dunaja, Dubaja v Bangkok na Tajskem, kjer smo preživeli dan čakajoč na letalsko zvezo za Nepal. To je mesto nepopisnih vtisov s silno razvito trgovino, mesto svetišč in templjev, mesto lepotic in drugih značilnih zanimivosti te dežele za odprta srca ljudi, utrujenih od napornega in prehitrega življenja. Naše opreme, ki smo jo iz Brnika poslali v Kathmandu že 19. februarja, še ni bilo v Bang-koku. Z letalom družbe Thai smo prek Burme in Indije končno odleteli v Kathmandu, kjer smo po štirinajstih urah letenja, 2. marca, pristali v lepem in toplem vremenu. Pet dni smo pripravljali opremo in pakirali tovore za nosače, urejali dokumente pri nepalskih oblasteh, nakupo-val hrano, in 7. marca z letalom odpotovali do gorske vasice Lu-kla, na višini 2866 m. Let je trajal petintrideset minut, sicer bi pešačili devet dni po predgorju Himalaje in imeli še večje transportne stroške. Od tu smo 8. marca zgodaj zjutraj odpešačili na sedem dni dolgo pot proti naši bazi, neposredno pod vrh Lhotse Shara. Hodili smo v dolgi koloni nosa-čev, jakov in zopkov, prenočevali in se hranili pri prijaznih domačinih - Tibetancih, v vasicah ob naši poti. Te so tudi na višini 4800 m.
Pot v bazni tabor nas je vodila skozi zanimive vasice s kamnitimi hišicami po himalajskem predgorju, po prostranih pašnikih, visokogorskih pragozdovih,
globokih rečnih strugah in kanjonih, preko visečih in lesenih brvi nad divjimi ledeniškimi rekami, kamnitih mostov, po slikovitih prepadnih obrežjih reke Dutkusi - mlečna reka, po breskončnih ledeniških dolinah, ki jih obdajajo bleščeči ledeniki šest in sedem-tisočakov, mimo ledeniških jezer in silnih rek ledu vrhov v Khum-bu Himal in končno tudi pod najvišjim vrhom sveta Mt. Everest Sagarmatha, Jomolungma, kot ga domačini imenujejo. Sedmi in zadnji dan pešačenja smo hodili po višini nad 5000 m in prvič občutili v naših pljučih silno moč narave, dihanje je postalo naporno, nahrbniki težji in hoja počasnejša. To je Himalaja in mi smo postali Himalajci. Sprejela nas je v lepem vremenu, 14. marca dopoldne. Dolga kolona nosačev se je ustavila na peščeni ledeniški groblji, pod Island Peakom, na višini 5250 m, najprimernejšem prostoru za bazni tabor, pod našim ciljem, vrhom Lhotse Shar.
Nosačem plačamo prigarani zaslužek z neprijetnim občutkom, da so izkoriščani, pa vendar z zavestjo, da bi tudi oni nam obrnili hrbet, če bi ostali brez denarja. Tudi tu je denar gospod in zlo.
Postavljamo bazni tabor, razpoloženje je najboljše, pa vendar delamo počasi, imamo glavobole in utrujeni smo.
Tu bo naš dom za ves čas plezanja na goro. Postavili smo sedem bivalnih šotorov, jedilni Šotor in kuhinjo. Začenjamo način življenja na pettisoč metrih, dolgo dvainšestdeset dni. Tretji dan bivanja v bazi nas je obiskal budistični menih - lama in po budu-stičnih verskih obredih, blagoslo-
da gora in vreme ne bosta močnejša od nas, možje pa se zdravi vračali z nje v bazni tabor. Prve dni bivanja pod Lhotse Sharom nihče od nas ni slutil, da nam bo gora tako neusmiljeno obračala hrbet. Neprestani viharnji, mraz, sneženje in plazovi so nas počasi pa vendr vztrajno izčrpavali. Človek ostane močan le še zaradi svoje vztrajnosti in volje. Vsi smo shujšali, odprava je bila ob odhodu domov lažja za dvainosemdeset kilogramov, za enega moža. Življenje in smrt sta v Himalaji večna sopotnika, gora pa njuno borišče.
»Himalajo je treba doživeti«, je nas »zelence« spodbudno bodril prekaljeni himalajec, ko smo preživljali dolge dneve priklenjeni v šotore, zaradi snežnih in peščenih viharjev, zaradi hudega mraza. Delo na gori je garanje, hud napor pa je tudi več dni ležanja v šotoru na ledenih tleh pri petindvajsetih stopinjah mraza, prostoru dveh kvadratnih metrov, pod ledenimi svečami in iv-jem nad glavo. Garanje jemlje fizične moči, utesjenost psihično ubija. Nihče ne stoka, nihče jadi-kuje. Vsak se za Himalajo odloči sam. Nagrada zanjo so napori, odpovedovanja sebi in družini, ne samo tri mesece, leto dni je komaj dovolj. To je trdo življenje in takšen postaneš tudi sam, prijatelju se ne godi nič boljše, vsem je enako »lepo«, enako težko'. To je pravično.
Naveze odhajajo na goro, se vračajo v bazo in ponovno skušajo priti čim višje. Vreme je neusmiljeno in prognoza skoraj vsak dan enaka, »snow storn« »clo-udy«, »snow shovvers«, temperatura na 5000 m - 25, na 7000 m -
vil bazni tabor, nas in opravil molitve za našo srečo. To je neizmerljivo prisrčna pozornost teh preprostih ljudi do odprav. Molijo, ker neizmerno zaupajo v moč svoje vere, molijo, ker se bojijo srda bogov na gori večnega ledu in molijo, ker so potem zelo srečni. Lama je odšel in mi smo lahko pričeli z plezanjem.
Sedemnajstega marca smo prvič vsi odšli na goro.
To je nepozaben dogodek, praznik, darilo in občutek velike sreče, korak v nova spoznanja skrivnostnega sveta, doživljanje lepot in nevarnosti, odkrivanje novih smeri na goro, spoznavanje lastnih sposobnosti in moči za premagovanje naporov, tudi na meji človeških zmogljivosti.
Pot na goro je bila odkrita, in po njej smo na goro hodili skoraj vsak dan, v soncu in viharjih, peklenskem mrazu in sneženju, srčno razpoloženi in razočarani, premraženi in izčrpani, pa vendar z upanjem in odgovornostjo,
40 stopinj, hitrost vetra 150 do 200 km na uro. Tem podatkom ni bilo težko verjeti, saj smo jih v bazi poslušali vsak večer pri mrazu petindvajset stopinj, sneženju, in občutili na gori, ko so se možje zaradi neznosnih razmer umikali z gore.
Upamo in tudi v slabem vremenu vztrajno hodimo na goro, ne za vsako ceno, z odgovornostjo do lastnih naporov pri organizaciji odprave, do vseh, ki so nas kakorkoli podprli, zaradi zadoščenja želja, ki so nas zvabile v te gore.
Zapuščamo našo goro, zapuščamo Himalajo. Shar se je kopal v soncu, kot v posmeh naši odločitvi, ko smo odhajali iz baze. Nismo bili jezni, tudi razočarani ne, preveč lepe so te gore, da bi jim delali takšno krivico, preveč lepih doživetij so nam poklonile, radi jih imamo.
CENE GRILJC PRIHODNJIČ:  Življenje med bedo in bliščem
ROJSTVA
SIJARIĆ Alsada, Kamnik, Zi-kova 7
POROKE
URANKAR Igor, gradbeni tehnik iz Godiča in
JERAS Marija, prodajalka iz Mekinj
MITIC Stojan, zidar iz Kamnika in
BARIĆ Kate, snažilka iz Našic ŠTEBAL Leon, avtomehanik iz Preserij pri Radomljah in LAMPIČ Alenka, komercialni tehnik iz Komende DERNULOVEC Branko, prodajalec iz Kamnika in KOLESA Nevenka, prodajalka iz Kamnika
HRIBAR Jože, delavec v montaži iz Malega Hriba in BALOH Stanislava, šivilja iz Špitaliča
PANČUR Jože, monter ogrev. naprav iz Šmartna v Tuhinju in RESNIK Darinka, delavka v krojilnici iz Preserij pri Zlatem polju
POD JED Joško, mlinar iz Laniš in
SPRUK Darja, monterka keramike iz Bistričice RIFEL Andrej, študent iz Vrho-lja pri Kamniku in ROMŠAK Bernardka, učiteljica iz Podjelše
KOZLAKAR Srečko, delavec iz Cirkus v Tuhinju in ŠUŠTAR Rafaela, študentka iz Zg. Tuhinja
IVANC Anton, strojnik iz Velike Slevice in
KRAMAR Marija, uslužbenka iz Kamnika
BAŠOVIĆ Zlatko, vodja gost. lokala iz Ljubljane in LAZAREVIĆ Milja, transportni komercialist iz Ljubljane PODPEČAN Marjan, transportni delavec iz Šmartna ob Paki in TOM Ana, delavka v kuhinji iz Zajasovnika
HREN Franc, ploskovni stiska-lec iz Loke pri Mengšu in VIDER Romanca, pletilja iz Komende
ŠKULJ Marko, voznik viličarja iz Malega hriba in KAKER Marjeta, delavka iz ■ Kamnika
ŽURBI Branko, energetik iz Šmarce in
OSOLIN Alenka, vodja dela, iz Kamnika
SMRTI
SOTLER Janez, ose. upokojenec iz Brežic, Prešernova 13, star 91 let
PERKO Cecilija, upokojenka iz Tržiča, Proletarska 20, stara 80 let
KOTNIK Antonija, os. upokojenka iz Soteske 119, stara 66 let REMŠKAR Ana, os. upokojenka iz Mekinj, Neveljska pot 26, stara 78 let
REGULJ Frančišek, os. upokojenec iz Motnika 21, star 84 let VIZOVIŠEK Terezija, gospodinja iz Kamnika, Rozmanova 1, stiirii 73 let
POLJANŠEK Rudolf, os. upokojenec iz Srednje vasi 18/A, star 63 let
POLJANŠEK Ana, km. upokojenka iz Sovinje peči 5, stara 89 let
JEREB Peter, os. upokojenec iz Šmarce, Drnovo 2, star 75 let DREŠAR Jožef, čevljar iz Suha-dol 1, star 75 let GALIN Matevž, os. upokojenec iz Kališ št. 5, star 74 let HRIBAR France, vpenjalec iz Kamnika, Vegova 3, star 53 let BREMŠAK Ana, gospodinja iz Gore pri Komendi 27/a, stara 86 let
URŠIČ Ivana, inv. upokojenka iz Volčjega potoka 24, stara 72 let
VREČAR Valentin, duhovnik iz Špitaliča 30, star 52 let JAGODIC Andrej, avtoklepar iz Kamnika, Streliška 16, star 24 let SUŠNIK Mihael, os. upokojenec iz Gozda 28, star 95 let ZAMLJEN Anton, os. upokojenec iz Županjih njiv 36, star 73 let
LUKEŽ Miroslav, os. upokojenec iz Nove Gorice, star 60 let ŠMIGOC  Marija,  delavka iz Kamnika, Klavčičeva 3, stara 34 let
PLESEC Frančišek, vodja elek-tro delavnice iz Komende, Sa-darjeva 17, star 55 let CIBAŠEK Marija, druž. upokojenka iz Gmajnice 1, stara 72 let DQVAR Terezija, os. upokojenka 1ž Ljubljane, Vojkova 5, stara 79 let
Ohranjen pralni stroj Gorenje ugodno prodam. Mejač, Ljubljanska 3/a, tel. 832-350.	Dvosobno stanovanje ugodno prodam. Perko, Kranjska 4 c, Kamnik.
Garsonjero komfortno (centralna, telefon) v Ljubljani Dravlje zamenjam za dvosobno stanovanje v Kamniku (doplačilo). Tel. 443-332.	Sprejmem takoj mlajšo žensko za pomoč v gospodinjstvu enkrat tedensko, popoldne 3 do 4 ure. Plačam dobro. Kidričeva 13/ 1, Kamnik, tel. 831-920.
Nujno vzamem v najem garažo, vsaj preko zime. Lokacija Perovo, do Ba-kovnika ali železniška postaja Zaprice. Kotnik Drago, Zikova 6, tel. 831-525.	Varstvo na našem domu za dveinpolletnega sina in enoletno hči iščemo z januarjem.  Tel. 831-222 Veršnik.
	Nujno potrebujem pomoč v opoldanskem času od ponedeljka do petka v Su-hadolah 7, tel. 841-376.
Novo žensko kolo »amater de luxe« na pet prestav, prodam. Tel. 832-550.	
	Hladilno skrinjo Gorenje 345 1 rabljeno in rabljen zložljiv polka vč   ugodno prodam. Podgorje 15 c, tel. 831-397.
Motor tomos 15 SLC s čelado prodam. Stane Kre-gar, Kregarjevo 19, Stahovica.	
	Resnemu dekletu ali mlajši upokojenki oddam sobo za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v uredništvu Občana.
Izdelujem plošče za zidane štedilnike (nadomestilo uvoza). Tel. 724-070 po 16. uri.	
	Dobro ohranjeno spalnico prodam. Čemoša, Vavpetiče-va 5
Moško poročno obleko za vitko postavo, črno, ročno izdelana, s telovnikom in srajco ter svetlorjavo moško obleko (volna) poceni prodam. Tel. 831-489 zvečer.	
	Krajevna skupnost Šmarca obvešča krajane, da so uradne ure v pisarni KS v prvem nadstropju doma vsak četrtek od 18. do 19. ure.
© metalka
UGODNO V METALKI NI blagovnici KAMNIK
Prodaja na obročno odplačevanje 3 do 6 mesecev.
Prvi polog se plača takoj in to v višini 25% od vrednosti blaga. Količnik obresti za 3 mesece je 15,83%; za 6 mesecev 27,71%.
Posebna ugodnost je pri prodaji svetil za stanovanjske in zunanje prostore. Ob nakupu v vrednosti nad 50.000 din nudimo plačilo na 7 obrokov brez obresti.
Nakup brez obresti in na obroke je za današnje razmere precejšen prihranek!
SE PRIPOROČAMO!
Občinska konferenca SZDL Kamnik, Kamniški občan, Titov trg 5
ponovno razpisuje
Javno licitacijo
rabljenega osnovnega sredstva
- kamera Krasnogorsk, 1. kom., izklicna cena 30.000
Prometni davek plača kupec.
Javna licitacija bo v torek, 29. 9. 1987 ob 9. uri, ogled je možen v torek do 8.30. Licitacija po sistemu ogledano-kupljeno.
Udeleženci licitacije morajo plačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene na blagajni Kamniškega občana.
Komisija za mesebojna razmerja v
DO Donit, n. sol. o.,
TOZD Trivai Kamnik, n. sub. o.,
Žebljarska pot 5
ponovno objavlja prosta dela in naloge:
vodenje, organiziranje in kontroliranje del v OPD
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- visoko strokovno izobrazbo - tehniške smeri,
- 4 leta izkušenj na področju vodenja ali opravljanja strokovnih del
- izpit iz VPD
Rok za prijavo je 15 dni od objave.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Donit, TOZD Trivai Kamnik, Žebljarska pot 5, kadrovsko splošni oddelek. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonskem roku.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
HELENE KEPIC
rojene PETEK iz Gore 26 pri Komendi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, sodelavcem iz »Jate« Duplica in »Stola«, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, poklonili cvetje in jo številno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi.
Žalujoči: hčerki Kristina in Zofka z družinama ter drugo sorodstvo
Gora, Rodica, avgust 1987
ZAHVALA
Tiho in skromno, kot je živel, nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
JOŽE DREŠAR
iz Suhadoi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam v hudih dneh stali ob strani. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega s toplo besedo, s hvaležno mislijo in z darovanjem cvetja ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Ko smo se poslavljali od našega ata, smo s hvaležnostjo mislili na vse, ki ste mu v njegovem 75. letu življenja naklonili spoštovanje, ljubezen, skrb in pozornost. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste se tako tiho in z bolečino v srcu poslovili od našega ata.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Dana, Majda, Meta z družinami, sin Marjan, snaha Silva z vnukoma, sestra Francka in brat Maks z družinama.
Suhadole, Preserje, Mengeš, Domžale, Vin pri Škofljici, julija 1987
V SPOMIN
15. septembra 1987 je minilo leto dni žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, brat in stric
ALOJZ GRADIŠEK
iz Sp. Stranj 22
Ne žalost, ne solza te ne prebudi. Spomnin nate bo ostal vedno. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiščete njegov grob in mu prižgete svečko.
žena Jožica in drugo sorodstvo
Zakaj si morala umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je v 63. letu
starosti za vedno zapustila naša nadvse dobra in skrbna žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta
MARIJA JAGODIC
iz Mekinj
vlskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, našim sodelavcem iz Svilanita, OOS in sodelavcem iz Alprema, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, prispevali denar za drug namen, mami podarili cvetje in jo pospremili na zadnjo pot. Lepa hvala tudi tovarišu Alojzu Žagarju za organizacijo pogreba, pevcem za ganljivo zapete žalostinke, gospodu župniku za lep cerkveni obred in sestri Vekoslavi Jerše za vso pozornost.
Žalujoči: vsi njeni
Mekinje, Srednja vas, Črna, Nemčija, avgusta 1987
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
ANA POLJANŠEK
iz Sovinje peči 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem,' ki ste bili z nami v dneh žalosti in slovesa, podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
Sovinja peč, Studenca, Nemčija, julija 1987
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica
ALOJZA ŠKRJANCA
iz Volčjega potoka 12 a
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in delovnemu kolektivu Stol - TOZD Delavska restavracija za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti, vsestransko pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
Volčji potok, Šmarca, Križ, Podgorje, septembra 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in dobrega, dedka
JOŽETA SAKAĆA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala za podarjeno svetje in izrečena sožalja. Posebej hvala sodelavcem iz Rudnika kaolina in kalcita za častno stražo, slovo in poslovilne besede, pevcem Svoboda za petje, tovarišu Mo-dicu za lepe besede slovesa in g. patru za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Mehurčki izpod kolesarske karavane »Dober dan, naši«
Razmišljam, kako naj pričnem s pripovedko o našem kolesarskem popotovanju k zamejcem, že tretjim po vrsti, z delovnim naslovom DOBER DAN, NAŠI! Naj v ospredje naše nenavadne in edinstvene ženske popot-
Ali pa bi svojo pripoved pričela kar z zadnjega konca: z našega 5-dnevnega rajžanja po Sloveniji, Koroški, Benečiji in Furlaniji smo se vrnile srečne in zdrave, če odmislim mehurčke, ki so se prikazali po nekaj dneh hude pripe-
lena v klance, ki jih ni hotelo biti konec. A da bi nam ne očitali sebičnosti, bomo delček naših veselih zgodb le podelile z vami.
»Užitek na kolesu je sedeti, so dame naše se podale v svet, zakaj bi le
Pravzaprav začetek naše popotne zgodbe sega tja v zgodnje pomladne mesece, ko smo pričele trkati na vrata tovarn in zasebnikov. Z najlepšimi besedami in nasmehi smo jih zasule s priporočili za sodelovanje. Rahla rdečica nam je obarvala lica kot odraz veselja in presenečenja, saj se je naša »popotnica* napolnila bolj kot smo pričakovale in na pot smo krenile dobro založene z dobrotami iz »Kočninega« skladišča, slastnimi Etinimi« kompoti, namazi. . . »Fructalovimi« sokovi in mesnimi izdelki »Meso« Kamnik-Dom-zale.
Mošnjiček z denarjem so nam pomagali napolniti:
Adria Ainvavs Ljubljana, Unitex Ljubljana Astra Ljubljana, Induplati Jarše, Stol Kamnik, Ilirija Vedrog Ljubljana.
Vanj so prispevali tudi dobri ljudje: Marjan Zavasnik, Vrhpolje, Marjan Baloh Kamnik, Miloš Jericijo, Kamnik, Marjan Bevc Kamnik, Srečo in Slavka Krma v nar Komenda, Marko Auguštin, Suhadole, Veronika Dernič, Šmarca, Ivan Hribar, Laze, Modno frizerstvo Mihaela, Kamnik, Frizerski salon Stanka Vavpetič, Kamnik, Jože Pestotnik, Loke, Jože in Andrej Marin, Komenda, Tone Tomšič, Kamnik, Peter Plevel, Komenda, Rudi Zore, Kamnik, Rudi Jeraj, Komenda, Tone Flere, Kamnik, Marjan Burnik, Kamnik, Mira Žagar, Kamnik, Branka Brinovec, Kamnik, Oskar Žnidar, Komenda, Janez Banič, Kamnik, Lojze Horvat, Duplica, Srečo Gorkim, Homec, Srečo Vrbovec, Vir, Katarina Rozman, Mengeš.
A spisek ljudi, ki so nam stali ob strani, še ni končan:
Jože in Antonija Dececco nam vsako leto »za
lep pogled* napravita izvirne napise za kolesarsko opremo, Marjan Gabrilo ali kot ga kličemo prijateljsko Gabi Iz Mengša nam nariše vse tiste umetnine, ki jih vozimo s seboj na spremljevalnem vozilu: seveda ne smem pozabiti na našega sodelavca Milana, ki s spretnimi prsti da našim plakatom piko na i. Naš zunanji sodelavec Franjo Jereb pa nas vsako leto dobro založi z raznimi reklamnimi lepaki in nalepkami, pa je to storil tudi letos, saj takšno popotovanje brez reklame ne gre.
Tudi Rašica iz Gamelj nas je že tretje teto po »kolesarsko ogvantala« s kolesarskimi majicami, »Ilirija Vedrog« iz Ljubljane pa je poskrbela, da smo se članice odprave na pot odpravile s popolno kolekcijo pripomočkov za osebno nego (od zobne ščetke in paste, do gela »poljubi me« za lase in na čarobno Lidero, ki prežene neprijeten vonj po potenju, tudi ni pozabila). Kamniška »Ideja« nas je obdarila z imenitno - idejo seveda - in nam poklonila nekaj prekrasnih izdelkov, ki bodo krasili domove naših prijaznih gostiteljev v zamejstvu. Ves ceremonial pri odhodu in prihodu naše edinstvene ženske karavane pa je posnel fotograf Rcpanšek.
A na pot sploh ne bi mogle, če nam Fran Štebe iz Žej ne bi dal v začasno uporabo rdečega jeklenega konjička na štiri kolesa, ki smo ga z našo popotno kramo napolnile do zadnjega kotička.
Odpotovale smo pod pokroviteljstvom »Svila-nitovega« in Občinskega sindikalnega sveta, za prisrčno slovo pa se imamo zahvaliti našim sodelavcem, ki so od nas kupili tudi zajetno število značk. Čeprav je »značkomanija« že davno iz mode, so to storili, preprosto zato, ker smo »Svilani-tovci« izmed vseh dobrih ljudi - najboljši. . . .
ne karavne postavim Štebetovo pasjo mrcino, ki je izkoristila trenutek naše nepazljivosti in si postregla z odlično domačo salamo iz kolesarske popotni-Škc malhe (v mešanici jeze in smeha smo ji ponudili še liter dobre pijače, ki se po obilni malici seveda prileze)?!
kc?! Pravzaprav je čisto vseeno, kje začnem, a nekaj sem se le odločila: srečne trenutke, ki jih v 120 urah našega popotovanja ni bilo malo, bomo ohranile zase. kajti doživele smo jih z velikimi napori, v dežju in mrazu, v hudi vročini in pripeki, grizle smo ko-
doma čepele in možem svobode ne želele« - to so nam »zakuhali« naši šlosarji na enem od transparentov, s katerimi so nas pospremili na pot. Tudi prav. »zakuho« smo vzele zares in se podale svobodi naproti in to prepustile tudi našim moškim. Megle-
31
KARATE KLUB KAMNIK
IN KARATE KLUB KOMENDA
VABITA
KARATE, SAMOOBRAMBA, NUNCHAKU DIHALNE VAJE
Vabimo vse občane, od pionirjev do starejših, da se vpišejo v tečaje KARA TEJ A v Kamniku in Komendi. Program treningov je prilagojen za vse kategorije tečajnikov, ne glede na spol, starost. Treniramo rekreativno in tekmovalno, zato ste vabljeni vsi ljubitelji borilnih veščin!
VPIS IN INFORMACIJE ZA KARATE KLUB KAMNIK VSAK PONEDELJEK od 18. do 20. ure, telovadnica OŠ Toma Brejca ^ VSAK ČETRTEK od 18. do 20. ure, telovadnica TVD Partizan Mekinje
VPIS TER INFORMACIJE ZA KARATE KLUB KOMENDA
VSAK PONEDELJEK IN ČETRTEK od 17. do 19. ure v telovadnici OŠ Komenda
Vpisujemo samo do 1. oktobra, zato pohitite z vpisom.
K. M.
nega petka, 26. junija, se nas je deset udeleženk Svilanitove ženske karavane podale preko črnivskih rid do Mozirja, kjer smo si v njihovem prekrasnem gaju, za Štebetovo mrcino, privoščile degustacijo iz popotnice tudi me. Složno smo ugotovile, da kužek nima slabega okusa. Zadovoljne smo nadaljevale pot in kot za šalo prevozile mislinjski klanec, proti Dravogradu pa so nas kolesa kar sama peljala, saj je pihal veter kot po naročilu s prave strani. V prijeten večer so nas zapeljale številne prireditve domačinov v okviru praznovanj kmečke ohceti, »od šanka do šanka«, kot se je ceremonija uradno imenovala, pa si nismo upale. V noč nas je zazibalo šumenje Drave, ki nas je naslednjega jutra tudi prebudilo in opozorilo na pot proti Železni Kapli. Prepričale smo se, da so v hiškah, carinskih zgradbah na Viču, najbolj prijazni ljudje v uniformah, kar smo jih kdajkoli srečale. Izvlekli so nas iz najbolj neugodne situacije, ki se človeku lahko pripeti na carini in naši kolegici s pomočjo ljubeznivih občinskih uradnikov v Dravogradu podaljšali rdečo knjižico, s katero smeš prestopiti mejni prehod. Nezgod pa za tisti dan še ni bilo konec: nesrečna knjižica, ki je od tistega dopoldneva veljala do leta 1992, je že čez pol ure zopet dobila noge, našo nesrečo in obup pa je žalil še dež in mraz; ja, ja, drži tisti pregovor, da hudič nima ni-
Paklenica '87
koli samo enega mladiča, ampak naš hudobnež je le imel samo dva; več jih je prekrižalo poštenje ljudi in potni list je bil zopet v pravih rokah. Pot smo nadaljevale skozi Pliberk proti Žitari vasi, kjer smo si kolesa nadele na rame in prečkale del poti, ki so jo na novo asfaltirali. Dež ni prenehal, hlad nam je segal do kosti. Bale smo se, da nas bodo zasule še snežne krpice. Prijazni motel Obir v Železni Kapli in večer na družabni prireditvi Športna noč '87 sta zabrisala neprijetne dogodke tega dneva in na razpoloženih obrazih kolesarskih vagabundk ni bilo ne duha in ne sluha o srečanju s hudičem in njegovimi mladiči.
Pot iz Železne Kapic smo naslednje jutro nadaljevale skozi Obirsko pokrajino, prekrasno gorsko lepotico, ki nas je spominjala na našo Veliko planino. Po prekrasnem kanjonu smo se vzpenjale proti vrhu; 18% klanec, dolg približno sedem kilometrov, je našo vožnjo spremenil v polževo, pa smo si lahko dodobra ogledale slikovito pokrajino: prekrasno gorsko cvetje, razcveteli, divje razraščeni lupinusi so priklanjali svoje dolge glavice nenavadnim obiskovalcem na kolesih in kljub naporu nam je bilo, da bi na oni strani Karavank zavriskale od veselja. Pot tega dne je bila dolga in naporna. Dolga, saj 140 kilometrov po tako razgibani poti ni mačji kašelj, naporna, ker smo se tega dne še drugič povzpele čez gorski prelaz Predil, za nameček pa je bilo sonce priklopljeno na 35°C. A splačalo se je priti do cilja v Bovcu, saj so nas tam že nekaj debelih ur čakali »Čip-karji« ljubeznivi ljudje, ki so nam pripravili (v sili razmer seveda), saj smo v Bovec pripotovale šele okoli sedme ure zvečer, krasen, večerni piknik, kje drugje kot ob prekrasni Soči.
Za naslednje »dobro jutro« nas je poljubilo vroče sonce, zato smo se brž poslovile od naših gostiteljev in se že predale v nove varne roke: zvestim prijateljem in kolesarjem iz Lonjerja, ki so nas spremljali od Bovca po Kanalski dolini do Gorice. A še preden smo prečkale goriško pokrajino, smo si privoščile imeniten piknik s pravcatim razkošjem, ki smo ga vajeni le iz televizijske Dinastije; bazen s čudovito vodo je bil poln našega smeha in veselja in je kot balzam ohladil prve znake opeklin. Pot smo nadaljevale proti Trstu, dolgo, vročo turo pa smo zaključile v Zgoniku, eni najbolj »slovenskih« občin na Tržaškem. Veličasten sprejem, ki so nam ga pripravili v kulturnem domu, s prekrasno telovadnico, ki bi zbudila zavist pri marsikateri naši telesnokulturni organizaciji je bil nepozaben: besede župana Budina in predsednika ŠK Kras Simo-neta so nas »omehčale«, pesmi iz ust ženskega pevskega zbora Rdeča zvezda pa »zarosile« poglede, ki smo jih sramežljivo uprle v konice čevljev. Pot smo nadaljevale še 18 kilometrov daleč do končnega cilja tistega dne -do Lonjerja. Po številnih prebivalcih, ki so nas pozdravljali ob cesti, bi človek sodil, da živi v tej vasici vsaj tisoč ljudi, pa pravijo domačini, da jih ni niti tristo. Diplomatsko so se postavili prav na vse vogale zavite ceste in nas tako prevarali, da nas pozdravlja tisočera množica ljudi. Od gostiteljev, predsednika Kolesarskega kluba ADRIA in Zveze slovenskih športnih društev v Italiji smo bile deležne prisrčne dobrodošlice, prejeli pa smo ljubke plakete in številne druge spominke. Čeprav je bil ponedeljek, je bilo v Lonjerju veselo, kot že dolgo ne: po slastni večerji smo zaplesali in se poveselili ob »živi« muziki, Trža-čanka, ki je prepevala z ansamblom, pa je bila tistega večera, čeprav ni Slovenka, čisto »naša«.
Lonjerci so tistega večera dodali še novo ljubeznivo drobtinico: odprli so nam vrata svojih domov in nas prenočili: lepo nam je bilo, kot da bi bile doma!
Torek, zadnji dan našega potepa, je bil dan, ko smo se poslovile od prijaznih domačinov iz »predmestja« Trsta (pa le za kratek čas, saj se zadnjo nedeljo v avgustu zopet srečamo, tokrat na Kamniškem kolesarskem maratonu in nato pod našimi Kamniškimi planinami), a ne od vseh, saj nas je nekaj kolesarjev Adrie spremljalo prav do doma. Bil je tudi dan, ko smo se s karticami spominjale vseh naših »sponzorjev« in bil je dan ponovnega snidenja z našimi domačimi, prijatelji, sodelavci... Bil je 30. junij in ostal bo nepozaben. Obraze, polne mešanih občutkov, veselja in ponosa smo skrile v njihove objeme.
Mehurčki, ki so jih nasejali sončni žarki, so že zdavnaj izginili, a tisti, v katerega so se na dolgi poti zbirali vsi naši lepi, srčni dogodki bo ostal: skrbno ga bo vsaka izmed nas varovala, saj je življenje z njim tako lepo! Kadar bomo želele, bomo z njim poletele v neskončnost in neminljivost naših popotovanj.
IVANA SKAMEN
Tu je poletje in čas je, da se ozremo na prvo polovico leta. Večina mladih plezalcev je poletno sezono začela na vsakoletnem alpinističnem taboru, ki je med prvomajskimi prazniki v Veliki Paklenici. Med drugimi smo bili tam tudi Smiljan in Dare Božič in Flerin Robert, sicer vsi iz Kamnika, vendar člani AO Mengeš. V Paklenici smo splezali kar nekaj smeri, med njimi tudi »Raz klina«, ki ga je plezal Dare Božič v navezi z Danilom Golobom iz AO Kamnik. Vzpon ne bi v sedanjem času predstavljal nič posebnega, če ga ne bi opravila v 3 urah in 45 minutah in sicer brez uporabe lestev, ki se sicer rabijo v tej smeri. »Raz klina« pa je letos doživel tudi prvo prosto ponovitev v enem dnevu, opravila sta jo dva Čeha, ocena pa je VIII+/IX-. Prva naša ponavljalca Slabe in Rehberger pa sta za prvo prosto ponovitev potrebovala šest dni. Smiljan Božič je ponovil »Kačo« ravno tako v navezi z Golobom, Flerin pa smeri: »Ana -nas« VIII-, »Flori« VII + v prvem poskusu, se pravi brez padca in še prvenstveno smer »Steza mojstrov« VII+.
Sedaj se je začela sezona za prosto plezanje tudi v gorah, vendar stene s strani izključno prostih plezalcev še niso bile kaj dosti obiskane. Smiljan Božič je z Vido Pavlic AO Kamnik splezal Centralno smer v Planjavi, ki je ocenjena z VI+. Flerin in Dare Božič pa sta poskusila v previsni plošči na Kokrškem sedlu, vendar bi bil za ta vzpon potreben daljši »študij« smeri zaradi težav, ki bi se gibale okoli IX. stopnje.
Ko smo ravno pri tako visokih ocenah, naj povem, da je trenutno najvišja ocena za prosto plezanje X+ in da se mora biti tisti, ki pleza take težave, sposoben dvigniti na kateremkoli prstu ene roke. Pa tudi za smeri z ocenami VIII in IX je treba trenirati vse leto po nekaj ur dnevno med tednom, za konec tedna pa plezati. Pozimi plezalci v glavnem hodijo v stenice nad Črnim Kalom ali v Osp. Poleti pa, ko je tam preveč vroče, vikende prebijemo v hribih, med tednom pa plezamo po kratkih stenicah, ki jim pravimo plezalni vrtec. V Kamniku imamo dva taka plezalna vrtca, eden je pod Starim gradom, drugi pa na Pcrovem,
včasih pa gremo "trenirat tudi na zid pri kamniškem predoru.
V teh »vrtcih« je ponavadi kar precejšen obisk, saj hodijo v zadnjem času vse več trenirati tudi mlajši člani AO Kamnik, ki jih zanima prosto plezanje. Zato upam, da jih bomo septembra srečali na tekmovanju v prostem plezanju, ki ga prirejajo zagrebški alpinisti v stenicah pri Varaždinu.
To tekmovanje bo letos že tretje take vrste v Jugoslaviji in ker so vsa tekmovanja organizirali na Hrvaškem, upam, da se bodo oziroma da se bomo kmalu zganili tudi v Slovcni-
Flerin Robert v »Prečki« VIII+/IX-, plezalni vrtec v Domžalah.
ji, saj smo Slovenci na teh tekmovanjih najmočnejši udeleženci, tako po številu, kot po kakovosti.
Zakonec še to-v petek, 10. julija, je Rondo Veronika skupaj s člani odprave AO Kamnik Lotse Sar 87 organiziral zanimivo predavanje. Na predavanju so delo odprave prikazali z diapozitivi, komentirala pa sta jih vodja odprave Cene Grilje in član odprave Marko Prezelj. Upam. da nisem edini, ki želim, da bi bilo podobnih predavanj še več. saj je to predavanje, kljub slabemu ozvočenju, dalo svoj delež k družabnemu življenju v Kamniku.
ROBERT FLERIN
Starešina Milan Pahor daje skupini tabornikov še zadnje navodilo pred odhodom v planine.
Zamejski taborniki v Kamniški Bistrici
Rod modrega vala - taborniki iz Trsta in Gorice, so letošnje počitnice preživeli v prelepem okolju Kamniških planin, ki so jih, kot so zagotavljali, tudi pridno obiskovali. Šestdeset zamejskih tabornikov je v Kamniški Bistrici (na prostoru, kjer je vsako leto prvomajski piknik) taborilo od 15. do 30 julija. Vreme je bilo za izlete v hribe še posebej ugodno, saj jim je dež ponagajal le v zadnjih dneh. Sicer pa, kot vsi taborniki, so bili tudi taborniki Modrega vala ves čas zaposleni z orientacijskimi tekmovanji, topografijo, vsakodnevnim dežurstvom v kuhinji (kuhali so si sami - brez »mami«! in kar je še posebej omembe vredno, ne na plinskem štedilniku, ampak na drva, tako da so kar lepo očistili okoliški gozdiček sušic) s kurjenjem taborniškega ognja in petjem slovenskih - taborniških in ostalih pesmi. Starešina Milan Pahor nam je povedal, da so se za Kamniško Bistrico letos odločili zaradi poznanstva s člani kamniškega Odreda Bistriških gamsov, sicer pa raje hodijo na taborjenja v hribovite kraje kot na morje, je povedal Milan. V času taborjenja so si zamejski Slovenci - taborniki ogledali tudi kulturne znamenitosti Kamnika in delovno organizacijo Svi-lanit.
»Za vzgojno delo z mladimi gre, želimo vzgojiti mladega člo-
veka v dobrega člana človeške družbe ter v aktivnega člana v verigi društev in organizacij znotraj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji,« je zapisano v brošuri, ki jo je Rod Modrega vala izdal ob svoji 30-letnici, 1983. leta.
ROMAN GRČAR
(Mi Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov In fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.