---V.;.:: i
'
maja«, kjer Izdelujejo vojaške oblačilne
pfatana v g»fo*1nl
Cena I hra
DRUŽINSKI TEDNIK
p^nunrnmmnn^nnmmnnHiHim	...
j	j	Leto	XIII.	V	Ljubljani,	4.	decembra	1941-XX.	štev.	49	(633)	j	Danes:	j
Lisastemu konju lise ne iz-š brišeš.
Leto XIII.
V Ljubljani, 4. decembra 1941-XX. štev. 49 (633)
Slovenski rek
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob 6<*trtkib 0 red n U t t o 1 i uprava v Ljubljani. Miklofilčeva 14/111. Pofitnl predat 8t 345 Telefon flt 33-32. . — Račun poStne . hranilnice f Ljubljani 6t 15.393. — Rokopisom ne vračamo, nefranklranm dopsov ne sprejemamo Zrn odgovor le treba priložiti ‘2 liri v znamkah.
NAROČNINA
*/* teta 10 lir, */* teta 20 lir, ▼se leto 40 Hr. V tujin! 64 lir na leto. — Naročnino \o treta plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petltna vrsta ali njen prostor IviSlna 8 mm tn ilrina 55 mm) 2.70 lire; v oglasnem delu 1.70 41*6.
V dvobarvnem tisku c,eLe po dogovoru. — Notice - beseda 0S0 Ure. Mali ogla* sl: beseda 0 40 lire Oglhan* 'davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
danes:
Italijanščina za Slovence
(Gl. s ti. 9.)
Važni sklepi rimske vlade
Glcmi vlade pozdravljajo junaške borce Gondarja, Mcrrmarike in italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji
Kr. Vis. Princesa Piemontska v laboratorija »IX.
potrebščine.
Naredbe Visokega Komisarja
Rim, 30. nov. Včeraj se je sestal ™mistrski svet. Na dvanajsti dan bit-»,e Y Marmariki je poslal pozdrave atijanov junaškim borcem v Gon-arJu, katerih idealno zastavo je domovina poverila mladim, ki jo bodo eitega dne za vedno ponesli v de-®>e, ki jih je posvetila kri treh boj-'n generacij. Ministrski svet je polju pozdrave tudi borcem v Marmariki in italijanskemu ekspedicijskemu »boru v Rusiji, ki se v polnem bratstvu orožja z nemškimi tovariši bore Proti obupnim ofenzivnim naporom angleškega imperija in proti poslednji Obrambi boljševizma. Nadalje pozdrav-JJa ministrski svet prebivalstvo južne otočne Italije, ki je združeno v miru in disciplini z vojaki, proti napa-sovražnika in kaže vsemu svetu ®®on^ajno voljo po zmagi italijanskega
.Ministrski evet je odobril razen običajnih upravnih zadev naslednje odredbe na predlog Duceja Fašizma in šefa vlade:
Zakonski nažrt o davčnih olajšavah v prid narodnega združenja družin Padlih v vojni.
Nažrt zakona o novih ukrepih v Prid nacionllnega dela bojevnikov pri melioracijski akciji v Pontinu, ki napreduje s popolnim uspehom. Pričela ?e.je že zaključna faza velikega podivja s prenosom lastništva pontinske zemlje kolonom, sedaj pa bo s posebnimi odredbami o financiranju s pomočjo države omogočena dokončna gospodarska ureditev obdelane zemlje-Z zakonskim načrtom bo zagotovljena Primerna zaščita interesov vpoklicanih, kolikor se ne morejo udeležiti-natečajev za vstop v državno upravno službo in kolikor ne morejo opraviti izkušenj za napredovanje.
Sprejet je bil zakonski načrt glede Prepovedi odstranjevanja in obveznosti prijave vojnega materiala v svrho zaščite javne varnosti. Prepovedano je odstranjevati brez oblastvenega dovoljenja orožje, municijo in eksplozivne snovi. Ta vojni material je dolžan vsakdo prijaviti pristojnim oblastem.
Z zakonskim načrtom se ustanovijo ■ondi za pospeševanje ribarstva v Dalmaciji in na Kvarneru, predvsem za tehnično organizacijo ribolovstva. Sprejet je bil zakonski načrt glede pristojnosti v spornih vprašanjih v primerih rekvizicij ,Na predlog Duceja, notranjega ministra, so bili sprejeti zakonski načrti glede imenovanja Visokega Komisarja z nalogo izdajanja ukrepov glode izvedbe itali jansko-nemških sporazumov za Visoko Adižo; zakonski načrt za zagotovitev tesnejšega sodelovanja med organi Stranke in organi Policije tudi glede nalog, ki jih ima Stranka pri urejevanju potrošnje.
Na predlog ministra za Italijansko Afriko je bil sprejet zakonski načrt glede povojnega skupnega uživanja dopustne dobe, katere v Italijanski Afriki uslužbeno osebje ne more sedaj izkoristiti.
Na predlog finančnega ministra so bili sprejeti zakonski načrti glede prevzema dediščine Američana Andersena Kristjana po državi, glede podaljšanja rokov do 31. decembra 1942 za izredne davke upravnikov in ravnateljev trgovskih družb in glede podaljšanja roka za prijave raznih davščin.
Na predlog Duceja, vojnega ministra, je bilo sprejetih več zakonskih načrtov, s katerimi se sankcionira no-Va ureditev tehnične službe v vojski in se ustanovi med drugim inšpektorat motoriziranih in oklopnih čet, ter zakonski načrt glede rekrutiranja oficirjev in podoficirjev v stalno vojaško
službo
Na predlog Duceja, ministra za mornarico, je bil sprejet zakonski načrt, ki ureja položaj oficirjev kr. morna-,lc®, ki se pogrešajo, in glede napredovanja oficirjev kr. mornarice.
Na predlog Duceja, ministra za letalstvo, je bil sprejet dekret glede sestave višje komisije za napredovanje oficirjev kr. letalstva v času vojne* določene so bile norme za podelitev vojaške letalske kolajne za dolge polete.
Na predlog ministra za narodno Vzgojo je bilo sprejetih več zakonskih načrtov, tako zakonski načrt glede ttstanovitre didaktičnih središč, a po-•nočjo katerih se bo poglobilo init- I
podbujalo delovanje vzgojnikov, zakonski načrt glede oprostitve plačevanja univerzitetnih taks za italijanske dijake z dalmatinskega ozemlja, +er-zakonski načrt, ki poverja kr. akademiji Italije nadzorstvo nad zgradbami in kraji, ki so v zvezi z velikimi zaslužnimi Italijani.
Na predlog ministra za javna dela je bilo sprejetih več zakonskih načrtov, in sicer glede razširitve delovanja avtonomnega zavoda puljskega vodovoda na področje Luvanie, glede naknadnih kreditov za dovršitev javnih del v rudniških središčih Arsije in Carbonije ter v Siciliji z namenom, da se zboljšajo življenjski pogoji delavstva v področjih žveplenih rudnikov Sicilije. Sprejet je bil tudi zakonski načrt glede uvažanja in izvažanja električne energije, s katerim bo olajšano uvažanje električne energije iz tujine. Avtonomnemu državnemu podjetju za ceste so bile dodeljene nove naloge pri gradnji in upravljanju cestnega omrežja.
Na predlog ministra za kmetijstvo in gozdove je bil sprejet zakonski načrt glede olajšav, ki naj pospešijo rejo domačih živali.
Na predlog ministra za promet so bili sprejeti zakonski načrti glede olajšav pri gradnji in popravljanju ladij in železniških olajšav za transport materiala ter glede zboljšanja položaja osebja trgovske mornarice. Z zakonskim načrtom se ureja tudi odškodnina za izgubo ladij, ki imajo nad 1000 ton.
Na predlog ministra za korporacije je bil sprejet dekret glede ureditve položaja vpoklicancev tramvajsifth in drugih podjetij. Z zakonskim načrtom se dopolnjujejo odredbe za pospeševanje svilarstva. Ustanovljenih je bilo 9 štipendij za študij redarstva in geologije na kr. univerzi v Cagliariju Nadaljnji sprejeti zakonski načrt omo-coča ministru za korporacije strogo kontrolo cen industrijskih proizvodov.
Na predlog ministra za ljudsko kulturo je bil sprejet zakonski načrt, ki ureja nakazovanje državnih nagiad filmskim proizvajalcem in ki določa razne olajšave za nacionalno kinematografsko industrijo ter nadzira delovanje kinematografske produkcije. S posebnim zakonskim načrtom se ureja širjenje kulture v tujini. Nadaljnji zakonski načrt se tiče cen v hotelih in prenočiščih za nadaljnja štiri leta prejšnje tozadevne določbe.
Na predlog ministra za valute je bil sprejet zakonski načrt, ki določa nove norme glede premoženia oseb ameriškega državljanstva. Zakonski načrt odreja obveznost prijave vseh nepremičnin v Italiji, katerih lastnik; so severno-ameriški državljani ter prijavo premoženja v Italiji prebiva jočih Američanov.
Ministrski svet se bo spet sestal 27 decembra, ko bo obravnaval proračune za leto 19I2-XXM913-XXI.
Predpisi za proizvodnjo lesa in izvoz drv
Visolu Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoje naredbe z dne 7 junija 104t-X!X št. 89 o predpisih za proizvodnjo in predajo rastlinskega kuriva v Ljubljanski pokrajini, z dne 28. junija 101l-XTX št. 53 o predpisih za proizvodnjo in prodajo celuloznega lesa in z dne 17. septembra 1941-X1X št. 103 o predpisih za izvoz lesa. na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč z-a potrebno, izdati nove predpise ter preurediti in poenotiti že izdane prednise elede ureditve lesne pr vodnje in izvoza drv in lednega oglja
odreja:
Splošne določbe za proizvodnjo lesa
Člen 1 Vsak lastnik gozda v Ljubljanski pokrajini je dolžan proizvajali kar največ lesa.
Clen % Gozdovi, ki so po veljajočih gozdnih predpisih zreli za sečnjo, se morajo izkoristiti po lastnikih samih ali po podjetnikih v Času in ob pogojih, ki jih določ^ Visoki, Komisariat po poveljništvu ljubljanske 'koliprte državne gozdne milice.
Člen 3. Določbe prednjega člena so uporabljajo tudi na posamič” rastoča drevesa in na drevesne skupine zunaj gozda, izvzemši drevesa vzdolž javnih cest.
Člen 4. Lastniki gozdov smejo te izkoriščati intenzivno po vseh pravilih gozdarstva, z izselto že dozorele crlnv-
nine, pri čemer morajo upoštevati v gozdu že vzniklo podrast.
Ne glede na obseg gozda je odpravljena obveznost predhodne dovolitve za sečnjo.
Člen 5. Za gozdne enote, za katere obstoji gospodarski načrt sečnje, ki je bil redno odobren, se mora opraviti v gozdarskem letu 1. nov. 1941-XX do 31. oktobra 1942-XXl iz-keriščenje v podvojenem obsegu, tako da se izrabi sečnja tudi v odsekih, ki bo določeni za izkoriščanje v gozdarskem letu 1942-XXI do 1943-XXII.
člen 6. Vsak gozdni lastnik mora hkrati s sečnjo opraviti tudi čiščenje, redčenje in kleščenje sozda.
Člen 7. Če bi se izkoriščenje v določenih rokih ne izvedlo ali bi se izvedlo drugače, nego je določeno, odvzame po opozoritvi lastnika po državni gozdni milici ravnateljstvo državnih gozdov Visokega Komisariata gozdno ploščino in si pridrži, izkoristiti jo neposredno ali pa po podjetju, ki ga določi samo.
Odvzemna cena se dolo&i brez pritožbene pravice ha podstavi tržne cene dobljenih proizvodov z odbitkom vseh stroškov izkoriščen ja in prevoza.
Zoper proizvajalce, ki ne izpolnijo dolžnosti izkoriščanja, 6e izreče kazen od 10% do 60% odvzemne cene.
Člen 8. Da se zagotovi redna oskrba z lesom in lesnim ogljem glede na potrebe pokrajine in potrebe izvoza, morajo lastniki posekanega lesa (v kar se šteje tudi izdelano oglje) in Ižrr-tniki pomožnih sredstev, ki 60 po-
trebna za predelavo, prevoz in oddajo lp«a, ta izkoristiti ob pogojih, ki jih določi Visoki Komisariat po po-veljništvu ljubljanske kohorte državne gozdne milice.
če ee lastnik ne ravna po teh predpisih ali če se pokaže potreba, lahko odvzame po opozoritvi prizadetih po državni gozdni milici gozdno ravnateljstvo že posejani les (v kar se-šteje tudi izdelano oglje) ter proizvajalna 'in prevtizna sredstva, potrebna za čim boljše izkoriščanje lesa.
Odvzemna cena se določi brez pritožbene pravice na podstavi tr/.ne cene ali cene, določene v uradnih cenikih, z odbitkom vseh nastalih stroškov.
Zoper zamudnike se izreče kazen od 10% do CO% odvzemno cene.
Člen 9. Gozdni lastniki morajo ob začetku gozdarskega leta. vendar na kasneje od 15. nov. vsakega leta. prijaviti svoji občini vse množine lesa, ki jih imajo na dan 1. novembra vsakega leta in količine lesa, ki jih morajo po določbah člena 1. proizvesti v novem gozdarskem letu.
Količine lee-a se morajo ločili v drva in celulozni led, los za oglje in les za obdelavo.
Občine morajo poslati Visokemu Komisariatu poveliništvti državne gozdne milice, najkasneje do vštetega '30 novembra povzetek v«eh prijav.
Za tekoče gozdarsko leto se morajo vložiti prijave pri občinah do vštetega 15. dec. 1941-XX,‘ki jih morajo ort poslati do vštetega 31. decembra 1941-XX
Posebne določbe za rastlinsko kurivo
Clen 10. Po pokritju potreb Ljubljanske pokrajine ura ava trgovino z rastlinskim kurivom (drvmi, celuloznim lesom in ogljem) v celoti Visoki Komisariat, ki opravlja te- posle po podrejenem vnateljeivu državnih gozdov ob sodelovanju in po navodilih, ki jih izda 'poveljništvo kohorte državne gozdne milice v Ljubljani.
Zaradi tega sta proizvajali m in trgovcem prepovedana izvoz in izvozna prodaja ras‘l inskega kuriva. Na zahtevo državne gozdne milice ntoraio odstopiti ravnateljstvu državnih gozdov presežke »voje proizvodnje nad potrebo pokrajine po ceni in ob po-goiih, ki ji*' določi Visoki Komisariat.
Člen 11. Železniška uprava in prevozna podjetja ne smejo prevzeti rastlinskega kuriva za odpravo :* Ljub-Ijr.aske tv' -^ine. če uima interesent potrdila o izvoru, ki ga Izda carinarnica *n vidira državna eozdna milica in ravnateljstvo državnih gozdov.
člen 12. O svoiem poslovanju nrl izvajanju teh odredb mora ravnateljstvo državnih ^oz^ov voditi posebno upravno računovodstvo.
Člen 13. Da bi ee čimbolj pospešila proizvodna lesnega oglja in drv, bo dovoljevalo ravnateljstvo državnih gozdov r.rH-rvaialrem, ki so se pravilno zavezali in w> dejansko doseg'« 'izločene, količine. nagrado, ki m dogovori • pogodbo. •
Člen 14. Proizvajalci drv in lednega oglja morajo r- 1. in 15- dan vsakeg* Irittaeo« pismeno »poročili Visokemu
Komisariatu (poveljništvu kohorte gozdne milice) količino oglja ali drv, ki eo jo proizvedli, količino, ki so jo oddali v potrošnjo v tem poliaesečju in količino, ki jo So imajo, f'l ;vn 15. Celotna ureditev, omenjena v členu 10., ki je že uveljavljena za leeno oglje, velja za drva od 24. oktobra t. 1. dalje.
K azeu.sk e določbe
Člen 16. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju od 1000 do 10.000 L., v hujših, primerih pa z zaporom do šestih mesecev.
Poleg lega. se sme odrediti tudi zaplemba blaga in odvzeti obrtna ali trgovska pravica.
Člen 17. Z dnem uveljavitve te na-1 redbe t>o- razveljavljene naredbe z dne 7. junija 1,941-XIX št 39, 28. junija 1941-XIX št. 53 in 17. septembra 1941-XIX št. 103 .
člen 18. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Služb, lictu. za Ljubljansko- pokrajino.
Ljubljana, 26. novembra 1941-XX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: KMILIO GHAZIOLI
Predpisi za trgovska prodajanje občinstvu
Visoki komisar za Ljubljansko po*
krajino
glede na zakon bivše kraljevine Jugoslavije o ob rtih z dno 5-. novembra 1931., nat podstavi kr. ukaza z dne 3. maja. 1911-XIX 5t. 291 in smatrajoč za potrebno; urediti trgovsko prodajanje ehčinstvu, po* zaslišanju. Zbornice za trgovino in industrijo,
edr»i*r
Člen li. Za trgovsko proda Janje blaga občinstvu na debelo alr na drobno, tudi v obliki potujočega obrta, je potrebna posebna dovolitev v smislu § 60. in nasl. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931.
Dovolitve izdaja Visoki Komisar po lastnem neprizivuem preudarku, upoštevaje krajevne potrebe.
Člen 2; Dovolitev se la hkood vzame:
a) če bi trgovca, ali njegov odgovorni poslovodja odtegoval trgu za prodajo namenjeno blago ali gai uničil,
b) že bt trgovec ali njegov odgovorni', poslovodja prodajal tako, blago po višjih cenahv nego so obsežene v maksimalnih; cenikih t?*! kakor koli dovoljene po pristojnih oblastvih,
ti) ne glede ne časovni ra žeto j med prekrški;. če ja bil trgovec dvakrat zapored kaznovan, zaradi kršenja naredil
0 živilih im oskrbovanju. vebSa.
člen 3S Ustanovam 1» osebam, ki ob času. ko stopi ta naredba v veljavo, izvršujejo trgovsko' prodajanje kakršne koli vrste blaga, se brez vsaka-obllčnostl dovoljuje nadalievatt' obrt, kolikor ni; po nasprotnih; določbah za posamezne vrste trgovine* potrebna pooblastitev* Visokega Komisarja,
Tudi za te 8« uporabljajo* določbe iz prednjega člena 2.
člen 4. Za vsaftrSen. prenstroj, raz*-širitev trii prenos sedeža in. prenos lastništva po pogodbi med živimi za že obstoječe trgovinske« obrat« ali ki se še dovolijo na podstave to naredbe, je- potrebna dovolitev Visokega Komisarja.
član S. Ta naredba stopi w veljavo
1 objavo v Službenem listu- ta Ljubljansko pokrajino:
Ljubljana, 2L novembra 194T-Xt5f.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: KMILIO GRAZ10LI
Najvišje cene svinjskega mesa
Visoki komisar zn Ljubljansko pokrajino je smatral za potrebno, da -e določijo maksimalne prodajna eene svinjskemu mesu; črnim in belim krvavicam Odredil naslednje:
1. Prodajna eena za svinjino domačega izvora se v prodaji na drobno določa takole:
zadnji deli (hrbet in stegno) 21 lir za kg, predhji deli (pleče,, rebra, vratovina in tre bušni n a 18* drob: jetra, jezile, pljuča, srce, vranica, ledvice 10, plav in noge 10, črne krvavice H, bele krvavice 10 Mr za kg.
Za meso brez kosti se cena ne sme sviSati za več kot 25•/•.
1’rlklnda kosti ne sme presegati 20*/» teže celotnega nakupa.
2. Ta cenik velja na ozemlju mesta Ljubljano brezpogojno. Okrajna načelstva pa lahko določijo še nižje cene. viako zvišanje- cen pa mora odobriti Visoki komisar.
Kršitelji te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. IIT, 1941.
Naredba je objavljena V >Slir?benem listu« z dne 26. novembra in je tega dne stopila v veljavo.
Porazdelitev tekstilnih izdelkov, obutve in oblačil
Dodatno h i« izdanim- okrožnicam v trorenii zadevi se pojasnjuje sledeče:
T. Lisičje, zajčje in drage ko3!e niso podvržene .nakaznicam, toda trgovina z njimi je dopustna le med proizvajalci, trgovci in konlekcionisti; prepoved njihove prodajo občinstvu ostane v veljavi, izdelani kožuhovinasti mufi niso vezani, na nakaznice in se uioreja prosto prodajali.
Tl,- Oiicirji in podoficirji lahko v primeru premestitve v operativne oddelke ali v primeru vkrcanja dabijo od trgovinsko-iiulustrijske zbornice ali okrajnih glavarstev nabavne bone za opremile predmete v odnosu do namembe n. pr., obutev, ki so dsL pohodne unifrome, ali obutev za letalce, ali gumijaste škornje, po tem, ali gre za osebje kraljeve vojske* ali letalstva ali mornarice.
Da stranka dobi omenjeno dovoljenje ali nabavni bon, mora predložiti trgovinsko-industrijski zbornici ali okrajnemu glavarstva odhodno povelje. Če je podrejena vojni mornarici, predloži potrdilo te-rn oblastva, ki izpričuje, da je prejela nalog za vkrcavanje in nosi bistveno podatke naloga (izdanega od mornariškega min ir strstva za oficirje in od višje komande C. K E. M. za podoficirje).
TIT. Podložki in kanafas za ovratnika na oblačilih, velblodja dlaka in .žima za nadevanje se smatrajo kot: ■predmeti, ki niso- podvrženi osebnim nakaznicam.
IV. Za otroke stara do 4 leta je prodaja kožuhov prosta, če so koži'hi konfeknionirani z domačimi, krzni. Za konfekcije z opremo iz domačih krzen se zahtevajo samo točke, ki odpadejo na konfelfccijo.
V. Kot obutev za otroke pod 12 meseci se smatra, obutev do najvišje mere 13 cm. V pojasnilu določb čl. 17 naredbe št. 144, Sl. L št 512-90-41, ki se tičejo* prodaje Športnih predmetov, se pojasnjuje, dn v kolikor gre-za prodajo obutve, veljajo navodila za ono obutev, ki je namenjena športne1-mu udejstvovanju: planinstvu,, nogometu, teku, kolesarstvu,, sabljanju, hokeju, smučarstvu in boksanju. Za copate z gumijevim' nodnfatom je zthfe-
•	vati število točk, določeno na 4. točki (odstavku) tabele za obutev.
VI. Domači Jopiči so enako vredni nočni pižami (at. lfl tab: A —20 točk).
Z vezenimi tkaninami v katerih, prevladujejo- vezenine, je treba postopati enako kakor s čipkami in z vezeninami,. t. j, da Je njih prodaja po ; določbi tab. B' prosta.
. . mmmm —— 
Najvišje cene na ljubi jan-skem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami- in. zastopniki konsumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad spet predložil- Visokemu Komisariatu najvišje cene za tržno blago v Ljubljani zn prihodnjih 14 dni ter jih je ta odobril.
Z odlokom VTII-7 Visokega Kom i r sariata za Ljubljansko pokrajino št. 1319-4 veljajo za Ljubliano določene najvišje cene od ponedeljka T-. decembra zjutraj do nedelje 1'4. decembra zvečer.
Najyišje cene, ki je po njih dovoljeno- v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago la ga- plačevati so na-j slednjer.
Domači krompir na drobno 1.30 L; zelnattr glave na drobno izpod 10 kg 0.60' L; zelnate glava na debelo. 0.50 L; kisla zelje ljubljanskih, zeljarjev z obrtaimf listom na drobno £50 L; kmečko kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L; repa na debela 0.50 L; kisla repa
2	L; nleča zelje t L^ ohrovt 1 L; cvetača 3-.20 L;' brstnii ohrovt 5 L; kole* raba 1 L; debela koleraba do 4 kom.
Llateh ..DmŽtnafcejpi
SKRIVNOST ZIBELI
Zakaj spimo? O tem pvoblemu so že postavili marsikatero teorijo, na primer tisto, po kateri spimo zato, ker meti spanjem ne prodro do nas nekateri dražljaji, ki jih občutimo, ko smo Se budni, tako predvsem dražljaj svetlobe in raznih zvokov. Za podkrepitev te teorije navajajo razne klinitne primere. Tako živi neki mož, ki je zaradi bolezni izgubil občutljivost polti, oglušil na dasno uho in oslepel na levo oko. Če temu bolniku zapro neprodirno levo uho in mu zavežejo s temno krpo desno oko, avtomatski zaspi. Spanje bi bilo po tem takem kar najbolj naravno stanje našega življenja. Bdeli bi torej samo zaradi nekaterih dražljajev, ki vplivajo na nas. Nedvomno ta teorija do neke mere drži, toda vsakdo ve, da nas iz še tako trdnega spaoia zbudi mečan dražljaj, na primer udarec, jarka luč, neposreden dotik itd. Če bi bila gornja teorija neoporečno pravilna;,, se človek več ne bi zbnd’1, če bi zaspal. To pa ni tako. Tudi če je soba še tako dobro zatemnjena,
na- kilogram 2 L; runi ob a koleraba
0.30 L; rdeča pesa 1.75 L; rdeči korenček brez zelenja 2.50 L; rumeno korenje na drobno 0.S0 L; šopek zelenjave za jubo s korenčkom 0.20 L; peteršilj 2.50 L; por 3 L; zelena 2.40; črna redkev 1.20 L,; osnaženi hren
3	L; domača čebula 2 L; šalita 2 L; česen 25 glavic na kilogram 4 L: otrebljena endivija 3 L; otrebljeni veliki motovilec 6 L; otrebljeni mali motovilec 8 L.; otrebljeni domači radič (cikorija) 3 L; domači zeleni radič 3.65 L; mehka špinača 2.50 L; trda špinača 1.50 L; liter suhih bszgovih jagod 6 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilo-glram letošnjega suhega lipovega cvetja 20 L. Domača jabolka: I. ka-nadka, dolenjska voščenka, renete (Harbertova, šampanjska, landsberška, kaselska in Baumannova) 4.50 L; II. kosmači, zelenci, tafelčki, rožmarinčki, carevič 3.40 L; ITI zdrava, drobna jabolka vseh vrst 2- L: IV. obtolčena, črviva in nagnita Jabolka za vknhaiva-nje 1.50 L; domače kutine 3 L; domači kostanj 5 L; domači orehi na drobno 11 L. Gobe: a) rumeni in rjavi ježek, štorovke- liter 1 L; b) liter li sičk in, večjih zimskih kolobarim (mraznic, sivk) 150 L; c) liter sirovk, možkov (jelenovega jezika), žemljev-ca, ovčjega vimena 2 L; d) liter malih sivk za vlaganje (mraznic) 2,50 L; e) kilogram mir*dih Čebularjev ali maslenk 3 L, f) kilogram jurčkov z zaprtim klobukom 10 L; g) kilogram jurčkov z odortim klobukom 6 L.
: Kunci žive teže-10 L,
Kjer- ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa; da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi poitebni cenik za uvoženo zelenjavo in, sadje.
Vse- te najvišje- dopustne cene in, tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem bitmi ne samo na živilskih trgih, na Vodnikovem in. Pogačarjevem trgu ter v Mostah, temveč snloh pri vseh pnjdaialknft ih rrrod^nlcih v vsej mestni občini ljubljanski.
Z vsem poudarkom pa spet opominjamo gosoodlhje, da ne smejo pre-plafievati blaga, ker ga s tem draže same sebi in vsemu prebivalstivir.
: Preplačevanje je prav tako kaznivo kot predajanje po nedopustnih višiih-cenah, nadzorstvo je pa vsak dan. strožje in kaznovane so, bile tudi že gospodinje za preplačevanje. ker sr tem tftijeio potuho- verižni&vu. Gospodinje in kupovalke naj same pemar-a«-jo pri nadzorovanju ne.jvišjih cen ter nodnirajo uradne organe v boju proti draginji,, predvsem naj pa nomtfmio oTetraniati ver>5ništvo. ia sploh izkoriščanje prebivalstva.
Visoki Komisar- za Ljubljansko pokrajino ja izdal naredbo o pribitkih v-prodajj na drobno in debelo. Z' nared)-bo so določeni pribitki v odstotkih na nabavne cene po fakturi, zvišane za. prevozne, stroške: tokse, davščine in pristojbine, kar se mora dokazati z ustreznimi- listinami. Tako veljajo za. manufakturo pribitki od 10 do 21)°/* na debelo, db 50°/» na drobno, za obutev pa 30®/« na drobna itd.
Italijansko ministrstvo za kmetijstvo je odredilo, da se Urtiko svinjsko; ovčje1 la kozje meso- prodaja tudi v prvih treh dneh v tedmr. Prodaja govejega ■ mesa ostane še dalje omejena gamo na soboto in nedelja. Se dalje je omejena prodaja perutnina gamo na
OKV1RJENJE SLIK
solidno delo,, nizke cene
lGAMBERGER
LJUBLJANA, Kolodvorska 18
če stene ne pro puščajo prav nobenega Suma, se naposled, feprav pozno, zbodimo.
Električne Ste« v možganih
Zelo zanimiva je teorija o spanju, ki pravi, da nastopi spanje zaradi draienja tistega centra v možganih, ki ga imena jemo merilec za spin: e. Z mačkami so na tem področju dslali prav zanimive in. aspeSne nostruse. Skozi lobanjo In možgane živali so napeljp.Ii zelo, zelo tenke izolime žice ki se končujejo v dozdevnem centru za spanje, živali so prav dobro prenesle ta poskus. Živele so norroolno dal ie, vse dotlej, dokler n1'so v živec vključili prav Šibkega električnega toka. Kakor hitro so pa vključili tok, so živali takoj zaspale. Na snloSno na nise praktično uporabljali teh poskusov, zakai ljudem, ki ne morejo spn*i, kaipak ni mogoče naoeHati električnih žic v možgane. Vseeno imajo pa tudi ti poskusi svolo praktično vr-d-nost, zakaj pričeli so uporabljati električni tok za usnavam'e. Ljudi, ki trpe za resnečnostio, zdravijo z d;a-terrniio in dosega io • tem načinom zdravljenja že lepe uspehe.
Tehtan]« ena
Naštejemo naj še nekaj drugih teorij. Posebno zanimiva je tista, ki temelji na poskusih tehtanja sna. Učenjaki so izumili precizno tehtnico v
nedeljo, ponedeljek in torek, divjačino pa lahko prodajajo vse dni v tedna.
Italijansko min Utr tvo za kmetijstvo fe odredilo, da je od 1. decembra dovoljena izdelava piškotov in druge ja peciva, v kolikor je to v skladu, z zadnjim predpisom, o sestavi peeiva. Piškote bodo lahko prodajali samo slaščičarnam in Javnim obratom, ne pa pekom. Piškote bodo lahko ljudje nakupili samo- proti- predložitvi krušne nakaznice. Namesto 100 gramov kruha bodo dobili 50 gramov oiško^v.
Po naredbi o zbiranju starih kovin morajo v novomeškem okraju prijaviti zaloge starega železa do dveh stotov in starih kovin do 5 kg občinam. Navesti morajo količino in shrambo železa. Stare kovine smejo odstopiti samo pooblaščenim podjetjem.
Ljubljanski mestni svet je imel svojo seje- pretekli četrtek zvečer. Najprej je župan dr. AdTešič počastil spomin umrlih zaslužnih Ljubljančanov,, nato pa podal predsedstveno-paročilo. Potem so bila na dnevnem redu poročilo finančnega odbora in poročila drugih odborov. Ljubljanski mestni svet Je-odobril računski sklep bilance za leto 1940/41, čigar prebitek znaša sko-raj 6 milijonov din.
Mestna plinarna ljubljanska praznuje ta mesec osemdesetletnico. Vseh !i0' let ni ugasnil ogenj v peeehi ljubljanske plinarne.. Za ta: jubilej je vod-,stso sklenilo, da bo skoraj brezplačno napeljalo plin v.’ štiri, stare stanovanjska hiše z najmanj štirimi stanovanji, da: bodo. mogli' vsaj nekateri stanovalci starih hiš uživati ugodnost kurjave s plinom, ki jo imajo v Ljubljani po večini samo. nove hiše. Razen tega bo plinske aparate mestna plinarna pr o* daala interesentom po znižanin tovarniških: cenah, kolikor ima pač zaloge; Hkrati mestna plinarna- vabi hišne posestnike, da- se Tijavijo za napeljavo •plina v svoje hiše v čim večjem številu..
Hestno ljuhiansko poglavarstvo še »marčni potrebuje več opremljenih sob za nastanitev italijanskih častnikov in uradnikov. Zato naj Ljubljančani, ki oddajajo sobe, naznanijo to v mestnem glavnem vložišču v hiši mestnega magistrata.
Začasni žhilski: trg- v Mostah so odprli 3. decembra na željo zastopnic ljubljanskih gospodinj. Novi trg iina 'prostor med lekarno Gartiis ih ljudsko Solo na Zaloški eesti.. Seveda bodo tu-’di za ta trg veljali isti predpisi,, kakor za glavni Vodnikov trg. Gospodinje iz Most bodo tega sklepa gotovo vesele, ker jim ne bo več treba hoditi v mesto po zelenjavo in drugo povrtnino.
Marsikatera gospodinja ki je dobila živilske nakaznice za december na doni.	.nišija, pri kaierem trgovcu bi
ta mesec nakupovala; Vsem tistimi sporoča' prehranjevalni urad, da morajo nakupovati vse- živilske potrebščine pri- tistem trgovca,, pri katerem so na<-kupovale prejšnji mesec, ker bodo tudi trgovci dobivali isto množino blaga kakor prejšnji mesec.
Kopališke naprave v kopališču Ko-leziji bodo. najmodernejše in bodo ustrezale vsem' higienskim zahtevam modernega kopališča. Vodo v bazenu bedo na primor vsakih 24 ur napeljali skozi posebne čistilce, ki bodo. ob 'strani bazena črpali' vatla in jo pottem prečiščeno v peščenih čistilcih
1	ih’ razkuženo s klorom spet odvajali v bazen. Tako bo torej: voda zmerom člsta: in tudi p rim orne topla, ker ji bodo stalno- dovajali tople- in mrzle 'vode. Nečistočo, ki se bo nabrala vsak dan na. tlehi bazena, bodo pa čistili s posebnimi krtačami, in jo od tam odvajali v. kanal: Kabin bo v- kopališča le- malo,, omaric pa sploh ne bo, ker bo vsak lahko oddal obleko prii posebnih garderoberkah, slekel se bo pa lahko v posebnih slačilnicah. Tako- bo kopališče lahko sprejelo čim več kopalcev, Takoj: spomladi bodo začeli z
velikosti povprečnega človeka. Ta tehtnica Ima udobno urejeno posteljo; nje os: je pa sredi tehtnice. člt> vek se mora na to posteljo vleči, tako f*a Je njegovo težilče na osi tehtnice, da tehtnica obmiruje.
Kakor hitro človek zaspi, je opaziti na tehtnici nekaj zanimivega. Tisti konec, kjer so človakove noge, se vselej nagne navzdoL Tako so n gotov'li, da postane med spanjem človekova glasa lažja. Učenjaki trdijo, da to rromeni, da pri spaniu odteče del krvi iz možgan v spodnji del telesa. Zagovorniki te teorije skušajo z rajnimi pripomočki potegniti kri iz glave m svetujejo ljudem, ki bel'Ir', j o za nespečnostjo, naj si ovijajo noge z vlažno krpo. Nasprotniki te teorije pa trdijo, da je pogosto vid»ti pri spečih, da imajo v glavi več krvi krater ka^ar so budni. Ka7en tega cdtok krvi iz glave v noge še ne pomeni, da postaja glava laž?a, zrv<aj kri nadomesti vodena tekočina, ki se nahaja v hrbtenici in možganih.
,Ura v glavi* je nezanesljiva
Znano je, da se nekateri liudje zjutraj zbude točno ob isti uri, ko so se zve"er odločili, da morajo vstati. O takšn;h ljudeh pravimo, ,da imaj> aro v glavi‘. Ta ura pa ni pri Vseh enako točna. Pogosto človek vso noč nemirno in slabo spi, ker podzavedno
gradbenimi deli in upajo, da Jih do poletne sezone končali
Črna borza z oblačilnimi čarni se je začela, ko so prišle na® nice v promet. Prodajali so- jih po - ’ 50. in, tudi 100 lir. Oblasti so tej, trgovini prišle na sl,d. Zdaj so jo stWb prepovedale in zagrozile s kazinu • Nakaznice so v trgovinah veljavnS 1 če se kupec zadostno legitimira.
Reklamacije glede živilskih akti®1'1 ki jih je mestni ljubljanski pi'eS*!r valni urad razdeljeval strankam P svojih uslužbencih, bodo sprejemali 10. decembra v dvorani Mestnega ma na Krekovem trgu od_9. do’ ' ure. Vsakdo mora na svojo ži^I' nakaznico posebno paziti, da J8 izgubi ali uniči, ker pod nobenim P gojem ne bo mogel dobiti druge;, jih urad nima in jih zato tudu more izdajati.	.	•$.
Obiski bolnikov v kandijski ". , niei v Novem mestu so dovoljeni slej samo od 13. do 15. ure in 1 -j, odpadejo- vsi obiski v dopoldan”
ural1-	dno
S 1. decembrom sta pričela, r®
: voziti dva potniška vlaka iz' Ljunflg^ v Zalog in nazaj, in sicer vlak st. iz LjubUane ob 14.20 in prihaja v log ob 14.35. Vlak št. 613 pa odtMJ iz Zaloga ob 14.41 in prihaja v W ijano ob 14' 53.
Podal, šali so rok za zanienjay° P, j lirskih kovancev. Italijanski fi1®” is minister je rak za zamenjavo šal do 28. februarja 1912.
Prvaki' sodobne italijanske Eni^_cJa n »..ti bodo sredi Januarja prihodnjo leta obiskali Zagreb. Njihov obisk-za cilj, poglobitev stikov, med iiallj skim in lirvatskim leposlovjem-
V nezasedeni Franciiii so t ^ na tor ji in devet židovskih poslan^ izgubili svoje mandate v smislu110 v ga zakona,. Večina je že dalje ®?8 jj Ijonctantracijskem taborišču, os«n>lj.® ■ protidržavnega delovanja. Med: uJ s!a tudi bivši predsednik vlada b Blum<in. kiv&i notranji minister v’ K naudovi. vladi Georg; Mandeli ,
Naredbo o odi,upu. tekstilnih 0*^’lJn. kov in' krp je izdali hrvatslu tr„'°v. . siti minister; Po tej naredi)! i,na ključno pravico zbiranja tekstilnih padkov in krp Poslovna central® tekstilno1 blago. V petih dneh prijaviti trgovci, in indiistrijci svoj® loge.. Poslovna! centrala bo otlpaU razdeljevala predilnicam.	.	.	.|j
Milo in pralne praške- bodo tip*® )(). na Hrvatskein po predlogu P0^ve.j]| valnega' odbora za. normiranje.- ^ bodo. tudi tipizirane nndoiuestk8 'milo.	.atj
Konjske mesnice so začeli; otvarJ, v Beogradu zaradi jjomanjkanja ^ vejegaj telečjega in svinjskega Doslej so odprli že tri konjske mr" ^ ce, ki baje prav dobro uspevajo. * .fl gram konjskega mesa stane 25 a
Obdavčenje židovskega prein0^cll..'j so z ukazom bolgarske vladi? ra«’ir . tudi na židovsko premoženje- v P ključeni Dobrudži; Trači ji in- Mac® mji. Zidovski davek znaša 20“/o. n
V Britanski Indiji so pretokli' * občutili močne poiresne sunke, f° .. cer v pokrajinah Pešavanju in RJ're. kindijn. Prebivalstvo se1 je- silno P strašilo in je zbežalo iz svojih H13: ,j|
Novo železniško- progo, so °t'10 pretekli teden v Bolgariji, in sicer stara holgaiske meje do Deniirhif? J‘s
v	Traciji: Vezala bo torej Kalgor'10 ■' priključenim ozemljem. Nova Pr0®f eij dolga 16 km in- so- jo zgradili v 1 mesecih;	jj.
300'letnico prvega portugalske"8 . v sta >GazetiK so nedavno proslavlja*1 Lizboni. Prva šlevitka je- izšlh n°ve j§j bra 1. 1641. *<5aeeta« je i]ajsta‘re< portugalski list.
Osebne živilske nakaznico so oV®|n. tudi na Španskem,, namesto dru* altih nakaznic. Popisali so vse ZB ^ živil ih razdelili nakaznice po vzor Italije in Nemčije;
r$t
mi3li na trenutek, ko hi se W° ‘ zbuditi. Dobra budilka je drag0 . nejša in boljša od takšnega sla %s spanja. Tisti, ki misli, da čut z® tudi v spanju deluje,, se moti.
Gramofonske- plošče namesto usPaV'
Naposled imamo še teorijo o “j; -j ljajih, po kateri spanie ne nBS'vCž zaradi izostarka- dražljajev, teB\^ zaradi- ponavljanja enolrčn'h ], {r-dražljajev. Zagovorniki te dijo, da tudi mati uspava doja^1..., z usparanltor1'! ali pa 7. en"’	jj,
ziban jem zibeli. In tako so sklBP da bi lahko tudi odrasle a podB®",^. enakomernim guganjem in prePe njem zazibali v sladek sen.
V	tovarnah za gramofonske P so izdelali ployee. ki l-'v>vo z*’ deset kar najbolj milih in v. uspavank zaporedno, ne da b* nl0. treba pkščo premenjati. Ko^ §ravM fon nssiriee ot^gra. se plniča ® y matsko ustavi in ut>hne. Ta''šnn mofon leliko sam igra več ko f(1j doloro in človeka usnava l&iakr-m ^ dražliaii pospešujejo v tem PtM!. 0d sorostitev in odvračajo po/orno* ^ drugih m:'?Iiy ki bi preprečeval®^,,, odganjale zaspanost. TaT’o je o ^fr nleno tudi nasnret^e obsm® riiarva o drrrliajih. Za n’’’ .' ji# bi b'le namreč uspavanje, ki h 'y, '•^oral pr; 1 spa"''"i poslušati- V» | da — ne bi zaspal.
%
Mednarodna konferenca za zatiranje Uoerkulozc se je vršila pretekli teden v Berlinu. Predstavniki Italije, peIS‘je, Bolgarske, Finske, Hrvatske, jancije, Norveške, Romunije, Slovake, Španije in Madžarske so pristopili mednarodni protitube.rkulozni zvezi, fedsednik je postal prof. Paulo Luc-..*> M bo predsedoval svetovnemu pro-“Uoerkuloznemu kongresu v Rimu.
. Posebna uredba o zaposlitvi Židov J® izšla pred nedavnim v Nemčiji. Za-n • ve*iai° predpisi o mezdah, tri-rtjstih plačah, odpravninah, odpoveden) roku itd., kakor za ostale delav-,e' Sprejeti morajo vsako delo, ki ga ooloci delovni urad. Niso zavarovani 23 primer bolezni, mezdo prejmejo le dejansko storjeno delo, ne pa za nedelje in praznike, ki zanje ne ve-Jnjo. Pri delu morajo biti ločeni od nrugih delavcev in morajo tudi stano-vaU posebej. Ne prej majo pa tudi do-,ad za nadurno delo in doklade za otroke in rodbine.
Brad n ja transsaharske železnice po Poročilih iz Pariza naglo napreduje, vsak dan zgrade ‘2 do 4 kilometre železniške proge in po tem računajo, da bo proga dograjena v štirih letih. Prvi odsek te železnice Colomb—Becliar— Reggon bodo prihodnje dni izročili Prometu. Železnica se bo imenovala Mediterranee-Niger, ker bo vezala Sredozemlje s področjem reke Niger, kjer bodo z namakanjem pridobili okrog 10.000 ha plodne zemlje, prikladne za gojitev bombaža. Stroški za j° železnico so predvideni na 5 milijard frankov Od 6. do 24. decembra v Nemčiji na nobeni pošti ne bodo sprejemali paketnih pošiljk za fronto, pisemske smejo pa tehtati do 50 g zaradi velikega prometa. Od 25. decembra bo pa Promet spet normalen. Božični paketi se smejo oddati samo do 5. decembra.
Po statističnih podatkih znaša v italijanski Kraljevini, brez pokrajin, priključenih v tej vojni, število koles sko-fai 5 milijonov. Zlasti veliko koles imajo v severnih pokrajinah.
V Madžarski so nastale težkoče z oskrbovanjem z mastjo, in sicer po Poročilu prehranjevalnega ministra samo zato, ker nekateri kupičijo prevelike zaloge. Prav zato je zmanjkalo v Budimpešti tudi krompirja. Zdaj bodo ugotovili vse zaloge, presegajoče pol-dru kilo masti na osebo, če ne drugače z vojaštvom, kakor je izjavil prehranjevalni minister.
Potrošnjo premoga so racionirali v Švici. Prešnje leto je znašala dodelitev premoga 50% normalne potrošnje, letos pa samo 35% normalne potrošnje za zasebno porabo.
Pomanjkanje plina je napovedal Prefekt departementa Seine, torej tudi Pariza, in sicer zaradi pomanjkanja Premoga. Zaradi varčevanja bodo omejili tudi potrošnjo elektrike, zato bodo zmanjšali promet pariške podzemeljske železnice.
Romunski kralj Mihael je pretekli ‘eden v spremstvu svoje matere Helene čez Brenner odpotoval v Italijo v vilo Sparto, ki je last njegove matere Tam ostaneta nekaj dni. Na postaji ju Je sprejela vojvodinja Spoletska in drugi odličniki.
Na Ilrvatskcm so omejili proizvodnjo mlečnih izdelkov Mlekarne in mlekarske zadruge smejo izdelovati samo Poltrdi enotni sir, ki sme imeti največ 20 odstotkov maščobe. Vsaka predelava mleka v mlečne izdelke je dovoljena samo tam, kjer je dovolj mleka in ima mlekarna za to posebno dovoljenje.
Hrvatska vlada pripravlja tipizira-nje čevljev za kmete in delavce. Te eevlje bodo smeli trgovci prodajati po ®notuih, še precej nizkih cenah.
V Srbiji so uvedli obvezno prijavo vodovodnega in kanalizacijskega ma-
teriala. Vsi trgovci, arhitekti, obrtniki in industrijska podjetja morajo takoj prijaviti vse svoje zaloge, prav tako tega blaga pod strogo kaznijo ne smejo prodajati.
Zalogo drv so začeli popisovati posebni organi v Beogradu, zaradi pravičnejše razdelitve kuriva. Stranke, ki so pri tem popisovanju delale oblastem zapreke, so strogo kaznovali, poleg tega jim pa v bodoče ne bodo nakazali nobene kurjave več. Problem kurjave namreč v Beogradu kljub vnemi oblasti še ni rešen. Občina je dala posekati že vse drevje na savskih in donavskih otokih in razdelila med naj-siromašnejše kurjavo zastonj, vendar ■se še povsod čuti pomanjkanje. Še zmerom se dogaja, da kljub strogi prepovedi ljudje sekajo ograje in drevje po javnih nasadih.
Potrošnjo žganja so uredili v Nemčiji. Ker mora vojska v zimskih mesecih dobiti potrebno količino žganja, so namreč oblasti odredile, da morajo proizvajalci 80 odstotkov vsega žganja oddati oblastem, ki potem razdale žganje po potrebi, samo 20 odstotkov ga pa smejo porazdeliti in uporabiti sami.
V	Beogradu je monopolska uprava odločno nastopila proti ilegalnemu trgovanju s tobakom in cigaretami. Čeprav so namreč doslej trafike dobile jmvprečno isto količino tobaka in cigaret kakor pred vojno, tobaka zmerom zmanjka. V bodoče bodo zato beograjski organi finančne kontrole kontrolirali prodajo tobačnih izdelkov.
Nemška centrala za gospodarstvo z električnim tokom je izdala na nemško prebivalstvo proglas, naj čim bolj varčuje z električnim tokom. Naj ne UDorablia elektrike v zgodnjih jutranjih urah, naj ne kuri električnih peči, likalnikov in kuhalnikov.
Splitski škof je izdal pastirski list
na ljudstvo svoje škofije. V njem pra-
vi	med drugim: Moja sveta doižnost je, da vas prosim, pozivam in rotim v imenu naše skupne koristi in v imenu naše narodne časti, da ne dajete zaščite tistim, ki so odšli v gozdove, ker bi sicer sami postali njihovi pajdaši. V Splitu in vsej njegovi okolici je dolžnost naših ljudi, da sodelujejo z oblastmi in odkrijejo krivce atentatov in sabotažnih dejanj.
Jesenska setev v Pomoravju se je letos močno zakasnila zaradi stalnega deževja. Sicer so pa letos kmetje posejali s pšenico znatno manjše dele zemlje -kakor druga leta, tako da bodo imeli spomladi veliko dela, da bodo obdelali kolikor mogoče veliko.
Jagodinsko glavarstvo je odredilo, da se smejo prodajati monopolski proizvodi, torej sol, petrolej in sladkor, samo v zamenjavo za pšeniro. Pšenico bodo kmetje oddali na občini, zanjo bo<lo dobili posebno potrdilo, s katerim bodo jrotem lahko dobili sol. Za mesec november so kmetje dobili za kilo pšenice kilo soli.
V	Rajhcnburgu so sklenili civilno poreko trije pari. Poročni obred je opravil župan Matija Presker. Ob tej priložnosti so urad okrasili, za častno stražo sta pa pred poslopjem stala dva
l/etiki (V* mati DRUŽINSKI TEDNIK
Ondan se je v naši upravi oglasila neka gospa.
»Ali je res, gospodična,« je vprašala, plačevaje naročnino za .Družinski tednik1, »da se bo vaš list •odslej imenoval .Družinski tednik Domovina* in se preuredil v družinski list za mesto in deželo?«
Uradništvo uprave se je začude no spogledalo.
»Ilustrirani list za mesto in deželo, to smo mi; .Družinski tednik* tudi« je odgovorila ena izmed uradnic. »O tem, da postanemo zra-ven še Domovina, nam pa doslej še ni nič znano. Kje ste pa to slišali. gospa?«
»Brala sem črno na belem v nekem dnevniku. In tudi to je bilo napisano, da nam boste ves december zastonj list pošiljali, če plačamo naročnino za prvo četrtletje 1942. Ali tudi to ni res?«
»Kajpak da ni,« je morala resnici na ljubo ugotoviti uradnica. »Preberite tisto še enkrat, boste videli, da ste se zmotili.«
Vrla gospa se je bila res zmotila. Enako je bilo v zmoti tudi več drugih naših naročnikov, ki so v dobri veri domnevali, da se bomo prekrstili in da bomo v proslavitev krsta dali za likof v obliki enomesečne zastonjske naročnine. In podobno se je utegnil zmotiti ali se na bo še nekateri prebivalec ljubljanske province, zakaj živci večine izmed nas so pač času primerni, to se pravi, niso vselej kos čudovitim finesam, ki se jim včasih serviralo »črno na belem« (kakor je tako lepo po domače povedala naša naročnica) — da o rafiniranosti rabe velikih in malih črk sploh ne govorimo.
Stvar je namreč takšna, da »Družinski tednik« niti ne misli na to, da bi izpreminial svoje tako priljubljeno dosedanje ime, zakaj »Družinski tednik« je po izjavah rreših naročnikov tako dober, tako priljubljen in tako na višku, da ga le mogoče samo posnemati, nikakor pa ne prekositi. Zato tudi li kofa ne kani dajati v obliki enomesečne zastonjske naročnine. A tudi sicer so časi dandanašnii takšni, da izkupiček od naročnine, prodaje na drobno in od oglasov komaj, komaj zadošča za kritje tekočih stroškov — posebnih fondov in podobnih denarnih virov pa »Družinski tedni’«« kot nepolitičen list nikoli ni imel.
Ce bi torej prihodnje dni še kdaj kje kaj podobnega brali, kakor so brali zgoraj omenjeni naši naroč-niki, vedite, da ostane veliki »Družinski tednik« (z narekovajem) to. kar je bil — ne glede na to, kaj ima kateri mali družinski tednik (brez narekovaja) v mislih, v načrtu ali na programu.
»DRUŽINSKI TEDNIK« ilustrirani list za mesto in deželo.
ŠIVALNI STROJI
IGN.VOK
L J U B L J A N A, TAVČ A RJ EVA J
©
Dobite jo: pri pooblaščenih zastopnikih, ca Julijsko krajino pri Giovanni 1’arovel. Trieste. Via Francesco Denza St. 5. ali direktno pri nas: J Blasnika nasl., Ljubljana, Breg 10.
rudarja v rudarski obleki in gorečima svetilkama.
Iivoščki so spet otvorili svojo sezono v Beogradu, ko so pred nedavnim ukinili tramvajski promet Pojavili so se kar z odprtimi vozmi in nadome-stovali tramvaj, tako da promet s predmestji ni preveč trpet
Poglavnik je izdal odlok, s katerim je pooblastil hrvatsko zakladnico, da razpiše notranje posojilo 3 milijard kun. Nominalne bone smejo izdati največ v znesku 10 milijonov kun in najmanj za 5000 kun.
V	Nemčiji ljudje ibirajo svinjske ščetine, ker so izredno pomembne za vojno gospodarstvo. Iz njih namreč lahko izdelujejo ščetke in čopiče, s čimer v veliki meri pripomorejo do higiene vojaštva in civilnega prebivalstva. Ščetine najprej skrbno operejo, potem posuše in sortirajo po barvi. Nato jih izroče zbiralnici. Svinjske parklje pa zbirajo med kosti.
Različno orodje za vojake na ruski fronti so zbirali v posameznih zbiralnicah na Gorenjskem, Štajerskem in drugih pokrajinah. Ker imajo vojaki v polarnih krajih zaradi kratkih dne-vov le nekaj ur svetlobe, si preganjajo čas z različnimi deli, ki zanj potrebujejo razno orodje.
E obleko in obutev nameravajo uvesti na Hrvatskem, da bi boljše poskrbeli za delovne sloje. Enotno obleko in obutev bodo uvedli tudi za kmete.
Poglavnik hrvatske države dr. Ante
Pavelič je napovedal uvedbo korporativnega sistema v svobodni državi Hr-vatski. Organizirali bodo stanovske organizacije, ki bodo združevale pod enakimi pogoji uradnike, delavce, obrtnike itd.
Občino Kulo pri Požegi je hrvatski notranji minister preimenoval v Kula-Josephsfeld.
6642 slušateljev se je letošnje šolsko leto vpisalo na zagrebško vseučilišče. Največ študentov se je vpisalo na pravno fakulteto, in •sicer 1556, na tehnično fakulteto 1505, na filozofsko 1336, na medicinsko 1030, na veterinarsko fakulteto pa 298. Na zagrebškem vseučilišču pa letos ni vpisanih niti Srbov niti *idov, ki jih je bik) prejšnja leta velika
Vsako najmanjšo krpico morajo uporabiti v nemških pokrajinah, da prihranijo na surovinah. Zato so priredili v Celju in drugih mestih tečaje, kjer so poučevali žene in dekleta, kako se iz različnih ostankov tkanin delajo copate in kako se delajo domači čevlji iz različnih slara.
Vlak s živili in obleko za srbske ujetnike v Nemčiji je odposlal srbski Rdeči križ. Poslali so jim tudi odeje in perilo, ker je mraz čedalje hujši.
»Narodne novinec so objavile najnovejšo hrvatsko zakonsko odredbo o plačevanju šolnine. Po tej odredbi so pripadniki hrvatskega naroda, ki niso hrvatski državljani, in pa pripadniki prijateljskih narodov oproščeni šolnine na vseh hrvatskih srednjih in visokih šolah.
Prve konjske mesnice so odprli te dni v Zagrebu. Zaradi slabe zaloge drugega mesa, bo v Zagrebu kmalu zraslo še več takšnih tržnic.
Iz Spodnje Štajerske se bodo preselili vsi Hrvati. Za Hrvata velja vsakdo, ki je hrvatskega pokolenja, ki govori hrvatsko in se priznava za Hrvata. Židje so izključeni. Za preselitev bodo ustanovili posebno nemško-hr-vatsko komisijo.
Hrvatska vlada je izdala odredbo,
po kateri morajo vsi hrvatski zasebniki, pa tudi vse državne in samoupravne ustanove v 15 dneh izročiti tvrdki Bata vse neuporabne gume motornih vozil, prav tako tudi vse druge neuporabne predmete iz gumija. Prepovedali so tudi vsako trgovanje z gumami ali gumijastimi predmeti.
Vsi hrvatski vojni ujetniki v Nemčiji bodo po poročilih do božičnih praznikov doma.
Po zadnjem štetju prebivalcev, ki je bilo koncem oktobra tega leta, ima Rim že 1,407.650 prebivalcev in se torej resno približuje poldrugemu milijonu.
Prodajo razlaščenih trgovin in obrtnih podjetij na Hrvatskem sta prevzeli
zadružni organizaciji »Hrvatski ra-diša« in »Zveza Napretkovih zadrug«. Obe zadrugi bosta v hrvatskih dnevnikih objavili popis teh razlaščenih podjetij, da jih bodo lahko kupili Hrvati.
Nemški listi poročajo, da je Kranj postal prometno središče južne Koroške, kakor zdaj imenujejo Gorenjsko. Potem opisuje zgodovino Kranja in pravi: »Nemci so zgradili to mesto in mu dali nemško kulturo. V tem kraju prebivajo Nemci, ki so se šele v zadnjih sto letih naučili slovenskega jezika.
Nemški filatelisti so na zadnjem zborovanju filatelistov iz vse Nemčije na Dunaju sklenili, da se vključi državna zveza nemških filatelistov v organizacijo »Kraft durch Freude«. S tem bodo dosegli enotno organizacijo vseh nemških filatelistov.
Tovarno opeke v Veliki Kikindi je vzel v najem komisariat za obnovo mesta Smedereva. Iz tovarne bo dobival opeko za zidanje novih hiš in drugih gospodarskih poslopij.
Kmetijsko-gozdarsko fakulteto gradijo zdaj v zagrebškem Maksimiru Prvotno so nameravali zgraditi šest paviljonov, zdaj pa, ko so tri že končali, bodo zgradili še eno samo večje poslopje, kjer bodo dobili svoj prostor vsi preostali zavodi kmetijsko-gozdarske fakultete, ki še nimajo dostojne strehe.
V Varaždinske toplice so pretekli teden prispeli z vzhodne fronte nemški ranjeni vojaki, 105 po številu. Med njimi sta tudi	dva	častnika.	Na zagrebški	postaji	so	ranjence	sprejeli
predstavniki nemških in hrvatskih oblasti,	obveznice	ženske	ustaške
mladine	so jih	pa	obdarovale. Med
drugim je vsak izmed njih dobil Po-glavnikovo sliko. V toplicah bodo ostali nekaj časa na oddihu.
V Nemčiji so omejili gradbeno delavnost v pogledu gradbenega materiala in delovnih moči. Vse stavbe, ki so nujno potrebne, se morajo graditi čim enostavneje, stene na primer zunaj ni dovoljeno ometati, prav tako tudi ni dovoljeno oblagati stene hodnikov, stopnišč, stranišč in izdelovati arhitektonske okraske.
Do 31 decembra morajo na Hrvatskem vse izdelke iz zlata, srebra iu platine, ki jih imajo zlatarji ali trgovci v delavnicah, puncirati z znakom Nezavisna država Hrvatska. Puncira-nje za kilo zlata znaša 5.000 kun, za kilo platine 1000 kun, za kilo srebra pa 500 kun.
52 milijonov knn je odobrila hrvatska vlada veliki župi Hum za izsušitev Imotsko-bekijskega polja, za ureditev Mostarskega blata in še za več drugih javnih del.
Novi rektor zagrebškega vseučilišča je postal po imenovanju Poglavnika prof. Stjepan Ivčič.
Po 1 kilo sladkorja bo dobil na mesec vsak Beograjčan, kakor piše srbsko časopisje.
Posle hrvatskega trgovinskega ministra je prevzel bratislavski poslanik dr. Toth. Tudi v Helsinkih bodo osnovali hrvatsko poslaništvo. Za hrvatskega generalnega konzula v Mona-kovu so pa imenovali Nemca dr. Ste-phana Krafta.
Osebne vesti
Umrli se:
V Ljubljani: 851etni Karol Lušlcky, železniški revident v pok.-; Andrej Le-puš, policijski nadzornik v pok.; Franc
= ŠPORTNI TEDNIK
Kiauta, posestnik, bivši trgovec in gostilničar; Anton Dietz, poštni inšpektor v pole.; 201etni Boris Kovič, trgovski potnik; Ana Primčeva; Anton Gaspari, državni cestni nadzornik v pok.; Marija Zupančičeva; Franc Pokovec.
Na Vrhniki: Ana Petkovškova.
V Kočevju: 591etni Henrik Turzan-ski, posestnik in učitelj v pok.
V Trstu: 421etni Modest Sancin; 641etni Ivan Dobravec; 711etna Ana Bertokova; 841etna Antonija Heralova; 661etna Olga Nikičevičeva; 591etni Franc Krašnar.
V Mariboru: Mari'a Živkova; 711et-na Terezija Ulčnikova. za~ebn:ca; 471etni Franc Frank, železniški ključavničar.
Naše sožalje!
»Poslednji« domači spored. — šesto kolo italijanskega prvenstva. — Nekaj zunanjih rezultatov.
Nogometašem žilica res ne da miru. Ne marajo mirovati, dokler vreme količkaj kaže. Ko je zveza že nekako uradno zaključila tekočo jesensko sezono, smo še mogli kako nedeljo po. zneje zaslediti po kako nogometno prireditev, seveda v zelo skromnem okviru in brez pretiranih pretenzij; to so menda že tudi pri nas zdavnaj dognali, da so privlačne skoraj edino prvenstvene tekme.
Za minulo nedeljo se je pa sama zveza odločila, da bo nekaj improvizirala; saj več ko preprosta improvizacija nedeljski spored menda že v naprej ni bil. Opazili so v zvezi — nekam pozno — da se je blagajna izredno osušila, pa so hoteli pritegniti par klubov in nekaj igralcev po vrhu, da bi izvabili nekaj občinstva na dva igrišči, ki naj bi na blagajnah pustilo malo prispevkov za kurjavo in razsvetljavo; ta trenutek zveza baje nima drugih potreb. Pričakovanja zvezinih funkcionarjev se niso uresničila; skromen je bil obi-k na popoldanski prireditvi (dopoldanske sploh ni bilo), skromen je bil tudi izkupiček. Bo treba še nekoliko potrpeti, ali pa se spomniti drugih možnosti.
Zveza je postavila na spored dopoldne dve tekmi na Mladiki, popoldne tudi dve na Ljubljani. Iz neznanih razlogov dopoldanske prireditve ni bilo, dočim se je popoldanska vsaj na zunaj v redu odvila.
Mars — I. razred 7-3 Marsovci so porabili priložnost in postavili, kakor se sploh rado dogaja v tekmah, ki ne štejejo za točke, moštvo, ki se naj preizkusi. Mladi Poljanci so preizkušnjo dokaj ugodno prestali, tudi če se upošteva, da jim je bil nasprotnik na hitro roko sestavljen. Za protivnika sta dala igralce Jadran in Svoboda in se kombinaci a, krkor drugače tudi ne more biti, ni obnesla. Vsekako, možje s Poljan so vsaj stvar resno vzeli hi jo prav tako resno opravili. Je to sploh cim-patična vrlina moštva s Poljan, da je vedno resno pri stvari. Solidnost v vsakem pogledu je dober pogoj za še boljši napredek, ki se s časom mora pojaviti.
Hermes — Ljubljana 5-3 Druga tekma naj bi bil nekak derby za silo, privlačna točka dneva. Prav ta »točka« pa je dala povod za ugotovitev, da se je popoldanski del sporeda samo »v~aj na zunaj« v redu odvil. Kajti notranje ta del sporeda res ni bil na pričakovanem višku. Niti eno niti drugo moštvo ni moglo postaviti vseh svojih sil na teren; menda zaradi zrahljane discipline. Zato pa tudi »borba« ni bila nikaJca »borba« temveč primitiven nogomet, ki ga naša nekako za silo vodilna moštva ne bi smela javno proizvajati.
šiškarji so se poslužili v izdatni meri tako lepe ponujene jim priložnosti m so si privoščili majhno osveto za tesen poraz v prvenstvu. Za belo-zelene pa ta debakl, ki ga bodo preko zime prebavljali, ne bo nekoristen, če si ga bodo vsaj malo k srcu vzeli.
To leto ni več mnogo nedelj na razpolago. Menda upravičeno ugotovimo, da je bil sjx>red minule nedelje obenem slovo — za letos od naših igrišč.
Na svidenje prihodnjo pomlad — ob veselejših pogojih I
*
Italijansko nogometno prvenstvo je odbilo šesto kolo. V nacionalni ligi so se doigrale vse mnogoštevilne tekme razen ene v tretjem razredu, ki se je zaradi sodnikovega izostanka pretvorila v prijateljsko.
Tržaški športni klub je imel nevarno pot v poset državnemu prvaku: iz Bologne se je vrnil s porazom 0-2, kar ga je stalo prvega mesta. Roma je v Milanu zmagala 2-0 in sedla spet na italijanski nogometni prestol; vsaj ca eno nedelja Z eno piko manj ji sledi, jo Vonezta, ki je v Torinu remizirala, pa Fiorentina, ki je v samem Milanu vrgla Ambrosiano — v ostalem samo ti dve moštvi še ne beležita nobenega poraza — pa Triestlna, ki Ji tokrat ni uspelo; Tržačani in moštvo Iz Florence beležijo sicer enak količnik.
V prvem razredu so bili rezultati: Ambrosiana—Fiorentina 0-1, Livarno— Lazlo 2-1, Modena—Liguria 1-1, Napo. li—Torino 2-0, Bologna—Triestlna 2-0, Juventus—Venezla 0-0, Genova—Ata-hmta 1-0, Roma—Milano 2-0.
Štiri mesta prednjačijo glede števila gledalcev: Rim, ki je to nedeljo dal 28 000 občinstva in utržek 220.000 lir, pa Milan, kjer je šlo 25.000 ljudi gledat tekmo, nato Neapelj, ki je to nedeljo premogel 16000 nogometnih na-vdušencev, in naposled Torino, ki se s 15.000 gledalci tudi more pokazati. Manj ko 5000 ljudi ni bilo na nobeni prvorazredni tekmi. Skupaj je bilo na vseh osmih tekmah 115 000 gledalcev.
V drugem razredu je bilo v vrhu nekaj prerivanja. Fanfullo so razstoli-čili in je Vicenza do prihodnje nede-l’e v vodstvu. Fiumana je doma pred 5000 gledalci klonila moštvu iz Pescare. Ostane še nadalje na predzadnjem mestu.
Drugorazredne tekme je gledalo vsega skupaj 37.000 gledalcev; največ
—	8000 — jih je bilo na tekmi Brescia-Fanfulla; na tej tekmi je znašal iz-kuniček nekih 35.000 lir.
Od tekem tretjega razreda naj omenimo samo srečanje med tržaško Pon-zlano in Goričani v Trstu. Tekma je ostala 0-0 remis in ro se mogli Goričani ohraniti v vodstvu svoje skupine.
•
Tudi Švicarji so odbili še eno kolo svojega prvenstva. Rezultati so bili: Biel—Grasshoppcrs 0 5, Cantonal—Lu-gano 1-3, Luzern—Chaux de Fonds 1-1. Servette—Nordstern 3-1, Young boys— Lousanne 1-0. Ziirich—Grenchen 2-6,
St. Gallen—Young Fellows 1-2.
V nezasedeni Franclji so zabeležili naslednje prvenstvene rezultate: Cannes—Marseille 2-2, Alčs—Nimes 0-0, Montpellier—Nice 1-2. Toulouse—St Etienne 4-0	O.	C.
teden na Portugalskem. Središče potresa je bilo na Atlantiku. Potresni sunki so bili tako močni, da to na
esistcu**
>. Skrivaj je poje, jih prenesel v i pritrdil listek z li drugim dvorja-ima v svoji hiši in dosegel, da so
3 najljubšo ženo glava. Obupala 1 nad življenjem lapravUa vsemu steklenic s stru-
Zanimivosti iz živalskega sveta
Sloni nii ne pozahiio
Spomin slonov je legendaren. — Slon zna poplačati dobroto in se maščevali za napad o pravem času
' Povprečna teža odraslega slona znaša 3200 kil. To je štiridesetkrat več kakor povprečna teža človeka. Ogromni organi v slonjem rilcu so prav tako izredno težki. Slonova jetra tehtajo 37 kil, vranica pa 7 kil. Debelokožčevi možgani so pa narobe samo dvakrat tsžji od človekovih. Dejali bi, sklepajoč po teži možgan, da je slon zelo ne-intsligentna žival, posebno ker so možgani nekaterih slonov celo lažji od človeških.
Vendar je ravno narobe. Slon ni samo med najinteligentnejšimi živalmi, če je ta izraz za žival dovoljen, pač inu. pa tudi tako korenit in točen spomin, da se še mi ljudje komaj z njim kosamo. Vsekako ima pa slon vse boljši spomin od psa. Zoologi trdijo, da ima slon najboljši spomin med vsemi domačimi in divjimi živalmi.
Nekega slona, ki je moral delati v pragozdu, so peljali skozi ulice Bena-resa, kjer stoje na obeh straneh ba-zari in odprte trgovine. Pred neko čevljarno je stal mlad čevljarski vajenec; ko je zagledal dobrodušnega de-belokožca, ga je iz objestnosti sunil s šilom v rilec, žival je zatulila od bolečine, toda svojemu mučitelju ni nič žalega storila, čez dve leti je peljal neki delavec istega slona po isti cesti. Pred čevljarno je spet sedel čevljarski vajenec, ki je ta čas že postal pomočnik. Moško je sedel na stolu in kadil pipo. Ko ga je slon zagledal je bliskovito pomočil rilec v bližnji škaf z umazano vodo in polil presenečenega čevljarčka cd glave do neg, tako da je bil takoj do kože moker.
To pa ni edini primer izredno da brega spomina te živali. V neki me-nažeriji na Angleškem so imeli lepega indijskega slona. Ta je na cestah Li-verooola med mnogimi ljudmi na lepem spoznal nekega Indijca in je
jel veselo tuliti. Ko se mu je Indijec približal, ga je z rilcem tako rekoč ,objel” in gugal sem in tja v veliko presenečenje množice. To je bil Indijec, ki je slona pred več ko desetimi leti pripeljal iz Indije na Angleško in je bil prej njegov gospodar. Žival se ga je takoj spomnila, ga spoznala in se ga silno razveselila.
Pred šestimi leti so imeli v londonskem živalskem vrtu velikega in ukročenega slona Ranneeja. Slonu so posadili večkrat kakšnega otroka na hrbet, tako da ga je jahal, kar je bilo otrokom in živali, ki je imela otroke rada, zelo všeč. Med temi ,jahači1 je bil tudi neki šestleten deček, ki je poprej slonu nasul peska v rilec, hoteč se z njim igrati. Žival ni otroku nič hudega storila. Ko je pa fantiček čez nekaj mesecev spet prišel v živalski vrt, in spet hotel jahati na Ranneeju, se je slon uprl. Nikakor ni maral sprejeti malega jahača na hrbet, čeprav je imel med temi meseci že na stotine in stotine malih obiskovalcev, si je tako dobro zapomnil malega nagajiv-ca, da ni hotel imeti nobenega opravka z njim.
Rannee je tudi rešil svojemu pazniku življenje. Debelokožec je bil v istem prostoru z nekim divjim, še neukročenim slonom, ki je na lepem napadel paznika od zadaj. Rannee je pa bliskovito prijel z rilcem parnika in ga prestavil tako daleč cd besneče živali, da mu ni mogla nič žalega storiti. Sam je pa prestregel nameravani udarec, ki bi bil za človeka gotovo smrten.
Krotilci živali bi vam vedeli še marsikaj povedati o slonih, ki so človekovi najboljši prijatelji, dokler človek z njimi spodobno ravna, utegnejo pa postati najhuiši sovražniki, kakor hitro spoznajo, da jim človek streže po svobodi ali življenju.
lišče svojega moža in poskušala »sladki strup«. Nekoč, ko se je spet splazila tja, je naletela na svojega moža, ki se je prav tako na skrivaj hodil »za-strupljevat«. Nasmehnila sta se drug drugemu in skupaj pila.
Odtlej se vsa boljša vina v Perziji imenujejo »fladki strup«. Opevajo ga pesniki in pisatelji, navadni smrtniki ga pa dejansko slave.
Kameleon med ribami
Znano je, da je kameleon eden naj. bolje zavarovanih živali na svetu. Ne samo, da lahko spreminja svojo varovalno barvo, temveč pri tem lahko še oči obrača, da vidi v dve smeri hkrati in z jezikom lovi žuželke, ne da bi se mu bilo treba preveč truditi.
Tudi med ribami živi neke vrste ribji kameleon. Vendar ima pa v primeri s kameleonom samo to prednost, da lahko izpreminja svojo varovalno barvo. Če živi v obmorskem pesku in blatu, ima prav takšno barvo kakor okolica, tako da ga sovražnik le težko opazi, če splava iz blata v morje, pa prav tako spreminja barvo svojega telesa, kakor je to potrebno glede na okolico. V plitvi vodi je svetlejše pobarvana, v globokejši vodi pa temnejše. Naravoslovci so ugotovili, da to spremembo, ki utegne nastopiti v eni minuti, povzročijo neki hormoni, ki učinkujejo na krvni pritisk.
0 dolžnosti
Veliki možje imajo dolžnosti, majhni samo obveznosti.
*
Kdor stori samo svojo dolžnost, stori premalo. Sele onkraj dolžnosti se pričenjajo prave zahteve življenja.
*
Vsak dan nekaj terja od nas, toda mi ne moremo terjati od vsakega dne nekaj.
*
»Dolžan sem vam zahvalo.« Krilatica, ki nam daje mislili. Zahvala naj bo zmerom prostovoljna.
*
V goščavi vsakdanjih obveznosti pozabljamo radi na dolžnost.
S klobukom v kopel
V srednjem veku je bilo marsikaj drugače kakor dandanašnji. V marsikakšnem pogledu so bili ljudje strašno »starokopitni«, v nekaterih pa tudi precej tolerantni.
Kaj bi na primer dandanašnji ljudje rekli, če bi videli srednjeveško družino iti po cesti: moža z majhnim pred pasničkom, zavezanim na bokih, ženo v kratki srajčki, zraven pa kopico nagih otrok? In vendar je bilo v srednjem veku tako. Tako oblečeni so ljudje hodili v javna kopališča.
Tiste dneve, ko so bila kopališča odprta, so cele trume kopanja željnih družin romale po cesti proti kopališču. Odlične dame niso bile nič manj gi-zdave kakor so zdaj. Kljub temu, da so bile pomanjkljivo oblečene, si vendar niso pustile vzeti užitka, da se ne bi pokazale v svojem novem klobuku. In tako ste lahko videli tudi dame z velikanskimi, s perjem in cvetlicami obloženimi klobuki ter v kratkih srajčkah na poti v kopališče. Klobuka pa niso odložile niti takrat, kadar so šle v vodo, tmveč so ga kar na glavi obdržale. Drugi časi — drugi ljudje!
Rojstvo »sladkega strupa«
Pred več stoletji je vladal Perziji šah Diemšid, ki je izredno rad grezdje vseh vrst, vina pa ni hotel piti. Ker so ga njegovi podaniki zaradi njegove pravičnosti in prijaznosti zelo ljubili, so mu navadno prinašali v dar najrazličnejše vrste najboljšega grozdja, ker so vedeli, da je šah darila najbolj vesel.
Nekoč o vinski trgatvi se je pa šahu nabralo toliko najlepšega grozdja, da ga pri najboljši volji ni mogel sam pojesti. Zato se je odločil, da bo grozdje sprešal, napolnil z njegovim sokom več steklenic in jih postavil v svojo klet. Ko je potem po dolgem času eno izmed teh steklenic odprl, se je začudil nad sijajnim okusom svojega vina Odslej je večkrat hodil na obisk k svojim steklenicam in se vdajal vinu ter popolnoma pozabil na svoje prejšnje prepričanje.
Kaj kmalu so tudi drugi dvorjani, ki doslej niso bili vajeni, da bi njihov go podir pil vino, spoznali, kakine do-
brote so skrite v njegovi kleti. Seveda so tudi oni postali stalni gostje steklenic. Kmalu je šah opazil kam izginja njegova dobra kapljica, zato se je odločil za zvijačo. Skrivaj je bral iz kleti steklenice, drugo sobo, nanje pa napisom: strup. Tudi nom je povedal, da več steklenic strupa se teh steklenic bali.
Nekoč je pa njegovo Fatimo močno bolela je zaradi silnih bolečin nad in sklenila, da bo konec. Spomnila se je pom, ki jih hrani njen mož. Odšla je ponoči ponjo in izpila eno izmed njih do poslednje kapljice. »Sladki strup«, je zašepetala potem vsa opojena sama sebi.	Nikdar namreč ni mislila,	da
more	biti strup tako	sladak	in	za-
strupljenje tako opojno.
Drugo jutro se je Fatima zbudila in na svoje veliko začudenje ugotovila,	da kljub strupu,	ki ga	je	po.
užila,	še živi in je celo	zdrava.	Odslej
je redno vsak dan obiskovala skriva-
li generale Rommel, che l’anno scorso organizzo la guerra fulminea in Fran-cia, o ra e il comandante supremo dei reparti tedesco-italiani nelPAfrica set-tentrionale. — General Rommel, lani organizator nemške bliskovite vojne na Francoskem, letos vrhovni poveljnik nemških in italijanskih čet v Severni
Afriki
[leti
in ogni eitta universitaria. I loro pittoreschi berretti sono adorni di aniule simbolici. — Italijanske študentke lepe umetnosti v fašističnem domu, kakrf' nega ima vsako italijansko vseučiliško mesto. Kot simbol svojega študij okrase slikovite klobuke z raznimi amuleti.
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Psu je rešil življenje in se proslavil
Genijalni pisec širom po Evropi in po svetu znanega in nepogrešljivega vodnika za potovanja Karl Baedecker se je proslavil po zaslugi nekega psa. Nekoč, v svoji mladosti, je nekemu psu. ki je padel v Ren, rešil življenje.
Lastnik tega psa je bil rešitelju tako hvaležen in tako vesel, da mu je v zahvalo podaril majhno knjižico, vodnik po deželi ob Renu. Knjižica je v nadobudnem mladeniču, ki je bil že zmerom navdušen za potovanja, zbudila željo, da bi tudi sam napisal podobno knjižico. To je tudi poskusil in se tako — pa zaslugi rešenega psa — proslavil s svojim imenom po vsem svetu.
ŠIROM PO SVETU
Silovit potres so občutili pretekli Portugalskem. Središče po-
mnogih evropskih meteoroloških P°' stajah razbili potre; omerne napi'ave' Hud mraz je zajel vso srednjo A® " riko. V državi Texasu je temperatur* padla na 25 stopinj pod ničlo. Po vsej Ameriki divjajo silni snežni meteži.
Pet komunistov so obsodili na v Skoplju, ker so skušali s strojni napasti oddelek bolgarske armio • Trije drugi komunisti so pa hote_ razdejati železniški predor, pa so J1" prav tako prjeli in obsodili na smrt-Švedski listi poročajo, da je vojvod® Windsorski kupil velik grad v Mehi*1 in se v njem naselil. Pri tej prilog nosti je izjavil, da sc misli odpovedat guvernerskemu mestu Bahamskeg3 otočja.	.	v
Nakaznice za kadilce so uvedli Frankfurtu ob Maini. Nakaznice ko dobe vsi več ko 18 let stari in ženske stare več ko 21 let. Pri kem nakupu cigaret ali tobaka Pr* ne prodajalec na nakaznico Doseb^” žig z datumom in odstriže ustrezajo** odrezke.	,
Ubila se je znana argentinska letaj' ska prvakinja Carola Lorenzini. Prir®' dila je na letališču drzno letalsko dukcijo in sredi vratolomnih akrobacij treščila na tla.	v	^
Nov stroj za izdelovanje smuči J* zgradil Oton Wetsman v švedske® mestu Hudikswalldu. Stroj izdela 18 sekundah normalne smuči, v ene® letu pa 240.000 parov smuči; raze tega je zanimivo, da potrebuje stroj zelo malo delavcev.
Ugotovili so, da so najkrajši radijs^ valovi dolgi nič več ko 11 milimetre • Na sekundo zanihajo 27.000 miliJar0' krat.	v
Najtežji človek na svetu je BarneJ Bort iz Johannesburga. Tehta 320 KI1' star je pa komaj 21 let.
Obsedno stanje so ukinili v nekaterih okrajih češkomoravskega protektorata. še nadalje bo pa trajalo obsedn stanje v Pragi in v Brnu.
Po najnovejši statistiki o kadilcih 1 njihovi strasti so dognali, da so najbolj vneti kadilci na Nizozemskem-Najdražjo vilo v Hollywoodu i® filmska igralka Claudette Colbertov Vredna je ne več ne manj ko 40 50 milijonov Ur.	.	,
Svetovni zvezdogledi so ugotovili, ® je najtoplejša zvezda na našem neb Gemma, na kateri vlada vroč«1 400.000 stopinj Celzija.
Veseli ieaier
NOV PROGRAM ŠTEV. 11
Opera:
RINAID0 RIHALDINI
II monumewtc di Confucio nella Maneiuria, custodito notte e giorno tla un sacerdote il qualc spiega ad una elegante dama straniera, in costume giapponese, che verrefcbe colpito d^ m o rte cliiunque osasse rubare qual-cuno dei qxadri clie ornano 1’insolito monumento, — Spomenik Konfucija v Mandžuriji. Noč in dan ga straži taoistični duhovnik, ki pravkar razlaga elegantni tujki v japonski noši, da bi umrl vsakdo, ki bi si drznil odnesti, kakšno izmed slik, ki kr ase ta nenavadni spomenik.
Predstave v sredo, četrtek in soboto ob 18.80 (pol 7).
Ob nedeljah in na praznik 8. XI*' tri predstave: ob 14.30 (pol 8)’ 16.30 (pol 5) in 18.30 (pol V)*
PAN
JE
ODLOČIL
NAPISAL A. F.
Pana je Doris pripeljala s seboj v aakon. Njegovo celo ime je bilo Peter Pan, vendar so ga v vsakdanjem življenju klicali kar: Pan. Z možem sta obesila njegov rodovnik za steklo jedilne omare, morda zato, ker drugega nista imela postaviti v stekleni del omare, morda pa zato, ker sta bila »ko zelo ponosna nanj.
Pan je bil ogljenočm pinč, kljub *vojim trem letom že velik šampion, pezišče sta mu pripravila v velikem jerbasu, pod glavo sta mu pa polagala veliko rdečo blazino. Vendar je i n. v„eliko rajši ležal v velikem naslonjaču sredi sobe. Ta nizki, udobni naslanjač, na katerem je bilo prostora ?a vse tri, je bil bolj podoben trati kakor kosu pohištva.' Bil je edini ?kras njene sobe. Ves teden sta Doris ‘njnrij ogledovala naslonjač v neki izložbi, preden sta se odločila, da ga kosta kupila. Saj bi ju pa tudi kmalu čisto upropastil. Stal je namreč celo premoženje, polovico njune plače. Zaradi njega sta se odrekla vsemu drugemu pohištvu, ki ga ljudje navadno »ko cenijo. Jedla sta na kovčegu, ki je stal na pručki sredi sobe. Kadar ga je Doris pokrila z damastnim prtom jn postavila nanj vazo s cvetlicami, tedaj pač r.ihče ne bi bil mislil, da ®e .Pod njim skriva navaden kovčeg. ^njižuo omaro je na primer napravil “brij iz zabojev za sladkor in jo zeleno pobarval. Določil jo je za knjige, ki bi se v teku leta nabrale. Življenje je bilo vendar tako polno posebnih dogodkov, celo njuna čudna ljubezenska zgodba je spadala mednje, da sta doslej komaj kdaj našla čas za branje. Zato sta zaenkrat razpostavila po novi knjižni omari samo svoje šolske knjige in nekaj detektivskih romanov. . Kadar je Pan legel v naslonjač, je imel vselej slabo vest. Prav dobro je namreč vedel, da sta mu Doris in Jurij to prepovedala. Kljub temu je vsej-iej, kadar sta oba odšla v službo, Prebil po cele ure v njem in skočil z njega šele, ko je zaslišal, da je v vhodnih vratih zaropotal ključ.
Pan je imel čudno navado, da je zmerom, preden je skočil na naslonjač, nekaj časa tulil in zavijal. Soseda, ki so ga slišali v svoja stanovanja, je to vselej razjezilo. Pan je pa kljub |emu, da je dobro vedel, da je sam In da nihče ne bo prišel, lajal in tulil, da je bilo veselje. Samoi enkrat v dopoldnevu je prišla v stanovanje hišnica in odpeljala Pana na cesto. Ta kratek premor pa Pana ni prav nič zadovoljil. Dobro je namreč vedel. Ja ga pelje hišnica na cesto bolj iz dolžnosti, kakor iz prijaznosti.
V hiši so Doris, njenega moža in črnega Pana poznali samo pod imenom; >Naši mali«. To ime jim je dala hišnica in poskrbela, da so se ga vsi navadili. Sicer je bilo pa to ime tudi ^nje najprikladnejše. Doris in Jurij sta skupaj šlela komaj devet in tride-Set let, bila sta oba videti kakor dva svetlolasa otroka, kadar sta pod roko odšla na sprehod in jima je Pan sledil. Doris je štela komaj osemnajst po-jnladi, Jurij je postal pa ravno polnoleten. Njima samima se je pa zdelo to ime žaljivo in sta si silno prizadevala, da bi bila videti odrasla.
Oba sta bila očarana, da sta poročena in imata svoje stanovanje, v kate-rem sta čisto sama zase. Ni se jima več treba ure in ure sprehajati ali iskati po parku nezasedeno klop, če sta hotela biti sama. Nič več se jima ni treba zvečer poslavljati pred veliko nišo, v kateri je stanovala Doris.
Njuno stanovanje se jima je zdelo kakor sanje. Predsoba in spalnica s svetlimi stenami, jedilna omara in Pa-novo kraljestvo. Imela sta tudi morsko-zeleno pobarvano kopalnico in majhno kuhinjo, kjer je gospodovala Doris. Poleg tega sta imela še majhen balkon, s katerega se jima je ves svet zdel tako majhen.
Nista mogla nehati občudovati svojega stanovanja. Vsakokrat ko sta prišla domov, sta najprej skupaj prebrala svoji imeni na vratih, ki sta ju napisala z zlatimi črkami. Krasno se jima je zdelo, biti vendar enkrat odrasel in delati, kar se jima ljubi. Vselej se je morala ob takšni priložnosti Doris pošteno vščipniti v roko, šele Potem je verjela, da vse to niso le sanje. Potem je pogledala Jurija in ga boječe vprašala, če je vse to res in ji ne sanja. Tedaj jo je Jurij objel l!j ji dejal: »Seveda je vse res, neumnica mala.«
Pan se je ob takšnih trenutkih užaljeno odstranil. Takoj nato je pa pritekel k Doris in se vzpel na zadnji •ački. Doris ga je vselej ljubeče pogladila in dejala: >Pan, vse to je res.« Tedaj je bil Pan zadovoljen, čeprav ni mogel razumeti, kako moreta biti dva tako zaljubljena in tako otročja.
Največja zabava obeh sta bila gramofon in radio, ki sta ju najrajši igrala takrat, ko je že vse v hiši utihnilo, tedaj sta sedela drug poleg drugega in poslušala glasbo. Vselej je pricap-ijal k njima tudi Pan. Užaljeno je po-
V boju za kariero
TEKMA S SMRTJO
Zgodba iz življenja varietejskih artistov
Iz največjega hamburškega varieteja sta stopila nekega popoldneva dva go.':poda. Bila sta ravnatelja dveh največjih varietejev v Buenos Airesu, gospod Femandez in gospod Bondad. Pršla sta v Evropo zato, da bi našla kakšno novo zvezdo na umetniškem nebu in jo angažirala za Buenos Aires.
»če bova nocoj imela srečo, se bova lahko kaj kmalu s parnikom vrnila nazaj,« je dejal gospod Fernandez.
»Prav imaš,« mu je odvrnil gospod Bondad. »Tudi jaz sem že zelo radoveden, kako bo nocoj, če bo mladi Mirelli prav tako dobro odrezal, kakor njegov oče, potem ga bova takoj angažirala, ga odpeljala s seboj v Buenos Aires in postal bo glavna točka zimskega programa.«
Zadeva mladega in starega Mirellija je bila tale: stari'Mirelli je bil že deset let velika varietejska zvezda, za
Vendar je kazala ura sedem in parnik se še ni premaknil z mesta. Tedaj je postal Mirelli živčen. V mislih je že videl pred seboj izgubljeno kariero, če bi ta večer ne mogel nastopiti.
Stari Mirelli, ki ni prav nič vedel, kam je sin odšel, je dobre volje hodil po varietejski oblačilnici m čakal, da bi sina sam oblekel in pripravil za nastop. Ko je pa kazalec na uri pokazal sedmo uro, je postal nestrpen. Srce mu je od strahu pričelo burni utripati. Vsako minuto je tekel na stopnice, da bi videl, če sin že prihaja.
Tedaj se je že pričela prva točka v varieteju, toda sina še ni bilo od nikoder.
Medtem je njegov sin stal na palubi parnika in prosil Boga, da bi razpršil meglo. Kakor da bi ga nebo uslišalo, se je tisti trenutek megla
poslednje moči in zdržal. Ko se je *
aparat ustavil, je skečil lahkotno ka-* kor mladenič z njega in se priklonil ♦ navdušeni množici, ki ga je obsipala * s klici in odobravanjem. Mirelli j« J pogledal v ložo obeh Američanov, in* videl, kako mu ploskata. Tedaj je ♦
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir
vedel, da je zmagal, zmagal za sina. Komaj je Mirelli prišel v garderobo,
:
Klobuk
Pred nekaj meseci sem kupila »o*
katerega so se pulili vsi svetovni varieteji. Ze tri leta je bila njegova največja atrakcija »vrtiljak«, s katero je občinstvo navduševal in polnil svojemu gospodarju žepe. Vendar so telesni napori tako izmučili Mirellija, da je na zdravnikovo priporočilo zadnji čas opustil svoje varietejsko udejstvovanje. Pri svoji zadnji vratolomni točki mu je namreč opešalo srce, tako da so se bali, da ga bo zadela kap. Umetnik, ki je bil tedaj star pet in štirideset let, si je sicer pozneje spat opomgoel, vendar ni smel več misliti na nastop.
Za umetnika, kakršen Je bil stari Mirelli, bi utegnil biti takšen odstop usoden. Tolažil se je samo z mi l!;o da ga bo nadomestil njegov štiri in dvajsetletni sin, ki je kazal prav iste sposobnosti, kakor oče. Zato Je svojega sina navadil rite vratolomne točke, s katero je sam zaslovel.
Varietejsko občinstvo je novico sprejelo z velikim navdušenjem in že v predprodaji pokupilo vse vstopnice za prvi Mirellijev nastop. Prvemu na to pu sta nameravala prisostvovati tudi ravnatelja varietejev iz Buenos Airesa, da bi se prepričala o umetniški sposobnosti mladega Mirellija. Najbolj je bil tega vesel stari Mirelli, ki je upal, da bo njegov sin dosegel rito slavo, s katero so ovenčali n ega. Zato je izlil vso svojo ljubezen in upanje na svojega sina.
Da bi bil pri večernem nastopu -vež in čvrst, je Mirellijev sin tisto popoldne napravil izlet s parnikom po Labi. Ob pol šestih je dobre volje in spočit stopil na parnik, da bi se odpeljal nazaj in še o pravem času prispel v variete. Komaj je pa parnik plul četrt ure, se je zagrnila okrog njega goria megla, tako da se je moral ustaviti, ker bi se sicer lahko zgodila nesreča. Mirellijev sin je pogledal na uro. Bila je že skoraj šest. Pomiril se je, češ saj zastoj ne bo trajal celo uro.
tamo! Pridite Jutri ob devetih, da	™	}«	vsa	uslužna
domenimo za angažma. Femandez.« J „1L ~ •	■	Vjerla^a	klobuke,	taico
m ^	,	„	,	,	,	*“° 8em mislila sama pri sebi, Ja
Tedaj je že stopil v garderobo njc-*8(> prijazni ljudje na svetu. gov sin. Z enim samim pogledom nat -• „	.	_
svojega očeta je spoznal, kaj se jel , N 7 sirir!™PrtPfro^P~ zgodilo. Stopil je k njemu in prestra-}	^	T	7e	jf1"
šeno dejal: »Oče, ali ne veš, da	klobukom	odirala	u
lahko to pomenilo tvojo smrt.«	Z	. .. ...
Smehljaje se je objel oče svojega |	I Jlf ,	,	h
sina in mu pokazal vabilo Američanov. J •	• T K.	S"1	a	m.
—- , Z . . _ .	.	Z jata svoje. luai meni bi se prilcacl
»Rad sem to storil zate sin moj,« je jnou klobuk, sem si mislila. Najcencj-dejal. »Tvoja kariera je zagotovljena.«Jpo£ fh klobul;a. preoUikovit-Zi
t rega. Vzela sem torej klobuk in ga nesla k isti modistki. Stregla mi je ista prodajalka.
»Klanjam se, klanjam se gospa! Kaj pa želite?<
Ko je pa izvedela, da želim samo preoblikovati stari klobuk, se ji ie obraz podaljšal, minila jo je vsa prijaznost in le z nejevoljo mi je pomerila nekaj modelov.
»Gotov bo v soboto. Zbogom,« mi je hladno dejala, ko sem vsa preae-neiena odhajala.
Mislila sem si svoje in sem preori-lana, da si tudi vi mislite isto. Pro-moderni časi, kaj ne J	p	^
Resnična zgodbica
Ni dolgo tega, kar sem se peljala ^z avtobusom. Vsi sedeži so bili za-♦ sedeni. Na neki postaji vstopi mlada raztegnila in pet minut	nato je	par-	Komaj	Je to izgovoril, mu	je	glava Jsimnatična gospodična. Prijazen go-
nik nadaljeval	vožnjo. Malo čez osmo	klonila.	Zadela ga je kap.	Jspod srednjih let ji vljudno odstopi
uro je parnik	pripeljal	k obali,	Mi- I Ko je sin očetu zaprl oči, je dejal?svoj prostor: »Prosim, gospodična,
relli Je najel taksi in se kolikor mo- zdravniku, ki je prihitel. »Smrt mi je ? izvolite!«
KUčjt
goče hitro pripeljal do varieteja. Ko i vzela najboljšega očeta in najdražjega <
je tekel po varietejskih stopnicah navzdol, je ravno še dišal silno ploskanje množice...
Mirellijev oče je še deset minut pred sinovim nastopom zaman čakal na ;ina. Tedaj se je v njem porodil veliki načrt. Nastopil bo za sina, občinstvo in nihče ne bo vedel, da je v klovnovi obleki stari in ne mladi Mirelli. Komaj je napravil načrt, že. je segel po šminkah in pudru. Bliskovito se je cblekel v sinovo obleko in se našminkal. Točno ob pol devetih je stal dozdevni mladi Mirelli pred množ.co, ki mu je navdušeno ploskala.
»Sijajno!« je tisti trenutek vzkliknil gospod Fernandez. »čisto očetu je podoben !«
Komaj je Mirelli stopil k svojemu aparatu, na katerem bi moral pokazati največjo umetnijo večera, že je zavladala v varieteju smrtna tišina-Mirelli je napravil stojo. Z razkoračenimi nogami je stal na aparatu in dal znak za pričetek. Tedaj so se tla pod njim pričela vrteti, hitreje in hitreje in hitrost je postajala vratolomna.
»Sijajno!« je šepnil tisti trenutek gospod Femandez svojemu sosedu. »Sin zna isto, kakor je pred nekaj leti znal njegov oče.
Trideset sekund je minulo in Mirelli je prav dobro vedel, da mora zdržati še trideset sekund. Njegovo srce je divje ‘ utripalo, potem je začutil, kako ga obhaja omotica. »Moj Bog,« je mislil s poslednjimi močmi, ramo nekaj sekund naj še živim In rešim svojemu sinu kariero.« Zavest ga je čedalje bolj zapuščala, že je mrilil. da je pri kraju s svojimi močmi, ko jo začutil, da postaja hitrost vrtenja manjša in manjša. Tedaj je Mirelli zbral svoje
tovariša!«
Gospodična mu pa zadirčno odgo-; vori:
»Kaj vam pa mar, če stojim!«
Ta odgovor ni samo gospodu, im-pak prav vsem, kar nas je bilo v avtobusu, sapo zaprl.
Mislim, da dotični gospod in še marsikateri, ki je bil te krat v avtobusu, ne bo več tako vljuden, da hi kakšni dami odstopil svoj prostor, saj ne ve, na kaj bo naletel. Zato se pa nikar ne čudimo, če tako imenovani .kavalirji* izumirajo. ^ ^
Kdo je pomoči potreben?
Ni davno tega, ko sem na cesti
Drobne zanimivosti
Nikar ne mislite, da Jeseni listje vseh dreves orumeni preden pade z dreves. Listje jelše na primer tudi v pozni jeseni, ko zabrije mrzel veter, ne spremeni barve svojega listja. Odpade prav tako zeleno, kakor je bilo' poleti.
*
črni lasje so veliko močnejši od i plavih. Medtem, ko bi en sam črn las < zdržal težo 110 gramov, bi plav las] komaj mogel zdržati težo 55 gramov.«
Rjavi lasje pa zdrže 90 gramov ob. * videla razcapanega, tresočega se mla težitve.	tdega	fanta,	kakšnih	štirinajstih let.
—Y „	*	.	.. ,	,	.	*	Videlo	se	mu	je,	da	je	sestradan	in
Na Isorveškem kljub hladu ječmen v rasti zaostal. Stal je na hodniku prav tako hitro dozori kakor v Egiptu * in beračil. Zasmilil se mi je v dno Temu so vzrok izredno dolgi poletniisrca in podarila sem mu nekaj riro-dnevi na severu.	i	biža. Tudi marsikdo izmed mimo-
*	2	idočih je storil isto. Komu se fant ne
Kakor lahko starost dreves dolo-}bi smilil, ko je bil kar plav od mraza čimo po obročih na njihovem deblu. *jn se je tresel po vsem telesu zaradi tako lahko starost rib določimo po j pomanjkljive obleke? rasti njihovih lusk.	J	" ko sem se pa začudila, ko sem
nato, ko sem čakala v enem izmed ljubljanskih kinov zagledala med čakajočimi tudi mladega fanta. Imel je že vstopnico v roki, kadil je cigareto in se pred nekim tovarišem, na pogled njegove vrste, šopiril in hvalil, koliko je »nabral«. Pri slaščičarki sta si kupila tudi bonbonov.
Torej komu naj človek še verjame? Namesto da bi si fantalin kupil kruha, se je v kinočakalnici šoniril s cigareto v ustih. Namesto da bi sl s priberačenim denarjem kupil kaj potrebnega, si sestradan organizem kvari še z nikotinom!	F	K
Misli o ljubezni
Prava ljubezen naj bi bila kakor sonce, ki posuši dež, razprši oblake, staja led in vendar ne izgubi prav nič svo/e moči in toplote.
Najboljše lepotilo za ženske je srečna ljubezen.
Zenska ne potrebuje samo ljubezni, temveč tudi razumevanja.
Srce ženske je dragulj, čigar vrednost je odvisna od tega, kako ga zna mož obrusiti in nositi.
(»Sle und Era)
gledal Doris, ki jo je Jurij objemal in Doris se je le težko premagala, da ga ni vzela v naročje. Toda Jurij ga je vselej neusmiljeno poslal iz sobe. Tedaj je Pan ubogal in odšel.
Pan je bil sprva izredno ljubosumen na Doris. Zdelo se mu je, ko da se je njegova gospodarica čisto spremenila, odkar je stopil v njeno življenje Jurij. Ko se je pa prepričal, da ji ta mož pomeni vse, se je tudi sam sprijaznil s to mislijo.
Tudi Jurij je bil ljubosumen. Ko je videl, da je Doris zelo navezana na Pana, ji je očital, da ima več časa za psa, kakor zanj. Doris je njegov očitek zelo bolel, hkrati se jo pa veselila, ker je vedela, da je ljubosumnost samo dokaz velike ljubezni.
Ves dan sta morala Doris in Jurij v službi opravljati dolgočasno in prozaično delo. Takoj ko sta pa odšla iz pisarne, sta se nekako potopila v sanje. Jurij je čakal Doris zmerom na istem ovinku. Ko je prišla, jo je prijel pod roko potem sta odšla nakupovat. Roko v roki sta potem hodila mimo bogato založenih izložb in izbirala vse mogoče neumnosti. Ko sta potem nakupila nekaj najcenejših izmed njih. sta odšla domov. Že pri vratih jima je skočil nasproti Pan in ju veselo na-lajal
Čarobno je življenje, če je človek mlad in ne vzame vsake stvari tragično. Ko je na primer Doris zažgala svojo prvo pečenko, se je Jurij samo smejal njenemu obupu in jo povabil na večerjo v restavracijo. Ko je pa Jurij s cigareto napravil luknjo v namizni prt, je dobil v tolažbo poljub, drugi dan pa pepelnik iz velike trgovine.
Nekega dne 8ta se pa vendar prvič resno sporekla. Vzrok je bil Pan. Čas, ko je bil sam doma, je namreč Pan uporabil za trganje svojega jerbasa. Jerbas je bil drag in Doris in Jurij sta ga zelo težko kupila.
Ko sta tisti dan prišla Doris in Jurij domov, sta zagledala na sredi Pa-novega kraljestva na kose raztrgano košaro.
»Poglej, kaj je napravil tvoj Pan,« je zakričal Jurij.
Doris je obupano pogledala na raztrgano košaro Jn zašepetala: »Kako je to mogoče? Le kako je mogel kaj takšnega napraviti. Saj nikoli ni še napravil kaj takšnega.«
»Razvadila si ga,< je očital Jurij.
»Nisem ga razvadila,« je ugovarjala Doris.
Doris in Jurij sta si stala nasproti in-se gledala iskrečih se oči.
»To je napravil samo zato, ker je
zmerom tako sam,« je sočutno dejala Doris. »Ubogi Pan.«
»Tako, še zagovarjaš ga!« se je razjezil Jurij. »Ne bom mu kupil nove košare.«
Pan je stal za njima in ga je bilo strahovito sram. Jurij ga je pretepel. Doris se je pa zaklenila v kuhinjo, da vsega tega ne bi ne videla ne slišala. Potem je Jurij zaprl Pana v kopalnico.
Pri kosilu je Doris jokala in ni mogla jesti. Po kosilu sta vsak zase sedla v svoj kot. Jurij se je delal, ko da bi bral, Doris si je pa čistila nohte. Sosedje so bili izredno veseli, ker ni pel gramofon.
Čez nekaj časa so pa sosedje že spet zaslišali gramofon. Tedaj sta Doris in Jurij spet sedela skupaj. Jurij je Pana izpustil iz kopalnice, prišel je k njima in ju milo ogledoval s svojimi razumnimi očmi.
»Jutri ga bova pustila v sobi,« je odločil Jurij »Tu bo imel več prostora in bo mirnejši.«
Doris je Jurija hvaležno pogledala. Oba sta bila vesela, da se je tako končalo.
*
Ko sta naslednji dan prišla Doris in Jurij domov, jima Pan ni pritekel nasproti. Zdelo se je, da se je umiriL
»Ali vidiš, kako je priden?« je dejala Doris.
Jurij je stopil v sobo in obstal ko ukovan. »To je pa preneumno,« je dejal in od jeze zardel v obraz.
»Kaj je pa spet napravil?« je prestrašeno vprašala Doris in stopila k Juriju. Potem je tudi ona obstala in obmolknila.
Dolgo sta tako stala in strmela v naslonjač, njun ponos in razkošje. Na levem naslonjalu je napravil Pan velikansko luknjo, iz katere je štrlela žima.
»Tako ne bo šlo več,« je kričal Jurij in hodil po sobi gor in dol. »Pes mora proč, sicer nam bo pokvaril vso pohištvo. Morava ga prodati.«
»Prodati?« Doris je pokleknila j>o-leg Pana in ga stisnila k sebi. »Kako moreš kaj takšnega reči,« je dejala. »Nikdar ne bi tega dopustila. Pan in jaz morava biti skupaj. Imam ga že tri leta, torej dalj ko tebe pozuam. Poleg tega me bolje razume, kakor ti!«
Jurij se je stopil prednjo in dejal: »Torej tako je. Zdaj si sama priznala, da ti je več za Pana, kakor zame. Vendar ne bo šlo tako dalje. Odločiti se : moraš: jaz ali Pau.<
1	Nadaljevan/e na 12. strani
Pri č
Kako poživimo star zimski plašč? Kajpak s krznom! Ker imate pa mord» dva zimska plašča ali zimski plašč in kostim, je zaradi varčevanja b®,4e’ da imate krznen muf in krzneno čepico, ki ju lahko poljubno menjavate-Moderni so veliki, prostorni mufi in majhne, ljubke čepice, ki prijet®0 obrobljajo obraz. Na gornji sliki vidimo dva posebno posrečena mode'®’
NAS NAGRADNI NATEČAJ
KOTIČEK ZA PRAKTIČNE GOSPODINJE
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Iz vrst naših zvestih bralk smo dobili tale dopis:
Cenjena gospoda!
V	Soški ulici št. 5, pri Klinarjevih ob četrtkih zvečer potrkajo v presledkih na vrata vneti čitatelji »Družinskega tednika« — begunci. Vsak zaželi za pol urice vpogleda v posamezne rubrike. Vaš nagradni natečaj nas je zdramil iz mrtvila. Ostali smo skupaj in sklenili, da se tega natečaja udeležimo s skromnimi, a praktičnimi nasveti.
Kakor smo bili skupaj, tako želimo, po možnosti, da bi bili naši prispevki tudi skupno objavljeni.
Makaroni na sladek način:
Večina gospodinj je vajena, da pripravi makarone tako, da jih potem, ko so skuhani, odcedi, jih vrže v ponev, kjer je na masti prepražila drobtinice. Težko je pa zdaj, ko ni drobtinic in moramo tudi z maščobo varčevati. Nekatere si pomagajo tako, da makarone, ki so jih prepražile na masti, potresejo s parmskim sirom.
Dobri so taki makaroni kot priloga h guljažu ali sesekljanemu mesu ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih, ko imajo gospodinje meso doma. In druge dni? Posebno tam, kjer so otroci sladkosnedneži, priporočam sledeč način pripravljanja makaronov, ki je poceni, nasiten in izdaten.
Kuhane makarone polagaj plast za plastjo v pekačo. Med posamezne plasti daj plast sira za štruklje z nekaj rezinami ali pa sir, zmešan z nastrganimi jabolki in nastrgano limonovo lupinico. Po možnosti daj v to zmes nekaj smetane, masla ali masti in ko je pečeno, potresi z malo sladkorja.
Matere in otroci bodo veseli, če boste pripravili makarone na tak način.	Klinar	Anton, Ljubljana
Sodobno olje
Pri tvrdki Sever je v izložbenem oknu listek s podatki za pripravo olja Mnoge gospodinje ga ne vidijo, potem pa tožijo, kako hitro jim zmanjka olja.
Če ni gospodinja zelo varčna in preračunljiva, težko beli z določeno količino olja. Temu si pa lahko pomore. Od dobljenih 10 del olja lahko pripravi večjo količino, če vzame 10 dok izluščenih oliv, 5 dek krompirjeve moke, 1 kavino žličko soli, '/sl kisa in % 1 vode. Ko ta zmes deset minut vre, po potrebi iztisnemo olive, ohlajeni snovi pa dodamo J/s 1 olja.
To olje pride vpoštev pri vseh solatah, razen pri zeleni.
Mora Tičarjeva, Ljubljana
Mešanica v solati
Če bi bilo včasih v gostilni na jedilnem listu napisano, da je dobiti mešanico v solati, ne vem, če bi jo kdo naročil. Vsakdo bi si mislil, kaj le naj bi bilo to?
To je specialiteta današnjih dni. Poskusite jo najprej v domačem gospodinjstvu. Prav gotovo si bo kakšen član družine, ki včasih obeduje ali večerja zaradi okoliščin kje drugje, zaželel to mešanico. Seveda pa ne bodo vede:i. kako naj mu jo pripravimo.
V »Družinskem tedniku«, bo pa v rubriki »Kotiček za praktične gospodinje« našel recept, kako se pripravi ta mešanica.
Dodatke h goveji juhi, potem ko je kuhano, poberemo in jih takole uporabimo:
Iz odrezanega koščka zelnate glave oddelimo posamezne liste in jih napolnimo s preostalo zelenjavo, iz kuhanega korenja, petršilja, čebule in česna, krompirja, paprike in zelene. Vso zelenjavo dobro sesekljamo in damo v pripravljene liste. Zavitke, če listi ne drže preveč skupaj nadevano snov, lahko pritrdimo z zobotrebcem, damo v pečico, da ostanejo topli in jih tik preden jih denemo na mizo, zabelimo z oljem in kisom. Se bolje je pa, če solato pripravimo za večerjo in posamezne zelenjavne dodatke ohladimo. Poleg mešanice v solati skuhamo še recimo dušen riž ali makarone, večerja je gotova in poleg tega še izdatna in poceni. Sonja Tičar-Klinarjeva, Ljubljana
Cvetlice
V nekaterih stanovanjih, dokler je še spomlad ali jesen v deželi, so cvetlice v lončkih v okras oken in sobnih stojal, ali pa krase stanovanje razne cvetlice v vazah na raznih policah.
Pozimi so pa cvetlice drage in takrat se marsikatera gospodinja zaradi varčnosti odreče šopku lepega cvetja, ki naj bi krasil sobe v lepi vazi.
Ce si pa naredite šopek po navedenem nasvetu, bo na mizi vse leto
»Razgovor, ki sl ga načela danes teden pri čaju, mi ne gre iz spomina,« mi je priznala Ančka, škrebljajoč svoj kruhek z mezgo, »morda si imela prav: preveč odkritosti pome-nja nevarnost za zakon!«
»To pomeni, da si se spet sprla s Tinčkom?«
»Sprla? Ne, nisi prav dejala. Danes po jedi se je zakopal v neki kriminalni roman in se sploh ni zmenil zame. Potem sem mu nekoliko viharno povedala, kakšno mnenje imam o ljudeh, ki bero takšne zadeve...«
»K čemer ti ne morem pritrditi, draga! Vsekako je na svetu tudi mnogo dobrih, ralinirano in inteligentno spisanih kriminalnih romanov...«
»Že mogoče, toda vrniva se k jedru. Verjetno je, da je dobro, prizanesljivo tovarištvo med zakoncema bolj priporočljivo kakor zdaj zaljubljeno, zdaj sovražno tekmovanje, ki postane s časom trenje dveh osebnosti, pri katerem noče nobeden prvi popustiti.«
»Nisem čisto tvojega mnenja, draga moja; ne vem, če je tvoja metoda edino prava. Kajpak je vse odvisno tudi od značajev — bojim se pa, da ima tisto harmonično življenje, ki ga nekateri tako toplo priporočajo, tudi svoje senčne strani. Ugani, kdo je bil malo pred teboj pri meni!«
»Kako naj to vem?«
»Pavlo.«
»Pavlo? Martin mož?«
»Da. Ali se še spominjaš njune poroke? Bila sta kakor ustvarjena drug za drugegal Oba zdrava, športna človeka, krepka in istega okusa, skoraj istih let. Za vsakogar sta bila tako rekoč ,idealen par'. »Ljubček« sem, »ljubček« tja! nikoli nobene ostre besede. Moja prijateljica Marija, ki je' preživela nekaj mesecev
Damski klobuki
novi apartni modeli dospeli. Lično izvršujem popravila.
Solon »Truda"
Uliea 3. maja (Aleksandrova) 5
pri njiju, ml je dejala, da nikoli ni opazila niti senčice nesporazuma med njima.«
»No, torej, to je čudovito!«
»To se ti samo tako zdi. Pavlo ml je bil ravnokar potožil svojo zadrego. Ne bom ti pripovedovala podrobnosti, saj je že dovolj indiskretno, da ti pripovedujem o njegovem obisku, toda morda ti bo to koristilo. Na kratko naj povem: Pavlo ni srečen. Dolgočasi se. In dolgočasje je v zakonu najbolj prikriti in nevarni sovražnik. ,Veste, Katarina,' mi je dejal, ,ko bi bila Maria samo enkrat drugega mnenja kakor jazi Če bi le enkrat rajši ostala doma, namesto
šopek, zmerom lep in svež, stal vas bo pa le malo truda.
Mnogokrat ste že čitale, kako lahko uporabite razne končke volne. Če je pa teh končkov le premalo za izdelavo koristne in potrebne stvari, tedaj se lotite izdelovanja cvetlic.
Vzemite pergamentni ali pa kakšen drugi trši papir, ga pripognite večkrat v obliki enakokrakega trikotnika, navijte volneno nitko tesno prilegajočo se drugo poleg druge z začetkom na osnovni stranici, po sredini ali višini trikotnika s šivalnim strojem pošijte gor in dol, izpulite papir med posameznimi zankami in spustite, da povleče izgotovljeno cvetlico skupaj. Košček žice ovijte z zeleno nitko in jo uporabite za stebelce. Če imate pa še veliko zelenega materiala, potem iz njega naredite lepe liste. Iz žice naredite ogrodje, z nitko jih pa prevlecite.
Pisan šopek je gotov Ce niste utegnili narediti listov, vzemite nekaj smrekovih ali borovih vej ali nekaj storžev. Na mizi bo šopek, ki bo vso zimo lep, prijeten za oko in dokaz vaših pridnih in praktičnih rok.
Mici Vanacova, Ljubljana
Prijateljčki
Kaj bi naj le bilo to? To je drobno pecivo, ki ga lahko v precejšni količini podamo k čaju, če ga naredimo iz navadne množine.
Eno celo jajce vmešamo s 15 deka-mi sladkorja in nastrgamo lupinico ene limone. Dodamo še dva- rumenjaka in sneg dveh beljakov, 30 dek kakršne koli moke, lahko je enotna, bela, ajdova ali koruz.na. V to zmes dodamo po okusu še nekaj rozin ali zrezanih fig, orehe ali lešnike, kar ima pač gospodinja pri roki. Vso to zmes zgnetemo in izoblikujemo po-dolgasto štruco. Štruco zlatorumeno zapečemo v pečici na dobro namazani pekači. Ko je pečena, jo še toplo narežemo na tanke rezine.
Sonja Tičar-Klinarjeva, Ljubljana
da gre z menoj na izlet! Ce bi hotela kdaj pa kdaj sama iti na kakšno predavanje ali v gledališče. Ce bi na njeni nočni omarici kdaj ležala knjiga, ki jo nisem jaz priporočil in jo že ne poznam... Takoj bi se vprašal: Zakaj ni šla z menoj? Kaj je nameravala? Kako. da se zanima za to predavanje? In čemu ji ugaja ta knjiga? Vse to bi dražilo mojo radovednost; napotil bi se odkrivat njeno osebnost, medtem ko se zdaj pogosto vprašujem, ali jo sploh ima. Če bi bila kdaj pa kdaj ravnodušna, kako bi si prizadeval, da bi si jo spet pridobil... Vznemirjal bi se: ali me še ljubi? Najhujše je pa, da se mi ni treba nikoli več truditi. Vse je že od začetka dognano in dobro. Tako sem si jo gotov kakor samega sebe. Nikoli mi ni pokazala nepoznanega obraza, ki bi za njim slutil skrivnost: kdo je ona? Zmerom stoji ob moji strani, zmerom se lahko zanesem nanjo. Izvrsten tovariš je... toda to mi ni dovolj.'«
»No, vidiš! Ker hočeta imeti harmonično življenje, ker sovražita prepire. Mislita, da se poznata in se vseeno ne poznata. Osebnost, ki sta jo drug za drugega ustvarila, ju je pričela dolgočasiti. Ni dolgo tega, kar mi je Marta nič hudega sluteč dejala: ,Veš, pogosto, če Pavlo slučajno službeno odpotuje, čutim kar nekakšno olajšanje. Prijetno mi je ob misli, da bom lahko nekaj dni sama, prosta, kakor sem bila kot dekle. Kajpak on tega ne sme slutiti!'«
»Narobe, še povedala naj bi mu!«
»Preveč sta se že privadila, skrivati svoja prava čustva drug pred drugim. Počasi bi se morala spet naučiti odkritosti... če je še čas, zakaj Pavlo je že na nevarni poti, da išče drugje čar neznanega, skrivnostnega, vse tisto, česar ne najde doma. Govoriti bom morala z Marto... Kaj pa delaš? Ali že greš?«
»Tinček me čaka... Si bom že zapomnila, kat si ml povedala o kriminalnih romanih. Hvala
(Po švicarski .Anabellij
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Četrtek: Pretlačena zeljnata juha', kisla repa, krompirjev pire. Zvečer: Ohrovtovi zvitki*.
Petek: Fižolova juha, sirovi štruklji. Zvečer: Fižol s čebulo v solati, kava.
Sobota: Goveja juha, sladko zelje, krompir v kosih. Zvečer: Govedina od kosila v solati, čaj.
Nedelja: Goveja juha, pražen ohrovt, kostanjev pire, kompot. Zvečer: Zrezki iz sesekljanega mesa, solata.
Ponedeljek: Obara, vodni cmočki. Zvečer: Makaroni s paradižnikovo omako, solata.
Torek: Ričet, kislo zelje. Zvečer: Krompirjevi svaljki, pesa v solati.
Sreda: Cvetačna juha, gobova rižota, solata. Zvečer: Rižev narastek z jabolki.
Pojasnila:
'Pretlačena zeljnata juha: Glavo zelja skuhamo in jo kuhano dobro pretlačimo. Nato naredimo svetlo prežganje iz masti in moke, zarumenimo sesekljano čebulo in peteršilj in končno dodamo pretlačeno zelje. Vse skupaj zalijemo z juho ali pa z vodo, osolimo in opopramo. V zeljnato juho lahko zakuhamo krompir, zrezan na kocke ali pa peščico riža.
•Ohrovtovi zvitki: Ohrovtovo glavo skuhamo v slani vodi do polovice. Med tem pa zarumenimo na masti drobno sesekljano čebulo, zelen peteršilj in za vsako osebo po 10 dek riža. Ko je vse skupaj dobro prepraženo,
še en zimski kostim, ki se odlikuje posebno po svetli, prijetni barvi; žepi so iz kratkodlakega krzna, krilo je •predaj globoka nagubano.
pustimo, da se nekoliko ohladi. Ohlajeni zmesi pridenemo 1 jajce, malo popra in soli. S to zmesjo nadevamo ohrovtove liste, če so listi preveč skuhani in ne držijo prav dobro, potem vsak list povežemo z belo nitko. Tako nadevane ohrovtove liste zložimo v pekačo in jih v neprevroči pečici zlatorumeno zapečemo. Tako pripravljeni ohrovtovi zvitki so izboren dodatek k mesu in divjačini, zelo dobro došli so nam pa tudi kot samostojna jed.
•Zrezki iz sesekljanega mesa: Iz govedine, ki nam je ostala od kosila in iz nekoliko svežega mesa, pa naj bo teletina, svinjina ali pa tudi govedina. pripravimo lahko svoji družinici prav dobre zrezke, s katerimi jih še prav posebno zadovoljimo. Meso prav drobno sesekljamo ali pa zrežemo na mesnem stroju. Zmesi dodamo strok sesekljanega česna, nekaj sekekljane-ga zelenega peteršilja, pest kruhovih drobtinic in po možnosti 1 jajce. Iz te zmesi naredimo zrezke, jih povaljamo v moki in jih vržemo na razbeljeno mast. Ko se zrezki opečejo od obeh strani, jih vzamemo iz masti, potresemo po masti nekoliko moke, pustimo, da se dobro prepraži in zalijemo z juho ali pa z vodo. Ko vse skujoaj prevre, vložimo v sok spet zrezke in pustimo še nekaj časa, da se pečejo. Tako dobimo okusno in dobro omako. Seveda moramo pa paziti, da preveč ne zalijemo, ker bi se lahko zgodilo, da omaka izgubi vso svojo pikantnost.
Nič ni toplejše od svilenega papirja
Nikar se ne smejte, češ, papir res ne more biti kaj prida topel! Vprašajte vojake in športnike in povedali vam bodo, da so si proti mrazu zmerom pomagali s papirjem. Dajali so ga namesto dragih vložkov v čevlje ali pa pod vrhnjo obleko.
Ker postajajo dobri volneni blagovi čedalje redkejši in dražji, morate izredno paziti na svoj dobri stari zimski plašč. Ce hočete do najhujšega mraza nositi lahek jesenski plašč, ne da bi se v njem prehladili, potem ga podložite s svilenim papirjem. Med podlogo in plašč položite papir, ki ste ga prej izrezali v obliki brezrokavnika. Z nekaj vbodi prišijte papir na blago, tako da bo tvoril nepropustno steno med blagom in podlogo in ne bo pušča’ mrzlega zraka do vašega telesa. Pri tem prav nič ne bo trpela vaša postava, ker je svileni papir izredno tenak.
Ce imate hud kroničen nahod, je 'najbolje, če si iz mehkega svilenega papirja izrežete majhne robčke in se vanje vsekujete. Vsakega posebej potem lahko odvrže te in s tem preprečite, da bi kdo drug od vas nalezel neprijetni prehlad. S tem koristite tudi sami sebi, ker ne pridete pri vse-kovanju nič več v dotiko z umazanim robcem in se tako tudi sami ne morete več okužiti.
Ce vas pečejo oči morda od mraza ali pa od prenapornega dela, potem odstrizite dolg trak svilenega papirja in si ga zloženega položite čez noč na oči, tako da ga zadaj zavežete. Papir bo vso noč obdržal enakomerno to-ploto in svetlobo. Drugo jutro se boste prav gotovo zbudili z zdravimi očmi.
Kadar vas pozimi boli vrat, si 8* še tisti večer, preden ležete v obvežite s toplo ruto, ki ste jo P*®" ložili v vsej njeni dolžini s svileni® papirjem. Igral bo isto vlogo kako* pod plaščem. Ne bo propuščal mrzleg zraka in vam vso noč varoval gr'°’ Telesna toplota vašega grla bo še takoj v začetku odpodila katar in z*®" d)li se boste z zdravim grlom, ne d* bi vživali vsa mogoča zdravila.
Tudi glavobol ali trganje v lahko preprečite z navadnim svileni® papirjem. Ce vas trga, si kratko ® malo zamašite z njim ušesa, ker J veliko boljši od vate. Ce vas pa gl®'? boli, si obvežite z njim čelo, V ob®11 primerih uspeh ne bo izostal.
Svilen papir lahko zelo ugodn® vpliva tudi na revmatizem v sklepih Namesto da nosite volnene grelce ** kolena, si jih napravite iz svileneg® papirja in navadnega tankega blag8'
Ce takšne grelce nosite pod nog^" vicami, bodo bolečine kaj kmalu preši®-
Kot zadnje naj omenimo še razn® vložke za čevlje, ki ste jih najbrže *® sami preskusili. Takšni vložki iz P8" pirja so skoraj nepogrešljivi v smučarskih čevljih in vseh tistih čevljih.®" jih nosite za slabo vreme. Se ved" imajo pa eno napako, namreč, da s® hitro strgajo.
• Porabili nasveti^
Nekatere kuharice si pripravijo j* raznih dišav zelo dobro začimbo, k' takole sestavijo: 300 g soli, 3,? g žb*c’ 3,7 g muškata, 1,85 g cimeta, 7 g celeg8 popra, 1,85 g suhe bazilike, 3 g l°v0? jevega listja, dobro zdrobijo in nepr_ dušno zaprejo v pločevinasto Škot* Kadar potrebujejo začimbo, pridenej jedi ščepec te mešanice.
Ce belimo jedi s presnim maslo®« ki je danes kaj dragoceno in reci^^ moramo poskrbeti, da ne bo iz£u!vjj vseh vitaminov. Maslo dodamo j®® šele takrat, ko je kuhana, torej preden jo damo na mizo.
Najboljše pri jabolku ali hruški ti$ pod kožo. Ce se nikakor ne morete odločiti, da bi jedli neolupljeno ga deni te za minuto v vrelo vodo. ko boste jabolko olupili, ne da bi b' prikrajšani za najboljše in najokusnejše pri sadju.
Belo umetno svilo najlepše zlikamo, če nekoliko vlažno blago pokrijemo svilenim papirjem in mo Pre1a njega. Ce tako likamo, je likalnik hko precej vroč. Takšno likanje je P0* poročljivo tudi za vezenje.
Ce zdaj kupujete blago, pomislite®? to, da blago ni več takšno, kakrsn*' je bilo nekoč. Zato kupite nekaj c®®' timetrov več in všijte večje šive. se vam obleka ali plašč ne bosta P ' čela na lepem trgati in pokati. PgfjL sešijete obleke, blago dobro prelik®J čez mokro krpo.
Z mrzi ega krompirja ne smete vreči, češ saj zdaj ni več za rabo. prej ga za nekaj časa namočite mlačno vodo, zrežite ga na krhlje jih prevrite v vreli vodi. Potem kr°, pir posušite v pečici. Takšen kro®P lahko uporabljate prav tako kak* ’ ko drugo sušeno zelenjava
Postanek vljidmstmh navad
Vljudnostne oblike so danes prav za ^t'av Postale že navada, ki se je sko-vsak drži, čeprav ne ve včasih Vsaka takšnih vljudnostnih navad ima svoj izvor, ki je tako rekoč ®amo posledica kakšne stare šege ali Potrebe. Vljudnostne oblike, ki danes Vladajo v Evropi, so po večini nastale jja francoskem dvoru Ludovika XIV. Danes sicer po navadi nimajo več pomena, ljudje se jih pa vseeno suženjsko drže, ker se pač večina po njih ravna in bi »e posameznik, ki bi hotel Uvesti kaj novega na področje vljudnosti, samo osmešil.
Zakaj mora ženska zmerom hoditi ^ desni strani moškega? Ta vljudnost ima svoj izvor v srednjem veku. Takrat so vitezi nosili težke meče ob levem boku. Razumljivo je torej, da fo svoje dame vodili na desnici, ker bi jih sicer meč zadeval. Čeprav danes ni niti vitezov niti dolgih mečev, navada ni izumrla, temveč se trdovratno drži. Čeprav bi bilo veliko pametneje, da bi moški pustili svoje spremljevalke hoditi na tisti strani, kjer bi jim bilo trenutno ugodnejše, s« vendar rajši drže vljudnosti in vodijo svoje dame na desnici.
Zakaj gostitelj zmerom nalije najprej sebi vina v kozarec? Ta vljudnost prav za prav nikdar ni bila vljudna, temveč samo življenjsko potrebna. V srednjem veku je bila namreč velika moda zastrupljati svoje sovražnike na gostijah. Gostitelj je tedaj nalil svojemu sovražniku najboljšega vina v &5o in mu z njo vred nalil tudi strupa. Pozneje so gostitelji nalili najprej svoj kozarec in ga izpili, da bi s tem dokazali, da vino ni zastrupljeno. Ta strogo potrebna navada je danes postala »vljudna«, čeprav nima
*	njo vljudnost nobene zveze.
Ce komu podamo roko, moramo najprej sleči rokavico. Zakaj? Navada je stara, nastala je v srednjem veku. Tedaj je rokavica simbolizirala roko. če je torej vitez poslal nekomu rokavico, je to veljalo tako, kakor bi mu Poslal svojo roko odnosno mu zapretil: »Občutil boš moč moje roke!« V srednjem veku je to veljalo za poziv na dvoboj. Danes nam vljudnost zapoveduje, da rokavico slečemo, če komu podamo roko. Sicer se pozimi kaj težko ločimo od tople rokavice, vendar Ge to aahteva vljudnost, kljub temu storimo.
Pri pozdravu morajo moški odkriti klobuk! Nošnja klobuka je bila včasih znak imenitnosti in moči. Kralji in visoke osebnosti se niso odkrivali, ker so bili pač močni. Pozneje je postal klobuk znak svobode. Sužnji niso smeli nositi pokrival. Tako je med svobodnimi prišlo v navado, da so se pričeli pozdravljati s snemanjem klobuka. K nam je prišla ta navada šele v 16. stoletju iz Francije — in ostala do danes, ne da bi se ji kdo uprl, čeprav moškim ni bogve kaj prijetna.
Originalen kvačkan vzorček »Družinskega tednika«
Otroci se pritožujejo
NEVZGOJENI ODRASLI
Mi smo dobro vzgojeni. To je na dlani, saj ste nas vi vzgojili. Vi, veliki ljudje. Vi ste nas učili, kaj lahko delčimo in kaj ne; kakor je videti, vi to prav dobro veste. Zelo ste ogorčeni, če storimo kaj takšnega, kar vam ni po godu. Mi ne maramo, da bi
se zaradi nas jezili — to je tako neprijetno — zato se trudimo, da bi bili takšni, kakršne nas bi radi imeli. Odkar smo razbili sinjo vazo v jedilnici, nikoli več po sobah ne igramo nogometa. Tudi roke si umivamo vse pogosteje, kakor se nam zdi potrebno. In tisto besedo, ki jo tako radi . Izrečemo, pa je vi ne marate slišati pošepnemo zdaj samo po tihem in samo, kadar smo sami med seboj. Tako dobro smo vzgojeni. Poučili ste nas, da moramo biti obzirni do drugih in nam skušali razložiti besedo ,takt’. Mnogočesa ste nas naučili. In ker zdaj tudi sami o teh rečeh marsikaj vemo, si nekaterih vaših dejanj in prizadevanj ne znamo razlagati... Na primer:
Le zakaj nas zmerom vprašujete, koliko let nam je in ali radi hodimo v šolo? Ali vas to res zanima, ali na koncu koncev ne veste drugega vpraševati? Ali mislite, da. zato, ker smo ie majhni, z nami ne morete nič pravega govoriti? Zanimamo se za vse. In marsikaj bi vam imeli povedati.
O	stvareh,, ki o njih nič več ne ve-*te, ko ste zdaj že odrasli..,
Ali slutite, da nam postane lahko najslajši obed v muko? Zelo težko je teko jesti, da ste z nami zadovoljni. In če nas povrhu še ves čas opazujete, se nam smehljate in nam govorite, da smo smešni ali srčkani, potem nam gotovo vilice zleto pod Mizo.
Zakaj moramo prav za prav poljubiti gospoda z dostojanstveno brado? Kajpak — očkov prijatelj je, toda njepova brada je za nas strašna. Ščegeta in skomina nas. In zakaj nas Rospa, ki pride večkrat k mami in diši tako zelo po vijolicah, lahko obletna, da se skoraj zadušimo v njenih rokah?
In mi, najmlajii, Se v plenicah, kaj ei moramo mi dopustiti od vas! Pogosto zahtevate od na*, da se
Po dolgem presledku vam spet prinašamo originalen vzorček »Družinskega tednika«. To pot boste po na-šem vzorčku kvačkale vse polno koristnih stvari za vaše najmlajše.
V	tem našem novem vzorčku boste lahko nakvačkale ljubko jopico vaši hčerkici, vašemu sinku pa še poleg jopice lepe hlačke. Prav prijetno bo otroku, če mu bc e spletle hlačke in jopico iz tople volne. Za to lahko porabite vse vrste volne in z dobrim okusom lahko uporabite razne ostanke voln, ki so vam ostale od raznih jopic, rokavic in podobno.
Ce boste ta vaorček spravile za poletje, boete videle, da ga boste lahko prav koristno uporabile. Sinku boste nakvačkale kratke poletne hlačke iz bombaža, pa tudi hčerkici boste iz belega bombaža nakvačkali jopico s kratkimi rokavci. In ne samo za vaše otroke, tudi za vas same lahko v prid obrnete ta vzorček. Iz njega prav tako, kakor za vašo hčerko, naredite po-
smehljamo, brez kakršnega koli tehtnega vzroka, skratka samo zato, ker je prišla tetka na obisk. V ta namen nas žgečkate pod brado ali ščipljete v nožiče, kadar dobivamo zobke, nam silite v usta s svojimi nerodnimi, debelimi prsti, samo, da bi tetka videla naše zobke.
Ves dan vas vprašujemo o tem in onem. Ali mislite, da zato, da bi vas nadlegovali? Samo zato vprašujemo, ker bi radi prav toliko vedeli, kakor vi. Če nam pa odgovorite: »Pojdi, zdaj ne utegnem ali pa... takšnih stvari ne vprašujemo,« potem smo žalostni in zmedeni.
Pravite, da sta spanje in mir za nas otroke najbolje. Porinete našo zibelko v kot in nočete nič več slišati o nas. Vse lepo in prav, toda prosimo vas, nikar takoj nato ne odprite radia in ne žvižgajte na ves glas svoje najljubše pesmi, da bomo res lahko v miru zaspali.
Zelo neprijetno je, če te drugi otroci zasmehujejo. Nikar nam ne delajte smešnih, nepraktičnih oblekel
•flllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIL
1 o kvin n |
—	za	“
1 SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. §
f KLEIN I
E LjUBLjANA, Wolfova 4 = niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiu?
Ali naj bo krilce, ki ste nam ga letos kupili, res dvajset centimetrov daljše kakor sicer, tako da smo v njem tako okorni? Se hujše je pa s kodrci, pentljami in čipkami...
Mislite, da je igranje nevažno? Ali veste, kako težko je narediti torto iz peska in kako hudo nam je, če je naša najljubša lutka bolna? Nikar se nam ne smejte in ne dražite nas, če smo zatopljeni v igranje! Za nas je prav tako važno kakoi« za vas vaše delo.	Vaši otroci
imujm
t
< i
»mm* 11	uuitttntv'i%
I
n
X
SAH
letno bluzo ali pa vam ustrezajočo 2. vrsta: 4 stebričke vbodeš od spre-jopico.	daj,	4 pa od zadaj.
Vzorček je popolnoma enostaven in 3. vrsta: 4 stebričke vbodeš od za-; ga delamo takole:	daj,	4 pa od spredaj.
1.	vrsta: kvačkaš same velike ste- 4. vrsta: delaš tako kakor 2. vrsto, bričke.	5.	vrsta: delaš kakor 3. vrsto.
Po kosilu sem hitela nakupovat. Kupila sem si novo rdečilo toplejše barve, ki se poda moji polti. Stara je tako hladno učinkovala. Bila sem nekoliko lahkomiselna in sem si od svojega gospodinjskega proračuna utrgala nekaj lir za dobro kolinsko vodo. Kupila sem progo baršuna za nov pas in rokava moje stare črne obleke. To sem nameravala že davno storiti. Po večerji sem se spravila k šivanju in krojila, rezala in šivala. Popravljeno obleko pomerila, zlikala in shranila.
Torek: Za Pavlov rojstni dan, ki nanj navadno pozabi, sem sestavila izvrstno večerjo, kolikor izvrstno more v današnjih časih biti. Vsekako je rafinirano. Dopoldne sem šla spet nakupovat: Kupila sem mu steklenico dobrega vina in praznične cigarete. Nato sem hitro pospravila stanovanje. Vse je kakor v škatlici.
Popoldne sem pripravila sendviče za večerjo. Od 1. do 4. popoldne prala, likala, krpala. Pregledala sem vse Pavlove obleke in prišila vse gumbe, ki so manjkali ali popustili. Zakrpala vse nogavice, kar navadno pozabim in me mora na to opozoriti šele Pavel. Očistila in zlikala njegove obleke.
Ob štirih sem bila na smrt utrujena. Zavezala sem si lase in si privoščila razkošje kopeli v jelkovih iglah. Za četrt ure sem legla in si na utrujene oči položila šopa vate, namočene v osvežujoči vodi za čiščenje
Marija in zrcalo
Marija je že leto dni poročena in njen mož je pozabil na obletnico poroke.
»Romantika ljubezni počasi bledi,« je vzdihnila Marija, gledajoč se v zrcalo in ščetkajoč si lase s čela.
Prve dni, ko se ie mož vračal iz službe, jo je vselej ves vesel objel in poljubil. Zadnji čas pa vstopa nebri-žen in ji kvečjemu roko poda. Marija razume, vzrok so vsakdanje skrbi, a vendar...
Na lepem Marija opazi nekaj v svoji zrcalni sliki. Nagubano čelo. Nenego-van osivel obraz. Nezadovoljna ust v Pričeska pod kritiko.
Marija je postala kritična.
»Kako se pa zadnji čas prav za prav vedem nasproti Pavlu?« Spomni se, da zadnji čas ni bogve kako skrbela za kulinarični užitek svojega moža. Zvečer, če ni imela pri roki jajc ali mesa, je hitro kaj vrgla v ponev, kar je ali pa ni zadostovalo za večerjo, namesto da bi večerjo spričo pomanjkanja živil še bolj skrbno pripravila.
»Morda je pa moja krivda,« je pomislila Marija, »da Pavel ni več tako ljubezniv z menoj.«
Marija je pametna im ne preponosna, da ne bi tu in tam našla kakšno napako na sebi. V nekaj minutah si je napravila načrt. V sredo bo Pavlov rojstni dan. Pripraviti mu hoče presenečenje!
Marijin dnevnik nam bo povedal, kako je to uredila:
Ponedeljek: Dopoldne sem odšla k frizerju. Umili so mi glavo in mi svetovali čisto novo moderno pričesko, mehko in neprisiljeno pričesko, ki me dela mlajšo na pogled.
polti. Počutila sem se kakor preroje-^ no. Potem sem si zmanekirala roke.!! Cisto neznatno nalepotičila, tako da Pavel niti opazil ne bo. Skrbno sem se oblekla. Uporabila novi parfum in novo rdečilo. Popravljena obleka se mi čudovito poda. Nataknila sem si zapestnico, ki mi jo je bil Pavel podaril za najin prvi božič.
Zvečer se je Pavel utrujen vrnil domov. Takoj sem mu pripravila kopel in sveže perilo. Večerja je bila izvrstna. In Pavel je rekel, da sem danes očarljiva.
živela najlepši večer od najinih medenih tednov. Napravila sva mnogo na Črtov za bodočnost.
Draga mlada bralka! Se danes skleni, da si boš vzela Marijo za zgled in napravi sebi in svojemu možu veselje, čeprav nimata ne on ne ti rojstnega
bo kakor prerojeno.
Vet luči v tvoie stanovanje!
15533-
Urejuje A. PrcmtaU
Problem št. 148
Sestavil Fr, Matoušek
Mat v treh potezah
Šahovske vesli
Dvoboj Hrvaška—Slovaška
Dne 7. in 8. decembra bodo v Zagrebu večje šahovske tekme, za katere se obe bratski strani, hrvaška in slo vaška, ki sta navezali tudi tesne ša-hovske stike, temeljito pripravljata. \ obeh državah je prevzela oblast po-Sreda: Sinoči sva s Pavlom pre-'• ^roviteljstvo in upravo nad šahom in
ga vneto razširja med odraslimi in mladino.
Turnir v Trenčinskih Toplicah jt omogočil hrvatskemu mojstru Rabarji prvi mednarodni nastop, bližnji dvo boj pa bo tudi Hrvatskl izpolnil stan sen o mednarodnem udejstvovanju Obe moštvi sta skoraj enakovredni, m pa Izključeno, da bodo Hrvati z majh
dne! Vajina ljubezen in razumevanje;:?0	zmagali.	Igrali	bodo	dva
I: krat, z izmenjanimi barvami; prvi dar :: bo imela ena osmorica same bele fi gure, v povratni tekmi naslednji dan pa same črne. Odločal bo skupni re
Zl'l(8t.
i	Hrvati	bodo	takole razporedili svo’t
1 Stresi nekoliko škroba v vodo, sl zastopnike. j. niojster *%-. A-taloš
katero snaziš okna, m s presenečenjem* 2 Rabar, 3. lng. Tekavčič. 4. Suba-boš ugotovila, kako hitro bos odstra-f ri(;i 6 ing Jermani m Mjlan pi)ip.
' čič, 7. m. Petek in 8. Branko Filipčič
Eleganten rimski ko tim, okrašen s črnim perzijancem. Ovratnik je majhen in le skromno okrašen s krznom, medtem ko so žepi moderno vi podobni okroglim vrečicam. Ti krznen okras si lahko omislite tmdi ie starega, velikega ovratnika, ki so bili nekdi j v modi. Krilo ima spredaj dve globoki gubi, jopica se pa zapira ■ štirimi gumb! in je prepeta • pasom iz istega blaga.
mla nesnago in koliko luči bo prišlo <
skozi očiščena okna v tvoje stanovanje, i „ „	. . ...	.	.	♦	ica	BiovaKe	se	t>odo	borili	na	pr	vit)
2. Z&vesice, ki jih napneš na spod-* treh deskah m0jStri Rohačck, Potučel njem in zgornjem koncu na okna.t in dr Raniharter.
oprane obrni s spodnjim koncem na-I
vzgor. Zdele se bodo na pcgled boli J Hkrati se bodo v podobnem te k. mo sveže in manj obrabljene. “	J	va,n£ dvakrat srečali zastopniki oboje
„	.	.	;. ,.	♦	mladine v medmestni tekmi Zagreb—
3. Lestence iz pergamenta očisti z * Bratislava. To bo eden izmed prvih med mešanico kisa in vode s pomočjo sopa « narodnih mladinskih dvobojev sploh vate.	Drgni	neprestano navzgor in či. *	_	...
sti	kos	za	kosom.	t	^ežbo	bo	hrvatsko moštvo od
. „ .	, . , .	, ,	j	igralo v nedeljo prijateljsko tekmo t
4. Voda, v kateri je vrel krompir, S Karlovcem, izvrstno očisti umazane volnene pre- Z
proge. Namoči krpo v to tekočino in*
z njo drgni po preprogi. Tako boš? Zagrel)žko pr¥enstvo je dospelo dc barve poživila in odstranila eventualne | n kola Xo{en p^aj motij0 številne
;; prekinjene partije, vendar je vsaj k prvi dve mesti čisto jasen. Vodi od ločno mojster dr. Astaloš, ki je dc sedaj oddal vsega samo pol točke šu bariču. V prekinjeni partiji s Cvekon mu sicer niso dobrega obetali, a konč no se	je le	pokazalo, da profesorji
»cvek«	ne more	biti posebno nevaren
Dasi se dr. Astaloš poslednja lete praktično manj bavi s šahom, stari borec vendarle ne zatajuje svojih bogatih izkušenj in silne žilavosti v obrambi.
madeže.
Izvrstna mesna juha — brez mesa
V 3 ali 4 litre vode -daš kilo govejih kosti in 50 gramov goveje ali telečje masti. Pridaš zelenjave: repo, korenje, zeleno, nagljeve žbice, čebulo, nekaj vejic timiana, lovorjev listič in peteršilja. Kuhaš 2 uri. Ce hočeš to .mesno' juho narediti še re-dilnejšo, ji dodaj krompirja. Okusa je izvrstnega in popolnoma nadomesti mesno juho.
Drobne znanstvene zanimivosti
Med delom proizvaja človek v 24 urah 1.000 gramov več ogljikove kisline, kakor 6e počiva.
Normalni želodec je dolg povprečno;
15	centimetrov.
Prerez enega samega človeškega krvnega telesea meri 130. del enega mili-r °tra.
Razširjenje »ca dobimo navadno zaradi prevelikega srčnega napora, predvsem zaradi nesmiselnega tekmovanja ali pa od prekomernega pitja alkoholnih pijač, posebno piva. Razširjeno srce dobimo tudi pri kroničnem vnetju ledvic, pri sklerozi, motnjah v krvnem obtoku in pri zastrupljanju s kakšnim hudim strupom.
Nevarna in celo nalezljiva gobav«.',
je poslednja desetletja v Evropi nepoznana. Edini prenos te bolezni prenesejo gobavci, ki slučajno pridejo s kakšno ladjo t večje evropsko pristanišče. toda zdaj tudi to ni več mogoče.
Rabar je prva kola delal Astalošu družbo, potem se je pa po dveh n mi j ih in enem porazu utrdil na drugem mestu. Za nadaljnja mesta se prav hudo borijo ostali najboljši zagrebški igralci in bo zato še mnogo sprememb.
Po 11. kolu je bil v vodstvu tale položaj: dr. Astaloš8'h tl), Rabar 8 (1); ing. Jerman 8V« (1), B. Filipčič 6 (3), M. Filipčič 6 (1), ing. Tekavčič in Su-barič po 5V. (2) in Besch 5V« (1) točke
Rešitev problema it. 146.
1. Dali (nujnlca)
Rešitev problema št. 147,
1. Kad! (grozi 2.De4+ to 3. Sb7ma*) 1. ... Sc3. 2. Dg5+
1. ... Sb4+. 2. Kb6
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
18.. nadaljevanje
Alenka se je nasmehnila in čvrsto stisnila izproženo gospenjo roko. Presenetila jo je Irmina eleganca, hkrati je pa začutila, kako toplo ji je bilo pri srcu, ko jo je Marko predstavil kot svojo zaročenko. čeprav ni bila malenkostna, je bila še dovolj mlada, da ji je ta podrobnost bila v veselje.
»O vas sem slišala že toliko dobrega, mlada gospodična, da me prav veseli, da vas spoznam,« je vljudno odgovorila Irina, pozorno gledajoč njen razjasnjeni, srečni obraz, ki je ob teh besedah navzel izraz lahnega presenečenja.
»Od koga pa?« je živahno vprašala Alenka. Čudila se je, kako da ljudje o njej že marsikaj vedo, medtem ko ona prav o teh ljudeh ne ve tako rekoč ničesar. Tudi v tem pogledu je bila še zelo mlada.
»Gospod Skalar, moj znanec, je bil v začetku kar navdušen za vas,« je brez zadrege odgovorila Irina, »pravi, da ste njegova desna roka.«
Kako mlada je še, je ugotovila sama pri sebi, gledajoč njen obraz, ki se je na njem izraz menjaval kakor oblaki na vetrovnem nebu. Alenka se je neodločno ozrla v Markov obraz, Iščoč tam odgovora na Irinino opombo. Toda ko je pogledala ta obraz, se je začudila. Nov, mračen, skoraj jezen izraz je opazila na njem. Ozrla se je v Irino, ki je kakor oborožena z vljudnostnim smehljajem stala pred njima.
»Gospod Skalar potrebuje točno in hitro sodelavko,« je odgovorila, »preobremenjen je z delom.«
»Torej vas bo hudo pogrešal, če se boste poročili?« Spet se je zdelo Alenki, kakor da se za tem nedolžnim vprašanjem skriva prikrita ost.
»Mislim, da to še ne bo tako hitro,« je smeje se odgovorila. »Saj nimam še nič pripravljenega.« Pozornemu poslušalcu ne bi ušlo lahno neugodje, ki jo je obšlo ob teh besedah, ko je morala tej radovedni tujki pripovedovati stvari, ki so bile samo njene. Tudi Marku je postalo žal, da je Irini povedal svojo in Alenkino skrivnost. Hkrati je pa čutil, da jo bo moral svet Izvedeti prej ali slej. In čeprav se mu je to kot moškemu nekoliko upiralo, je takoj pregnal ta pomislek, ko se je spomnil na Alenko. Saj je vendar res, da je njegova zaročenka. In kaj ima to opraviti z njeno službo, Skalarjem in Irino?
»O, kadar se dva zatrdno odločita, gre to zelo hitro,« je naspol šaljivo naspol resno odgovorila Irina. »In mislim, da niste ena. izmed tistih samosvojih žensk, ki hočejo ostati v službi kljub temu, da jih mož lahko preživi?«
»Tisto ne,« je odgovorila Alenka, čeprav se ji je zdelo to vprašanje nevljudno, »toda rada bi za svoj zakon pripravila vse tisto, kar drugim dekletom pripravijo matere, ko gredo hčere od hiše. Razen tega sem mnenja, da je bolje, če se dva človeka do dobra spoznata, preden se odločita za ta življenjsko važni korak.«
»Oh, gospodična, moškega ne spoznate, četudi živite z njim dvajset let,« je smeje se odgovorila Irina. In čeprav te besede niso bile zlonamerne, so se zdele Alenki kakor temna prerokba in samo to si je želela, da bi se že kar najhitreje spet poslovili.
Morda je Marko uganil njeno željo, morda se mu je godilo prav tako, zakaj takoj nato je pogledal na uro, rekoč:
»Morala bova iti, Alenka! Ob štirih imaš službo, zdaj pa manjka do četrte komaj dvajset minut.«
Poslovili so se in odšli vsak v svojo smer.
»Odkod poznaš to žensko, Marko?« ga je vprašala Alenka.
»Zakaj pa vprašuješ?«
»Ker se mi zdi radovedna bolj, kakor je lepo in se spodobi.«
»čudna ženska je to,« je kakor sam zase odgovoril Marko, »in naj-brže ne posebno srečna. Takšni ljudje imajo največji užitek, če lahko drugim pokvarijo veselje. To jim tako rekoč pride v kri in je del njihovega bistva.«
»Ne vem, če bi mogla jaz kdaj biti takšna,« je nekoliko hladno odgovorila Alenka. Zamerilo se ji je, da ji Marko ni odgovoril, od kod pozna to žensko.
»Tega res ne moreš vedeti, zakaj nihče ne ve, kaj bi storil, če bi bil v koži drugega,« je resno odgovoril Marko. Zdelo se mu je prav, da je s temi besedami zaključil ta nekoliko napeti razgovor, in pričel je govoriti o drugih stva--eh.
Za Irino je bila ta novica kakor balzam za odprto rano. Tako na mah, tako brez vsakega truda se je odkrlžala svoje nevarne tekmice! Da, arhitekt Brezar ji ni bil zaman simpatičen! Dečko in pol, ta mlada, neizkušena stvarca je lahko vesela, da je našla takšnega fanta!
Kako to, da ji Skalar nikoli ni n'’ssar omenil? Morda pa celo še nič ne ve? Morda siromak še zmerom upa, da bo osvojil svojo lepo
M
I M M M M II
i	i	i	i	i	i	i	i	i	i	i	i	i	i	i	i	i	i	i	i' i	i	i	i
i	I	l	l	I	I	i	I	I	t	i	I	I	t	I	I	I	I	l	i I	I	I	i
LJUBEZENSKI ROMAN | IZ DANAŠNJIH DNI
vilo? Najbrže, zakaj če bi vedel resnico, se ne bi tako podvizal z zapestnico. Spet je začutila rahel zbodljaj v srcu. Zaradi tega dekleta jo je zapustil mož, ki je z njim preživela toliko srečnih, vedrih ur, mož, ki mu je tolikokrat pomagala premagati dolgočasje in negodnosti modernega življenja. Zapustil za zmerom, dokončno.
Morda pa le ne za zmerom? je zašepetal v njej neki glas, ko se je doma v predsobi slačila plašč in ji je pogled nehote obstal na telefonu, stoječem na nizki mizici pod zrcalom.
Stopila Je k telefonu in kakor podzavedno zavrtela Skalarjevo številko. Zdaj je doma, Brezar je dejal, da ima dekle ob štirih delo. Najbrže sta skupaj. Lepa vila in satir! Občutila je nekakšno divje, neugnano veselje do tekme, zakaj-čutila je, da se je tehtnica nagnila na njeno stran.
»Tukaj Skalar,« se je oglasil ženski glas, ki ga pa zaradi ispre-membe po telefonu Irina ni spoznala. Na drugi strani žice je namreč dvignila slušalko Alenka.
»Rada bi govorila z gospodom Skalarjem,« je dejala Irina, »Slaparjeva pri telefonu.«
Alenka je podala slušalko svojemu gospodarju. Nehote ji je jelo srce utripati. Mar bo zdaj ta ženska povedala Skalarju novico, ki jo je skušala sama vsaj še nekaj časa prikriti pred njim?
čeprav bi dala marsikaj, če bi lahko slišala ta razgovor, se je vljudno odstranila iz sobe, dobro vedoč, da je Skalar pri osebnih razgovorih najrajši sam.
»O, Irina, kaj pa ti?« je dejal Skalar in Irmi se je zdelo, kakor da to ni bil vzklik prijetnega presenečenja.
»Peter, danes sem dobila tvoje darilo! Lepo, da si se domisli!.« je pridržano govorila, trudeč se, da bi svojemu glasu dala kar najbolj nebrižen zvok. »Ali bi bil zato, da bi za to priložnost preživela skunaj ta večer... morda poslednji? Odpotovala bom te dni za nekaj mesecev v tujino, moje delo potrebuje nove pobude.«
»Tako?« je dejal Skalar, tehtajoč prednosti in nedostatke ponovnega redarka z I^no. Ne'rl vit-^ki čut, ki ga ima vsak moški do ženske, ki mu ne dela prizorov, čeprpv ve, da jo je zapustil pa mu je veieval. naj pristane na to povabilo. »Prav rad,« je dejal po kratkem premolku. »Ke in kdai?«
s Ali bi mogel drevi priti k meni? Sama bova. če hočeš, greva pa tudi lahko v kakšno restavracijo,« je hPro nristavila. ko se je spomnila, da bi mu utegnil biti takšen večer v dvo'e re’’"o','eT\
»Prav. prišel bom o pol devetih, če se nama bo dalo, greva pozneje lahko ven.«
Irina je z olaišarr^m o^ož’1?! slušalko. Na lepem se ji je zazdelo, da je svet še zmerom velik, pripravljen, da ga z^voju^eio tisti ki imaio voljo in načrt. Nato se je zasukala in pc"vižgrla t^ho predse kakor tedaj, kadar je bila posebno
Zlobno
»Zdaj je ravno pet in dvajset let, odkar je umrl ir-;j dobri striček,« pripoveduje teta Mina svojim povabljencem, brišoč sl solzne oči. »Tedaj sena bila komaj doraslo de&letce. Nekaj dni pred svojo smrtjo mi je striček podaril majhno, srčkano jagnje.«
Eden Izmed goctov se sočutno zagleda v svoj zrezek: »In zdaj ste ga vendarle zaklali!«
Naivno
Tinčkova žena piše pismo.
»Katerega smo pa danes?« vpraša svojega moža.
»Nimam pojma.«
»Saj imaš vendar časopis v žepu!«
»Toda ta je od včeraj.«
Moč navade
Kuhar iz nekega velikega hotela je moral k vojakom. Kajpak so ga tudi tam dodelili h kuhinji. Nekega dne je skuhal govedino s fižolom in krompirjem. Prišla je inšpekcija.
»Kaj bo dobilo moštvo?« je vprašal major.
Kuhar se je strumno vzravnaj: »Po-tage du jour, cotes de boe l, sauce picante z verts printemps in pommes ;:autčes.«
Zmotil se je
V	prodajalnlei semen so dobili novega prodajalca, ki je prej služil v neki drugi strcki. Vse mu je bilo novo, zato se ni posebno dobro počutil. Neka stranka je zahtevala seme za krompir; čeprav ga je na vse kriplje iskal, ga ni na":el v nobenem predalu. Naposled je vprašal šefa za svet.
dobre volje, ln naročila pomočnicam, da bodo drevi končale delo uro poprej kakor po navadi.
Ko je Skalar poklical Alenko v sobo, ga je naspol zvedavo, naspol radovedno pogledala. Njegov obraz je pa ostal ravnodušen in zapet, kakor je bil ves poslednji čas; ženski instinkt ji je dejal, da ta človek o njej ne ve ničesar novega, zakaj novica, ki bi jo izvedel, bi rf&jbrže omehčala tudi to negibno krinko...
»Ti ametisti so kakor nalašč za tvojo belo polt,« je dejal Skalar, ko se je sklonil nad Irinino roko in jo poljubil. Tako ljubezniv že dolgo ni bil, kadar je bil, je pa to veljalo samo ženskam, ki jih ni samo ljubil, temveč tudi spoštoval. Irini je bilo skoraj žal zanj.
»Da, čudovita je,« je pritrdila, ogledujoč jo v soju luči, »toda motilo me bo, ker bo spomin nanjo zvezan s slovesom od tebe.«
Skalar je molčal, zakaj čutil je, da na te besede ni imel kaj odgovoriti. Na tihem je pa občudoval Irinino prisebnost, njeno hladnokrvnost^ skorajda brezčutnost. Vražja ženska, je pomislil sam pri sebi, toda v tej misli ni bilo nič
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično čisti oblake. klobuke itd ^krobi in ivrtloliUa sra|ce. ovratnike r.a pestnire itd Pere. suši. monaa in lika domače perilo Parno čisti postehno perie io pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
več moškega občudovanja, samo še tovariško priznanje.
Ko sta sedla in mu je postregla s teranom in pikantnimi, obloženimi kruhki, ki so nosili pečat njene osebnosti prav kakor njene obleke, se je naslonila globoko v blazine in ^.krog ustnic ji je zaigral skrivnosten, skorajda zmago slaven smehljaj.
»Zmerom sem občudovala moške, ki znajo biti tudi tedaj, ko ne ljubijo več, pozorni in vljudni,« je počasi in premi'lieno dejala, »čudoviti dnevi so bili, ki sva jih preživela skunai. Ali se spomniš Bleda? Planin? Bila sva zmerom enakovredna, tovariša in ljubimca: Danes samo še tovariša. Pijva na naiino prijateljstvo, zdaj, ko sva pokopala ljubezen!«
Dvignila ie čašo in jo izpila na dušek. Fkalar se je začudil, zakaj še nikoli je ni slikal tako teatralično govoriti. Ni si mogel kaj, da ne bi občudoval njene trpke, moderne lepote, ki se je klanjala sama sebi In samo zase živela. Zdaj je dvomil, ali ga' je sploh kda.j strastno ljubita. Ali bi mogla biti zdaj tniko mirna in obvladana? Ali ima pa že koga drugega v mislih?
»Rad bi ti dal več, kakor je to zlato.« se je prilagodil njenemu
tonu, »toda samo to mi je še ostalo. Morda boš z drugim bolj srečna... Ali se boš poročila? Rojena si za ljubezen in ne za zakon.«
»Da, tako govorite moški, kadar se ne nameravate poročiti s svojo ljubico,« je zaničljivo odgovorila. »Kaj pa ti? Ali boš šel za pričo moji naslednici?«
»Ne vem, kam meriš. Nobene na-slednice si nisem izbiral. Delo, dom, to bo edino, kar me bo odslej zanimalo.« To je izgovoril tako resno, da je skorajda sam sebi verjel.
»Toliko bolje zate,« je prikimila Irina, »bala sem se že, da te čaka razočaranje.«
»O kakšnem razočaranju govoriš? Prestar sem za močna čustva, kvečjemu dolgočasim in zgražam se še lahko!«
»Torej se boš zgražal!«
»Zakaj?«
»Ker se bo nadarjeno mlado dekle, ki je hkrati tvoja sodelavka in desna roka, prav kmalu poslovila od tebe in se poročila. Da, Alenka Zajčeva in Brezar sta se zaročila!«
če bi kdo dejal, da Skalar ni mogel verjeti svojim ušesom, bi dejal premalo. Tako daleč je bila zanj takšna možnost, da takoj ni doumel vse pomembnosti te novice. Presenečeno je pogledal Irino, ali se ne šali, toda sedela je, mirna in nebrižna njemu nasproti, napeto ga opazujoč, prežeča na vsak njegov gib, na vsak njegov izraz.
»Kdo ti je to dejal?« je naposled počasi vprašal.
»Onadva sama, ljubi moj! Vidiš, mladina je zaupljiva in odkrita. Nič hudega ne vidita v svoji odločitvi in jaz, po pravici, tudi ne!«
Sele zdaj se je Skalar zdramil iz omotice, ki je blažila vtis te no vice. če bi mogel na glas dati duška svojim čustvom, bi zastokal, kakor da ga je bil kdo telesno ranil. Bilo mu je, kakor če žejnemu pokažejo vodo, mu jo poneso do roba ustnic, potem pa spet odtegnejo. Segel je z roko na čelo in začutil, da je vlažno in hladno. Nato je prijel kozarec, ga ponesel k ustnicam In ga izpil v dolgih požirkih. Irini se je skoraj zasmilil, ko ga je videla tako majhnega, tako betežnega.
»To je torej vzrok, da si me povabila,« je z muko dejal. »Kaj hočeš od mene, Irina? Naj te ljubim? Ali te nisem dovolj? Ali si mi ti dajala več, kakor jaz tebi! Hočeš, da ne bi ljubil druge ženske, ki je lepša, boljša in mlajša od tebe! Prav, toda ti pojmuješ tovarištvo po žensko!«
»Ker sem ženska. Z vsakim vla-kencem svojega bistva sem ženska, tudi takšna, kakršno moški sovražite. Ali naj ti še rečem, da mi dobro de, ker vidim, da trpiš? Da, okrutna sem, toda to je res! Tl me ne ljubiš več, zate sem bila samo igračka, okrasen predmet. Ti pa si bil zame upanje v drugo, leoše živi i eni e. vzel si mi to upanje. ki si mi Pa da^l toliko let, ko si me nehal ljubiti. Zaradi nje si mi ga vzel! Zaradi ..tega mla-
»Teslo,« se je razvnel šef, »ali ne veste, da krompir ne sejemo? Torej tudi ne moremo imeti semen! Kakor vidite, vas je stranka imela za norca!«
Deeet minut nato je spet stopila v trgovino neka stranka in zahtevala semena za ptiče. Novopečeni prodajalec ‘o je posvaril;
»Glejte nol Dvakrat se pa ne dam potegniti! Ptiči se izležejo iz jajc in ne iz semen!«
Flegmatik
Flegmatik sedi tri ure v gozdu, pričakujoč zajca. Naposled ga zagleda, kako prečka kakih sto metrov oddaljen njegovo fkrivališče. Flegmatik ves nesrečen zgrabi puško in vzdihne:
»Se minuto nima človek miru!«
Tudi res
»Očka, kaj je pa zarotniško gnezdo?«
»Tvoja mati in njena šivilja.«
Nerodno
»Gospod, vi ste pravkar poljubili to damo!«
»Da. Kaj vam mar, saj je moja žena!«
»Glej no, glej, pa res nisem doslej vedel, da imam zeta...«
Med otrobi
Dva fantiča se na vse kriplje pretepata. Okrog njiju ae nabere gruča
ljudi. Starejši gospod stopi med njiju, hoteč ju podučiti:
»Ali ne vesta, da je treba svoje so-vr~žnike ljubiti?«
Tedaj ga eden izmed petelinčkov temno pogleda: »Saj ni moj sovražnik, saj je moj brat.«
Oprijemljiv dokaz
»Ti torej upaš, da te bo Tone kmalu zaprosil za reko?«
»Menda, saj mi poslednji čas kar venomer zatrjuje, da se mi preproste obleke vse bolje podajo kakor razkošne, medtem ko je poprej trdil ravno nasprotno.«
Iz otroških ust
Stric profesor kaže svojemu nečaku Mihcu kapljico vode pod mikroskopom. Dečko se kajpak pošteno čudi miglja. nju pod mikroskopom.
»Zanimivo, kaj Mihec?«
»Imenitno! Zdaj razumem, kaj me tako žgečka po grlu, če pijem sodavico.«
Pogum
»Ko je zadnjič v cirkusu planil v&-liki lev iz kletke med občinstvo, je samo moj prijatelj pokazal prisebnost in pogum...«
»Tako? Kaj je pa storil?«
»Skočil je v kletko in jo zapahnil za seboj.«
Hitro je prijela
On: »Danes ponoči sem sanjal, da sem zaprosil za roko lepo, mlado dekle.«
»In kaj sem odgovorila?«
dega, nezrelega dekleta, ki ji tvoj* ljubezen ni mar!«
»Nisem jaz kriv, če si ti želela v meni več, kakor sem ti mogel dati. Vse ženske trpite zaradi pr0" bujne fantazije! Zakaj si vse do danes govorila drugače?«
»Ker sem se pretvarjala, ker sem se hotela prilagoditi tvoji miselnosti! Strašno je, da se morajo ženske vse življenje tako pretvarjati, če si hočejo zadržati tisto bore ljubezni. In še se jim vselej ne posreči.«	.
Skalar ni odgovoril. Tako nevarno se mu je zdelo zdaj vse to, čeprav so ga Irmine besede bridko zadele. Da, razume jo, kaj mišk a upanjem v novo, drugačno živije-nje. Tragično je, da bi nemirni ljudje vse življenje radi ubežali samim sebi. Zato iščejo izpremern-be pri drugih ljudeh. Da, Alenka j» bila zanj upanje v novo življenje: Kako jalovo in neokusno! Mladost k mladosti! Zakaj ni znal bcije gospodariti s svojimi talenti, ki W je prejel ob rojstvu? Dokler je bi mlad, je imel pravico upati drugo življenje, s starostjo tudi ta pravica ugasne. Da, Irmina bridkost je tudi njegova bridkost!
Pogledal jo je tako sočutno i» odsotno, da se je zdrznila. V tej pičli jiri se je njegov izraz tako iz-premenil, da je bil zdaj vse bolj podoben izrazu starega, ugašajočega človeka. Bil je bled, tih in PraT nič več pripravljen za borbo.
»Peter, ni si treba tega tako gn«" ti k srcu,« je dejala, čeprav so je vse v njej upiralo, da bi ga ??: lažila. »Kaj ti je to dekle? Nici Kakor si jo spoznal, kakor je sto pila v tvoje urejeno življenje, Pra’ tako neopazno bo spet odšla.«
»Ti tega ne veš. V teh mesečin« kar je ona živela pri nas, se je » meni marsikaj izpremenilo. Bila. J® dobri duh nase hiše. Celo Martina jo je rada imela, čeprav... kaj bi govoril! Tega ti ne bi razumela. Sama po sebi, vsa takšna, kakršna je, je plamen, ki greje hladnost moje okolice in mojih let...«
Irina ni odgovorila. Čutila je, je njegova bridkost tiste nravi, je ni mogoče potolažiti. Tiho Je vstala in mu prinesla površnik. K° je stal med vrati in se je njegova temna postava odražala od svetega ozadja stopnišča, se ji je zdei sključen in betežen.
»Zbogom, Irina,« je dejal, »o&“ sva slabo odigrala svoji vlogi.« mu je hotela odgovoriti, je zaman-nil z roko in počasi odšel po stopnicah.
Kaj je delal potlej, se pozneje ni več spominjal. Samo to je vedel, da je spil v ,Daj-damu‘ pol tuca-ta Šilcev močno začinjenega likerja, ki ga je sicer sovražil, Pa mu je zdaj na nenavaden in čuden način dobro del. Kje je poj zneje hodil, se ni zavedaj. Tikpreo jutrom se je pripeljal domov J5 najetim taksijem in šele sveži, hladni zrak, ki je prihajal z Roz-nika, ga je nekoliko iztreznil.
Zdaj je sedel v globokem naslonjaču svoje delovne sobe in skusai urediti raztresene misli, ki so niu kakor kače bežale na vse strani.
Doslej se nikoli ni zavedal, kolikšno globino je bilo navzelo čustvo do Alenke. Po neprijetnem presenečenju, ki ga je prevzelo, ko je spoznal, da je Alenka dajal" prednost Brezarju, je prišlo stanj0 nekakšne dremotice in otopelosti, ko sl je želel samo, da bi ostala " njegovi bližini. Vse drugo, tako si je mislil, bo prišlo samo po sebi 1“ pozneje
Zdaj se je zavedel, v kakšnem namišljenem svetu je živel. In čeprav je jasno spoznal svoje napake, se še zmerom ni mogel sprijazniti z mislijo, da je vse izguD* ljeno in končano.	.
Kaj bo zdaj? Ali bo podala oa~ poved in prej ali slej odšla? D« Brezar je premožen, lahko se takoj poročita! Ali naj ji sam odpove, da je ne bo več videl, Kako mirna in zapeljiva hodi mim« njega, z mislimi pri drugem, ne bi se zmenila zanj? Oh, to bi bit strašno, če je ne bi nič več videi, nikoli več, da bi odšla kakor je bila prišla iz tujega sveta nazaj
In vendar, kako ji bo mogel zdaj ravnodušno gledati v oči, ji hla * nokrvno narekovati pisma, ne u* bi uganila njegovo duševno vzburjenost? Ne, zdal še ni gosood svojih čustev. Bolje bo, da je nelcaJ časa ne vidi, dokler se ne zber-> ne domisli, kako bo poslej. K man* bo junij, primerni čas za dopuste. Naj torej gre za nekaj tednov, c® namerava ostati, se bo sama vrn-la. V tem času bo vse premisi}1* pretehtal in morda ozdravil od j čudne bolezni, ki se ga je lotu* tako nenadno in orezupno	,
Ko se je tako odločil, 1e Poča‘fl odšel v svojo spalnico. Zunaj ® je že danilo, flišal je cvrčanje P1*' čev, ki so peli v jutranjo z°r.. Mislil je, da ne bo mogel zaspat* pa je takoj padel v težak, svinčen
sen.
Tisto jutro se je prvič	^
da je Skalar vstal uro pozneje »aj 1""- v vseh tridesetih letih svojeg* dela.
JTAUJANSCI
g. Zh SLOVENCE ^ v' V'j V BESEDI IM SLIKI
sš
II coccodrillo
Ancor oggi, forse, vi e chi ignora 2,ne i coccodrilli nascono dalle uova. Kn^U^e’ recente e stato possi-nue ritrarre le varie fasi d’una tale nascita in fotografie molto inter-essanti.
Poche ore prima di uscire daljavo la bestiola, dall’interno, emette un grido stridente che puo essere udito a parecchi metri di nistanza. Poi picchia ripetutamen-col muso contro la parete del-juovo sino a praticarvi un buco, °al quale mette subito fuori il muso e gli occhi. Dopo un primo unfidente sguardo tutfintorno, il neonato avanza fuori dal guscio ™“ta la testa, pol le zampe ante-;,10r*> poi abbandona il guscio, fa ji suo ingresso nel mondo ed e subito in grado di prendere pešci di media grandezza e di dare 'morsi ene possono stroncare un dito. (cJuale bestia pericolosa diventi po-scia, e noto.
I cacciatori pero, e i pescatori nisoccupati possono trovare una seducente occasione a Sandakan, nelPisola di Borneo, dove la caccia al coccodrillo e non soltanto per-jnessa, rna anche incoraggiata con bei premi: tanto che e diventato, Per quegli egregi indigeni, lo šport m voga. Naturalmente, e una cac-bla, o pešca, che raccomanda pru-uenze e precauzioni. Gl’indigeni Preferiscono il metodo della pešca au’amo: un amo adeguato, che ha Per esca un pezzo di čarne di scimmia, di cui il coccodrillo e in-gprdo; e quando la bestiaccia ha abboccato, gl’indigeni si divertono Per up pezzo, finche la finiscono a colpi di fiocina.
Gli amanti di avventure e di emozioni, invece che la pešca da terra, preferiscono la caccia in barca, a notte buia, la fiocina in una mano, un lume nell’altra: il coccodrillo, attratto dalla luce, si accosta al canotto: allora 1’indige-no vibra 11 colpo di fiocina; se perdquesto falla, puo accadereche il coccodrillo diventi il cacciatore.
Recentemente dallo stomaco di un coccodrillo uccisa, furono estratti un braccio, una gamba e altri pezzi di corpo umano: risultati d’un colpo di fiocina andato male...
Razlaga besed
coccodrillo m krokodil, vi e chi dobe se ljudje, ki (dobesedno: so, ki) nascono se rode (nčscere, nepr. S’ag.1.
. uovo m (množ.: le uova, f!) jajce. eppure in vendar. di recente pred kratkim, e stato possibile je postalo mogoča f essere).
ritrarre (nepr. glag.) nazaj potegniti, izvleči: posneti; slikati, fotografirati. ndseita f rojstvo. bestiola f živalca. emettere (nepr. glag.) oddati. grido m krik. stridente vrišč (slrldere). picchiare (po)trkati. ripetutamente ponovno (ripetuto ponovljen: ripelere). muso m gobec. sino a do.
pralicare un buco luknjo narediti.
diifidente nezaupljiv.
sguardo m pogled,
intorno okoli.
neonato novorojenec.
ovanzare iztegniti.
guscio m lupina.
zampa f taca.
ingresso m vhod, vstop; nastop. subito takoj.
esere in grado zmožen biti. morso m ugriz. stroncare odtrgati. dito m (množ.: le dita) prst (na roki, nogi). diventare postati. poscia (pčša) pozneje. cacciatore m lovec. pescatore m ribič. disoccupato brezdelen. seducente zapeljiv. incoraggiare f-aggio) izpodbujati, esrčiti, (o)hrabnti. egregio izvrsten, odličen. indigeno domačin, voga f veslanje; essei in voga priljubljen (v modi) biti. precauzione f previdnost, opreznost, amo m trnek. adeguato primeren, esca f vaba. čarne f meso. scimmia f opica. ingordo požrešen.-poželjiv. abboccare z(a)grabiti. divertirsi (diverto) zabavati se. colpo m udarec. tiocina f harpuna, ostve. emozione f razburjenje.
buio temen. lume m luč; svetilka. canotto m (športni) čoln. vibrare (za)vihteti. iallare zgrešiti.
accadere (nepr. glag.) zgoditi se. recentamente nedavno, pred kratkim (recente).
stomaco m želodec. estratto ven potegnjen (estrarre, nepr. glag.).
braccio m roka, laket. gamba f noga.
andato male ponesrečen, izjalov-ljen.	^
Lo spiiito di Rossini
A voler brevemente dipingere la figura di Gioacchino Rossini, ba-sterebbero poche parole: genio, buon senso. allegria. Era olimpico e sereno. Amava la buona tavola, la dolce vita, la buona compagnia. Quanto alla buona mušica, la creava lui stesso. Era. inoltre, un uomo di spirito. Percio si raccon-tano di lui molti aneddoti, sicche egli stesso diceva: »Se ne raceon-tano tante, quando si parla di me, che non so piu neanch’io, quali siano le vere e quali le false.«
Una volta, ad esempio, fu avvi-cinato da un tale una nullita, che, per far sapere al Maestro di co-noscerlo da lunga data, ricordava di essersi trovato alla.sua destra nell’occasione d’un famoso ban-chetto, offertogli a Milano, nel quale si era divorato un colossale pasticcio di maccheroni.
— Infatti, dichiaro Rossini, mi ricordo del pasticcio di macheroni, ma non riesco a ricordarmi di voi.
£ famosa la passione di Rossini per la buona cucina. Egli stesso sapeva preparare piatti gustosi. Voleva mangiar bene e molto. Pranzava un giorno da una signo-ra, e alla fine del pranzo, che era stato scarso, la signora le ringra-zio per avere accettato 1’invito.
— Spero, aggiunse quella signora, che mi concederete presto Ponore di pranzare con me una seconda volta.
— Ma certamente, anche subito!
Rossini doveva adattarsi a sen-tire le composizioni di tanti geni sconosciuti. Un giovane gli suona tutta una nuova opera musicale.
— Questo mušica mi piace molto, dichiara Rossini, tant’e vero, che 1’ho messa anch’io quasi tutta nella mia »Italiana in Algeri«.
— Vi giuro che non 1’ho mai sentita!
— Lo čredo, Allora vuol dire che tutfe due abbiamo copiato da un terzo.
*
Una sera a Parigi assiste a un assassino del »Don Giovanni« di Mozart. In un intervallo il diret-tore d’orchestra va da lui, e Rossini gli chiede ingenuamente:
— Di grazia, mi saprebbe dire di chi e questa mušica?
— Ma come! di Mozart, Maestro !
— To’, non 1’avevo riconosciuta.
Rossini non usava riguardi a nes-suno. II Re del Portogallo, che ave-va rinomanza di buon violoncelli-sta, trovandosi a Parigi, volle ese-guire dinanzi al Maestro aleune -i-duzioni di mušica rossiniana. Alla fine 1’augusto dilettante domando il parere del Maestro.
— Per un Re, non c’e male.
Raziago besed
spirito m duh, duhovitost, humor; špirit.
a voler... če bi hoteli... (volere, nepr. glag.).
dipingere (nepr. glag.) (na)slikati. Gioacchino Rossini znamenit ital. skladatelj (1792—1863). allegria f veselost. quanto alla . kar se ... tiče. creare ustvariati. sicche tako da.
non so piu neanchi niti sam več ne vem (sapere, nepr. glag.).
ad esempio na primer (navadno per e.)
lu avvicinato da un tale se mu je približal (pridružil) neki Iks Ipsilon (avvicinare približati). nullita f ničla.
da lunga data že dolgo (časa). oflertogli ponujen mu; prirejen mu (olfrire, nepr. glag.). divorare žreti. pasticcio m pašteta.
JESENSKO DELO NA VRTU
Napisal Josip Štzekelj *
Zadnje pridelke, ki niso odporni proti mrazu, spravimo v prezimovališča. V to se poslužujemo kleti, toplih gred, zasipnic in koj. Spravljamo jih pa, ko prvi mraz ustavi rast ob suhem vremenu, da niso mokri. V primeru, da nagaja deževno vreme, izkopljemo povrtnino in jo spravimo pod streho, da voda popolnoma odteče. Šele tako smemo vlagati, zakaj mokra vložena v prezimovališče kma-, lu zgnije. Pogubni za vzimljeno po->'vrtnino so mokrota, prevelika toplota in mraz. Mokrote se ubranimo, da ne
non riesco a ... ne posreči se mi..., ne morem ... (riuscire, nepr. glag.). cucina f kuhinja. piatto gustoso okusna jed. pranzare kositi, obedovati. scarso pičel, boren, skromen. lo ringrazio per avere... se mu je zahvalil(a), ker je (da je)... accettare sprejeti.
invito m vahilo.	■
concedere (nepr. glag.) dovoliti, do-t m mraz- Mokrote se ubranimo, da ne pustiti; c. Ponore izkazati čast.	♦ polivamo vložene povrtnine po listju,
adattarsi pristati, prilagoditi se.	♦ temveč, ako ze preveč vene, zalijemo
genio sconosciuto neznan genij.	♦zmerom *-u in tam med rastlinami
»Italiana in Algeri« naslov neke Ros-*samo sinijeve opere.	♦ V zasipnicah poskrbimo, da je ob
giurare priseči.	♦ straneh napravljen odtočni jarek, ter
J da je podlaga zasipnice višja, kakor "	*	«spodnja plast vloženih pridelkov. Ako
r c-htrrmr*	| povrtnina vložena' v tople grede,
GCf STCinlpu	{moramo, ako ne zmrzuje, okna odpi-
La stampa, detta da Lutero »una{ rati’ ker bi sicer začela rasti in bi seconda redenzione deli umanita« {Sl? s tem omehkužila. Mraza obvaru-fu inventata in Magonza a m3zzo{,!;mo Povrtnino v kleti z zapiranjem il secolo XV da Giovanni Guten-{oken:	zasipnicah s plastjo zemlje
berg.	{m ob nudem mrazu tudi z listnato
Dieci anni appena erano corsi {°?ej'°' Y	gredah	pa	z	dobrimi
allMnvpnzirmp e rrla in mniia nif ♦okni, odetimi s slamnjačami in deskami, ob straneh pa z gnojem ali vsaj listjem. Zaradi dihanja povrtnine
daHlnvenzione, e gia in molte cit-i ta dltalia si erano aperte stam-jn
perie. Prima della fine del secolo ♦?.	—	-	—i‘ r —-n-
quell’arte si diffuse in tutto il mon- ♦ povzroča top.oto m vlago, napra
—	-i	♦	Vimn	Vrnil	7rl«5innir,fs	slamnati
♦ vimo vrhu zasipnice slamnati odduš-ali pa še boljše na koncih od-
do civile. Le opere dei classici, con ♦, ..
servate sino allora per mezzo di J ..	.	- -	------- --
manoseritti scarsi di numero e car ♦ ■ lne’ k:..,lh' ce nastoP> mfaz, zacas di prezzo (un libro costituiva talo Jno zamašimo.
ra la dote di una ragazza), im ♦ Povrtnino vzimujemo v kleti, v provvisamente si sparsero per ogn'«^P1' gredi, v zasipnicah, pa tudi v dove, costituirono le nuove biblio »zemeljskih kojah. Koje napravimo ta-teche, penetrarono nella casa de’^k privato, furono alla portata di
uuuuiuuuiiu 1C IIHU V C U1U1IU 5	J
teche, penetrarono nella casa de’jko' izkof
Drivato furonn alla nnrt.nta Hi • globoke ter po potrebi dolge jarke
tutti.
Dalle macchine, che imprimeva no i segni del pensiero antico usciva in torrenti di luce, la ci vilta, 1’umanita nuova.
Razlaga besed
stampa f tisk.
detlo rečen, imenovan (dire, nepr
glag')-
redenzione f odrešitev, osvoboditev. inventare izumiti.
Magonza i Mainz. a mezzo il [secolo] (ammaddzo il) proti sredi [stoletja], stamperia f tiskarna. si diiiuse se je razširil (ditidndeie, nepr. glag.).
conservare ohraniti. scarso pičel, redek, costituire tvoriti. talora včasih. dole f dota. si sparsero so se razširili (spdrgere,;; nepr. glag.). per ogni dove vse vprek. penetrare (penetro) odreti, prodreti. alla portata di tutti vsem dostopen.
imprimere (nepr. glag.) tiskati. torrente m hudournik; in torrenti v potokih, v curkih.
Tremila terremoti alVanno
Lo seienziato inglese Milne, che ha pubblicato molti lavori sui tur-bamenti sismici, ha compilato un catalogo generale dei grandi terremoti distruttori, avvenuti dal prin-_ cipio dell’era cristiana ad oggi. 11 Nelle prime epoche studiate dal Milne, i calcoli devono necessaria-mente presentare molte lacune; solo dal 1850 in poi possiamo con-siderarli esatti: e nella seconda meta del secolo decimonono si ris-contrarono 1521 terremoti distruttori, cioe una media costante di circa 31 all’anno.
Ben diverse sono le constatazio ni deH'Associazione internazionah' sismologica, che tiene conto di tut-te le sensse sensibili. anche innocue. Essa ne registra infatti 27 mila circa fra il 1900 e il 1909, cioe una media da 2500 a 3000 all’anno.
Razlaga besed
terremolo m potres. turbamento si srnico potresna motnja.
compilare sestaviti Jiz raznih spisov)
catalogo m katalog, seznam, imenik
clistruttore uničevalen. era f doba
presentare (presento) predstaviti; izkazovati (vrzeli). lacuna f vrzel. poi potem.
considerarli smatrati jih.
esatto eksakten, natančen,
riscontrare srečati.
media i povprečje!
ben diverso čisto (docela) različen.
constatazione f ugotovitev.
sismolbgico potresen.
tenere conto upoštevati.
scossa i stresliaj, sunek.
Jnnčcuo neškodljiv.
Zemljo zložimo ob straneh ter pokrijemo z deskami in z lepenko in po potrebi še z gnojem, listjem ali z zemljo. Na enem koncu naredimo odprtino za vhod. Taka koja nadomešča klet.
Kapusne glave, ohrovt in endivijo piav dolgo ohranimo zdrave, ako jih v prostoru, kjer ne zmrzuje, odenemo s suhim listjem. Najboljši prostor za vzimljenje je vendar suha in snažna klet. Zato jo pred donosom povrtnine vanjo osnažimo, pobelimo in razkužimo z gorečim žveplom. V primerno posodo namreč nasujemo goreče oglje, v katerega vržemo pest žveplene moke. Dušeč žvepleni plin zamori škodljive glivice. Po 24 urah odnremo okna in vrata, da se klet še prezrači.
Najugodnejša toplota za prezimovanje povrtnine je 3—5° C. To po možnosti uravnavamo ob hudem mrazu z zapiranjem, ob lepem vremenu pa z odpiranjem olten.
Ob vlaganju listnate povrtnine pazimo, da prisujemo in nekoliko potlačimo samo korenine, ne pa listov. Pri kapusu, ohrovtu in cvetačah prisujemo lahko še kocen (storž). Pregosto vlaganje je napačno, ker se kaj rada naseli škodljiva plesen in gniloba. Da "e lahko gibljemo v kleti ob vzim-Ijeni povrtnini in da tekom zime odstranjujemo nagnite rastline, da se tudi zdrave ne okužijo, vlagamo povrtnino na 120 cm široke gredice. Te odpravimo, ako nanesemo 10—-15 cm debelo plast lahke vrtne zemlje ali rečnega peska ter v vrstah poševno piisujemo zelenjad.
Kapusne trde glave zdrže do konca decembra, ako odtrgamo zunanje liste in skrajšamo steblo na 3 cm ter jih postavimo v zračnem prostoru, kjer ne zmrzuje, na police. Še dalj časa ostane kapus zdrav, ako ga spravimo v zasipnice brez stranskega listja, pa s celim kocenom in koreninami z glavo navzdol in v prostoru, kjer ne zmrzuje, pokrit s suhim listjem.
Ohrovt in še nedorasle cvetače prisujemo v kleti, pa tudi v topli gredi, da zavarujemo zlasti cvetače pred pozebo. Tako prisute cvetače narede tekom zime rožo. Rožnati ohrovt (brsteče zelje) zdrži do 10° mraza na prostem, zlasti ako tako nizka temperatura ne traja dolgo, sicer pa ne-doiasel naredi glavice prisut v kleti.
Kolerabice trajajo prisute ali v zasipnicah najdalje, ako jim odtrgamo liste. Kodravi ohrovt (najboljši je pritlični), prezimi na prostem. Mraz ga celo zboljša. Zeleni odtrgamo nekoliko zunanjih listov in jo prisuto v prostoru, kjer ne zmrzuje, obvarujemo celo zimo. Endivija, ki je že dorasla, dolgo traja, ako jo položimo na police; še boljše pa, če jo pokrijemo s suhim listjem. Nedoraslo endivijo pa vzimimo, ako jo prisujemo v kleti ali v drugem prostoru, zavarovanem pred pozebo. Repi obrežemo liste in korenino do živega, pesi, redkvi, korenčku in podzemeljski kolerabi skrajšamo le liste na 2—3 cm tei hranimo čez zimo v kleti, prisute ali na kupu, ali pa na prostem v zasipnicah. Krompir spravljamo v kleti na suha lesena tla, ko se prej nekoliko osuši. Ob spravljanju ga potresemo z žvepleno moko, pa le toliko, da je žvepleni prah viden. Žveplena kislina, ki se razvija, zamori kvarne glivice, ki povzročajo gnitje.
V praksi se je pokazalo, da najboljše prezimi povrtnina, ako mraz nekoliko zaustavi rast in da rosne ali celo mokre ne shranjujemo, Ako nadleguje mokrota, moramo povrtnino poveznjeno spraviti pod streho, da se odcedi in posuši ter šele nekoliko ovenelo vložimo
Nekaj, povrtnine zdrži zimski mraz, zlasti ako brez snežne odeje v februarju in marcu ponoči ne zmrzuje in da se podnevi ne taja. Taka sprememba potrga rastlinam korenine Ker ne predvidevamo vremena, odenemo tako povrtnino na prostem, ko prvič zemlja zmrzne s smrečjem ali s stebli cvetlic, belušev, fižolovko, krompir-jevko i. dr., ne pa z listjem, zakaj to se pod težo snega vleže. Vsled po-manjkaja zraka se povrtnina pod listjem zaduši.
Tako odejo odkrijemo proti koncu marca, ko se ni več bati večje menjave topline. Tedaj prezimljeno povrtnino plitvo okopljemo, da pospešimo dr stop zraka h koreninam, da oviramo izhlapevanje zemeljske vlage in tudi zaradi nadležnega plevela. Sem spadajo: petršilj, julija sejan, pozni korenček, zimska čebula (lukec), zim ska špinača, zimska solata, avgusta ali septembra sejana, kapus in ohrovt, ki ju presajamo oktobra, in deloma tudi tržaški radič, solatnik. Kodravi ohrovt, kakor je že prej rečeno, ne potrebuje odeje, saj ga zimski mraz celo izboljša.
Ko je povrtnina spravljena, očedimo vrt listja in druge navlake ter iz-piaznjene grede prekopljemo tei pustimo neporavnane, v surovem stanju, da mraz zemljo zdrobi in zrahlja. Koder nameravamo po načrtu pridelovati solato, kapusnice in plodnice, obenem tudi pognojimo s hlevskim gnojem ali s kompostom zakaj jesensko gnojenje je v težkih in srednjetežkih zemljah izdatnejše, kakor pomladansko.
V naslednji pomladi prekopano zemljo poravnamo in namenjeno povrtnino posejemo ali posadimo sadike.
Da pospešimo razpad komposta, imenovanega »zlata jama«, ga prevr-žemo. Če pri tej priliki primešamo prilično po 2 kg tomasove žlindre, 1 kg kalijeve soli in 5 kg apnenega prahu na 1 m8, pospešimo razkroj komposta in izdatno izboljšamo gnojilno vrednost.
Nadahevanie na 12. strani
m
»Signori miei, progo silenzio, diversamente non posso fare l’uovo!« « »Gospoda moja, prosim mir, sicer ne morem izleči jajca!«
(Marc’ Aurelio)
DRUŽINPKI TEDNIK
IZVIRNA ISTRSKA PRAVLJICA * BESEDILO JE NAPISAL IN RISBE NARISAL STRIC MIŠKO
KRIŽANKA
MICA, H'/7RO POJO/
-v OPRAT PERILO t
IH ANICA JE ODŠLA
k potoku pra r
P EP/L O-----
jo ubere za vozom, upajoč, da se bo * voznik kaj kmalu ustavil. Toda voz-* nik predolgo ne pokaže take namere* (mogoče ni srečal nobene primerne* gostilne?), pa naš pešec poseže po* drugačnem sredstvu:	♦
♦
Najprej gre ob hlodu v smeri vež- J nje in našteje od enega do drugega J konca 112 korakov, nato pa v na- % sprotno smer in porabi 16 korakov, t
Zdaj je mogel izračunati dolžino j bruno, predpostavljajoč seveda, da jej delal enakomerne korake in da je* tudi voznik vozil z enakomerno hi-2 trostjo. Koliko korakov je bil hlod £
dolg?	I
IZPREMENILNICA
VSA ŽALOSTNA JE UBOC}A AS/'CA SEDLA NA KAMNE POLEC? POTOKA .
N/ SE UPALA DOMOV BREZ OPRANEGA PER/LA ....
TODA, O. A/ESRfČA ! T/5T/ MAJHEN HO &ČEM/L A , K/ CfAJE DOB/L A O O MAČEHE, JV JE ZDRKN/L V VODO.
Stevo Boč vek red
Ema niz meč Kač
Iz vsakega para besed sestavi eno samo besedo. Začetnice povejo našega znamenitega liričnega pesnika, končne črke pa naslov njegove pesmi.
ZAKAJ?
Zakaj si z dobro in zelo toplo mesno juho tako hitro opečemo usta, čeprav bi z drugo tekočino iste toplote do tega sploh ne prišlo?
PODOBNO NI ENAKO
Beseda Sest črk upravlja, puieobo predstavlja, tihoto proslavlja.
Če še sedma se vstavi, z njo čast se zapravi, teiko jo ozdravi.
Prva druge ne sluti, druga prvo ob&uti.
/N V OBUPU J£ SKOČILA ZA M/LOM r POTOK.
Rešitev ugank iz prelšnie številke
Križanka; Vodoravno po vrsti: 1. smodnik, koz. 2. soda, nahoda. 3. zzz, Arnavti. 4. avenija, um. 5. sraga, ard (= bard), k. 6. otle, leno. 7. 1, ari, sedim. 8. Ig, Izmamim. 9. daljnim, črv. 10. Ema + Eos, vnos. 11. nas, strnadi.
Enačba:	m-lekama,	o-ponašanje,
z-vodnik, A-dalija, r-juha, T-racija. — WoUgang Amadeus Mozart.
Ixi od Unica: Kjer čuvaj spl, tat bedi.
Sorodni reki: Drina, Dvina.
Stopnice: 1. maškerada, 2. umazanija, 3. romantika, 4. kramarlca, 5. matematik. 6. Sudermann, 7. prevzemam, 8. paradigma.
četverica: kolač, kopač, kotač, kovač.
Novo posebno Število: Število, čiga: kvadrat obstaja iz dveh parov enakih številk, najdemo po preudarku, da mo. rata biti tako njegov kvadrat, kakor tudi samo število deljivo z enajst. Od upoštevanja vrednih zmnožkov od 11 (33 do 99) ustreza samo 88 zahtevanemu pogoju. 88 na kvadrat je 7744.
Zakaj? Zaradi svoje hrapave površine in temnejše barve vpijajo kamni mnogo močneje sončne žarke ka kar led, pa se zato močneje segrevajo in vse bolj topijo led pod seboj. Voda ki se nabere nad njimi v luknjah, če noč zamrzne in tako skoraj brez dedu zginejo s površine.
Se enkrat zakaj? Snežna odeja varuje posevke pred vdorom hujšega mraza ln ovira, da bi se zemlja moč neje shladila. Sneg je namreč naku pičenje malih ledenih kristalov, med katerimi je zajetega mnogo zraka Zrak pa je slab prevodnik toplote, kar tudi izkoriščamo pri dvojnih oknih in na čemer je prav tako osnovan ogrevalni učinek naše obleke.
SESTAVLJENKA Koliko različnih samostalnikov v 1. sklonu ednine lahko sestaviS, če ao ti črke A G O L S tak6 na razpolago, da smeS vsako sam6 enkrat uporabiti, toda v različni sestavi in razporeditvi in morejo nastopati besede z dvema, tremi, štirimi in petimi črkami.
v _
ČAROBEN LIK
x
Tekočina, ki vzdržuje življenje za nas je trpel; slovanski bog in vršac; nekdanji sovražnik krščanstva; krajevni prislov.
VODA S£ JEMEA/ADOMA PA2$RN/LA /N ANICA JE STALA PRED Či/ONIMI VRAT/,
DOLG HLOD
Neki pešec sreča voznika, ki vozi izredno dolg hlod. Zelo bi rad vsaj v korakih izmeril njegovo dolžino, pa
Marija je stopila k omari in jo odprla. V njej je visela cela vrsta najrazličnejših plaščev; v nekem Predalu so pa ležali klobuki vseh barv m oblik.
»Izberite si enega!« me je po-vabilajMarija. »Vse to je Galanto-*o.„ včasih se mu zdi priporočljivo, Qa kluba ne zapusti v isti obleki, v kateri je prišel... mož v pomečkanem klobuku in suknjiču je vse-Kako nekaj drugega kakor mož v Kožuhu s trdim klobukom... Tudi krinko dobite — potem ne “3 nič več spominjalo na ponarejenega Robiqueta... In ko bova srečno zunaj, stopiva še za trenu-wk v muzej. Ali bi hoteli videti nrozje, s katerim so umorili Clau-uino Martelovo?«
Sunkovito sem se obrnil in osupel zastrmel vanjo.
»V i veste, kje je orožje...? Kako Je to mogoče? Saj sploh ne more
•	HOMA
biti
v muzeju... Policija je tam pre-
Iskala sleherni kotiček...«
in je imela nož ves čas pred nošam.« je smehljaje se pristavila Marija, »samo opazila ga ni. Ali spominjate Maratove izbe v dvorani strahov? Marat leži v kopalni kadi, z bodalom v prsih... Kri mu curlja iz telesa... no, nekoliko
16	krvi je pristne...«
»Pristne?« sem začuden ponovil.
Marija je prikimala.
»Ko je moj oče modeliral sku-PP10, je kupil najostrejše bodalo. M ga je mogel dobiti — in vosek jeklu ne škoduje. Morilec bržčas ni “Udi s seboj nobenega orožja... morda je v začetku nameraval dp-Ue zadaviti... vsekako je potegnil bodalo iz lutkinega trupla in z “hm umoril Claudtno Martelovo.«
»Na kakšen način... mislim nam-reč... kako ste prišli na to?« sem osupel vprašal.
»Dragi moj... v muzeju sem se rodila, je odgovorila Marija. »Vse svoje življenje sem preživela v ujem... če kakšen gumb popustile nekaj gub drugače pada — vre takoj opazim. In davi sem bila fPodaj... videla sem marsikaj, kar Je bilo drugače kakor sicer... stol v Maratovi sobi ni stal na svojem mestu... obleka Charlotte Cordaye-ve je bila premaknjena... morilec Jo je gotovo oplazil v temi... in predvsem bodalo... tičalo ni do ročaja v rani — to mi je dalo misliti... in potem sem videla nekaj, kar je stvar pojasnilo: na tleh je bilo nekaj rdečih madežev in ti madeži so bili prava kri...«
»Ali ste še kaj odkrili?«
»Da« je odvrnila Marija, »namreč, da ste na napačni poti, če mislite, da je moški umoril dekle. S Precejšno gotovostjo lahko trd m, da je bila ženska, in sicer ženska, Ki ni članica kluba in je približno tako velika kakor Claudina.«
Maiaje z glavo sem zastrmel v Marijo.
»Kako vraga hočete to utemeljiti?«
»čisto preprosto...« je rekla. »Ali Bencolin sluti, kaj Je imela Claudina na verižici okrog vratu?«
Okleval sem, da bi ji to izdal, ne vedoč, ali bi bilo prav, če bi izklepetal uspeh preiskave v tem pogledu. Marija Je uganila, kaj se Bodi v meni.
»Kar zase ohranite...« je hitro rekla, »...nočem izvabiti iz vas nobene skrivnosti... zadostuje mi, da Jaz vem, kaj je bilo — namreč klubski ključek.«
»To se ulema z našo domnevo...« sem odvrnil.
»No torej... sklep je na dlani. Cemu naj bi vzeli pokojnici ključek, če ne zato, da bi prišli v klub?
In kdo naj bi imel korist od tega? Pač samo ženska — kaj naj bi bil počel moški s ključem, na katerem je bilo vgravirano dekliško ime? Da je bila Claudinine velikosti, sklepam po tem, ker bi bila sicer tvegala, da jo bodo spoznali... in da ni bila klubska članica, je jasno, zakaj klubski člani imajo vsak svoj ključek.«
Nehote sem moral pomisliti na gospo Duchenovo — zakaj, ni se dalo tajiti, da zunanje okoliščine nanjo merijo; bila je majhna in nežna kakor Claudina, njena postava je učinkovala mladostno... in nedvomno je imela neki nagib: maščevati smrt svoje hčere. Ali je pa sploh vedela, kaj se je bilo odigralo med dekletoma? In kaj naj bi bila nameravala po dogodku v klubu?
Med tem časom sva se oblekla za odhod. Marija si je ovila ramena z ogrinjalom iz zlatega lameja in si nataknila zeleno krinko na obraz. Meni je dala črno krinko, ki je zakrivala tudi spodnji del mojega obraza. Privihal sem si plaščni ovratnik, mehki klobuk pa potisnil globoko na čelo, tako da me niti lasje niso mogli izdati.
Nekaj minut pozneje sva šla, držeč se za roke, skozi dvorano. Slika se od poprej ni dosti izpre-menila. 6e zmerom so plesali, kram-Hali, pili — samo eno je bilo zdaj drugače: v vsakem kotu so stali belozakrinkani moški. Zdelo se mi je, da pod levo roko nekaj skrivajo, nekaj, česar poprej niso,, imeli, in vsi so imeli desnico pod' suknjiče-vim zavihom...
Orkester je igral rumbo. Tolkala in saksofon so bili precej glasni. Poka revolverja s pripravo za udu-šenie glasu bi v tem hrupu gotovo nihče ne slišal. Človeka, ki bi padel, bi kratko in malo imeli za obiskovalca, ki se je bil preveč napil. Nesli bi ga ven, kakor pač nesejo ven ljudi, ki jih iznenada slabost obide. Da so v vsej tišini spravili s sveta nekega človeka — tega prav gotovo nihče ne bi niti opazil.
»Vaš ključ prosim!« je rekel neki glas za menoj.
Obrnil sem se. Neki belozakrin-kan moški mi je sledil. Moja roka Je mehansko segla v žep — v istem trenutku me je pa zgrabil paničen strah... imel sem vendar samo klluč številke 19, ključ, ki bi me takoj izdal. Na lepem sem bil prepričan, da me Marija nalašč ni opozorila na to... Zdelo se mi je, da se njene oči pod krinko škodoželjno smehljajo. Sovražno sem jo pogledal.
»Vaš ključ, prosim!« je ponovil belozakrinkani moški in stopil tik k meni. Njegov glas Je bil grozeč.
Marija se je sklonila naprej.
»Augustin!« je zašepetala. Takoj je belozakrinkanec stopil stran in imela sva prosto pot. Beseda »Augustin« Je očitno bila geslo, ki je odpiralo vsa vrata.
»Saj trepečete...« mi je šepnila Marija, ko sva šla dalje. Prav nič moško se mi ni zdelo trepetati — a tega kratko in malo nisem mogel zatajiti. Ta večer je bil že precej prenapel mo<e živce in nikakor se nisem mogel otresti občutka, da me čaka še nekaj strahotnega.
Val mrzlega zraka nama je zavel nasproti.
»Rešen...« je zašepetala Marija. Stala sva v prehodu. Iznenada se je zdrznila.
»Tam!« je vzkliknila, »poglejte!« Sledil sem smeri njenega pogleda. Vrata v klub voščenih lutk so bila na stečaj odprta. Zelen pramen luči je silil v prehod.
Nepremično sva obstala.
»Nekdo je moral odondod oditi v klub in je pozabil zakleniti vrata za seboj...« sem rekel,
Marija je odkimala.
»To je nemogoče. Po polnoči ne more nihče priti skozi muzej — saj je zaprt.«
»Morda ste pa sami pustili vrata odprta...?«
»Ne, ne! Tudi luč — natanko se spominjam, da sem jo utrnila.«
»Zagonetno...« sem zagodel. »Kako naj bi kdo prišel v muzej? Vhod je zaklenjen in vrata v prehod se od zunaj ne dajo odpreti...«
»To ne drži,« je odvrnila Marija. »Odpreti se dajo, a ključavnica je skrita... pod letvo... samo jaz in Ga lant imava ključe.«
Med tem časom sva prišla bliže in sva videla, da vsepovsod luči gorijo. Marija je odločno stopila proti sobi strahov. Sel sem za njo ne da bi razumel, zakaj je bila prepričana, da bo tam našla pojasnilo.
V	sobi strahov ni bilo nikogar. Bilo je vse natanko tako kakor prejšnji večer... Grmada... zoglje-neli udje... mučilne priprave... Marat je ležal oblit s krvjo v cinasti kadi... vse je ostalo nespremenjeno... Ne! Zdajci sem opazil, da je nekaj drugače... du. nečesa manjka...
Marija je to opazila v istem trenutku.
»Bodalo je izginilo...« je izdavila.
Da... izginilo je. Maratovi skrčeni prsti, ki so poprej krčevito stiskali bodalo, so zdaj grabili v prazno. Iznenada sem zakričal. Eno krilo skoraj do tal segajočega okna v Maratovi sobi je zaškripalo v tečajih. Zunaj je švignila mimo neka senca. Potem sva v okenskem okviru zagledala človeka, čigar usta so bila pripravljena na krik, ne da bi izdavila en sam glas... Njegove oči so bile uprte navzgor, tako da sva videla samo belino očesa... Njegove roke so v poslednjem, smrtnem strahu iskale oporo... Z vso težo je padel proti drugemu okenskemu krilu, ki je bilo še prislonjeno, pahnil ga je predse in z glavo naprej padel v sobo. Zdaj sem videl, da je v njegovem hrbtu tičalo bodalo — bodalo iz Maratove rane.
Ta človek je bil Gal&nt.
16. poglavje
ZASLIŠEVANJE GINE PREVOSTOVE
»Veseli me, da sta vam bombici, ki ju nikakor niste hoteli vzeti s seboj, nazadnje vendarle koristili...« je rekel Bencolin, ko sem mu poročal o svojih doživljajih. »In zdaj, ko poznam dejstva, me zanimajo vaši sklepi. Ali je Gina lagala? Ali je Odetta res tako prišla ob živ ljenje kakor je opisala? Zakaj so umorili Claudino? In kdo je Ga-lantov morilec?«
Sedel sem Bencolinu nasproti v njegovi pisarni, še malo bled zaradi prestanih grozot prejšnjega večera. Pred seboj sem imel velik kozarec s sodo in whiskyjem.. ni bil prvi, ki sem ga zvrnil tisto dopoldne.
»Moji sklepi...« sem zamišljeno ponovil. »No, kar se tiče Odette, Gina gotovo ni lagala, zakaj tisto, kar je omenil Galant... namreč, da je zaljubljena v Chaumonta in da je Odetto zato pahnila skozi okno... se mi zdi nelogično.«
»Zakaj?«
»Zato, ker bi bila tedaj odklonila pomoč Claudini. Nesmiselno bi bilo vendar spraviti s poti eno tekmico in z drugo začeti še bolj neizprosen boj za Istega moža. In da bi Claudina umorila Odetto, je prav tako izključeno... zakaj naj bi bila hotela Gina svojo prijateljico, ki je ne dose’e več roka pravice, z lažjo varovati?«
»Prav... strinjam se!« je odvrnil Bencolin. »Afera Duchene naj velja za pojasnjeno — a kako je z afero Marte!...?«
»Moj instinkt mi pravi, da ni mogla biti Odettina mati, a moj razum mora priznati, da nekaj priča proti njej.«
»Naj priča proti njej kar koli.« je odvrnil Bencolin, »ona prav gotovo ni bila. Ali se spominjate steklenih drobcev, ki sem jih našel v prehodu? No — zdaj vemo, odkod izvirajo: od steklenega pokrovca neke ure... in sicer moške ure.«
»Kako boste neki to dokazali?« sem vprašal. »Steklo je steklo.«
»Cisto prav — a steklo damske ure je majceno... ne bi bilo dalo toliko drobcev.«
»Prav... to bi utegnilo biti res... a ne vidim, na čem temelji vaše naziranje, da je tisti, čigar last Je bila ura, morilec... Ali ne bi bilo prav tako mogoče, da je ženska umorila Claudino in da je kakšen drug klubski član v prehodu razbil steklo svoje zapestne ure... na primer: ker je zadel ob zid?«
»Teoretsko je to res mogoče... ali pa moremo domnevati, da je nekdo v šest metrov širokem prehodu šel tako blizu zida, da se je zadel obenj... in sicer slučajno natanko tam, kjer se je... prej ali pozneje... zgodil umor?«
»Bržčas imate prav...« sem odvrnil, »...bil je torej moški... Ce hočem biti odkritosrčen, moram vsekako priznati, da Marijina utemeljitev tudi meri na to, da je imela ženska prste vmes. Kakšen pomen naj bi pa imel Claudinin ključ za moškega? V klub z njim ni mogel priti — ker je bilo vanl vgravirano žensko ime. In kaj naj bi bil sicer počel s ključem...?«
Bencolin Je molčal...
»Ne belim si las samo s tem,« je nazadnje zamrmral, »drugo je še skrivnostne j še.« Trenutek je strmel predse, preden Je nadaljeval: »Pred očmi imam, kar se je odigralo v prehodu... Claudina se je umaknila tik do zidu, tako da je moralo morilčevo zapestje zadeti ob zid — to je na dlani... a čemu je imel uro na roki, s katero Je udaril? Desničar jo nosi na levi roki, ker bi ga sicer ovirala pri pisanju«, levičar
pa ravno narobe — a še nikoli nisem opazil, da bi človek nosil uro na roki, s katero dela.«
Bencolin je molče razmišljal...
»Povabil sem Gino,« je nazadnje dejal, »in sem radoveden, kaj se nam bo nalagala.«
»Sai menda ne mislite, da je umorila Claudino?«
Bencolin je zmajal z glavo.
»In kako je s Chaumontom?« sem hotel vedeti, »ali ima alibi za usodni čas?«
»Ne... hotel sem vedeti, kje je bil, preden smo se srečali... rekel je, da je okrog taval.«
»Kje pa?«
»Tega se ne spominja.«
»Ali se vam to zdi prepričliivo?*
»Da! Zakaj ne bi bil mogel moški, ki je pravkar izvedel, da so umorili dekle, ki jo je ljubil, obupan tavati po ulicah?«
Očitno je opazil, da bi jaz na njegovem mestu to zadevo ne smatral za končano.
»S tega stališča bi mogel vsakogar sumničiti...« je nadaljeval. »Da kar z vami začnem... kje ste bili tisti večer?«
»Doma. Čakal sem na vas.«
»Ali je bil kdo pri vas?«
»Nihče.«
»Potem ste v istem položaju kakor Chaumont. Nimate alibija. Trdite, da ste bili doma... a dokaz ste mi dolžni. Morda ste šli tudi kam ven...«
»Ce hočete s tem reči, da pridem v poštev kot Claudinin morilec.« sem odgovoril smehljale se, »vas moram na nekaj opozoriti: nobenega nagiba nimam.«
»To vi pravite,« je odvrnil Bencolin, »a kako boste dokazali, da niste dekleta poznali? Morda sta se tudi kje sestala... Ugajali ste ji.« Ona je vam ugajala... a s ča^om vam je zadeva postala nadležna... Saj ste vendar zaročeni... in nazad-nie ste se z njo sestali v prehodu... Kje imate prav za prav svojo zapestno uro?«
»Pri urai ju. Z nočne omarice mi je padla. Vzmet je počila.«
»In steklo?«
»Steklo se je seveda razbilo.«
Bencolin se je namuznil.
»Dragi moj Jeff — bojim se, da mi ne ostane drugega kakor prijeti vas.«
Prevzel sem njegov ton.
»Prav — a prej mi morate povedati. zakaj sem vzel ključ?«
»Ta preklicani kliuč!« je zagodel Bencolin nejevoljen, »že šest in trideset ur si belim glavo, kaj je morilca pripravilo do tega, da je ukradel ključ, s katerim ni mogel ničesar početi — in kratko in malo ne najdem rešitve!«
»Gospodična Gina Prevostova!« se je zaslišal glasen vzklik poleg mene. Od strahu bi mi bil skoraj kozarec z whiskvjem padel iz rok
—	potlej sem se pa spomnil: bil je vratar, ki je po zvočniku najavil obisk.
»Ali naj odidem?« sem vprašal, ko je Bencolin dal znamenje, naj Gina vstopi.
»Ne — kar ostanite!«
»Ali Ji boste povedali, da sem jaz tisti, ki je tičal v omari...?«
»Ne,« je odvrnil, »vsaj za zdaj še ne... najprej hočem slišati, kaj nam bo povedala.«
»Upam, da me ne bo spoznala po glasu.«
»Temu se lahko ognete,« je rekel Bencolin. »Saj vam ni treba govoriti.«
Potrkalo je na vrata.
»Naprej!« je vzkliknil Bencolin.
Ualfe vnhodnnt
P. R. Ljubljana. Lasje vam izpa. dajo. Na večer vas glava hudo Srbi, in je zmerom vsa, polna prhljaja.
V	kratkem sem že odgovarjal na
isto vprašanje kar dvakrat na tem me tu v »Družinskem tedniku«, zato nima smisla, da bi to storil ponovno. Izvolite si prečitati v našem lietu t dne 8. novembra 1941 v rubriki »Naše Mravje« odstavek pod šifro 2. P. Ljubbana. Tam boste našli vse, kar je dobro in potrebno ved3ti o tej vaši nadlegi, kaj vadi je Ukreniti) da zastavite nevšečnost.
Zor J. Ljubljana. SpriČO vale mlado ti m prav za prav šs kratkega trajanja menstruacije pri vas ni potreb-n®, da si delate z njo toliko skrbi. Ker ste še mlad!, se bo Vra stvar verjetno še sama po sebi uredila, kar se »e zgodi tako redko.
.Ce traja msnstruacra sedam dni, še
oi	trklna nesreča. Teden dni dolgO Parilo prav lahko štejemo hied nor-pialhi* m no bolezen-lta. Koliko je zena. ki jim perilo traja po teden dni, pa ž.ve mnogo let zdrave in zadovoljuj in redko veliko zdravih otrck!
Druga stvar pa namreč, da vam perilo ne prihaja Cisto točno, ima pa verjetno vatok v nep,revirnem delovanju jjačnlkov, ki vodijo in vplivajo ha maternično delo. Tudi ta Itvar sc eama p0 -cbi včasih uredi Ne smemo le pa pube-ti v neinar. ce bi vam perilo tp.-t ca dalj časa izorirlo, vam P-iporcčrm, da gredo k zdravniku. Zdravnik vam bo dal injekcije, ki vam bedo spravile er-lo stvar v pravilen •ek. injekcije, ki vsebujejo sokove Jajčnika, bede dobivali v pravilnih Pre ledkih. Trio bo vaš organizem na umstdn načrn pre-jtrbTen s potrebni-P*i sokovi, maternica jih ne bo pogre-več m bo začela svoje redno in naravno dela Perila sl bodo sledila
N AS* E ZDRAVJE
redno. Tu<U težave, Iti Jih le omenjate (glavobol, naval krvi v glavo) so zanesljivo v tveai c ne rednostjo perila. Tudi teh težav bo konec, kakor hitro se vam perilo uredi.
An. Ko. Ljubljana. Vaši križi in težave so sicer delikatne prirode, vendar 61 jih sami predstavljate še strašnejše kakof so najbrže v resnici, somi pa t&kb lepo priznavate, kdaj so težave večje, kdaj manjše,
Pri vas gre za močno utrujenost in izčrpanost, predvsem živčno in duševno. Sami tako lepo priznavate, kakor že rečeno, koliko bolj se počutite in to v vsakem pogledu ob počitnicah, ko ste doma na deželi na dobrem Zraku, ob dobri hrani, brez pravega dela in skrbi. Ko ge pa vmeta nazaj v mesto, v čisto nasprotno okolje, predvsem na slabšo hrano, k mizi polni knjig, k svo l ljubici, s katero se ne razumete na bclj in v Veselo družbo, je konec vašaga notranjega miru, naenkrat vas začne -mučiti pomanjkanje telesne in duboVne moči in sposobnosti.
Mno-ro sto ponočevali in neredno živeli I Tožite pa, da se vam zdaj, ko rte popolnoma solidni. stanje ni dosti izboljšalo. Bodite vereH, da se vam je sploh toliko izboljšalo, da vam gre na bolje; četudi se *'am ni dorii izboljšalo, !e glavno, da se vam sploh je. Napredek j« tu! Le pogumno nanrej, pa re vam bo iEbolšnlo popolnoma, saj •bo še tako mladi. Or o drugo stvar pa, ki jo krivite, pa pustite le na miru in v pozabi. Zagotavljam vam, da nima de reža ori narianKu v'?!h težaV.
Konflikt a vašim dekletom ste tudi
sami začeli reševati popolnoma pravilno, kar se vidi iz tega, da so se pokazali že prvi uspehi. Zakaj niste zadovoljni z njimi? Zakaj ne nadaljujete zdravljenje v tej smeri? Spet ni važno, češ uspehi še niso popolni. Brez dela in truda v živl.enju niče aj ne dosežemo. Za docego vsauega cilja sta potrebno čas in dero. Saj nismo v Koromandiji!
Ce v katerem, velja v vašem primeru prav gotovo tista, da je vsakdo s: m svojo sreče kovač. Injekcije, kapljice ali tablete v takih primerih nico potrebne, nasprotno, šo odveč bo.
Marija D. Ljubljana. V šestem mesecu nosečnosti ste. Morali bi si dati popraviti zob. Skrbi vas, da bi vrtanje zoba, ki vas tudi v normalnem stanju mečno vznomirja in razburja, ne vplivalo škodljivo na otroka.
Zagotavljam vas, da taka malenkost ne more imeti škodljivih posledic za plod. Ce je nujno, da si daste zob popraviti, le pojdite k zobnemu zdravniku in še njemu razložite svoje stanje, pa se bosta pomenila tako, da bo prav.
Druga nadloga pa, ki vas zadnji čas
zelo moti, so česte bolečine v križu in pa dejstvo, da vas pogosto sili na vodo. Pojav čestega uriniranja pri norečih ženah ni redek, in vam ns sme povzročati prevelikih skrbi. To nadlogo poebno pogosto opažamo v drugi polovici nosečnosti. Jasna nam postane ta stvar, če pomslimo, da je ženin organizem v nosečnosti podvržen velikim izpremembam, da zaživi drugače, kakor je živel doslej ln živi
drugače kakor bo Uvel v bodoče. Posebno v medeničnih organih pogosto nastanejo spremembe, ki povzročajo često nevšečne simptome. Naval krvi v medenične organe, posebno v sečni mehur, in pa pritisk zmerom naraščajoče maternice nanj dostikrat povzročita ne samo pogosto uriniran;e, temveč tudi večkrat onemogočata pravilno odvajanje urina
Zaradi omenjenih okolnosti pa prav lahko nastane vnetje sečnih organov, kar pri norečih ženah tudi ni redko. Vnetje lahko zadcbl večji razmah, lahko postane zelo neprijetno in celo resna nevarnost. — Zato vam svetnem, da v primeru večjih bolečin v križu in, če nastopi vročina, takoj pokličete zdravnika, ki bo po pregledu urina tečno opredelil vaše £ tanje in če bo potrebno, predpisal takojšnje zdravljenje.
K. I. Ljubljana. Nekje ste čitall, da ima šipsk zelo veliko C vitamina, zato priporočajo njegov čaj. V šoli rte m pa učili, da visoka toplota škodu:e vitaminom ali pa celo uniči njihovo moč in delovanje. Kako je zdaj s šipkovim čajem? Ali smemo verovati v njegovo vitaminsko rednost? Caj je dalj ča-a vrel pri 100 stopinjah Celzija. Vitamini ro bili dalj časa pod to temoeraturo. Pojasnim naj vam, kako bi' verjeli, da je v šipkovem čaju ostalo če kaj vitamina.
Res je, da vsebuje šipek poleg limone največ vitamina C, po rebro v presr.em stanju. Res je pa tud!, da <■0 vitam'nl cbčutrivl za tor!'-to. še bolje za kuhanje. Med njimi je naj-
bolj občutljiv prav vitamin C. Ta izgubi na svoji moči in delovanju že po kratkotra1nem kuhanju medtem ko ga dolgotrajno kuhanje popolnoma uniči.
C vitamin je uničen takrat, če oksidira, kar pomeni, da je sprejel v svoj kemični restav kisik. To se zgodi tudi pri dolgotrajnem kuhanju. Vendar je pa znano, da C vitamin le prenese kuhanje, ki mora biti oprezno, to se pravi kratkotrajno in prirejeno tako, da Je onemogočen pristop zraka, oziroma z njim kisika.
Važno ‘e tudi vedeti, da že uničen vitamin lahko zadobi ponovno svojo moč in bistvo, če te kisik izgubi (če se reducira).
Potrebno je opozoriti še na okoliščine, da je C vitamin na primer v limoni pa tudi drugih naravnih produktih trdnejši kakor samostojni izoliran vitamin. Temu dejstvu so verjetno vzrok različne nepoznane snovi v prirodnih produktih. Pri kuhaniu teh se to-ej ne uniči ves njihov vitamin. Da je količina C vitamina v kuhanih, kakor tudi sušenih hranilih mnogo manjša, kot v nhhovem presnem stanju, je res, toda vendar je v~aj delno prisotna. V zimskem času ob pomanjkanju pren.cga sad a in sočivja se moramo pač zadovoljiti z manjšo količino vitamina.
Ce torei upoštevamo vse zgoraf na-štste okoliščine, bomo vendar primorani priznari. da šmkov čai ni ,hla-?rv že-ren‘, kar se tiče vitamina. Gotovo pa nekal vsebuje, čeprav veliko ne'hrže res ne
Ce vas ie vre to zanimalo iz praktičnega stliiča, zamen'a'te vse po-••knse z l'm<>no in nremhn sad'"Ti. Tli bo-t« dobhi nriveč v't?mino C v zanesljivi in najbolj enostavni el',ifci.
Dr. M.
PAN
ODLOČIL
NAPISAL A.F.
Nadaljevanje s 5. strani.
Izprehod v kriminalno zgodovino
PANAMSKI ŠKANDAL- AFERA 19. STOLETJA
Življenjska tragedija Ferdinanda Lessepsa, zgraditelja Sueškega prekopa
*
Poslednje besede je izgovoril že v predsobi. Oblekel se je in odšel.
Doris je potem štiri ure premišljevala, kako naj se odloči. Vendar si je morala zmerom znova priznati, da se od l’ana ne more lotiti. Jurij je napravil veliko krivico njej in Panu, zato se bo pa? vrnil. S to mislijo je obsedela na raztrganem naslonjaču in položila glavo na Panov hrbet.
Stemnilo se je. Doris je že davno pripravila mizo za večerjo, toda Jurij se ni vrnil. Zelo osamljeno se je počutila. Dvakrat je slišala, da je nekdo odprl vhodna vrata. Odhitela je k vratom, vendar so se vselej koraki spet oddaljili. Ali je bil Jurij res užaljen? Ali se res ne bo prej vrnil, dokler ne bo Pana prodala? Morda ga ves teden ne bo videla?
'■•rij se je vrnil Sele ob dveh podori? se je delala, kakor da bi 6.	'.'•• iilar je bila silno vesela, da
sc j vrnil, ker nikdar več ne bi hotela preživeti tako žalostnega večera. Ko sta se potem začela pogovarjati, sta spoznala, ds sta tisti trenutek pripravljena za sporazum. Naposled sta se odločila. da bo9ta Pana oddala v pasji ‘ zavod, kjer bo ostal ves teden, k njima bo pa prišel samo vsako nedeljo, ko bosta ves dan doma.
»Kadar bova malo več zaslužila.< Jo jo potolažil Jurij, »in bova lahko najela postrežnico, bo pa Pan spet lahko stanoval pri nnju.c Tako je bila zadeva rešena.
*
Naslednji dan se je obema, Doris in Juriju, zdelo stanovanje silno prazno. Nekaj jima je manjkalo. Sprevidela sta, da je bil prav za prav Pan tista svet'a točka, okrog kr.tere se je v?e vrtelo. Ce je bilo prrj kosilo slabo, sta se smejala in Jurij je hitro skočil v trgovino po kakšno poslastico. Zda; se Juriju to ni več zdelo veselo Ka-(S»r je prej Jurij z umazanimi čevlji hodil po sobi. se je Doris smejala njegovi sledi. Zdaj mu je pa povedala, da to ne rre. Veliko takšnih stvari ki sta se jim praj smejala, sta zda) jemala resno. Zazdelo se jima je. ko da bi se vsa sanje naenkrat razblinile v strogo vsakdanjost in postale cdo zoprne.
Juriju se je izredno čudno zdelo, da ne sme več oočnkati Doris, kadar gre i« pisarne. Knkrat se ie izgovarjala, dn gre k frizerju, drugič cpet, da gre k prijateljici Vendar jo je Jurij skoraj zmerom dobil na laži. S strahom je potem pomislil, kaj mu Doris prikriva in kam hodi po službi. Ko mu je potem spet nekega opoldneva Doris dejali: »Pojdi rajši v gostilno k večerji, prišla bom pozno domov in ti ne bom mmla sk"hnti,c je bilo Juriui dovolj.
Pobledel je in je dejal: »Kam boš pa nocoj snet šla? »Morda k frizerju? Niknr ne Iniik ji je še zanretil.
■»Alt mora poročena ženska zmerom poročati, kie prebije kakšno urico?« je trmasto d?jala Doris. »Saj sem ven-dnr odrasla in Hhko delam, kar hočem
»Kakor veš.« je dejal Jurij trdo. »Vendar mislim, da imam pravico vedeti, kam moja žena hodi in s kom se sestaja.«
»Ne boš me držal na vrvici,« je jezno dejala Doris.
»Potem se hova morala pač ločiti,« je končal Jurij.
Stala sta na razpotju, kjer sta se zmerom razšla. Govorila sta čedalje bolj razburjeno, tako da so ju mimoidoči že opazovali. Prav tedaj, ko je hotela Doris pristati na ločitev, je pogledala na uro. Bil je skrajni čas, da odide v službo.
»Danes me no bo domov,« je že odhajajoč zaklicala. Videla je. kako ie Jurij odšel dalje. Bilo ji je žal. Rada bi stekla za njim in se pogovorila, vendar se ji |e tako mudilo v službo.
Jurij pozneje nikdar ni mogel razumeti, kako je tisti dan zdržal v službi Bedel je kakor robot brez misli pn pisalnem stroju. Morda je sam vsega kriv? Zakaj je odpeljal Pana, ki ua je vendar Doris tako ljubila. Morda hi bila Doris spet takšna, kakor prejšnje dni. če bi ji pripeljal Pana nazaj? Odločil se je, da bo takoj po službi od-Sel v pasji zavod in pripeljal Pana domov
Kakor se je odločil, tako je tudi storil. Takoj po službi je odpeljal Pana domov. Pes je bil ko ponorel od veselja. Skakal je okrog Jurija in vohal zavitek, ki ga je držal v roki. Jurij je bil takoj boljše volje Prišla sta domov in Jurij je pripravil Panu večerjo. »Da bi se vsaj Doris že vrnila,« je mislil. »Zdaj nama bo obema laže.«
. Tisti trenutek je zaslišal pred vrati stopinje. Odhitel je k vratom In Jih odorl. Obstal je ia ni mogel spregovoriti. Pred vrati je stala Doris in
Te dni je minilo 72 let odkar je prva ladja preplula Sueški prekop, delo francoskega inženirja Ferdinanda Lessepsa po načrtih Italijana Negr?lllja. Slabih 24 let nato je tedanji slavljenec spat stal v središču svetovne pozornosti, a to pot ne več kot slavljenec, ampak kot obtočen: c: saj je Lessep_ovo ime ne-ločl'ivo zvezano že z drugim prekopom, a v čisto drugačnem smislu kakor s Sueškim Škandal Panamskega prekopa je bil tclikšan, da ga moremo primerjati samo še s Sti-virkc?a afero. K^kor v drugo, je bila tudi v prvo afero zapletara marsikakšna U’'edna francoska politična osebnost.
Malo preden je počila novica o panamski aferi, so prišli n^ sled neki drugi veliki aferi — kupčevanju z odlikovanji. Zet predsednika republike si je uredil v prezidentski palači pravcato trgovino, kjer je bilo naprodaj vse: dobre službe, protekcije in odlikovanja. Komaj se je vihar polegel je zahrumel še hujši ciklon panamskega škandala, ki je zamajal v temeljih francoski parlamentarni sistem Na viharnih parlamentarnih zasedanjih in pri sodnih zasliševanjih so se omadeževala imena mož, ki so jih dotlej spoštovali, častili in se jih hkrati bali.
Lepa cesarica otvorl Sueški prekop
Drama se je odigrala v več dejanjih in v prologu
16. novembra 1869. so francoskega inženirja Ferdinanda de lessepsa ovenčali z lavorjem največje slave: tisti dan so otvorili Sueški prekop, njegovo življenjsko delo, po načrtih Italijana Negrellija. Cesarji, kralji in Dre- 'olonasVdpiki so bili navzočni, ko je lepa Španka, ki jo je zaljubMe-nost sanjača — Napoleona III. — povišala v francosko cesarico, otvorila prekop.
Deset let pozneje — 15. maja 1879. — se je Ferdinand de Lesseps vrgel v novo podjetje: nameraval je skozi oan?msko ožieo skonati prekop, ki naj bi zvezal oba velika oceana. Sreča, ki mu je stala ob strani pri gradnji Sueškega prekopa. ?;a je to pot nustila na cedilu. 2e od \ sa^a začetka ga je spremlja’a sm^a. 2e gradbeni načrti so bili pomanjkljivi, povsod sta vladala nered in razsipnost Med dalavci in inženirji je razsavVa rumena malica. 2e so za gradnjo namenjene milijarde skopnele in morali so delo ustaviti.
Ljudje, ki so bili podoisali posojilo, so postali nezaupni. Samo eno je utegnilo še pomagati: novo posojilo, no\ dotok denarja. A v ta namen je bii potreben nov zakon. Parlamentarna komisija, ki je o tem od'očala, je v začetku z večino glasov to odk’o-ni'a. Iznenada se je pa g'avni nasprotnik posolila prem!s'il. To izpremem-bo mnenja so si bili kupiM špekulanti Panamskega prekopa. Kmalu nato je pa ta kupčija spravila omenjenega člana komisije na zatožno klop pariške POTT>*°
104 podkupljeni poslanci
Poskus, da bi francoski varčevalci predpisali novo posojilo, 6e je izjalovil. V žepih panamskih špekulantov je bila izginila že po’druga milijarda frankov. V blagajni je bilo samo še 163 milijonov frankov. Sodišče je pa 8 preiskavo le počasi napredova-
postalo mrzlo in vroče. Kako je mo-■’el biti tako neumen in misliti, da bo spet vse dobro?
Hitro je zaprl vrata in še preden ga je mogla Doris zapaziti, odšel nazaj v stanovanje Tisti trenutek je tudi že Doris pritisnila na kljuko in vstopila. Komaj jo je Pan zaslišal, že je stekel k vratom in ji z veselim lajanjem naznanil svoj prihod. Doris je pogledala Pana, potem pa stopila k Juriju in ga prijela za roko. Takoj nato je pa stopila korak nazaj, zakaj videla je njegov spačeni obraz.
»Ali je mogoče, da si ti pripeljal Pana domov?« je vprašala.
»Ce bi vedel, da imaS družbo, bi tega gotovo ne storil.« je jezno deja! Jurij. »Kdo je bil molki, ki te je spremil domov?«
Tedaj se je Doris veselo zasmejala. »Ni bil moj, temveč Panov občudovalec,« je dejala. »Stanuje poleg hišnikovega stanovanja in je Panov zaveznik. Danes sem ga vprašala, ali ne bi hotel imeti Pana če« dan pri sebi. Prav rad bi to storil«
Jurij si je oddahnil, potem pa vprašal: »Kdo je bil pa tisti, ■ katerim sl se sestajala prejšnje večere?«
Doris se je zagonetno nasmehnila In dejala:	»Z nekom, ki «i nanj tako
ljubosumen.«
Ko ae je Jurijev obraz spet stemnil, se veselo pogovarjala z mladim mo-1 je stopila čisto k njemu in potegnila •kim v temni suknji. Zdelo se je. da I njegovo glavo k eebi ter mu *ašepe-■U so prav dobro zabavala. Juriju je I tala v uho: »S Panomlc
10, zakaj število kompromitiranih visokih osebnosti je bilo preveliko.
Pariški list »Libre parole« je začel kampanjo za razkrinkanje škandala. Naštel je imena obremenjenih politikov in obtožil tri glavne krivce: barona Reinacha, dr. Kornelija Her-za in Jacquesa Artona. Le-ta je grozi', da ima seznam 104 poslancev, ki so se dali podkupiti. Nazadnje je bilo obtoženih pet senatorjev in pet poslar-ev Celo Georgesa Clemsnce-auja so hoteli obdolžiti korupcije, a »tiger« je dokazal, da je obrekovanje docela neutemeljeno.
Nazadnje je sodišče izpregovorilo.
11. januarja 1893. se je prvič sestalo prti iško kazensko sodišče. Na zatožni klopi je poleg drugih sedel Charles de Lesseps, sin graditelja Sueškega prekopa, ki je bil preveč bolan, da bi mogel sam priti pred sodišče.
C harles de Lesseps je med zaslišanjem rekel pri neki priložnosti o obtoženih ministrih in parlamentarcih: »Dal sem jim denarja, kakor daš uro razbojniku, ki te napade v temnem gozdu « Po mesec dni trajajočih razpravah je sodišče razsodilo: Charles da Lesseps je dobil pet let ječe, drugi obtoženci pa po dve leti. Toda prizivno sodišče je kmalu vse obsojence izpustilo...
Minister joče ...
Panamski proces je bil pravcata justična drama. Bil je pa samo predigra velikega procesa, ki 6e je začel 9 maja naslednjega leta pred pariškimi porotniki. Središče tega procesa je bil spet Charles de Lesseps, ki ga je bila prva obsodba popolnoma stila. Razen njega je pa to pot sedel na zatožni klopi še nekdoi to je bil df,-'ovni minister Baihaut, ki je bil dr bil od družbe za gradnjo Panam-sVtga prekopa 300.000 frankov podkupnine in je tako pristal na razpis nr.vega posojila. Bil je pa tako ne-pieviden, da je dobljenih 300.000 frankov naložil v banki pod svojim imenom.
Baihaut je kakor pred preiskovalnim sodnikom tudi pred porotniki priznal svojo krivdo. Njegov nastop nred sodiščem ie bil posebno mučen. Mož je nepres^no jokal in ihtel in je pri poslušalcih zbujal bolj ogorčenje kakor usmiljenje. Charles de I.F^saps je med drugimi politiki obtožil tudi Clemenceauja.
»Tigrova« izpoved
10. maja je priredilo porotno sodišče svojim stalnim poslušalcem pravcato slavnostno predstavo. Saj je bilo na programu tudi Clemenceaujevo ime. Kako čudovito je bilo za nekatere, da so osovraženega moža mogli videti na zatožni klopil »Tiger« pred sodiščem — tisti »tiger«, ki je z zamahom šape stimoglavil še tako trdna ministrstva, bivši predsednik vlade. ki je bil začel svojo politično kariero s tem, da je s stopnic sodne palače vzkliknil ruskemu carju Alek-sardru II.: »2ivela Poljska, gospodi«
Clemenceau se je neustrašno lotil dižavnega tožilca in ga je že čez nekaj minut pritisnil ob zid. »Tiger« je zmagoslavno odšel. Razprava se je zanj sijajno končala...
Naslednji dan je pa neki dramat-ski dogodek povzročil neznanski hrup. Na zaslišanje je prišla neka lepotica: madame Cottujeva. Obtožila je ravnatelja francoske državne policije, da jo je hotel najeti za neko vohunsko afero. Šlo je za seznam desničarskih korupcionistov, zakaj policiji so bili znani samo kompromitirani levičarji. Vlada je desničarjem zagrozila z razkrinkanjem, da bi tako škandal zadušila. Vsem tistim, ki bi priskrbeli obremenilne dokaze, je zagotovila da ne bodo kaznovani.
Izpoved madame Cottujeve, ki jo je hotel policijski ravnatelj najeti za to. da bi priskrbela vse potrebne dokaze, so povzročile velikanski hrup. Poslušalci so začeli divjati in protestu ati. Odvetniki so mahali z rokami in zaman skušali občinstvo pomiriti. Državni tožilec je dobil napad naduhe. Zasliševanje je bilo podobno sodnemu dnevu.
Drugi dan je bilo soočenje policijskega ravnatelja in lepe vohunke. Madame Cottujeva je bila mirna in odločna, policijski ravnatelj je pa jecljal in ni mogel do besede. Poslušalci so se naslajali. Neznansko imenitno se jim je zdelo, da je policijski ravnatelj nazadnje podlegel.
Žalostni konec slavnega moža
Kaj se je pa zgodilo s Ferdinandom de Lessepsom, medtem ko so pariški porotniki sodili njegovega sina in ostale obtožence? Sueškega zmagovalca in panamskega premaganca je že v začetku proslule afere zadela kap. Prepeljali so ga na njegovo posestvo v La Chenaye, kjer so njegovi otroci skrbeli zanj z vso nežnostjo in mu pomagali mirno do-trpeti.
Jesensko de o na vrtu
Nadahevanje z 9. strani
Naše prsti so po večini siromašne na apnu. Apno zemljo ogreva, jo rahlja, pospešuje delovanje koristnih zemeljskih bakterij, da postane rodovit-ntjša in obenem uniči mnogo škodljivcev v zemlji. Trosimo ga pa v prah razpadlo po 20 do 30 dkg na mJ vsako tretje ali četrto leto v pozni jf.senl, ko so tla suha ter ga takoj pcdkopljemo ali vsaj podgrabimo, da se dobro zmeša z zemljo. Za težke zemlje uporabljamo v prah ratr.adlo živo apno, za lahka peščena tla pa zmlet apnenec. Ako nameravamo zemljišče pognojiti tudi s hlevskim gnojem ul! takimi umetnimi gnojili, ki vsebuiejo dušik, mora med gm enjem in apnenjem preteči najmanj mesec dci. ker sicer apno uniči dušik, dragoceno sestavino v gnoju.
Povrtnina potrebuje obilo vlage, zato, ob suši zalivamo. Da zemljo obogatimo na vlagi .jo zrahljamo 60 cm globoko. Pri tem pa pazimo, da vrhnjo živo prst odmetujemo na površje, srednjo mrtvo pa pustimo spodaj pre-rahljano. Le rahla prst zadržuje vodo. ki jo vsled kapilarnostl oddaja rastlinam. Za to delo je najprimernejši čas jesen.
Kcllkor ima vrtnar orodja, ga čez zimo spravi ▼ suh prostor, da ga rja ne uničuje, ga osnažl in namaže s strojnim oljem. Pokvarjeno orodje popravi ln manjkajoče dokupi, da bo spomladi vse pri rokah.
Čudne obsodbe prejšnjih stoletij
Neka holandska gospodinja je v sedemnajstem stoletju prva prišla na zamisel. da bi belo perilo naškrobila. Ko so se prvi poskusi s škrobom posrečili, jj kai kmalu prišla njena zamisel med svet in ženske so jo z veseljem sprejele. Kmalu je pc-stalo naškrobljeno parilo velika moda. Holandka, ki je to modo uvedla, je pa postala znana osebnost med ženskim svetom. Vse so ji priznavale njeno zmežnost in ji plačevale vse njene zamisli na tem polju z dragim denarjem.
Narobe so pa ženske tistega stoletja strogo obsodile neko drugo iznajditeljico, ki si je omislila plavilo. Njenega izuma na noban način niso priznale in so jo imenovale prevzetnico in celo predrznico. Sodišče je njeno vnemo celo kaznovalo z zaporom.
Alkalični in kisli liudje
Modemi zdravniki trde, da se lahko ljudje delijo po svojem kemičnem sestavu krvi v dve veliki skupini: v alkalične in kisle ljudi.
Ljudje, ki imajo kisli krvni sestav, | se nagibajo, po mnenju teh zdravnikov, debelini, sladkorni bolezni, revmatizmu, čezmerni želodčni kislini, visokemu krvnemu pritisku, migreni, prezgodnjemu sivenju las in zgagi. Drugače pa dajejo ti ljudje predno-t dobrim jedem, veliko jedo in pi.ejo. Po tamperamentu so to veseli in flegmatični ljudje.
Ti ljudje potrebujejo alkalično hrano, kakor na primer sveže in suho sadje zeleno povrtnino, paradižnike, korenje, zeleno, redkvico, kumare, krompir, kostanj, suho grozdje, lešnike, solate, mleko in Jogurt. Vsa Jedila pa ne smejo biti veliko soljena, najboljše Je pa. če jih sploh ne solijo.
Alkalični ljudje pa morajo uživati kiselkasto hrano, tako meso, ribe, jajca. sire, kislo mleko, sočivje, grah, fižol, čm kruh, špinačo, koruzo, cvetačo, kuhana testa, makarone, kolače, narejene iz čokolade in limone, čaj in pivo. Tudi mineralne vode lahko kdaj pa kdaj pijejo.
Večni led pod zemljo
V predelih Severne Sibirije Je zemeljska površina leto ln dan zaledenela. Led se niti v poletnih mesecih ne odtaja. Na mnogih mestih je pa ledena plast 6 do 7 metrov globoka. Našli so pa že mesta, kjer je bila. zemeljska površina zamrznjena tudi 100 do 115 metrov globoko.
Ce na takšno zemljo postavijo hišo, se kaj lahko zgodi nesreča. Zaradi segrevanja hiše, se led prične taliti in voda vdira v hišo. Zgodilo se je že, da je voda preplavil« hišo prav do strojna.
Zato p« prebivalci zelo pazijo to «e prav dobro spoznajo po okolici, da vedo, kam ln kje smejo postaviti svoje domove, da jih ne prepodi roda in poplav*.
AH znate raiunatl z velikimi Števili!
Velika števila imajo skoraj na vsakega poseben učinek. Ce vam na primer nekdo pove: »Ta in ta ima milijon«, tedaj se vam zdi, ko da so van* možgani za trenutek odpovedali Pokorščino. V tistem edinem trenutku sto zanesljivo premislili, kaj vse bi s* lahko privoščili za milijoni Več kakor en milijon so pa štirje in pol milijona in prav toliko prebivalcev ima Švica. To je velikanska množica ljudi, če bi vsakemu posebej hoteli stisniti roko, potem bi v svojo grozo spoznali, da ima dan samo 86.000 sekund. Ce bi namreč potrebovali za vsal. stisk roke samo eno sekundo, b* imeli z vsemi Švicarji kar pet mesecev opravka. Pri tem seveda računamo, da ima dan samo osem ur.
S tenu nesrečnimi milijoni bom° zdaj napravili poskus. Kaj bi se zg0-ailo, če bi vseh štiri ln pol milijon® Švicarjev hkrati odšlo proti VierwaW-statterskemu jezeru in bi vsi naenkra* odšli v vodo ln se kopali. Vierwald-stattersko jezero Ima 110 km! površine. Najprej bi stopili v vodo in bi vsak * svojo osebo izpodrinil za 50 do 100 U-t.ov vode. Vodna gladina v je28111 se zaradi vsakega kopalca nekolik dvignila. Zdaj .vas pa vprašamo: 23 koliko bi se jezerska gladina dvignila, če bi se vseh štiri in pol milijo11* Švicarjev naenkrat potopilo vanjo?
To vprašanje je zadal neki profesor dijakom visoke tehnične šole v Curihu. Zanimivo je, da so skoraj vsi Prcc^" njevali por-.st vode. Zanesljivo bost« pa kljub temu opominu tudi vi tako storili.
Mirno tvegajte ln poskušajte rešiti uganko. Tako boste vsaj vedeli, ali ste dojemljivi na velika števila ali r*e‘ Rekli boste, saj je vendar jasno, da se mora jezerska vodna gladina oa-čutno dvigniti, če stopi vanjo kar štiri ln pol milijona kopalcev. Poskusite I
Morda ae vam bo godilo prav tako, kakor se vam zgodi, če slišite, da irna nekdo milijon. Mislili boste, da je w neskončno veliko, ko si boste pa stvar podrobneje ogledali in porazdelili, boste uvideli, da 'vendar ni tako.
Kešitev
Viervraldstattersko jezero ima kvadratnih kilometrov površine. torej vsak, ki stopi v vodo, izpodrin« 50 litrov vode, potem se pri štirih in pol milijona kopalcev vodna gl ..din* jezera dvigne za dva milimetra. To ^ tiskovna napaka, kakor morda mislit*-Izredno majhno številko si lahko tako razložite, da je štiri ln pol miUj°n® ljudi proti površini jezera izred«0 malo. Ce namreč površino jezara, torej 110 kvadratnih kilometrov, Pr®* računate v kvadratne metre, dobita 110 milijonov kvadratnih metrov. Vsa* kopalec ima torej v jezeru nič m3rl ko 25 kvadratnih metrov prosto- a* Vseh 50 litrov vode, ki jo na tem P1’®' štoru izpodrine, se potem razdeli s® vodna gladina se le za malenkost dvigne.
Ce bi sami stopili v jezero, smo z® jezero tako rekoč kaplja v morje. Vodna Jezerska gladina bi se zaradi nas dvignila komaj za deset mili'°n' skl del milimetra. Zdaj vidite torej, kako majhni smo.
Za zdravljenje seksualne
impotence
za spolno slabost in ojačitev funkcije spolnih žlez poskusite orig. neškodljive
,.Forlisex" pilule
Dobe se v vseh lekarnah: 30 pilul L. 32—, 100 pilul L. 83'—. Po pošti pošilja glavna zaloga:
Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana,
Kongresni tr<r	Ro«.,	28-fifi6-87
FR. P. ZAJEC
lZPIUUAN OPTI& IN URAH LJUBLJANA, sedil Strtlarlcvs ul-®
Drl .ranflikanskem mostu
tnumtM oa* m mm* mochm.
mir«M!n, ‘t«. im m miru« •» mti*«-
Sim* .iciittm* oititi	Cenil	Ini'	**
lil
ALI OGLASI
CV1TLICMI MCO Is mravc dooit* •*£ otmv » Uacarm. LJuMlsi.s Zido»*ks *
FILATELISTI POZOR! Najugodneje kupite in vnovčite znamke vseh *od* ttnentov do poslednjih ofcupacl mamk — v knjigarni Janez Dolžan* | Ljubljana, Stritarjeva 8.
Izda a K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kem, novinar; tlaka tiskarna Merkur d. C V Ljubljani; W tiskarno odgovarja O. Ulhalek — wl f Ljubljani.