CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOIA - ISOIA
foto Oi
LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM
(Mef) Petkovo dogajanje na nadaljevanju, zdaj že skoraj zgodovinske 20. seje Občinskega sveta, je bilo presenečenje le za tiste, ki ne znajo šteti do tri ali pa živijo zaprtih oči in začepljenih ušes.
Pat pozicija izolskega Občinskega sveta je le posledica sprejete ideologije po kateri cilj posvečuj vsako sredstvo. Po svoje je tako morda tudi prav. Ni bilo namreč prav, da so doslej nekateri počeli kar so hoteli, ker so pač imeli absolutno večino in ni prav, da so bili nekateri nenehno proti, čeprav zdrava pamet tega ni
splošna banka koper
i ejh
2 3. januar 1997
narekovala. Presenetljivo je, da sedanje, razmerje sil omogoča še največ prave demokracije. Če bi občinski svet glasoval o ukinitvi sončnih peg bi bilo razmerje glasov približno enako kot v primeru glasovanja o tem, kako legalizirati status izolskega župana in kaj z njim v bodoče. Razlika je le v tem, da so bili tokrat svetniki LDS
sobota 9-12
la recept ali brez po očala za vsak žep tiste ki želijo še kaj več.
Ljubljanska 24 IZOLA * na posvet za jasnejši pogled na svet.
na strani dosedanje opozicije, DeSUS, ki je zadnje čase bolje sodeloval z njo, pa je bil iz načelnih razlogov na strani dosedanje pozicije.
To pa seveda ne pomeni, da bo vedno tako. Ob kakšnem drugem vprašanju bodo nastajale čisto drugačne začasne koalicije, politika pa se bo spremenila v znanost o kukavičjih jajcih. Koliko in kam jih je kdo doslej podtaknil se bo zares začelo kazati šele zdaj. Upamo, da ne bodo, tako kot v resnici, izlegle kukavice ugnobile pravih mladičev.
ZLATARSTVO
GIOIELLERIA
VAGAJA
IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL. 066/ 67 040
PTT'S NOT DEAD
NEKA) SVETNIŠKIH
Občinski svetnik Aleksander Slekovec (neodvisni) nam je predstavil nekaj poslanskih vprašanj, ki jih je nameraval zastaviti na redni 20. seji Občinskega sveta. Ker je bila seja najprej prekinjena, pa tudi v nadaljevanju niso prišli dlje kot do 2. točke dnevnega reda so vprašanja seveda ostala na mizi. Kerpa gre za nekatere stvari, ki so pomembne in časovno odvisne je prav, da z njimi seznanimo širšo javnost.Poglejmo jih:
1 .Stanovalcem med Veluščkovo in Kajuhovo ulico je bil obljubljen PUP, ki bi jim omogočil manjše gradbene posege v njihove hiše. Obljubljen je bil že za prvo polletje 1996 vendar še do danes ni dan niti v javno razpravo., čeprav se izdelan predlog baje praši na policah ustrezne službe že od avgusta 1996 dalje. Prosijo za jasen odgovor, kdaj lahko pričakujejo odlok ter tudi odgovor, zakaj se z zadevo zavlačuje.
2.	Občani Izole so dobili svoje davčne številke in so lahko opazili, da se naša občina še vedno poimenuje IZOLA-ISOL4 D'ISTRIA, kar ni v skladu z občinskim statutom, ki velja že skoraj dveleti. Vprašujem, kako jelahko prišlo do tega in kako se je ukrepalo, da ne bi do podobnih anomalij prihajalo še v bodoče. Ne pozabimo, da imamo izpostavo davčnega urada Koper tudi v Izoli, zato je spodrsljaj tudi bolj nerazumljiv.
3.	Vprašujem, kdaj bo občinski svet obravnaval predloge odlokov:
-	O plinifikaciji mesta
-	O kabelskih TV instalacijah
-	O proračunu za leto 1997
Na g. predsednika sveta naslavljam naslednja vprašanja v zvezi izvajanja statuta in poslovnika Občinskega sveta:
-	Pretekli sta dve leti delovanja Občinskega sveta, vendar ta do sedaj še ni
obravnaval poročila Nadzornega odbora. Po 35. členu statuta se poročilo obravnava najmanj enkrat letno.
- 22. člen poslovnika Občinskega sveta določa, da se redna seja sklicuje enkrat mesečno, praviloma zadnji teden v mesecu. Ker to določilo za naš svet ne velja, vprašujem, kdaj bodo vzpostavljene normalne razmere in bo to določilo spoštovano. Edini rezultat tega nespoštovanja je, da so seje preobremenjene s točkami dnevnega reda in je njihovo reševanje zaradi večne časovne stiske otežkočeno. dostikrat pa točk z repa dnevnega reda niti ne obravnavamo ali pa jih zelo površno.
Aleksander Slekovec
KDO JE PRISTOJEN
V uredništvo je prišla starejša občanka in potarnala, saj neve več na koga bi se obrnila s svojim problemom. Stanuje v stari hiši v starem delu mesta, stropovi so leseni in seveda se glasovi prenašajo iz stanovanja v stanovanje. Sosedje nadnjo (po njenem pripovedovanju) so zelo hrupni, še posebej ponoči, tako da težko spi.
Nekajkrat je bila že na policiji, bila je na občinskiinšpekciji, na delovni in zdravstveni inšpekciji, vendar nihče ni odkril nič posebnega. Počasi se vsem zdi, da je vsega kriva njena nevroza, vendar zatrjuje, da ni tako, saj je hrup posnela, vendar to nikogar zares ne zanima. Njo pa zanima na koga naj se obrne, da bo lahko rešila svoj problem.
Takih obiskov je zadnje čase veliko. Občani so si z nakupom stanovanj nakopali kup težav, hkrati pa so si vsi umili roke in za odnose med sosedi so ostala pristojna le še sodišča. Če ima kdokakšno idejo, kako reševati takšne zaplete naj nam jo posreduje.
Uredništvo
SBEČMH 1133	93,4 MHZ
LESTVICA RADIA MORJE
1.	ARTICOLO 31 -2030
2.	NO DOUBT - DON T SPEAK
3.	SHERLY CROW - EVERYDAY IS A VVINDING ROAD
4.	PRODIGY - BREATH
5.	R.E.M. -ELECTROLITE
6.	EN VOGUE - DON T LET GO (LOVE)
7.	T.A.F.K.A.P. - BETCHA BY GOLLY WOW!
8.	JAMIROQUAI - COSMIC GIRL
9.	WHITNEY HOUSTON - STEP BY STEP
10.	FRANCESCO DE GREGORI- COMPAGNI Dl VIAGGIO
11.	LUCIO DALLA -TU NON Ml BASTI MAI
12.	LEAH ANDREONE - ITS ALRIGHT, ITS OK
13.	DEF LEPPARD - BREATH A SIGN
OBUTI MAČEK
OBUTEV -CALZATURE
M.GORKI 2, IZOLA - ISOLA, tel.: 066/ 61 - 631
Sezonsko
znižanje obutve w(/% od 13.1. do 8.2.	°
ODPRTO: 8i0 -12h in 16h -19", SOBOTA: od 8J0 do 12i0h
VESELOIGRA JE BILA
Tisti, ki so mislili, da se nadaljevanmje 20. seje Občinskega sveta ne bo končalo tako kot se je so bili zelo naivni, predvsem pa bi morali nazaj v osnovno šolo, da bi jih naučili seštevati do 11. Toliko glasov je bilo namreč potrebnih, da je bila dosežena napovedana pat situacija, ki bo izolski občinski svet verjetno spremljala še nekaj časa. Če bi bil na seji tudi manjkajoči 23-ti svetnik (sicer iz vrst nekdanje opozicije) verjetno ne bi bilo nič drugače, saj je vprašanje, če bi v tem primeru nekateri bolj gibčni glasovali tako kot so.
Zapletlo se je seveda okoli župana, čeprav je začetek razprave znova pripadel povsem neobičajni razpravi o veslaškem klubu, ki je očitno postala udarna sila nekaterih poslancev, ko je treba vnašati nervozo med občinske svetnike. Akcija je bila uspešna tudi tokrat in odločanje o tem, kaj narediti z županom, ki je poklicni poslanec DZ in poklicni župan hkrati je bilo že vnaprej obsojeno na prepir gluhonemih.
O dogajanju so že obširno poročali skoraj vsi mediji (seja je bila dan po izidu prejšnje številke Mandrača), zato bomo Vam in nam prihranili dodatno sramoto, ki bi si jo nakopali s povzemanjem posameznih razprav.
Na kratko in naravnost povedano, za kaj gre: Županov položaj je trenutno nelegitimen, saj človek ne more biti zaposlen na dveh različnih mestih hkrati, nekdanja pozicija (ZLSD, ZZP) ima svoja dobra kandidata za župana, nekdanja opozicija pa ne. LDS je seveda podprl idejo, da župan, ki je njihov človek, ostane nepoklicno na tem mestu in tako dejansko podprl donedavno opozicijo, DeSUS pa je dosledno vztrajal pri svojem predhodnem stališču o volitvah novega župana in tako podprl donedavno pozicijo, čeprav se je z njo v marsičem razšel.
Razprava je skupaj z odmori za usklajevanje (teh je bilo za destino) trajala vse do desetih zvečer, ko so končno uspeli sprejeti sklep, da bodo za tolmačenje nastale situacije povprašali statutarno pravno komisijo Občinskega sveta. Ta naj bi se sestala že ta teden, vendar se to verjetno ne bo zgodilo in tako tudi ne gre pričakovati nadaljevanja nadaljevanja 20. redne seje, ki bo zagotovo prišla v zgodovino izolske parlamentarne demokracije.
ZMOTILI SMO SE
V eni od prejšnjih številk Mandrača občinskih inšpekcijskih služb zapisali,
:

♦ ;■* »*■

smo v pogovoru z vodjo da je zadnji od nekdanjih občinskih redarjev na dopustu. Kasneje so nas popravili, da smo narobe zapisali, saj je redar na bolniškem dopustu.
Zdaj že krevslja po mestu in skuša narediti kar more, vendar je bolj ali manj jasno, da bo treba službo obnoviti in okrepiti, saj smo takorekoč brez nje. Vodja in tajnica pač ne moreta opraviti dela, ki jima ga nalaga občinski statut in župan.
Društvo upokojencev Izola organizira izlet na Goriško in v Portogruaro, v torek, 4. februarja 1997.
Odhod avtobusa bo ob 7.00 izpred Lipe.
Prijave sprejemajo na sedežu Društva, Plenčičeva 3., ob uradnih urah.
MALI OGLAS
PRODAM AKUSTIMULATOR, še pod garancijo, za 20.000 SIT. Tel.:62 377
ZAMUDNE OBRESTI STRAŠIJO
Številni izolski najemniki poslovnih prostorov so v teh dneh prejeli obračun zamudnih obresti za zamude pri plačevanju najemnin. Izračuni so zelo komplicirani in povsem nerazumljivi, zelo razumljive pa so številke na koncu teh izračunov, saj marsikoga čaka kar konkretna vsota, ki jo bo moral plačati v zakonitem roku.
Zamudne obresti dosegajo tudi nekaj sto tisočakov, skupaj z neplačanimi najemninami pa nekateri presegajo vsoto nekaj milijonov tolarjev. Občina je brez denarja, koncesionar tarna, kaj bi lahko bil bolj jasen dokaz, da bodo z izterjavami vztrajali do konca.
KDO BO POPRAVIL CESTE
Stanje lokalnih cest v izolski občini je vse slabše. To je ponovno potrdilo tudi zadnje deževje, saj so ceste polne luž, po njih vozeči avtomobili pa skrbijo za redno namakanje pešcev, ki nič hudega sluteč hodijo po pločnikih. Takšnih cest je tudi v samem mestu vse več in nič kaj ni videti, da bi kdo pripravljal načrte za njihovo popravilo,
Za lokalne ceste je v občini zadolžena Komunala, ki ta dela seveda opravlja po izdelanem programu, vendar se pri tem nenehno srečuje s finančnimi težavami, saj je denarja za popravilo cest v občinskem proračunu vedno premalo. O problemu, ki ima več posledic kot le premočene pešce, bi bilo prav razpravljati tudi na občinski ravni, vendar žal v občinskem svetu za takšne probleme največkrat zmanjka časa. In to kljub temu, da smo ob uvedbi nove lokalne samouprave ugotavljali, da bo občinam ostala le še skrb za komunalne zadeve.
KfiVARMin . SLflSCICfiRNfl <AVj IZOLfl
IZOLA
Trgovskkontor Simonov zaliv Vsokdon od 7.00 do 24.00 Tal.: 646-043
TORTE PO NAROČILU
in raznovrstne sladice iz lastne slaščičarske delavnice vseh okusov in oblik za vsakršno priložnost - že za 1.800 SIT/kg. Naročite danes, prevzamete pa že naslednji dan!
Kavarna in slaščičarna Izola vabi na glasbene večere. Torek-PIANO BAR
J
LORIDAN KALIGARIČ Predsednik 00 SLS Izola
Vaša stranka je v občinskem svetu edina, ki ima samo enega svetnika.KAko	ste
zadovoljni z njim?
-	Nikakor. Pravzaprav je to nekakšno nedefinirano stanje, saj se obnaša, po našem mnenju, bolj kot nekakšen neodvisen svetnik. Spor je nastal pri sprejemanju statuta, ko smo se nekako razšli, čeprav ne formalno, vendar tako velja. Lahko rečem, da vse kar na sejah občinskega sveta predstavlja je v glavnem njegovo mnenje, ne pa mnenje stranke.
-	Zdaj potekajo številni pogovori med strankami glede nekaj pomembnih političnih vprašanj v občini. Sodeluje pri teh pogovorih stranka ali svetnik?
-	Nas je itak tako malo, da sodelujemo oboji s tem, da upamo, da bo svetnik ravnal po dogovorih, ki so tudi strankarski, ne pa tako kot pri statutu. Mi smo se takrat dogovorili, da glasujemo proti takšnemu statutu kot je bil predlagan, on pa je glasoval za in povedal, da je glasoval po lastni presoji. Upam, da se to ne bo ponavljalo in da se bo dogovora držal.
-	Novo razmerje sil, tako v državi kot v občini, daje neko novo težo Vaši stranki.
-	To je težko točno povedati. Mi imamo sicer res samo enega svetnika, imamo pa nekakšno moralno zadoščeno zaradi volitev v DZ, saj smo po tem tretja stranka v Izoli.
-	Sodelujete v dogovorih v zvezi z županom?
-	Seveda, čeprav ni tega prav veliko.
-	Imate v zvezi z Županom kakšne posebne pogoje v primerjavi z drugimi strankami t.i. pomladi?
-	Ne, v bistvu se nadaljuje se stanje, ki se je končalo s sprejemom statuta. In tudi naš odnos s svetnikom je podoben. Pri državnozborskih volitvah je sicer sodeloval, vendar ne preveč aktivno.
-	Glede na to, da je vaša stranka vezana na kmetijstvo in ribištvo imate gotovo tudi kakšne posebne zahteve?
-	Naša osnovna zahteva je bila, da bi moral biti v občinskem statutu tudi odbor za kmetijstvo in ribištvo in da bi bile vse stranke zastopane, če bi to želele, v vseh odborih in komisijah, glede na to, da to ni politično ampak strokovno telo, saj je Občinski svet tisti, ki sprejema ali zavrača določene predloge ali opredelitve.
S tem pa ko je pozicija v komisije in odbore dala samo svoje člane je izločila iz odločanja opozicijo. Odmaknila jo je tudi od informacij, kaj šele od odločanja.
-	Ali ima Slovenska ljudska stranka kakšen vpliv na, recimo, kmetijsko politiko v občini?
-	Praktično nobenega. Župan je imel lani svojo komisijo za kmetijstvo, ki je bila bolj informativne narave, pa še tisto je razpustil, ker očitno ni bila po njegovi volji. Na tem vprašanju sva se z Županom tudi osebno razšla, saj sem bil član te komisije.
FRANC GOLJEVŠČEK Predsednik Zeleni Slovenije
-	Dve leti dela Občinskega sveta sta mimo. Ste v tem času dosegli katerega od zastavljenih ciljev?
-	Nobenega. Razlogov je več. Prvi je ta, da je bila ta opozicija zelo šibka in da se nobeno bistveno vprašanje ni moglo rešiti na način, ki bi bil v skladu z našimi interesi. Drugi razlog pa je bilo mrtvilo v delu Zelenih, saj so bili vsi naši predlogi že v začetku zatrti.
-	Kako močno je danes v Izoli gibanje Zelenih?
-	Šibko je. Poleg znanih razlogov je še to, da smo začasno izginili iz političnega prizorišča in to, da naš glavni cilj, ki je bil povezan z obalnim pasom in marino, ni bil dosežen. V tem primeru smo bili povsem nemočni, to nemoč ljudje vidijo in seveda to slabo vpliva.
-	Glede na spremenjeno razmerje sil v občini in državi, ali so perspektive vaše stranke vendarle boljše?
-	Razporeditev je gotovo vsaj bolj optimistična, mi pa menimo, da je naš program usmerjen v splošno dobro in ima možnosti. Mi vemo, da je vsak človek zelen po srcu in zato upamo, da bodo zdaj znali vsaj glasovati po srcu in ne le po strankarski disciplini.
-	Imate razumevanji pri koalicijskih partnerjih?
-	Vsekakor. Tudi SDS ni več v sponah v katerih je bila in je zdaj dosti bližje našim pogledom, zato sem opravil pomiritev v sebi in navzven...
-	Gre za nekdanji spor med vami in Zadelom, predsednikom SDS.
-	Jaz sem nekoč že povedal, da je on zelo pragmatičen človek in zdaj obstajajo pogoji za dobro sodelovanje.
-	O Zupanu čisto na kratko.
-	Sedanje stanje je zelo nenavadno. Moje osebno mnenje je morda drugačno in to sem tudi povedal Županu, ko me je vprašal, kaj menim o tem, kar me je zelo začudilo, saj ve kakšen je moj odnos do njega. Povedal sem mu, da bi moral ostati župan. Njegova moralna zaveza je, da ostane župan in ureja to Izolo. Če je šel kandidirati v podporo Drnovšku kot sem šel jaz za podporo Gošniku, je to v redu, vendar je njegovo mesto tukaj in bi ostal Župan, saj je takšna njegova moralna zaveza. Vem, da mu to ne odgovarja, ker odgovarja od odgovornega mesta na neodgovorno, saj ni nič lažjega kot sedeti v DZ in pritiskati gumbe po predhodnem strankarskem dogovoru. Vendar se bojim, da bi nove volitve prinesle še slabši položaj za Zelene in bivšo opozicijo in zato se moramo dogovarjati kako in kaj.
-	Vem, da imate na sodišču cel kup tožb. Kako kaže?
-	Na začetku me to ni skrbelo, ker se je zdelo, da je to bolj strašilnega značaja, kasneje pa sem tudi v pogovoru z advokatom izvedel, da se jim očitno zelo mudi, posebej pred volitvami. Glavni namen je bil utišati me. Denar, ki ga terjajo je zame samomor ali umor, za njih pa bagatela. Moram priznati, da me malo skrbi, še posebej pa družino.
-	Ampak ste optimist.
-	Sem, ker tudi advokati pravijo, da je dovolj utemeljenega, da sem lahko optimist,
S SEJMI NI SREČE
Koprsko podetje Doramat d.o.o. namerava letošnji (že četrti po vrsti) Mednarodni obrtno podjetniški sejem organizirati v hangarjih lucijske Marine in ne več v Kopru kot je bilo sprva predvideno.
Kaj tiči za preselitvijo lokacije? Slaba koordinacija in neposlovno obnašanje odgovornih dejavnikov v Mestni občini Koper, podcenjevanje organizatorja, ali neplačani računi?
Koper je nekoč že imel svoj sejem -Primorska razstavlja. V začetku zelo odmevna sejemska prireditev je počasi zašla v krizo in pred leti popolnoma usahnila. Kar nekaj let so v Kopru razmišljali kako pametno bi bilo sejem obnoviti in mu navdahniti novo vsebino. Postal naj bi specializirani sejem z mednarodno udeležbo, stičišče poslovnih dogajanj in sklepanja poslov, nekakšno novo okno v svet. Največ koristi od tega pa bi lahko imelo prav koprsko gospodarstvo. To nalogo si je naložilo na svoja ramena koprsko podjetje Doramat d.o.o., ki je z velikimi težavami, ob močni verbalni podpori "vseh dejavnikov", organiziralo že tri sejme (vedno na drugi lokaciji) z novim nazivom: Primorski sejem-Obrtno podjetniški sejem, ki pa jim, kot vse kaže, niso prinesli dobička. Letošnji 4. Mednarodni obrtno podjetniški sejem ne bo v Kopru ampak v Portorožu. Organizirali ga bodo v hangarjih lucijske Marine od 28. 5. do 1. 6. Doramat trdi, da sejem prihaja v Portorož izključno zaradi infrastrukturnih razlogov, saj prireditev morajo spraviti na nekoliko višjo raven ( primerni prostori, hoteli, turizem). Če bi ostal v Kopru, bi sejem stagniral.
Podjetje Doramat si je z lanskim Primorskim sejmom nakopalo nove izgube in trenutno kar težko diha. Dorjan Maršič iz koprskega podjetja Protokol je povedal, da jim je Doramat za najem kamionskega terminala še od lanskega sejma
Pred tremi leti je tudi Izola imela svoj sejem. Šlo je za prvo izvedbo navtičnega sejma z imenom PRONAUT1CA. Organizatorji sejma so bili iz domačih vrst, zelo pomembno je sodelovala Ladjedelnica Izola, nekaj je primaknila tudi Občina Izola.
Sejem je bil skromen, kot se za začetek spodobi, žal je bil takšen tudi odnos gospodarskih subjektov in končno tudi obiskovalcev, saj so si ga ogledovali v glavnem obiskovalci od drugod, domačinov pa skoraj ni bilo zraven. Končna ugotovitev je bila: Če sejma nihče ne rabi ga pač nima smisla organizirati. Zdaj ga organizirajo v Luciji in so z njim vsako leto bolj zadovoljni. Za uspeh je treba včasih pač imeti tudi nekaj potrpljenja.
dolžan 2,4 milijona tolarjev. "Akceptnega naloga sploh ne moremo vnovčiti", je povedal. Nekaj neporavnanih računov pa ima podjetje tudi z Mestno občino Koper.
Direktor podjetja Doramat, Matjaž Turk je potrdil, da res obstojajo nekatere sporne terjatve in dodal: " Lanska pogodba o najemu sejemskega prostora (kamionski terminal koprskega Hidra) je oderuška. Spor bomo poskušali rešiti po mirni poti, ali pa bomo šli na sodišče. Postavili so nas pred dejstvo tik pred sejmom... Sicer pa sejem ni le sejem našega podjetja. Pred leti smo začeli z aktivnostmi ustnovitve gospodarskega	interesnega
združenja, vendar je to pozneje zamrlo. Sedaj pač poskušamo v Luciji. Na vaše vprašanje, ali bi sejem, če bi se razmere uredile, preselili nazaj v Koper, vam sedaj še ne morem odgovoriti."
Marina Portorož bo tako letos gostila tri sejme. Sejem rož bo za prvomajske praznike, Sejem INTERNAUTICA od 14. do 18.maja in 4. Mednarodni obrtno podjetniški sejem od 28. maja do 1. junija.
Franc Krajnc (Primorski Utrip)
TURIZEM JE (skoraj) IZPLAVAL
Tujci popravili prenočitveno sliko
Glede na prelomne lanske novembrske številke zapišemo, da se je turistično leto 1996, kljub ne preveč obetavnim napovedim na začetku leta, kar dobro končalo. Lanski enajstmesečni indeks skupnih prenočitev je bil le še za odstotek nižji od predlanskega in vse kaže, da je december sliko še nekoliko popravil in da smo v letu 1996 našteli enako število prenočitev kot leta 1995.
Do novembra lani je bilo namreč skupnih prenočitev le še za odstotek manj kot v enajstih mesecih leta 1995.
Bilo je 5.535.100 prenočitev domačih in tujih turistov (indeks 99), prenočitev domačih turistov je bilo 3.116.418 (indeks 95), prenočitev tujih turistov pa 2.418.682 (indeks 104).
Lanska turistična milijarda
Banka Slovenije je objavila podatke o turističnem deviznem prilivu v prvih destih mesecih 1996. Slovenija je v tem času s turizmom zaslužila 1.026.602.000 ameriških dolarjev ali 14 odstotkov več kot v desetih mesecih leta 1995.
Turistična devizna bilanca je bila visoko pozitivna, saj smo v tem času v Sloveniji zabeležili trikrat manj deviznih odlivov ( 336.111.000 USDTTurizem v letu 1997
Kako do denarja za promocijo?
Za največjo posebnost lanskega turističnega leta lahko štejemo spoznanje turističnih delavcev, da brez večjega sodelovanja in novih sodobnih prijemov na področju ponudbe, ne moremo pričakovati uspeha. V nekaterih večjih turističnih podjetjih od Portoroža do Radenc so zbrali zadnje tolarje, zgradili kongresne prostore, notranje in zunanje bazene, športne dvorane in podobno ( okoli 300 naložb ) ter tako dokazali, da je turizem neuničljiv.
Druga, nič manj pomembna posebnost je ta, da tisti, ki bi morali poskrbeti za promocijo slovenskega turizma v svetu, sedaj, ko bi to bilo najbolj potrebno, nimajo denarja. Kako torej tržiti ustvarjeno? Kako uresničiti solidno zastavljeno vizijo razvoja, ki jo je zastavil Center za promocijo turizma z znanim vsesplošno sprejetim dokumentom, "Indeks 365" ? Dokument pomeni, da bi bilo treba v Sloveniji zbrati 3,65 krat več sredstev ( vsaj 30 milijonov SIT mesečno) za promocijo slovenskega turizma kot v preteklem letu. Imajo ga 3 krat manj, vlada še ni povedala zadnje besede, pa tudi pripravljenega zakona o pospeševanju turizma, ki predvideva del sredstev iz koncesije igralnic za promocijo turizma na lokalni in nacionalni ravni, še ni na poslanskih klopeh.
(INFORMA)
SOLA V DRAGI NARAVI
Začenja se smučarska sezona in z njo tudi sezona zimske šole v naravi. Izolski osnovnošolci (četrti razredi) bodo tudi letos odpotovali na enotedensko smučanje v Planico (OŠ Vojke Šmuc) in v Kranjsko Goro (OŠ Livade).
Šola v naravi je vsekakor prijetna poživitev običajnega učnega procesa in veliko prispeva tudi k izboljšanim odnosom med učenci in učitelji.
Žal pa tudi šolo v naravi spremljajo težave, saj je njeno organiziranje vse dražje in vse več je tistih staršev, ki le stežka zberejo denar za svoje osnovnošolce.
Treba je vedeti, da šolanje v naravi stane od 24.000 (OŠ V. Šmuc) do 30.000 SIT (OŠ Livade), ponekod pa še več, kar je za nekatere socialno ogrožene družine seveda velik strošek.
Šole skušajo pomagati kolikor se da, omogočajo obročno plačevanje in skušajo dobiti določene subvencije, vendar je na občinski ravni denarja v te namene vse manj.
Ministrstvo za šolstvo je OŠ Vojke Šmuc podarilo osem parov smuči (brez vezi), tako da bodo nekateri lahko varčevali pri opremi, kljub temu pa posamezni učenci le ne bodo videli snega in se ne bodo smučali in kepali s svojimi sošolci.
PRIJAVITE ŠKODO!
OBČINA IZOLA
poziva vse kmetijske proizvajalce v občini Izola, da prijavijo škodo na kmetijskih pridelkih (vrtninah in oljkah), ki je posledica pozebe v dneh od 25. Do 31. Decembra 1996.
Prijave se zbira zaradi možnosti pridobitve posebnih davčnih olajšav po 33. členu Zakona o dohodnini (Ur.l. RS 71/93) in z namenom pridobitve morebitnih republiških sredstev.
Obrazce za prijavo škode dobite v tajništvu občine Izola in na Kmetijski svetovalni službi v Kopru. Rok za prijavo škode je 14. Februar 1997. Prijave zbira Kmetijska svetovalna služba Koper in Občina Izola. Prijavljeno škodo si bo na terenu ogledala Komisija za popis škode po pozebi, imenovana s sklepom župana, št. 108 -1/97 z dne 9/1 - 1997
II COMUNE Dl ISOLA
invita gli agricoltori del comune a presentare le rispettive denuncie dei danni ai prodotti agricoli (ortaggi e olivi) dovuti al gelo verificatosi tra il 25 ed il 31 dicembre 1996.
Le denuncie vengono raccolte a scopo del possibile riconoscimento di agevolazoni fiscali particolari ai sensi delTarticolo 33 della Legge sulTimposta sui redditi (Gazzetta Ufficiale RS, n. 71/93) ed a scopo di ottenimento di eventuali fondi repubblicani.
Per ritirare i moduli gli interessati si rivolgano alla segreteria del Comune di Isola oppure al Servizio di consulenza agricola a Capodistria. II termine utile per la denuncia dei danni scade il 14/02-1997. I moduli debitamente compilati vanno restituiti ad uno dei due uffici sopraindicati. I danni denunciati verranno verificati sopralluogo dall'apposita commissione, nominata dal sindaco in data 09/01-1997 con la delibera n.ro 108-1/97.
MEDICINSKE SESTRE SO OSTALE SAME ...
Zdravniki odhajajo v zasebno prakso, medicinske sestre pa ostajajo trajni presežek. Nesporazum kdo naj plačuje dežurstvo?
V piranskem Zdravstvenem domu so, kajpak zaradi normativov in racionalizacije statistično 4 in pol medicinske sestre praktično brez dela. Na travmatološkem oddelku Splošne bolnišnice v Izoli pa jih je premalo. Zdravniki zasebniki trdijo, da niso dolžni plačevati njihovih dežurstev.
Predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Černivec, višja medicinska sestra in generalna sekretarka Sindikata delavcev v zdravstveni negi, Flory Banovec ter Milica Maslo, prof. zdravstvene vzgoje in predsednica Sindikalne enote v Zdravstvenem domu Lucija, so v petek, 17. januarja v sejni dvorani portoroške Marine sklicale prvo tiskovno konferenco na obalnem območju. Opozorile so na aktualno problematiko v zvezi z zaposlovanjem medicinskih sester pri zdravnikih - zasebnikik na Obali, oziroma konkretno v Zdravstvenm domu Lucija- Piran in pa tudi na problematiko, ki je nastala v Splošni bolnišnici Izola.
Slovensko osnovno zdravstvo je v nekakšni tranziciji. Marsikaj se spreminja, tako za zdravstvene delavce, kakor tudi za uporabnike zdravstvenih storitev. Zdravniki odhajajo v zasebno prakso in seveda, kar je povsem podjetniško, manj zaposlujejo. Nekatere medicinske sestre pa tako ostajajo brez dela. Problematika postaja z dneva v dan bolj pereča ne le zaradi tega, ampak tudi zaradi statusa medicinskih sester pri zasebnikih in vprašanja plačila opravljenih dežurstev. Na to ze opozarja sindikat, ki pa zaenkrat ne predvideva uporabe skrajnega sindikalnega boja - stavke medicinskih sester.
Predsednica sindikata Jelka Černičev je rekla, da z nestrpnostjo čakajo novega ministra za zdravstvo, da bi tako lahko pomaknili naprej vprašanje kolektivne pogodbe za medicinske sestre in uredili njihov status. "Pogajanja burno spremljamo na terenu", je dejala.
Flory Banovec:" V začetku decembra lani smo bili s strani vodstva Sindikalne enote Zdravstveni dom Lucija opozorjeni, da se je v tem zdravstvenem domu začel postopek ugotavljanja trajnih presežkov
delavcev, med katerimi so tudi medicinske sestre, konkretno štiri in pol. Skupaj z vodstvom smo se dogovorili, aa bo postopek potekal v skladu s kolektivno pogodbo in zakonodajo. Dodatno pa je nastal zaplet s pogodbami, ki so jih sklepale medicinske sestre z zasebnimi zdravniki. V pogodbah namreč ni urejeno vprašanje dežurstva medicinskih sester oziroma kdo naj to plača? Zdravniki- zasebniki trdijo, da niso dolžni plačevati njihovih dežurstev, saj naj bi bila to naloga Zdravstvenega doma."
Za pacienta le sedem minut
Na travmatološkem oddelku Splošne bolnišnice Izola je prišlo do pomanjkanja medicinskih sester prav zaradi prestrukturiranja nekaterih notranjih oddelkov. Travmatološkemu oddelku so dodali še varikološki oddelek in s tem preobremenili že tako uitesnjeno ekipo, ki je doslej delovala na tem oddelku. Medicinske sestre so opozorile sindikat, da bodo zaradi fizične in psihične preobremenitve prišle v situacijo, da ne bodo več kos odgovornosti, ki jim jo nalagata služba in delovno mesto. Na 40 oolnikov na tem oddelku, v katerem je polovica nepokretnih ( tako so izračunale) , se ena medicinska setra lahko posveti pacientu le 7 minut na dan.
Pomanjkljive pogodbe in trčenje dveh določil
Milica Maslo: " V predpisih oz.v tovrstnih pogodbah je določeno, da je pravica in dolžnost zasebnega in javnega sektorja, da zagotavlja 24 -urno oskrbo svojih pacientov. Tu se je še nekako pridružil pravilnik o izvajanju nujne medicinske pomoči, ki ravno tako pravi, da so zdravniki-zasebni zdravniki, dolžni izvajati nujno medicinsko pomoč. V to ekipo sodijo tudi medicinske sestre, zato mora biti njihov status urejen v okviru njihove službe, torej pri delodajalcu, zasebniku., ki bi moral v svoje pogodbe vnesti določila, ki opredeljujejo tudi dolžnosti medicinske sestre, da izvaja nujno medicinsko pomoč in dežurno službo. Sindikat delavcev v zdravstveni negi svetuie medicinskim sestram naj boao pri sklepanju delovnih pogodb bolj previdne in da se pred podpisom pogodbe obrnejo na pravno službo njihovega sindikata. (F.Krajnc-P.Utrip)
20 LET VRNJENEGA ŽIVLJENJA
DIALIZA V IZOLI
Jaaja Muženičrna hemodializriem oddelku izolske bolnišni^
\a i icmuuioiiii icm uuucmvu	uummi
z dr. SašgfŽužek - Režek in medi^j^kiri^^strami
(KB)Tistega 21. januarja pred dvajsetimi leti,je Nadja Muženič iz Izole kot običajno že navsezgodaj zjutraj odšla v Ankaran na dializo, tako, kot je to počela že nekaj let zapored, vsak drugi dan. Ravno med pripravami na priključitev na aparat, ki ji je omogočal življenje, pa je prispela vest, da imajo na Reki zanjo primerno ledvico za transplantacijo, operirati pa je treba takoj. "Potem so stvari potekale kot v filmu," pravi Nadja,"z rešilcem sem bila čez 45 minut že na Reki. Vozili smo v spremstvu policistov na motorjih vse do Reke. Peljal me je reševalec Gaber Lozej in rada bi se mu še enkrat zahvalila. Tudi v bolninici so vse priprave na operacijo potekale izredno hitro, sama operacija pa je trajala štiri ure. No, ob petih popoldan so me že obiskali domači in sem že stala pri okencu."
Od tedaj je dializa preteklost in Nadja je edina v Sloveniji, ki že dvajset let živi s presajeno kadaversko ledvico. 7 let je bila stara, ko so ji na nefrološki kliniki v Ljubljani ugotovili prirojeno ledvično okvaro, s 1 7 leti pa je začela s peritonealno dializo ravno tako v Ljubljani. Po šestih mesecih je prešla na hemodializo v Trstu od tam pa v novo ustanovljeni dializni center v Ankaranu. "Spominjam se, da so leta 1972 delavci v Mehanotehniki in Delamarisu, kjer sta bila zaposlena mama in oče, delali solidarnostno soboto za nakup novega dializnega aparata v Ankaranu, da bi mi pomagali."
Tisti januarski dan pred dvajsetimi leti pa je pravzaprav njen drugi rojstni dan. " Čeprav se sliši kot obrabljena fraza, ampak občutek, da sem naenkrat postala svobodna, neodvisna od aparata je bil nepopisen.Še posebej kasneje,ko se je pokazalo, da lahko rodim otroka." Že dobro leto po operaciji je namreč Nadja rodila hčerko. To je bilo pogumno dejanje, saj bi s tem lahko ogrozila funkcijo presajene ledvice. "Ves čas
bedeli nad mano in skrbeli, da je potekalo vse v najlepšem redu. Med njimi tudi dr. Miloševič iz Izole." Srečo ob rojstvu hčerke je z njo delil njen mož Janez, s katerim sta se spoznala še pred dializo in ji je ves čas stal ob strani ter ji vlival pogum in optimizem. "Ko pogledam mojo devetnajstletno hčerko Patricijo, ki je pravzaprav nekakšen mejnik med mojo dializo in transplantacijo, se zavem, da živim praktično že pol življenja s presajeno ledvico. To je mogoče zato, ker je tedaj, kot sem kasneje izvedela, neka gospa privolila v odvzem organa ob nesrečni smrti moža, ki mu žal ni bilo več pomoči. V zadnjem času se sicer o darovanju organov precej piše in govori, vendar mislim,da se še veliko ljudine zaveda, da z darovanjem svojih organov, oziroma organov svojcev, v primeru smrti, rešujejo življenja svojih bližjih, ki so priklenjeni na aparate. Sama imam to srečo, da že tako dolgo živim s transplantirnim organom, zavedam pa se, da se mi lahko kadarkoli zgodi, da bom morala ponovno na dializo.
Vendar se tega ne bojim in sem pripravljena tudi na ponovno transplantacijo."
Na dan njenega ponovnega 20."rojstnega dne" jo je že zjutraj presenetil klic zdravnikov z Reke, ki so bili tedaj v ekipi, ki je izvedla operacijo. Kasneje pa je obletnico proslavila še z obiskom na dializnem oddelku izolske bolnišnice.
Še veliko zdravih let ji je zaželelo tako zdravstveno osebje, kot tudi bolniki, ki so se pravkar pripravljali, da bodo naslednjih šest ali več ur ponovno preživeli priključeni na dializni aparat.
(KB)V izolski bolnišnici trenutno hodi na dializo 56 bolnikov. Od leta 1976 je bilo transplantiranih 28 pacientov, od tega 19 na Reki, 9 v Ljubljani, 2 v Parizu ter 1 v Belgiji.
Po besedah predstojnice oddelka za hemodializo dr. Saše Zužek-Režek so naši dializni aparati najstarejši med podobnimi v slovenskih bolnišnicah, že lani pa je primanjkovalo 8 aparatov.
"Denar, ki ga dializa dobi od zavarovalnice pa bi ob boljšem gospodarjenju lahko zadostoval tudi za nakup nove opreme. Sicer pa imamo sedaj na oddelku optimalno število bolnikov, za katere skrbi dobra ekipa sester. Največji problem pa so transplantacije. Na Reki so bili ves čas za tovrstne operacije bolj odprti. Tam deluje močna ekipa zdravnikov, ki s srcem živi za to. V preteklih letih je bila tako večina transplantacij z našega območja opravljena prav tam. Sedaj, ko v Izoli ni več bolnikov iz Istre pa je zaprta tudi pot transplantacij na Reki. Vendar pa upamo, da se bo tudi ta pot na nek način ponovno odprla."
V nasproju z nekaterimi, ki vidijo spodbudo k transplantaciji z odvzemom od živih darovalcev, dr. Žužkova pravi, da razen v posebnih primerih takšnih odvzemov ne podpira.
"V Sloveniji imamo še vedno premalo primerov darovanja organov. V tem smislu bi morali zadeve drugače zastaviti. Vse prevečkrat se pojavi problem ugotavljanja možganske smrti. V večini regionalnih bolnišnic so bile ravno v ta namen ustanovljene komisije za ugotavljanje možganske smrti, ki pa ne delujejo. Tako je tudi v Izoli."
Kakorkoli že, k sreči so ljudje, ki jih čut za solidarnost ne zapusti tudi v trenutkih največje čustvene bolečine, ki zmorejo ob izgubi svojih najbližjih reči da in s plemenito gesto omogočijo življenje neznancu.
ODBOJKA
Črnuče : Sim. zaliv Izola 2:3 (1111 ,-7,-S,-13)
Izolski odbojkarji so, lahko rečemo srečno zmagali v Črnučah. Srečno zato, ker so gostitelji vodili že z 2:0 v nizih in če bi s prikazano igro nadaljevali bi lahko premagali odbojkarje Simonovega zaliva. K sreči s tako igro niso nadaljevali ne gostitelji ne Izolani, ki so se po dveh izgubljenih nizih dobro zbrali.
Igro so mirno in zrelo zastavili in zanesljivo nabirali točke.
Črnučani so se sicer borili kot levi, saj se jim gre za obstanek v ligi, vendar jim na koncu vseeno ni uspelo zmagati. Izolska ekipa preporoda sicer zaenkrat še ne doživlja, so jo pa zadnji dve zmagi le nekoliko poživili in škoda, da jim ni uspelo zmagati še prejšnji teden v Ljutomeru, ko so nasprotnika praktično že imeli na kolenih.
Simonov zaliv:
Granit Preskrba 2:3 (13,8, 7, 6, -11)
Že v torek 21. januarja so Izolani odigrali tekmo 5. kroga z Granitom Preskrba.
Izolanom [e uspelo to kar jim je uspelo v Črnučah. V obratnem smislu, seveda. Začeli so dokaj dobro in hitro povedli. Ves prvi niz so vodili in podobno je bilo
tudi v drugem. Za silo je ____________
delovalo vse, sprejem napad, ' servis. V tretjem nizu pa so izolski odbojkarji odpovedali, razigrali so se gostje in po dveh urah in pol trdega boja zmagali v petem skrajšanem niz s 15:11.
je bil odhod strelca (do 11 golov na tekmo) Saše Babiča hladna prha za vodstvo RK Delmar ali sporazumno dogovorjena poteza kluba?
Dejan Popovič, trener S. Zaliva: Trije porazi In dve zmagi...Lahko bi bilo bolje.
ROKOMET
ženske
Po novoletni pavzi so se zopet zbrale Izolske rokometašice. Zaenkrat sicer še niso v popolni sestavi, saj bolezen in poškodbe ne prizanesejo niti športnicam. Vendar gre na bolje. Sabina Hodžič je uspešno prestala
operacijo nosa, nekatere so na smučanju na treningih pa je redno prisotna tudi Davidela Tičič. Novo vodstvo kluba pod vodstvom predsednika Marina Ferfolje že intenzivo dela in v kratkem pričakujemo še vzpodbu-jneše novice iz tabora ženskega rokometnega kluba. Prvenstvo, ki je sicer že v teku, bodo Izolanke pričele 1.2.97, saj so prvo kolo bile proste. Tekmo drugega kola so Izolanke odigrale že v decembru. Tekmo tretjega kola proti ekipi Mlinotesta pa bodo odigrale, kot smo že omenili v soboto 1.2.97 v Izoli s pričetkom ob 17.30. Že takoj v sredo 5.1.97 pa zopet doma z ekipo Polja. Izolanke pričakujejo dvig forme proti sredini drugega dela prvenstva, glavni cilj pa je z dobrimi igrami privabiti v dvorano čim več gledalcev.
In medtem ko se prva ekipa šele zbira so tekmovanja v vseh mlajših kategorijah v polnem teku. Kot smo že zapisali so mladinke že zaključile tekmovanje in to z osvojitvijo odličnega tretjega mesta v državi.
Na prvem kadetskem turnirju, ki je bil v nedeljo na Škofijah so bile Izolanke proste. Mlajše deklice letnik 85 pa so premočno zmagale na drugem turnirju v Piranu. Domačo ekipo M-Degroja so premagale z rezultatom 20:2 še z večjo razliko po so odpravile ekipo Burje iz
Škofij. Rezultat 32:1 pove vse o razmerju sil obalnih naraščajnic. Da rezultati dobrega dela niso zgolj slučaj so potrdile tudi ekipi osnovne šole Livade in Vojke Šmuc, ki so na področnem tekmovanju ŠŠD v rokmetu zasedli prvi dve mesti in se tako uvrstili v četrtfinale tega tekmovanja. Žal na šolah ni pravega posluha za ta šolska tekmovanja in so stroške nosili starši otrok in mentorji.
Do kam seže nezainteresiranost države za šolska tekmovanja je več kot očitno. Najbolje je da otroci ostanejo doma ali na cesti saj je to najbolj "poceni."
NOGOMET
V izolskem članskem nogometu se ne dogaja nič novega.
Po govoricah o raznih članskih ekipah, ki naj bi igrale v primorski ligi, se nazadnje ponovno šušlja o vrnitvi Nevija Triparja in o vstopu v PNL prihodnjo sezono. Vendar kot vse kaže ostaja samo pri šušljanju. Sicer pa izolski nogomet ni ravno mrtev, več si lahko o njem preberete na naslednji strani v prispevku sodelavca Ostrouške.
Se pa novosti obetajo pri tretjeli-gašu iz Kort.
Kortežani, ki se v jesenskem delu niso ravno proslavili, pridno nabirajo moč in kondicijo v rokometni dvorani, 1. februarja pa naj bi začeli z normalnimi
treningi.
Vodstvo NK Kort se je po neuspelem jesenskem delu odločilo za zamenjavo trenerja, v spomladanskem delu bo trenerske naloge opravljal Sandi Sejdinovski.
Cilji kluba v spomladanskem delu so jasni. Ostati v družbi tretjeligašev. To bo seveda izjemno težka naloga, saj morajo Kortežani za uresničitev le te zmagati vsaj 7 ali 8 tekem od 12. Nekoliko jim gre na roko le razpored, doma bodo namreč igrali kar osem tekem, med drugim pa bodo doma igrali tudi z večino neposrednih konkurentov za izpad. V klubu se govori tudi o okrepitvah, pri čemer se največkrat omenja dva igralca iz hrpeljsko-kozinskega Jadrana Šepiča in igralca iz Pirana, na posodo pa naj bi dobili tudi Hrvata Režiča, ki je nekoč v Kortah že igral. Vse naštete okrepitve še niso povsem gotove, gotov je le prihod Izolana Smeja, vrača pa se tudi Janev.
V Kortah računajo tudi še na enega vratarja, čeprav se Prodan vrne iz vojske 1. marca, torej še pred pričetkom spomladanskega dela 30. marca. Klub je obveznosti do igralcev poravnal, uspeva poravnavati tudi ostale tekoče stroške, do začetka nadaljevanja pa naj bi
igrišče obnovili.

Izolska športno politična barka seveda ni tako sodobna zato je za njeno vodenje potrebnih dovolj pravih rok. Bo to storil Center za šport?
Nogometni pogovor
TRADICIJA NI PREKINJENA
Izolski nogomet se lahko pohvali s 73-letno tradicijo, to pa je dandanes skoraj vse, kar je pohvale vredno. Če seveda spregledamo napore in uspehe vodstva in igralcev mladinskih vrst, ki uspešno nadaljujejo tradicijo na pogorišču nekdanjega prvoligaša.
Potem ko so se ljubitelji nogometne igre v Izoli morali sprijazniti z dejstvom, da prvega moštva in nastopanja v elitni ligi ni več, so v Izoli če ustanovili Mladinski nogometni klub Izola, ki uspešno deluje in dosega zavidljive tekmovalne uspehe.
Zakaj je prišlo do ustanovitve MNK Izola je bilo tudi prvo vprašanje, ki smo ga zastavili predsedniku upravnega odbora, dolgoletnemu nogometnemu delavcu, Jožetu Herbstu.
- Kdor ima nogomet rad se pač ne more sprijazniti s tem, da bi bilo z razpadom članskega moštva tudi konec nogometa v Izoli, še posebej zato, ker ima nogomet v tem našem mestu veliko tradicijo in veliko privržencev. Ker pa smo takšen razplet v zvezi s prvim moštvom pričakovali, smo že pred koncem sklenili, da je treba tradicijo nadaljevati, še posebej zato, ker je bilo v klubu veliko mladih, ki jim je treba omogočiti kontinuirano delo na igrišču.
Drugega junija lani smo se tako organizirali v Mladinski nogometni klub, ki danes združuje več kot 100 mladih v starosti od 7 - 18 let, ki nastopajo kot mladinci, kadeti, starerjši in mlajši dečki ter cicibani.
V klub smo uspeli pritegniti ljudi, ki jim nogomet ni bil le na jeziku ampak tudi v srcu in dejanjih. Prav s temi ljudmi smo lažje izpeljali vse naloge v zvezi s treningi in tekmovanji. Povedati moram, da smo k delu pritegnili predvsem strokovnjake, saj brez strokovnosti ni mogoče doseči pravih rezultatov.
Tako je trener mladincev postal Marino Božič, ki je trener 1. razreda, za vadbo kadetov in cicibanov skrbi Fabio Lovrečič, ki je višji trener nogometa. Še posebej nas veseli, da je njegovo financiranje prevzelo Ministrstvo za šolstvo in šport, saj je zaposlen kot nogometni trener in ima "državno plačo". Starejši dečki vadijo s Sandijem Seidinovskim, ki je prav tako višji nogometni trener, za mlajše dečke pa skrbi Rober Janev, profesor telesne vzgoje in nogometni specializant. Strokovni pristop je prinesel dobre rezultate.
Mladinska ekipa je po jesenskem delu prvenstva v Primorski nogometni ligi na drugem mestu z velikimi možnostmi tudi za končno zmago. Kadeti, starejši in mlajši dečki, ki tekmujejo v Obalno - kraški nogometni ligi pa so trenutno na tretjih mestih.
-	In kako je z denarjem? Ta je bil razlog za razpad prvega moštva in tudi mladinski pogoni ga seveda potrebujejo.
-	Denarja res ni veliko, pa vendar s članarinami zberemo polovico vseh potrebnih sredstev, tako da ima klub kar 100 sponzorjev. Prav starši otrok smo tisti, ki obenem skrbimo za prevoze na gostovanja, za opremo in njeno vzdrževanje. Brez vseh, ki so organizirani v Svet staršev vseh the rezultatov gotovo ne bi bilo.
-	Kaj pa članska ekipa? Mladi vendar potrebujejo vzornike in tudi za vračanje publike bi bila gotovo koristna.
-	Seveda bi bila potrebna in koristna, vendar brez urejenih najosnovnejših pogojev kot so finance in kadri o njej ni mogoče razmišljati. Še najmanj težav bo gotovo s kadri, saj jih vzgajamo doma, s financami pa bo zagotovo bistveno težje.
Jože Herbst, ki zadnje pol leta diha z izolskim nogometom pravi, da so k delu Mladinskega nogometnega kluba Izola vabljeni vsi, ki bi radi kakorkoli pomagali. Morda bi tako s skupnimi močmi hitreje prišli tudi do prvega, članskega moštva, seveda sestavljenega z domačih igralcev, saj se članskega ligaškega tekmovanja ne da odreči kar tako.
Vlado Ostrouška
ZAVIHANIH ROKAVOV
Volitve predstavnikov ustanovitelja (občine) v Svet Centra za šport Izola so bile za marsikoga veliko presenečenje, za nekatere pa skoraj kadrovska tragedija. Zgodilo se je namreč tako, da so izpadli kandidati, ki so bili predhodno usklajeni (strankarsko - večinsko), izvoljeni pa so bili tisti, ki jih je komisija za volitve in imenovanja izločila iz seznama najožjih kandidatov.
Skratka, namesto nekaterih dolgoletnih športnih fimkcionaijev, članov in celo predsednika Zveze telesnokultumih društev, ki je bila tudi glavni pobudnik ustanovitve Centra za šport, je bil za člana sveta izvoljen naprimer, Igor Božeglav, enfant terrible izolskega veslaškega kluba in športno političnega življenja nasploh. Ob njem so bili izvoljeni še nekateri "odpisani" kandidati, izpadli pa so "zanesljivi" predstavniki občinskih interesov na področju športa.
Da bi bila farsa še večja je bil Božeglav kasneje celo izvoljen za predsednika Šveta, kar, brez predhodnih dogodkov, ne bi bilo nič posebnega. In kaj zdaj. Nič, Igor je zavihal rokave, vzel stvari dovolj resno in začel z rednimi sestanki Sveta, tako da bi ga čimprej postavili na trdne noge, saj je treba v zvezi s svetom postoriti še marsikaj.
Med drugim gre tudi za imenovanje direktorja Centra ter program dela, ki naj bi omogočil boljše pogoje športu v občini. Za začetek pa je novi predsednik predlagal večjo podporo in oceno strokovnosti, redna srečanja klubskih treneijev, njihovo usposabljanje in spremljanje njihovega dela.
Če je soditi po jutru, bi dan lahko bil lep, saj je bilo dosedanje delo Zveze telesnokultumih društev osredotočeno zgolj in samo na delitev proračunske pogače, reševanje drugih problemov posameznih društev in športov pa že dolgo ni prišlo na dnevni red. Če pa je že prišlo, potem se je vse tam tudi končalo. Center za šport lahko opravi pomembno vlogo katalizatoija in usmerjevalca športnega življenja v občini in če bo novoizvoljeni svet delal v tej smeri, potem bo to najboljši odgovor vsem tistim, ki so razočarani nad dejstvom, da so stvari zbežale iz rok preizkušenih kadrov.
Mef
JADRANJE
Jadralci bodo letos zelo zgodaj napeli jadra, saj se bo tekmovalna sezona začela že marca, ko bodo na vrsti tudi prve kriterijske regate za sestavo državnih reprezentanc. Letošnje leto bo posebej pomembno za jadralce v razredu optimist, ki bodo imeli Evropsko prvenstvo v sosednjem, piranskem zalivu, nastop na tem prvenstvu pa bi si lahko zagotovilo kar precej jadralcev in jadralk iz Izole.
Med kandidati za boljše uvrstitve pa so: Žbogar, Košir in Čeligoj (Burja) ter Štrukelj in Macarol (Olimpic). Pomembni bodo tudi nastopi jadralcev v olimpijskih razredih, saj so letos na vrsti Mediteranske igre, vsi ostali pa bodo seveda nastopili na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih.
KOLEDAR PRIREDITEV januar 97


KULTURNI DOM IZOLA
RAZSTAVE
GALERIJA ALGA IZOLA
Na ogled je razstava slik in skulptur beneškega slikarja in kreatorja ANTONIA DEI ROSSIA.
Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, v soboto je galerija odprta samo v dopoldanskem času.
Sobota, 25. jabuarja ob 20.00 - promocija
MENTOL BONBON
Zoran Predin in ŠUKARJI
vam v živo predstavljajo novo CD ploščo Kulturni dom Izola
Vstopnina:! .200 Sit predprodaja , 1.500 Sit redna prodaja
ZKO KOPER, Verdijeva 3 Koper
Petek, 24.1. od 1 7.00 do 1 9.30 ure
okrogla miza ZBOROVSKO PETJE
ob 20.00 uri ZAMEJSKO DRUŠTVO NA OBISKU
Sobota, 25.1 ob 10.00 uri
Mariborsko lutkovno gledališče - Franjo Frančič:
PRAVLJICE, KJE STE?
Petek, 31. 1. ob 19.00 uri Koncert:
TAKO Ml POJEMO IN IGRAMO
Kantadori, Istrski mužikanti, Šavrinke, Katice
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oddelek za otroke in mladino vabi otroke od 4. leta dalje na
URO PRAVLJIC,ki bo v torek, 28. januarja
ob 17.00 uri na mladinskem oddelku knjižnice. Poslušali bomo pravljici
Sl Tl NAŠA MAMI? in ESTU MA
MAMAN?, ki sta ju napisala ATSUKO MOROZUMI in CARLA DljS.
SING SING Koper
Četrtek, 23 januar ob 18.00 uri predstavljajo se plesalci skupine KIWI Petek, 24 januarja ob 18.00 uri
Tinkara Kovač & Paolo slovensko italijanska glasbena naveza vokala in kitare. Ne zamudite srečanja s prvo pevko tega dela Slovenije.
SLIKA TEDNA - Otvoritev razstave slik
ALENKE CURK, ob otvoritvi POETIKA Lidije Curk
Četrtek, 30. januarja ob 20.00
Gledališka šola STEPS
NOCOJ IMPROVIZIRAMO
Člani Gledališke šole Izola, ki jo vodi Zvonka Radojevič, vabijo na gledališki večer, na katerem se bodo igralci pomerili v gledališki improvizaciji.
Glede na uspeh dosedanjih improvizacijskih večerov v kulturnem domu in v Sing Singu je tudi tokrat zabava zagotovljena, zato ne razmišljajte predolgo, saj je na voljo omejeno število vstopnic.
Klubski prostor Kulturnega doma Izola Vstopnina: 600 Sit odrasli, 400 Sit dijaki
KINO AVDITORIJ VELIKI FILMSKI VIKEND
Petek, 24.1. ob 17.00 uri ODKUPNINA
ob 20.30-SVETLOBA
ob 23 00 DAN NEODVISNOSTI
Sobota, 25.1 ob 16.00 - NOTREDAMSKI ZVONAR
ob 18.00 in 20.30 KLUB NORIH ŽENSK
23 00 VRTINEC
Nedelja, 26.1 .ob 16.00 - BABE
ob 18.00-NA VSE ALI NIČ
ob 20 30 ODKUPNINA
ob 23.00-ALCATRAZ
Ponedeljek, 27.1.ob 18.00 ODKUPNINA
ob 20.30 NA VSE ALI NIČ
Cena abonmaja za veliki filmski vikend je 1.500 SIT
za študente in upokojence pa 1.000 SIT_
Galerija INSULA Izola Razstavlja akademski slikar DJANIN BOŽIČ
Galerija je odprta od 9 -14 in od 17-19 ure
slovensk^rnaratona filmski I^Veicinema maratonv^/« sloveno
■ portorož/portorose, ■ 15.-18. januai^gennaio ’97
LOM VALOV BREAKING THE VVAVES
TOREK, 28.1. ob 20.30
Danska, 1996, 159 min. režija Lars Von Trier Breaking the VVaves je zgodba o čudežu, neubranljiva sponka seksa in religije. Ko se Jan z naftne ploščadi vrne kot paraplegik, ljubezen svojega življenja pozove, da naj gre v posteljo z drugimi moškimi in mu potem o tem pripoveduje, saj je to edini način, da se mu bo zdravje izboljšalo. Čudež? Ne, le ženska, ki postane cipa, da bi njen možki preživel, gre lahko le v nebesa. Kam pa? Domov itak ne more več. Čigavo je telo? Dušo je mogoče rešiti, to vemo, toda - je mogoče rešiti telo? Breaking the VVaves je razgledniška, globalno internacionalna, zrnato-izprana, iz roke posneta, 360-stopinjska, hipnotična, pop-fatalistična erotična melodrama, epska od glave do pet, od srca do inteligence, od emocij do tehnike, bolj Douglas Sirk kot Emily Bronta. Okej, Douglas Sirk, ki sreča Carla Dreyerja. Posebna nagrada žirije na canneskem fesitvalu letos!
Mesto Casablanca je po filmu postalo mesto edinstvene filmske fikcije, mesto, kjer je vse mogoče, kjer se lahko kupi vse, je kraj dramatičnih spopadov, pustolovščin in intrig, kjer človeško življenje nima nobene cene. Vse je posneto daleč od resnične Casablance (mesta na robu maroške puščave v sev. Afriki) s kulisami v hollywoodskih študijih. Izmišljena zgodba za film je nastala po naključju, brata Epstein sta jo napisala po nikoli izvajanem gledališkem komadu "Vsi se zbirajo pri Ricku" in jo obogatila z množico duhovitih in ciničnih dovtipov, ki stopnjujejo filmsko razpoloženje v preprižljivo resničnost. Obvladuje ga privlačen, avtoritativen, ciničen, avanturist Rick -Humprey Bogart, ki je s to vlogo postal enkratna kultna osebnost v filmski zgodovini. Nepozabna ostaja tudi mlada Ingrid Bergman, ki mora v ljubezenskem zapletu nepričakovano izbirati med dvema moškima. Pod re#ijskim vodstvom Michaela Curtisa (v Hollywood je prišel leta 1926 kot madžarski režiser Mihaly Kertesz in posnel nekaj povprečnih B filmov ), je "Casablanca" postal nedosegljiv dosežek v zvrsti ljubezenske melodrame v času razburljivih dogodkov.
Njegov film je splet enkratnih vlog, duhovitih dialogov, polnočne kavarniške svetlobe, ( komercialne televizije predvajajo tudi ražunalniško obarvano verzijo! ) spretnega vpletanja kičastih glasbenih točk, ki čarajo nostalgičnost medvojne patetike. Film uspeva kot alegorija, popularni mit in izvrstna melodrama, ki je predvsem po zaslugi glavnega junaka postala legenda, občudovana za vse čase.
Vsi današnji veliki režiserji bi radi ustvarili novo Casablanco, vendar še ni nikomur uspelo. Zadnji je njeno vzdušje poizkušal pričarati Sydney Pollack v svoji filmski verziji "Havana".
Strokovna žirija Filmskega sklada v sestavi Filipa-Robar Dorina, Seta Mušiča, Zdravka Duša, Poldeta Bibiča ter Tuga Štiglica je nagradila naslednja dela:
za najboljši film - Vrtoglavi ptič, režiserja Saša Podgorška
režijo - Igor Šter - film: Ekspres, ekspres zvok - Hanna Preuss - Ekspres, ekspres scenografijo - Matjaž Pavlovec - Ekspres, ekspres fotografijo - Valentin Perko - Ekspres, Ekspres, Herzog in Feliks
glasbeno opremo - Vojko Sfiligoj - Herzog
montažo ■ Olga Toni in Miha Hočevar - Herzog
kostumografijo - Irena Felicijan - Herzog
scenarij - Jože Dolmark, Stojan Pelko, Miha Hočevar
in Mitja Milavec - Herzog
animirani film niso podelili
video - Ema Kugler - Tajga, ter
Jasna Hribernik - Ballabende
posebno priznanje - Martin Srebotnjak - Pepelca
nagrada Metoda Badjure - maskerka Berta Meglič
nagrada občinstva - film OUTSIDER debitanta Andreja Košaka
nagradi revije STOP
najboljša igralka - Nataša Barbara Gračner-Triptih Agate Schvvarzkobler
najboljši igralec - Gregor Bakovič - Ekspres, ekspres
MARATON PRITEKEL V ZADNJI KROG
Tako vsaj napovedujejo nekateri, ki se na stvar spoznajo. Naslednje leto naj bi namreč SLOVENSKI FILMSKI MARATON zamenjal Festival. Seveda, če se bo količina ( ali dolžina) novih filmov vsaj približala lanskoletni (torej tej, ki smo jo videli letos).
Od 15. do 18. januarja smo si v portoroškem Avditoriju	lahko ogledali za	720,07 minut
celovečernih filmov ( med katerimi so nekateri televizijski in otroški ),	za	266,12 minut
dokumentarnih filmov ( med njimi sta tudi video in koncertni film ), pri animiranih filmih se je čas ustavil pri 23.05 minuti, kratki filmi so bili daljši za 107,95 minute ali natančneje 131 minut in za 73,44 minute video filmov.
V štirih dneh je lahko tisti, ki si je želel videti in vedeti kako izgleda nov slovenski film, imel možnost opaziti, da se stvari obračajo na bolje, ter da slovenski film postaja vse bolj film. Do prvega filma so prišli debitanti, in to predvsem mlajši. Nekateri od njih so se namreč obrnili in zapustili večno slovensko hibo - simbol, ki je prevečkrat prešel v dodatni simbol in podsimbol, lahko tudi v nadsimbol simbola tako, da je na koncu filma gledalec postal ali utrujen ali zmeden.
Vsled večplastnosti slovenskega filma, so se gledalci trumoma izogibali kinodvoran takrat, ko se je_ najavljal kakšen nov slovenski film. Čeprav so se avtorji temu čudili, jih je država, kot garant slovenske samobitnosti, še naprej nagrajevala in jim omogočala izdelavo filmov, neozirajoč se na to, da si je nekatere od takratnih filmov, ogledalo le do 1500 gledalcev.
Ali se stvari zdaj res obračajo na bolje pa bomo videli kmalu, saj bo leto hitro naokrog.
Za ogled zelo priporočamo predvsem OUTSIDER-ja in EKSPRES, EKSPRES.
Davorin
CASABLANCA
Tretji film prenovljenega in ponovno oživljenega FILMSKEGA GLEDALIŠČA
bo na sporedu DANES (četrtek) v izolski kinodvorani ob 20.uri in 30.minut.
Zaradi vključitve Portoroškega AVDITORIJA bodo,
od naslednjega tedna naprej,predstave
FILMSKEGA GLEDALIŠČA v Izoli v TOREK,
v Portorožu pa v četrtek.
n
KAJ Sl JT SPLOH ZGODILO?

preživeli mladost [moje stroške?
^7 OOdSODD DD0
no^RoiTjnlETnTtjŽu r a I iW Rusjjjfej taml^Saj^aKemR^j
Bil je zgodovinski dogodek, čeprav nihče ni opazil nič zgodovinskega. V predverju izolskega kulturnega doma se je namreč zlahka nagnetlo kakšnih 60 ljudi, ki sodijo v krog takoimenovane glasbene scene, ki pri nas dejansko sploh ne obstaja.
Prišli so na povabilo Mandrača in izolskega ZKO-ja, čeprav niso niti oni točno vedeli zakaj.
Nekaj časa so se spogledovali, potem so posegli po izvrstnem mladem vinu, ki ga je priskrbela vinoteka BRENTA iz Kopra in ko so pridišali marijini obloženi kruhki je atmosfera bila vse bolj sproščena.
Na srečanje glasbenikov smo povabili soliste in skupine, glasbene urednike in novinarje, snemalce in producente, da bi se končno srečali na istem mestu in se pogovorili o tem, kako jim je živeti v sceni, ki je ni. Vsi namreč prebiramo po revijah, spremljamo na TV in poslušamo o mega dogodkih v glavnem mestu, le pri nas, kot da se nič ne dogaja. Pa imamo vendarle nekaj najpopularnejših slovenskih skupin (Faraoni, Halo), nekaj
najpomembnejših solistov (Anika,
Easy),	izvrstne
posebneže (Zmelkoovv, E-met), pravo verzijo Take That (45LOVE) in še marsikaj. Imamo tudi štiri radijske postaje, dve in pol televiziji in kar nekaj časopisov.
Pogovor se je napletel, beseda je dala besedo, obljuba obljubo, padle so stave in nekateri pomisleki, vse pa se je končalo s sproščenim odštekanim nastopom nekaterih udeležencev.
Posebej velja omeniti duo Tuljo Furlanič - Nelfi Depangher, ki sta skupaj igrala pred četrt stoletja.
Za konec pa še ugotovitev, da je bilo kar lepo in da je treba s takimi druženji nadaljevati. Morda se glasbena scena še ne bo rodila, lahko pa se zgodi	glasbeni
sindikat.
ISOLA: II VENERDi NERO DEL CONSIGLIO COMUNALE
// sindaco ancora in a/to mare
II venerdi 17 non porta bene al Comune di Isola. In quei giorno del corrente mese era in programma la seconda tornata della seduta dicembrina del Consiglio comunale della nostra cittadina con alTordine del giorno la legalizzazione della posizione del
Uincucio del “gratta e vinci”
Mentrc stiamo scrivendo qucsto pczzo non sappiamo ancora qualc sia stala la risposta dcfinitiva dei part iti sloveni al/a propusta avanzata dal presidente incaricato fter un governo cosiddctto di “unita nazionalc". come suggerita dal la coalizione di destra una volta vista sfumarc la possibilita di disporre della maggioranza in parlamento grazie ad un voto transfugo. Nč sappiamo la risposta del presidente alk loro osservazioni.
Fermi rcslando i nos tri dubbisn un governo cosi fommlato, anchc perehč sinceramcntc non ne intravediamo la necessita. ec da chicdcrsi sc in Slovenia non ci si trovi sulla strada di una coalizione di governo alquanto strana.
Pcr qucl poco chc siamo riusciti a iniparare detle regolc dcmocraticbc, eravamo convinticbe una dcmocrazia parlanicntare si regga sostan-zialmcntc su un principio fon-damentalc, chc e qucllo di una maggioranza chc ha il compito di governarc, e di un’opposizione chc ha il compito istituzionalc di controllarc I'atOvita del governo. Anchc sc una soluzionc dcfinitiva sembra ancora di ld da venire. tuttavja nemarno t impressione chc la Slovenia stia adottando una specifica variante di quella che nella ricca terminologia del politichese italiano viene definita come la “političa de/linciucio”. Una variante, cioč, neha quale non č chiaro chi si trovi al governo e chi alVopposizionc. O, per meglio dire, 1'attuazione di quella regola secondo cui il potere logora soprattutto chi non si trova nella stanza dei bottoni.
Una situazione che ha presto trova to ramificazioni anche a livello locale. Ouesta almeno finipressione avuta dopo Pult ima seduta de! Consiglio Comunale di Isola. Anzi, dopo la continuazione della seduta che, anche guesta volta - dopo sei ore di sterili dibattiti - non ha concluso ancora niente ed č stala nuovamente interrotta.
Chiamati ad esprimersi se sindaco professionista (quindi elezioni quanto prima) o sindaco part-lime (quindi votazione su modilica statutaria) gli schieramenti presenti in aula hanno capovolto completamcnte H loro atteggiamento. Chi lino a ieri appoggiava il sindaco si d trovato alPopposizione e chi, non piti tardi di una settimana fa chicdeva ancora a gran voce le sue dimissioni, si č improvvisamente inventato suo grande sostenitore.
Finira magari, cosi a Lubiana come a Isola, Presidente o Sindaco che sia, che si troveri) a governarc contro coloro che inizialmente 1’hanno portato nella stanza delte leve del potere. Un potere che ha tutta Paria di essere improntato alPinsegna - come rileva spesso un nostro connazionale - del "gratta e vinci".
Silvano Sau
sindaco dopo la sua elezione al Parlamento sloveno.
Bene, il tutto e andato a carte quarantotto. Pero ci ha fatto capire che siamo un comune di vogatori. Di vogatori contro corrente, naturalmente. Infatti, i lavori di detta seduta si sono interrotti nel mese di dicembre con una "cagnara" sulla problematica del club remiero "Argo" e hanno fatto difficolta a riprendere la scorsa settimana sempre a causa la stessa problematica. E cosi la questione del sindaco e entrata nelle "grazie" dei consiglieri isolani tra una remata e 1’altra.
E una volta entrata, e stato dato
il via alla maratona delle ipocrisie, delle false dichiarazioni di volonta politica; mettendo a nudo la precarieta del massimo organismo isolano e la sua scarsa volonta di risolvere i problemi che gravano su Isola. Insomma, sette ore di consiglio buttate alle ortiche. Vista la situazione, sarebbe il caso di studiare la possibilita di organizzare le riunioni del Consiglio del Comune di Isola in un teatra tenda con incasso e cosi si darebbe un buon contributo alla soluzione dei cronici problemi di bilancio comunale isolano.
COMUNITA /TAL/ANA _________p/ Isola:_________
Mostra del libro a Palazzo Besenghi
Dal 15 al 17 gennaio gli interessati hanno avuto la possibilita di informarsi sulle novita delPeditoria acquistate dalla nostra biblioteca e di sfogliare i libri esposti alla mostra allestita nel salone e nella biblioteca della nostra Comunita. Il numero dei visitatori non e stato eccessivamente alto (un centinaio), anche se un buon numero di alunni della scuola elementare ha potuto ammirare la bella veste grafica degli ultimi libri per ragazzi.
Per la Comunita italiana o per coloro chc in questo nostro ambiente mistilingue si sentono vidni alla lingua e alla cultura italiana, 1’accostamento al libro e un occasione in piu per praticare la lingua, per man te nere un contatto piu profondo con quelle che sono le nostre radici. La nostra biblioteca mette a disposizione degli interessati materiale librario in lingua italiana sia per le consultazioni che per i prestiti. Importante e stato il rccupcro del fondo librario della famiglia Besenghi, ma importante e anche Parricchimento del fondo della biblioteca che e a disposizione di un pubblico piu vasto che si sta realizzando da aleuni anni a questa parte con i mezzi che la nostra CAN ottiene dai finan-ziamenti del Ministero per la cultura sloveno. Nel 1995 e nel 1996 sono stati inseriti nell’ inventario del nostro fondo librario 600 volumi.
H libro oggi non gode della popolarita che godeva nelpassato. La lettura implica fatica, impiego di tempo chc puo scmbrarc eccessivo e il risultato sembra inferiore a cid che si e investito. Percid si preferisce mettersi davanti al televisore, davanti allo schermo del Computer, magari con la scusa che anche i moderni strumenti multimediali possano sostituire la carta stampata. A parere di molti esperti la stampa šara ancora pcr lungo tempo unimportante fon te di sapere e di godimento estetico legato alPassociazione tra parole e realta. Si legge per imparare, per saper fare, per emozionarsi, per divertirsi, per soddisfare delle curiosita, e tutti ne abbiamo, pcr informarsi, pcr svilupparc la fantasia. Non c e che 1'imbarazzo della sce/ta!
Marino Maurel
Gianfranco S/ljan
CAN COSTIERA PER LA NAZIONALITA ITALIANA
Quanto prima una legge particolare
Verifica delle conclusioni sulla situazione scolastica, nomina di aleuni rappresentanti nei Consigli scolastici ed elezione della Commissione di controllo alTordine del giorno del Consiglio della Comunita autogestita costiera della nazionalita italiana, riunitosi martedi scorso. L’isolano Giordano Dcllorc č stato chiamato a presiedcrc la commissione di controllo, di cui fanno parte ancora Leo Fusilli (Capodistria) c Vittorio Luša (Pirano).
Di notevole rilevanza i 25 punti delle conclusioni sulla scuola, nei quali tra 1’altro, si csprimc prcoccupazionc per la situazione in cui si trovano attualmente le istituzioni scolastiche e prescolastiche della nostra comunita. Nel rilevare che negli ultimi anni tutto il settore scolastico ha registrato in Slovenia un notevole e significativo miglioramento delle condizioni didattiche e materiali, la CAN constata che nelle istituzioni minoritarie viene, invece, registrato un sensibile e costante abbassamento degli standard didattici e materiali che, se non fermato e ricondotto a un’inversione di tendenza, puo compromettere seriamente la qualita delPinsegnamento e la stessa frcquenza delle iserizioni.
La Comunita autogestita costiera ribadisce pertanto la necessita che il governo presenti quanto prima la proposta di legge particolare sull’istruzione dei gruppi nazionali minoritari, sottolineando che, in assenza di una legislazione specifica, aleuni diritti e norme possono essere messi in predicato da eventuali misure e decreti applicativi adottati nel frattempo dal competente ministero.
Si chiede, di conseguenza, che nessuna misura venga introdotta fino alPapprovazione di uno strumento di legge particolare o, comunque, senza 1'esplicito consenso degli organismi competenti della comunita nazionale, onde non creare scompensi e situazioni che, successivamente, sarebbe cstrcmamcntc difficilc corrcggcre, o che potrebbero comportare addirittura una sostanziale riduzione delPattuale rete scolastica c delle attuali opportunita di scolarizzazione.
E stato deciso, inoltre, che appena instaurato il nuovo governo, la CAN chiedcra un incontro con il nuovo ministra pcr 1’istruzione per informarlo dettagliatamente delle conclusioni e delle necessita del nostro sistema scolastico.
S.S.
La mostra del libro nella sede della ComunitA
I ragazzi detle nostre scuole mentre stanno sfogliando le novita della biblioteca esposte alla mostra del libro.
(Foto: C. Chicco)
Sportivi Ul
Premiati i tre candidati proposti dalla nostra Comunita per la tradizionale manifestazione de “Lo sportivo delPanno” allestita dall’Unione italiana. Per il secondo anno consecutivo la celebrazione si e svolta a Dignano ed ancora una volta gli sportivi di Isola sorto risultati tra i migliori. Tre erano le nostre proposte: Vesna Dekleva, Erik Tul e Claudio Radojkovič.
Andiamo con ordine. Nel settore femminile della categoria seniores, primo pošto per la velista Vesna Dekleva. Gia premiata come miglior sportiva del nostro litorale, la Dekleva ha bissato il successo delPanno scorso grazie a questi risultati: secondo pošto ottenuto nella regata preolimpica disputata ad Anzio, qualificazione olimpica raggiunta grazie al nono pošto conquistato a Murcia in Spagna, mentre alle Olimpiadi di Atlanta si e classificata 18-esima.
Nel settore maschile della categoria seniores primo pošto il canottiere Erik Tul gia premiato nella passata edizione; primo anche nel 93 tra gli juniores. Anche Tul ha partecipato alle ul time Olimpiadi di Atlanta dove e giunto 14-esimo, in coppia con Luka Špik dal quale fu battuto nel singolo ai campionati nazionali di Bled. I due avevano raggiunto la quota olimpica con il terzo pošto alla regata di Lucerna. Nella categoria operatori sportivi esemplari primo pošto, infine per Claudio Radojkovič. Un riconoscimento questo per il suo Zavoro nellc nostre scuole e per aver contribuito a portare la pallamano isolana ad alti livelli con la promozione nella massima scrie nazionalc. Niente male quindi.
Roberto Siljan
Claudio Radojkovič, Vesna Dekleva, Erik Tu!	(Foto: C. Chicco)
Attivita comunitaria
Apertura della sede (Palazzo Bescnghi)
Sala di lettura e bar sociale - Da lunedi a venerdi dalle orc 16.30 alle 20.30.
Biblioteca - II lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e il giovedi dalle ore 16.30 alle 19.
Manifestazioni culturali Sabato 25 gennaio. con inizio alle ore 18.00, avra luogo nella sala grande della Comunita un incontro con il professor Paolo Šema. La serata prevede la presentazione del libro dello stesso Šema “El mestro de Piran” e un dibattito sulla situazione
nel nostro territorio neirimmediato dopoguerra. ingresso libero.
Sabato 8 fcbbraio. nella Sala dcgli specchi dell Hotel Emona Bernardino di Portorose. concerto da camera dei musicisti del Teatro “Giuseppe Verdi” di Trieste. In programma musiche di Tartini, Bach e Mozart. Il concerto e organizzato in collaborazione con lTJniversita Popolare di Trieste. Prezzi dei biglietti in prevendita: študenti e pensionati 300 SIT, altri 500 SIT. Prezzi al botteghino: študenti e pensionati 500 SIT, altri 1000 SIT. Inibrmazioni sulla prevendita dei biglietti e sulle possibilita di trasporto da Isola a Portorose e ritorno ai
Non c’e piu religione
Nel corso degli anni abbiamo conosciuto vari tipi di pavimentazione stradale. Ultimamente siamo rimasti sorpresi da un nuovo tipo: si tratta di una sostanza biancastra che trapunta le strade e le piazze della nostra cittadina. In un primo momento abbiamo pensato a un nuovo decoro in occasione delle grandi feste. Dato che 1’Epifania tutte le feste si porta via e dato che dette "decorazioni" sono ancora presenti, abbiamo cercato di capire meglio questa novita. Da un’analisi, neanche troppo approfondita, abbiamo capito che il nuovo materiale che pavimenta le nostre strade altro non e che gomma da masticare. Di conseguenza abbiamo dedotto che stiamo diventando un paese di masticatori sputacchioni. E se 1’amministrazione comunale di Isola fosse stata un tantino lungimirante e paziente avrebbe potuto risparmiare quella barca di soldi spesa per lastricare a nuovo le vie del nostro centro storico.
Gianfranco Siljan
Concorso “La nostra storia”
Vogliamo ricordare che la Redazione de "11 mandracchio", foglio della comunita italiana di Isola, anche quest’anno ha bandito tra tutti i suoi lettori un grande concorso puhblico "La nostra storia" con racconti seritti o orali, documenti, cartoline, fotografie, oggetti, ecc..
Vi possono partccipare tutti i lettori dc "Il mandracchio", connazionali e non, concittadini e non, inviando alla Redazione testimonianze seritte, fotografate o verbali, riguardanti proprie cspcricnzc vissute, aneddoti, storic sul passato remoto o prossimo di Isola e di vicissitudini che comunque la riguardano.
Verra prešo in considerazione tutto: seritti, racconti e testimonianze orali che la Redazione e disposta a registrare direttamente, cartoline, vecchie foto di famiglia o di altro, curiosita, documenti, giornali o libri, oggetti che testimoniano la vita passata.
1 migliori rcquisiti o testimonianze pervenuti verranno pubblicati gia durante il concorso, mentre alla sua conclusione, la Redazione si riserva H diritto di organizzare una mostra nella sede della Comunita. Documenti o oggetti pervenuti - su richicsta - dopo un 'adeguata documentazione. verranno restituiti ai proprietari. La Redazione, a suo insindacabile giudizio, premiera i tre contributi piu interessanti o, comunque, i piu originali. I premi di notevole consistcnza (šara una grossa sorpresa) verranno consegnati durante una particolare cerimonia.
// concorso e aperto fino al 15 febbraio 1997. Chiunque abbia intenzionc di partccipare c vuolc ultcriori notizic in merito puo rivolgersi direttamente alla Redazione presso la Comunita degli italiani di Isola in Via Gregorčič 76, tel. 65 031.
L___ —	—
numeri tclefonici della Scgrctcria della Comunita: 65-031 e 65-853.
A vvisi
Coro “Haliaetum” della Comunita degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Uglii” di Isola: audizioni per iserizione di nuovi coristi ogni lunedi, dalle orc 19 alle 21, nella sala grande di Palazzo Besenghi (pianoterra).
Il Mandracchio, foglio della Comunita italiana dl Isola Rcdattore responsabile:
Andrca Šumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
C. Raspolič, S. Sau. G. Siljan,
A. Šumenjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia
tel..fax: (+386 66) 65031, 65853
NAGRADNA GOIKARCA
Pokrovitelj tokratne Nagradne Gojkarce je Fotooptika Rio iz Ljubljanske ulice. Vaša naloga je da na kupon, ki ga nalepite na dopisnico, napišete geslo iz 10. vodoravno. Dopisnico pa pošljete najkasneje do torka 28.1.1997, na naslov Mandrač, Veliki trg 1, Izola. •
V veži stavbe pa imamo tudi svoj nabiralnik, torej pretegnite malo ude in združite prijetno s koristnim. Izžrebali bomo tri reševalce, ki jih bo nagradila Fotooptika Rio z vrednostnimi boni za 5, 3 in 2 tisoč tolarjev.
Zdaj pa k nagrajencem iz prejšnje številke: Trgovina Bingo Bongo je v sodelovanju z žrebom tri nagrade razdelila takole:
PAPAGAJA dobi ŠIMER Mojca, Žustovičeva 7, Izola Darilna bona (1500 Sit) dobita: Vera OBLAK, Ob progi 5 in Ana GOMBAČ, I. Regenta 2.
VODORAVNO
^. slov. zgod. Franz S.Tnadž. žensko ime (Cicciolina) 10. odličen fotgraf v Izoli J5. okulist 17. majna riba JtfTul Erik
19.	prvi del besede narkoman
20.	Lucijan Ritoša
2TT kokoš brez repa, iz beka 22. jesenski mesec ,23. carina, mednarodno
25.	Gustinčič Tilen
26.	Nardin Ariana
27.	naziv
29. afriški veletok
10	11 u	12-	13 /	14c
'7u	K	/	C	
21 £		zi	4-	
Ab. norveška glas. skupina
48. del imena nog. kluba....vitla
51 .pretakanje solz,... in stok 52. snajper, odličen strelec . 56. ilustratorka Vogelnik 57. nizozemski kolesar iz rasa J&. otok Belih vdov pri Šibeniku, iz rizlan
/
NAVPIČNO
posnetki, slike
A?- vidni učinki, niso defekti /BTTrebše Rihard
4.	top
51 madž. ime, pol. Nagy Jr. pokrajina v Grčiji, Lokris TfObalne lekarne
,---------------- /K. nemški slikar Emil, iz ledno
ik ime sponzorja - fotooptike iz Ljubljanske ul. 9. obrat Delamarisa 33. žensko ime	oče in hči iz
A manjša omara
37.	orjaški kentaver, iz jetra p
40.	element hoje
41.	vrsta lažje telovadbe 43. avstrijski pol. Julius JA. Prelovšek Irena
45. Troja, iz olirtT
Fotooptike Rio lk hiter, iz neru
12.	zgod. mesto v Dalmaciji
13.	krvavica IkČerneka Andrej }6. reka v Nemčiji
,24. slov. igralec Janez ^28Tnajlepši mesec ^30. Iztok Cassol
32.	nauk o svetlobi in svetlobnih pojavih
33.	umetnost po latinsko orient. utežna mera
33. izumrla ptica tekačica z Nove Zelandije JZ6: Rener Anton
38.	finsko mesto
39.	visok moški glas
42.kraj pod Fruško goro, iz koli ^43: indijski pisatelj, iz ora 44. točka, iz opne ^46roče
^47. Željko, prim. filmski igralec ^49.'ptica ujeda 50. prvi del besede tlivke 53. Skok Aljaž /54. Skomina Zala /55) Tadej Lakošeljac
r (m)
DomiouE ninfl
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225
30% ŽS
od 13.1 do 25.1.1997
Za unikatne plašče, jakne, pelerine, kostime, ekskluzivne svilene bluze ter pletenine.
^Bodite drugačni, oblačite se pri NINi!^
N
KRIMINALIJE
Če bi se ves ta dež, ki je zadnje dni padel na Izolo spremenil v sneg bi ga imeli do kolen in čez. Klošarji se stiskajo pod Figo kot premočeni golobi in čakajo, da bo naokrog prineslo kakšno dobro dušo, trgovci preklinjajo, ker je dež odgnal kupce, eni pa si postrežejo kar sami. Težko bi rekli, da gre za klasične kupce, saj največkrat "kupujejo" v zavetju noči in na najbolj nenavadnih mestih.
NI BIL Z ELEKTRA
Neznanec je v Kosovelovi ulici, s stavbe demontiral dva večja reflektorja zavidljive starosti. Stanovalce je oškodoval za svetlobo, občino za 10.000 Sit, spomeniško varstvo za neznano vrednost. Po demontaži sodeč ni bil z Elektra.
TELOVADBA OLAJŠA
To so odkrili rekreativci, ki so telovadili v dvorani osnovne šole v Livadah. Medtem ko so oni nabirali moči je neznanec iz garderobe nabiral denar, ki so ga pustili v odprti garderobni omari. Skupaj ga je bilo za 25.000 tolarjev. Rekreacija zares ni poceni.
Z AVTOMOBILA NA KOLO
V	Pittonijevi ulici je neznanec skušal odpeljati osebni avtomobil znamke Golf. Ker ni bil njegov je seveda odtrgal plastiko pod volanom in skušal prižgati z žicami, vendar mu ni uspelo. Pravi lastnik je bil nespretnosti napačnega lastnika seveda vesel.
Manj težav pa je imel neznanec, ki je v Veluščkovi ulici odpeljal kolo znamke Pony. Lahko bi rekli, da je bil na poniju, pravi lastnik pa na psu.
KOMU GORI ?
V	Premrlovi ulici je ponoči zagorelo v osebnemu avtomobilu znamke Alfa Romeo (glej fotografijo). Stanovalce je najprej zbudila alarmna naprava, ki jo je sprožil požar, potem so pritrobili policaji, za njimi pa prisirenili še poklicni gasilci iz Kopra. Gasilci so požar pogasili, policaji pa ugotovili, da je najverjetneje zagorelo zaradi odtekanja goriva.
Zagorelo je tudi v dimniku v
Cankarjevem drevoredu. Vzrok je bila neočiščena dimna tuljava, posledica pa spet poklicni gasilci iz Kopra, ki so požar brez večje škode pogasili.
KOT V DANTEJEVEM PEKLU
Tako se je počutil voznik , ki je v Dantejevi ulici ustavil vozilo, pa ga je tam stanujoči občan opozoril, da tako ne gre. Ker se voznik ni takoj odpeljal dalje jih je dobil po glavi. Zdaj ga glava ne boli več, verjetno pa bo jeznega občana, saj so ga policaji prijavili sodniku za prekrške.
KJE JE TA CESTA?
V Kajuhovo ulico se je pripeljal voznik, ki so ga vodile višje, predvsem pa bolj hlapljive sile. Te so bile tako hude, da je po cesti vozil cik cak, potem pa naravnost čez pločnik zapeljal na dvorišče iri se tam zaletel v dva, nič hudega sluteča, parkirana avtomobila. Ker je bilo vse precej hrupno bodo dečki pisali sodniku za prekrške. Pa ne le zaradi hrupa.
NE IGRAJTE SE Z VOLANOM
Pri Rexu je prišlo do hudega trčenja, potem ko je voznik zapeljal na levi pas, ki je še vedno namenjen nasproti vozečim vozilom. Pri tem je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe in so jo odpeljali v izolsko bolnišnico.
Le malo bolje se je končalo trčenje v križišču jagodje do katerega je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Sodnik za prekrške bo spet imel delo.
GASILCI, REŠEVALCI,
CENTER ZA OBVEŠČANJE	POLICIJA
112	113
VABLJENI NA PREDSTAVITEV NOVEGA SEAT VOZILA*
v petek, 24.1.1997 pred salonom od 11 ure dalje

AVTO JEREB - Polje 21 (Prodajni center Ruda) Izola Tel.: 066 / 62 - 424 Fax: 066 / 67-854


Spoštovani upokojenci, prejemniki italijanskih pokojnin
Ste v dvomih, kako najlažje in najvarneje urediti prejemanje italijanske pokojnine ?
Splošna banka Koper Vam svetuje, da si to uredite na devizno hranilno knjižico ali devizni tekoči račun pri naši banki.
V kolikor ju še nimate, Vam v vseh naših poslovnih enotah to takoj uredijo.
Bistvene prednosti prejemanja italijanskih pokojnin pri
Splošni banki Koper so:
•	razpolaganje z deviznimi sredstvi je PROSTO, brez plačila provizije banki
•	sredstva se obrestujejo v devizah
•	celotno poslovanje lahko opravljate v domu najbližji enoti Splošne banke Koper
•	različne oblike deviznega varčevanja
•	devizna varčevalna knjižica
•	devizni depoziti nad 3, nad 6 in nad 12 mesecev
•	sredstva na devizni vlogi so lahko osnova tudi za sodelovanje na drugih področjih bančnega poslovanja
ZA ENOSTAVNO IN VARNO POT DO VAŠEGA DENARJA...
splošna banka koper