Božične saturnalije Intervju: Helena Zalokar, Bojan Bencik Proračun 2008: Kaj dobiva Novo mesto? Potlač: Končno ustanovljena stranka novomeških kor Novo mesto, 22. december 2007, številka 5, letnik 11, cena 2,50 EUR KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26 8000 NOVO MESTO Poštnina plačana pri pošti 8101 Novo mesto SREČNO 2008! 1111111 Forex Commerce d.o.o. Smrečnikova ulica 19 8000 Novo mesto MARJAN ŠMALC s.p. ^*VT- 041 /671 -461 ,fax:07/33-25-968 iROV Ae-mail: marjan.smalc@siol.net VARNOST PRI DELU - POŽARNA VARNOST ARHITEK Novi trg 9, 8000 Novo mesto tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 gsm: 041 671 338 AURORA J Aurora hobby & art Breg 1, Novo mesto tel.: 07 33 23 055 HOBI & A8T ^AVTOHIŠA adpia Avtohiša Adria Plus Podbevškova 13, Novo mesto ^------------------------—N Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto Servisno prodajni center a /-\q nn vozil Volkswagen in Audi Ur Jr I JO UU Avtošoia Riba AVTOŠOLA Ulica stare pravde 15 Novi trg 11, Novo mesto tel: 07/ 33 26 722 V Trgovina TOTAL Seidlova cesta 28, Novo mesto tel.:07 3375 375 e-pošta: totalnm@siol.net zaščitelhi in dobri) vidni TOTAL \ir^ \ mesto Nov • AV RENAULT V 200, Fax: 07/3374-202 1 ■->> čeni servis vozil RENAULT in NISSAN LEKTRIKA 5 vuSanižerstvo v :. ■'C' if * IKi •. S^ece/i /bžic ter zt/raefa i/i v/iri&zfaf&čeni /efa r š t : "ffiun LOM ( qiLH tTil OJ: ■ NEqA obRAZA iis teIesa ■ pEdikuRA • MAINikuRA • ZAŠČiTA NARAVNih NolflOV • qflinANjE Nokrov - dEpiUcijA • lASERsko odsTRANjEVANjE dUčic - AINTiCEluliTNi TRETMAji • UsERsko odsTRAN jEVANjE kApilAR NA obRAZU ■ lASERsko OdsTRANjEVANjE AkEN iN bRAZqOTIN - lASERsko pOIVllAjEVANjE koŽE (FoTOREqENERAcijA) • lASERsko OdsTRANjEVANjE piqMENTACij - diAMANTNi piliNq LEPOTNI STUDIO AnDoPe Mojca Mikec, s.p. Marjana Kozine 3, 8000 Novo mesto Tel ; 07/33-73-461 - fRCURE ZA VSE pRiloŽNOSTi - ModNO STRiŽENjE • podAljŠEVANjE lAS ■ podAljŠEVANjE NohlOV Z qEloM - MAkE Up ■ dElAVNiCE liČENjA - SVETOVANjE Trgovina Kultura uživanja zdaj obratuje na novi lokaciji - na Glavnem trgu 17 pri Kandijskem mostu (nekdanji Krojač). V trgovini vam poleg vseh vrst čajev in pribora za pitje čaja zdaj nudimo tudi med in izdelke iz eko suhega sadja, ekološko pridelane zajtrke in tople napitke, čokolade iz pravične trgovine, eko začimbe, tudi eksotične, zeliščne tinkuture, mazila in zelišča, naravno certificirano kozmetiko Lavera ter pripomočke za žensko nego in nego otrok iz ekološko pridelanega bombaža. Vse našteto tudi darilno zavijemo. V ponudbi imamo tudi že pripravljena topla darila in prisrčne male pozornosti za vaše najdražje. Pod isto streho domuje tudi Čajarna, kjer se lahko pogrejete s toplim čajem, strežemo tudi kavo in številne ostale pijače, v dopoldanskem času pa še sveže pripravljene sendviče in pecivo. Vabljeni k uživanju. Helena Zalokar, ravnateljica Maja Regina, foto Jaka Šuln Birokratizacija ni samo problem ravnateljev, temveč vseh pedagoških in ostalih delavcev šole. Živimo v demokratični družbi, v kateri morajo biti vse zadeve dokumentirane, postopki pa jasni in pregledni. Helena Zalokar je ravnateljica novomeške gimnazije že trinajst let. Kakor pravi, je po srcu in duši učiteljica, ravnateljica je postala po sili razmer. Veliko truda je vložila v to, da se je pomen novomeške gimnazije ohranil takšen, kot je bil v preteklosti. Njena želja, da bi šolo naredili dijakom prijazno in jim hkrati ponudili čim širšo splošno izobrazbo, je postala realnost. Za velik uspeh v času njenega mandata navaja celostno adaptacijo šolske stavbe. Pomemben dosežek pa je tudi vključevanje v številne projekte, ki so prispevali k izboljšavam na različnih področjih. Ne more pa zanemariti niti dosežkov dijakov na maturi in številnih tekmovanjih v znanju in športu. Čeprav se v tem šolskem letu poslavlja od mesta ravnateljice, pravi, da gimnazije še ne zapušča. Kako dolgo ste že ravnateljica na novomeški gimnaziji? Kje ste bili zaposleni pred tem? Preden sem postala ravnateljica novomeške gimnazije, sem bila osem let pomočnica ravnateljice. Pred tem pa sem poučevala pedagogiko in sociologijo. Ravnateljica na novomeški gimnaziji sem torej že trinajst let, izteka se mi tretji mandat. Kako in na katerih področjih se je gimnazija v času vašega ravnateljevanja spremenila? Najopaznejši sta vsekakor sanacija in adaptacija stavbe. Že na začetku mojega mandata smo začeli načrtovanje adaptacije, ki naj bi bila zaključena do praznovanja 250-letnice šole. Po začetnih delih se je izkazalo, da je potrebna mnogo temeljitejša obnova. Adaptacija je potekala dve leti, v tem času smo gostovali v popoldanski izmeni na šolskem centru. Bali smo se, da se bodo zaradi te selitve in popoldanskega pouka poslabšali naši rezultati oz. se bo znižala tudi raven pridobljenega znanja naših dijakov. Kljub temu ni bilo večjih težav. Šola je po obnovi postala mnogo varnejša, lepša in bolj funkcionalna, pridobili smo tudi nove učilnice, kabinete in knjižnico na podstrešju. Celotno šolo smo s pomočjo donatorjev tudi na novo opremili. Pogoji za izvajanje vzgoj-no-izobraževalnega dela so se zelo izboljšali. Po mojem mnenju je to najbolj očitna sprememba, ki se je v času mojega ravnateljevanja zgodila na gimnaziji. Po vrnitvi v gimnazijsko stavbo smo v splošni gimnaziji pridobili športni oddelek, kasneje še program klasične gimnazije in maturitetni tečaj. Sam gimnazijski program pa se v obdobju trinajstih let ni mnogo spremenil. V lanskem šolskem letu (aprila 2007) je z mesta ravnatelja sredi mandata odstopil legenda slovenskih ravnateljev Jože Zupančič, ravnatelj I. gimnazije v Celju. Razlog, ki ga je navajal za odstop, je bila popolna birokratizacija ravnateljevega dela. Kaj vi menite o tem? Se strinjate z njegovim mnenjem? Prepričana sem, da birokratizacija ni samo problem ravnateljev, temveč vseh pedagoških in ostalih delavcev šole. Živimo v demokratični družbi, v kateri morajo biti vse zadeve dokumentirane, postopki pa jasni in pregledni. Tudi zakonodaja se zelo hitro spreminja, vsaka sprememba pa zagotovo prinese nekaj nove dokumentacije, ki jo moramo voditi ravnatelji, učitelji oz. drugi delavci šole. Na delovanje šole neposredno ali posredno posega tudi zakonodaja z drugih področij. Vsak ravnatelj je primoran, kljub temu da je po svoji izobrazbi učitelj in ne pravnik ali ekonomist, poznati dobršen del zakonodaje in se žal pogosto zakopati med papirje in fascikle, namesto da bi se ukvarjal s pedagoškim vodenjem šole. Kolikor poznam Jožeta Zupančiča, se je trudil biti predvsem dober pedagog. Veliko napora je vložil v to, da bi bila njegova šola kar se da uspešna in kvalitetna. Očitno mu je od vsega tega administrativnega dela in kopičenja papirjev prekipelo. Razlog, ki ga je navedel za svoj odstop z mesta ravnatelja, je po moji presoji dovolj tehten. Kakšen je po vašem mnenju pomen novomeške gimnazije? Pomen novomeške gimnazije ostaja takšen, kot je bil tudi v preteklosti. Svojim dijakom mora zagotoviti široko splošno izobrazbo in jim hkrati omogočiti, da na tistih področjih, ki jih še posebej zanimajo, dobijo kar največ. Od svojih dijakov pričakujemo zelo veliko, ne želimo, da bi ostali na minimalnih standardih. Zato veljamo za zahtevno šolo. Poleg pridobljenega znanja se trudimo razvijati tudi samostojno in kritično mišljenje, ki je potrebno za nadaljnji študij in življenje. Zato se tudi trudimo za povezovanje znanj z različnih predmetnih področij. Predvsem pa želimo, da bi dijaki pridobili učne in delovne navade in osvojili kompetence, ki jih danes pričakujemo od intelektualcev, ki bodo delali na različnih področjih. Naši dijaki so uspešni tako pri študiju naravoslovja, medicine, družboslovja in humanističnih ved. Kako se je v letih vašega ravnateljevanja na potrebe novomeške gimnazije odzivala novomeška občina? Z novomeško občino smo vedno dobro in korektno sodelovali, ne glede na to, da so se menjali župani in občinske uprave. Za naše potrebe in izvajanje različnih projektov so imeli vedno dovolj posluha. I I I l-|e|n| j|s|k|a| Učitelji ne popuščajo. Tudi dijaki tega ne izkoriščajo, saj se zavedajo, da slej ko prej pridejo na sito mature. Ali ste se kdaj znašli pod pritiskom politike? Osebno nisem nikoli čutila nobenih takšnih pritiskov. Slabih izkušenj nimam niti z občinsko niti z državno politiko, ne glede na to, katera opcija je bila na oblasti. Pod katerim šolskim ministrom vam je bilo kot ravnateljici najbolje (najlaže) delati in zakaj? Kaj menite o nenehnih spremembah, ki se dogajajo v šolstvu? Ne bi mogla trditi, da je bilo pod kakšnim šolskim ministrom delati laže oz. teže. Nikoli nisem občutila posebne razlike. Vsak posebej je v šolstvo prinesel nekaj novega. Spremembe so se dogajale ves čas, vendar imamo gimnazije v primerjavi s poklicnimi in strokovnimi šolami zaenkrat še relativen mir. Vedno sem se zavedala, da je treba ravnati v skladu z veljavno zakonodajo in s pravilniki, ne glede na to, ali sem se osebno z njimi strinjala ali ne. Moti me le to, da se spremembe načrtujejo mnogokrat brez temeljitih analiz in tehtnega strokovnega razmisleka. Novosti se mi zdijo marsikdaj nedodelane in pridejo v javnost, ko so še zelo nedorečene, in povzročijo med učitelji veliko slabe volje. Poseg v tako pomemben sistem, kot je šolski, je lahko zelo težaven. Novosti, ki jih učitelji in ostali pedagoški delavci ne vzamejo za svoje, običajno v vsakdanji praksi ne zaživijo. Kako ocenjujete dejstvo, da so šole financirane po številu dijakov? Kako ta glavarina vpliva in bo vplivala na izobraževalni sistem? Sistem MOFAS je vzpostavila že prejšnja vlada. Ta sistem naj bi šolam omogočal večjo strokovno in finančno avtonomijo, s tem pa tudi večjo odgovornost za rezultate izobraževanja, jih spodbujal k iskanju takih organizacijskih in izvedbenih rešitev, ki bodo izboljšale tako kakovost kot tudi notranjo učinkovitost, jim omogočil hitrejše reagiranje na potrebe trga dela in potrebe okolja. Do sedaj so v program MOFAS, ki predvideva financiranje šol glede na število dijakov, obvezno vključene le tiste šole, ki izvajajo nove oz. prenovljene programe. Številne gimnazije, med njimi tudi naša, so se za ta program odločile prostovoljno. Dokler je šola polna, s takim načinom financiranja nimamo težav. Res je prinesel precej dodatnega dela - dokaj natančno vsebinsko in finančno načrtovanje za koledarsko leto in sprotno spremljanje realizacije, vendar večjega vpliva na potek vzgoj-no-izobraževalnega dela v šoli zaenkrat še ni zaznati. Dobro je, da imamo z MŠŠ podpisano pogodbo in vemo, koliko finančnih sredstev bomo dobivali med letom po dvanajstinah. Pred tem so bili finančni načrti zelo ohlapni, saj nikoli nismo natančno vedeli, koliko sredstev bomo prejeli in za kakšne namene (izobraževanje učiteljev, tekoče vzdrževanje, nakup literature...). Se zaradi takšnega načina financiranja šole kaj bolj trudijo, da bi obdržale dijake ter da bi bil osip pri prehajanju iz letnika v letnik čim manjši? Šola se mora vsekakor bolj potruditi, in sicer za vsakega dijaka posebej. Naša šola to že počne. Z odločitvijo za takšno financiranje smo se postavili na trg z vsemi ostalimi šolami. Od kvalitete našega dela je odvisno, koliko dijakov bo na šoli. Zagotovo se je treba bolj potruditi, da se dijak vpiše na našo šolo, da se tu dobro počuti in jo tudi uspešno konča. Poleg dopolnilnega pouka, ki smo ga pri nekaterih predmetih izvajali že doslej, pripravljamo tudi strategijo dela z učno manj uspešnimi dijaki. Zgledujemo se po projektu PUPO, ki je nastal na poklicnih šolah. V njem je veliko dobrega in uporabnega tudi za gimnazije. Morajo učitelji zato bolj popuščati, dijaki pa morda to izkoriščajo? Kako to vpliva na kakovost izobraževanja (če sploh vpliva)? Iskreno upam, da kakovost dela ne bo padla. Učitelji ne popuščajo. Tudi dijaki tega ne izkoriščajo, saj se zavedajo, da slej ko prej pridejo na sito mature. Popuščanje učiteljev ter izkoriščanje dijakov bi se dolgoročno zagotovo najbolj poznalo pri rezultatih na maturi in možnostih vpisa na posamezne fakultete. Število potrebnih točk za vpis na določene fakultete je kar precej visoko. Bi lahko rekli, da je današnja šola do dijaka prijazna šola? Odvisno, kaj si pod tem pojmom predstavljamo. Jaz si pod prijazno šolo predstavljam šolo, na kateri je prisotno medsebojno spoštovanje dijakov in učiteljev, kjer je komunikacija dvosmerna in imajo učitelji posluh tudi za druge dejavnosti, s katerimi se dijaki ukvarjajo poleg šole. Dijakom poleg rednega šolskega dela ponudimo še mnogo drugih dejavnosti. Te so ponavadi bolj zanimive, saj se dijak lahko vključi v dejavnost, ki mu je blizu, ter je lahko zelo uspešen. Poleg tega pa dijaki lahko usklajujejo tudi šolske in druge obšolske obvez- IdIo|l|e|nI jIs|k|a| nosti, npr. športne treninge, glasbeno šolo ... To jim omogoča pridobitev statusa ali sklenitev pedagoške pogodbe. Najti je treba neki skupni jezik med šolo, dijakom in starši ter se večkrat dogovarjati in prilagajati. Pomembno je dijakom zagotoviti tudi dodatno pomoč, ko jo potrebujejo. Po mojem mnenju lahko takšno šolo pojmujemo kot dijaku prijazno. Učitelji se mnogokrat pritožujejo, da imajo dijaki preveč pravic in premalo dolžnosti. Kako gledate na ta očitek? Menim, da dijaki nikakor nimajo preveč pravic. Učitelji, ki tako razmišljajo, ne razmišljajo o odnosu med pravicami in dolžnostmi. Vsaka pravica, ki jo imamo, je povezana z izpolnjevanjem različnih dolžnosti. To razmerje premalokrat poudarjamo. Samo za ponazoritev: če ima dijak pravico do kakovostnega pouka, potem mora izpolnjevati več dolžnosti: prisotnost pri pouku, izpolnjevanje obveznosti, učitelja in ostalih dijakov ne sme motiti pri delu.... da to pravico do kakovostnega pouka lahko uresničuje. Kaj menite o ideji prenove mature in posledično tudi šolskega programa? Trenutno sta aktualna sprememba šolske zakonodaje in za gimnazije posodabljanje gimnazijskega programa. V ospredju naj bi bili proces učenja in kompetence, ki naj bi jih dijaki pridobili v času šolanja. To pa zahteva posodobitev učnih načrtov, medpredmetno povezovanje, uporabo IKT pri pouku, veliko samostojnega dela dijakov ... Ob posodobitvi gimnazijskega programa je nujna tudi prenova oz. posodobitev ma- ture. Matura mora postati logičen zaključek šolanja. Sedaj se dijaki v tretjem in četrtem letniku večinoma pripravljajo na maturo. Uspeh v tretjem in četrtem letniku ter število točk na maturi sta selekcijska kriterija pri vpisu na številne fakultete. Kaj menite o načrtih za združevanje ekonomske šole in gimnazije v Novem mestu? Ali bi bila takšna združitev smiselna? 0 takšni združitvi se zaenkrat konkretno še nismo pogovarjali niti nismo iskali nekih prednosti in slabosti. Pred odločitvijo o združitvi bi morali temeljito preučiti, kaj posamezna šola pridobi in kaj izgubi ter kako bi združitev lahko prispevala k boljši organizaciji in kakovosti dela na obeh šolah. Govori se tudi o tem, da misli novomeška nadškofija ustanoviti gimnazijo. Kako bi to vplivalo na Gimnazijo Novo mesto? Pred odločitvijo o ustanovitvi škofijske gimnazije v Novem mestu bi bilo smotrno razmisliti, ali v Novem mestu res potrebujemo pet gimnazij, saj se število učencev v osnovnih šolah iz leta v leto zmanjšuje. Ustanovitev škofijske gimnazije bi vplivala ne le na vpis dijakov na našo šolo, temveč na vpis v vse gimnazije v regiji. Koliko dijakov, ki se sedaj vpisujejo na našo in druge gimnazije v regiji, bi se želelo šolati v škofijski gimnaziji, bi zelo težko ocenila, saj so podatki o veroizpovedi osebna zadeva. Poleg tega pa ni nujno, da bi se vsi verni učenci odločili za vpis na škofijsko gimnazijo. Kaj štejete za vaš največji uspeh v času ravnateljevanja? To sta gotovo adaptacija in opremljanje šole. Pomemben uspeh je tudi vključevanje šole v številne projekte, ki nedvomno pomembno prispevajo k izboljšavam na različnih področjih, tako na področju medsebojnih odnosov in komunikacije kot tudi kvaliteti vzgojno-izobraževalnega dela. Ne morem pa tudi mimo dosežkov naših dijakov na maturi in številnih tekmovanjih v znanju in športu. To so najbolj opazni rezultati dela vseh članov našega kolektiva, ki se jih veselimo vsako leto. Ali je kaj takšnega, česar vam v mandatu ni uspelo izvesti, pa ste si to želeli? Ne bi mogla reči, da česa želenega nisem uspela izpeljati. Verjetno bi se našlo kar nekaj drobnarij, vendar nič pomembnejšega. Letošnje leto se vam izteka mandat za ravnateljico. Kako da ste se odločili, da ne boste več kandidirali? Ravnateljica sem postala po sili razmer, in sicer zaradi predčasnega odhoda moje predhodnice. Ker mi je do upokojitve ostalo le še dobro leto in pol, sem se odločila, da ne bom vnovič kandidirala. Četudi bi se javila za ravnateljico in bila sprejeta, bi bilo že po enem letu treba razpis ponoviti. Menjava ravnatelja pa zna biti za šolo precej stresna. Presodila sem, da bi bilo smiselno delo prepustiti nekomu, ki ima več moči in energije in se bo laže spopadal z izzivi, ki jih prinaša to delovno mesto z vsemi predvidenimi spremembami. Ko ugotoviš, da ne zmoreš postoriti vsega, kar bi bilo treba, je bolje, da odideš in prepustiš prostor mlajšim. Ali boste še naprej ostali kako povezani z gimnazijo? Kakšni so vaši načrti? Po izteku mandata se še ne poslavljam od gimnazije. Zaenkrat še ne vem, kakšno delovno mesto mi bo dodelila nova ravnateljica. Kakor kaže, bom upokojitev dočakala kar na šoli. Kaj bi svetovali svoji najverjetnejši naslednici Nataliji Petakovič? Pri svojem delu naj uporabi vse znanje in izkušnje, ki si jih je pridobila kot pomočnica. Pogumno naj se loti potrebnih sprememb in izzivov, ki jo čakajo. III11111 IJlNri BI Občinski prostorski načrt MO Novo mesto S strategijo proti stihiji Mitja Simič, foto Tomaž Levičar Prostorsko načrtovanje se je zaradi odsotnosti strateškega pristopa v zadnjih 15 letih skrčilo na borbo za koščke kmetijskih površin, ki bi jim spremenili namembnost v zazidljiva zemljišča. To je onemogočalo celovito in dolgoročno prostorsko načrtovanje, kar je med drugim vodilo tudi k slabi komunalni opremljenosti in k spreminjanju vinogradniških območij v stanovanjska. V tem smislu je dejstvo, daje občinski svet strateški del novega občinskega načrta obravnaval že v juniju 2007, dobro znamenje. Mineva eno leto, odkar smo v Parku optimistično napovedovali, da se prostorskemu načrtovanju v naši občini z uzakonitvijo obvezne priprave Strategij prostorskega razvoja občin obetajo boljši časi. Vendar pa je Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002), ki je to določilo uvedel, veljal le štiri leta in je bil letos spomladi nadomeščen z novim Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/ 2007). Dejanski čas za pripravo občinskih strategij pa je bil še mnogo krajši, saj so jih lahko začeli pripravljati, šele ko je bila poleti 2004 sprejeta Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Že naslednje leto pa je bilo jasno, da nova garnitura na ministrstvu za okolje in prostor po zamenjavi oblasti v državi pripravlja nov zakon, ki bo Strategijo prostorskega razvoja občin - kot samostojni pravni akt - ukinil, in sicer z argumentom poenostavljanja postopkov. Tako ni bila v Sloveniji udejanjena niti ena občinska strategija prostorskega razvoja. Zmeda s temeljno zakonodajo Takšno hitropotezno spreminjanje prostorske zakonodaje in s tem povezane terminologije oziroma poimenovanja prostorskih dokumentov skorajda zasluži kratek komentar. Neracionalno je, da se državna prostorska politika kar naprej ukvarja sama s sabo, namesto da bi ukrepala v prostoru, kjer še marsikje vlada velik nered. Prav tako si v resni državi (za kar se imamo) ne bi smeli privoščiti, da en in isti dokument v postopku sprejemanja kar trikrat spremeni svoje ime. Na primer: neki prostorski akt se je pred letom 2003 začel pripravljati pod imenom Ureditveni načrt, se kasneje preimenoval v Lokacijski načrt, zdaj pa takšen dokument imenujemo Občinski podrobni prostorski načrt (in nikakršnega poroka ni, da ta dokument ne bo spreminjal imena še naprej, saj je terminološka domišljija snovalcev prostorske zakonodaje, kot vse kaže, neizmerna). Izum nove politike prostorskega načrtovanja je tudi Občinski prostorski načrt, ki še ni bil preizkušen na ljudeh, združeval pa naj bi »blagodejne učinkovi- ne« vseh dosedanjih planskih, strateških in tudi izvedbenih prostorskih aktov (nekdanjih PUP) - nekakšen »superplan«, torej. Novo mesto na dobri poti Pa pustimo komentarje in opazke na temo zakonodaje v upanju, da ob morebiti zamenjavi oblasti (v naslednjem letu) na področju urejanja prostora ne bo prišlo do vnovične revolucije, in se posvetimo Občinskemu prostorskemu načrtu Novega mesta - predvsem njegovemu strateškemu delu. Situacija sploh ni tako grozna, kot bi se po uvodnem delu tega članka in po zatišju v tem letu morda dalo sklepati. Kot že rečeno, smo se s strategijo prostorskega razvoja ukvarjali že v lanskem letu (2006). Na začetku tega leta je bila ta že pripravljena do faze osnutka, opravljenega je bilo tudi veliko dela - narejene so bile številne analize, raziskave in projekcije, kakršnih ni bilo že leta. Potem pa je bilo nadaljevanje postopkov treba zadržati zaradi spremembe zakonodaje in čakanja na ustrezen podzakonski akt, ki je bil sprejet šele pred dobrim mesecem. Kljub vsem zlim slutnjam Športno rekreacijski park Portoval se razvija počasi, novi načrti pa podobne ureditve v mestu zarisujejo v večjem obsegi1 tudi na Grabnu oziroma v Drgančevju ter ob Češči vasi. novi občinski prostorski načrt vendarle omogoča, da se zastavljena vsebina strategije prostorskega razvoja občine praktično v celoti prenese v njegov strateški del. Če torej neka občina (običajno s pomočjo ustrezne strokovne ustanove) zna in tudi želi razmišljati strateško, za to ni nikakršnih zakonskih ovir, nasprotno. V tem smislu lahko dejstvo, da je občinski svet strateški del novega občinskega načrta obravnaval že konec maja 2007, ocenjujmo kot dobro znamenje. Vemo namreč, da se je prostorsko načrtovanje zaradi odsotnosti strateškega pristopa v zadnjih 15 letih skrčilo samo še na »borbo« za koščke kmetijskih površin, ki bi jim spremenili namembnost v zazidljiva zemljišča - delček za delčkom, malo tu in malo tam (žal nova zakonodaja v prehodnem obdobju še vedno omogoča tudi takšno »krpanje« starih načrtov). Tak način dela je onemogočal celovito in dolgoročno prostorsko načrtovanje, kar je med drugim vodilo tudi k slabi komunalni opremljenosti in nenazadnje tudi k spreminjanju vinogradniških območij v stanovanjska, kar je na Dolenjskem postal velik prostorski problem. Prvi prostorski dokument, ki je v Novem mestu po dolgem času spet uvedel strateško razmišljanje, je bila Urbanistična zasnova Novega mesta iz leta 2002 (dopolnjena 2004), ki se z občinskim prostorskim načrtom še nadgrajuje. Kaj prinaša prostorska strategija V fazi, ko občinski prostorski načrt še ni prišel v javno razgrnitev, seveda še ni možno govoriti o njegovih podrobnostih. Izpostavimo pa lahko nekaj poglavitnih tematik njegovega strateškega dela. Tu ne moremo mimo tretje razvojne osi in s tem povezanim potekom obvoznic okoli Novega mesta vključno z dvema novima mostovoma prek Krke, s čimer bi se postopno razreševala vse bolj pereča prometna problematika. Ena od bistvenih strateških vsebin je tudi načrtovanje gospodarskih con, na katerih bo že v kratkem mogoče načrto- vati razvoj novih in preselitev obstoječih dejavnosti z neustreznih lokacij v mestu. Strategija naj bi tudi spodbujala zgoščevanje stanovanj v Novem mestu in drugih večjih središčih v občini, predvsem kot območja kompleksnih gradenj, kar je skladno z načeli racionalne rabe prostora in vzdržnega oziroma trajnostnega razvoja. Nove stanovanjske površine se načrtujejo prednostno kot soseske s širokim spektrom ponudbe stanovanj in z velikim deležem zelenih in drugih javnih površin. Večjo pozornost naj bi se namenilo načrtovanju in urejanju cest in ulic v mestu (vsaj še en nov most pri Cegelnici) kot tudi kakovostno urejenim in varnim javnim prostorom. Opredeljuje se lokacije za razvoj športnih, rekreacijskih in razvedrilnih vsebin. V strategiji bi našel svoje mesto tudi arheološki park na Marofu kot eden od pomembnejših projektov v prihodnosti, na katerem bi se gradila prepoznavnost mesta, hkrati pa bi se z njegovimi zelenimi površinami zagotavljale bivalne kakovosti za širše območje mestnega središča. Prav tako naj bi strategija tudi opredelila nosilne prvine zelenega sistema Novega mesta, kot so reka Krka s pritoki in obvodnimi prostori ter gozdovi in zelene vzpetine, ki se s pešpotmi povezujejo v funkcionalno sklenjen sistem in se navezuje tudi na zaledje mesta. V širšem prostorskem merilu naj bi se opredelila kakovostna krajinska območja, ki so pomembna za prepoznavnost občine in regije (dolina Krke, Gorjanci, vinogradniška območja in podobno). Obveznih vsebin pa je še cel kup, kot npr. energetska oskrba, razvoj komunalnih storitev, ohranjanje kakovosti mestnega jedra, območja sanacij, problematika romskih naselij in še mnoge druge. V preteklosti mnogo napak Ta kratek oris pove, da gre za izredno kompleksen dokument že na strateškem nivoju. Ker je to prvi tovrstni dokument (po novi zakonodaji) v tem prostoru, od njega verjetno še ne smemo pričakovati popolnosti, pomembno pa je predvsem to, da Novogradnje novomeških obvoznic ter prenove primarnih mestnih cest so že dolga Trška gora je ena najbolj znanih vinskih goric v Sloveniji nasploh. A tudi nanjo leta načrtovane z različnimi prostorskimi akti. Dejanska prenova in gradnja sta vse bolj vdirajo interesi za preoblikovanje zidanic oziroma vikendov v stalna očitno trši oreh, kot je načrtovanje. prebivališča, kar pa s sabo seveda prinaša vrsto zahtevnih in dragih ter seveda komaj smiselnih ureditev. Med mestnim gozdom Portoval in Bršljinom je že načrtovan eden od novih Romska naselja, ki jih je okoli Novega mesta kar nekaj (Brezje, Šmihel, Poganci, mestnih mostov. A bo za pešce. Podobni naj bi bili še med Piavo laguno in Ukrat, Graben...), so eden večjih problemov mesta in prebivalcev, saj brez Ragovim logom, Grobljami in Brodom ter Kandijo in mestnim jedrom pa tudi pomembne infrastrukture niso najprimernejša za bivanje, (tekst pod fotografijami: cestna mostova prek Krke v Mačkovcu in na Brodu bosta nekoč zgrajena. Tomaž Levičar) izhaja iz trdnih strokovnih izhodišč, ki jih je treba dograjevati, ne pa rušiti. Žal imamo v Novem mestu na tem področju zelo slabo tradicijo, saj je bilo v zadnjih desetletjih za območje Novega mesta izdelanih kar nekaj urbanističnih načrtov in prostorskih načrtov na zavidljivi strokovni ravni, ki pa niso zdržali pod težo pritiskov posameznih interesov. Mnoge prostorske dobrine so neobnovljive in neponovljive, zato popravnega izpita po zagrešeni prostorski napaki običajno ni več. Pritiski po pozidavah izven strateškega koncepta so prisotni in bodo še naprej, vendar pa se mora občina zavedati svoje odgovornosti do sedanjih in prihodnjih generacij meščanov in se jasno postaviti na stran trajnostnega razvoja in zagotavljanja javnega interesa. Priložnost je že tukaj. Novo mesto je postalo mesto situl. Marsikdo pravzaprav ne ve najbolje, kaj situla sploh je, muzej z arheološkimi predmeti pa tudi počasi dobiva svojo podobo, pa vendar bo mesto, ki v resnici je ena od arheoloških prestolnic Evrope, nekoč morda dobilo tudi svoj arheološki park. |u|r|b|a|n|o| Stanovanjska problematika v Novem mestu Bitka za dom V prvi polovici meseca decembra je potekal razpis Mestne občine Novo mesto, edini v tem letu in eden redkih v zadnjih letih, za oddajo neprofitnih stanovanj. Zanimanje socialno ogroženih družin in mladih družin je bilo pričakovano dokaj veliko, občina pa je na tem razpisu ponudila le eno samo samcato stanovanje. Veliko poklicanih, le en izbran. Tekst in foto: Tomaž Levičar Novomeška občina ima v svojem fondu le malo stanovanj; trenutno ima le 29 neprofitnih stanovanj. Precej več jih je pri stanovanjskem podjetju Zarja, ta je v večinski lasti novomeške občine, kamor je občina v preteklosti neprofitna stanovanja prenesla kot svoj kapitalski vložek. Obveza Zarje je, da vsa nanjo prenesena neprofitna stanovanja ohranja kot takšna in jih torej oddaja upravičencem v dogovoru z občino. A tudi tu stvari več ne potekajo v prid socialno ogroženim, ki so do neprofitnih stanovanj upravičeni. Občina brez stanovanj Še slabša plat te stanovanjske zgodbe pa je dejstvo, da novomeška občina svojega fonda neprofitnih stanovanj praktično ne povečuje. Prav neverjetno se je letos denimo zalomilo županu Muhiču. Ta je imel v občinskem proračunu zagotovljenih 140 tisoč evrov za nakup neprofitnih stanovanj, a mu tovrstni nakup ni uspel navkljub dokaj bogati ponudbi na novomeškem trgu, na katerem gredo cene sicer kar v nebo. Županu Muhiču ni uspelo, kar je v istem letu v istem mestu uspelo nekaj deset družinam, ki so na različnih koncih tega mesta uspele kupiti nova ali stara stanovanja. Medtem ko občina očitno dandanes ne zmore na trgu kupiti stanovanj, niti ko ima za to zagotovljen denar, pa taista občina, kakor smo videli pred časom, praktično za drobiž prodaja svoja najboljša zemljišča, primerna za stanovanjsko gradnjo. Razvpit je primer »Jakčeva 202«, o katerem je že pisal tudi časopis Park in manjka le še epilog zgodbe. Občina je zemljišče na Jakčevi ulici, primerno za stanovanjsko gradnjo, prodala za ceno dveh večjih stanovanj, tam pa bo zdaj investitor lahko zgradil kar okoli sto stanovanj, zraven pa dodal še poslovne površine. Po zanimivih »medbratskih« Spletne strani Razpis za oddajo neprofitnega stanovanja htto://www.novomesto.si/si/obcina/razpisi/?id=947 Stanovanjski zakon http://www.uradni-list.si/1 /obiava.isp?urlid=200369&stevilka=3312 Agenda Habitat http://www.unhabitat.orQ/ Zarja d.d. http://www.zaria.si/ Ponudba stanovanj http://www.nepremicnine.net/ Brad Pitt in New Orleans http://www.nvtimes.com/2007/12/03/arts/desian/03pitt.html? r=1&oref=sloain Stanovanjski sklad RS http://www.stanovaniskisklad-rs.si/ Gradnja nasproti frančiškanskega samostana ob reki na Ragovski ulici velja za eno bolj kontroverznih, saj je spodbudila dolgotrajno bitko s sosedi. Četudi je za mnoge taka gradnja sporna, pa bo vendarle doprinesla k smiselnemu zgoščevanju poselitve v mestu. prekucijah je tamkaj soinvestitor z manjšim novomeškim podjetjem Moneta International postalo podjetje Zarja. Večina gradenj na robu Zarjina gradnja na Jakčevi ulici bo sicer ena redkih obsežnejših stanovanjskih gradenj v Novem mestu, ki bo uresničena praktično v mestnem središču. To je tudi zaradi manjših prometnih potreb novih stanovalcev in cenejše komunalne opreme ugodno tudi za mesto in njegovo ekonomijo. Podjetje Zarja je sicer že pred leti uresničila prav v mestnem jedru uspešno prenovo in novogradnjo stanovanj na Jerebovi ulici (ob stavbi sodišča), v načrtu pa ima tudi gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta na Rozmanovi ulici v starem mestnem jedru. Podoben projekt izvaja tudi ljubljanski ZIL Inženiring, ki na Ragovski ulici tik ob reki Krki gradi večstanovanjski objekt, podjetje Real pa je tudi bolj kot ne v osredju mesta zgradilo stanovanja na Seidlovi cesti in v Bršljinu. To so za mesto z mnogih vidikov kakovostni projekti, četudi so morebiti nekaj manj donosni s podjetniškega vidika, če smemo pač sklepati iz obnašanja drugih subjektov na stanovanjskem trgu, ki gradijo praktično le na periferiji mesta, torej tam, kjer je tudi zemljišče cenejše. Vsa nekoliko obsežnejša stanovanjska gradnja v Novem mestu, občina pri njej seveda ni aktivno udeležena z denarjem ali kako drugače, se je in se bo zgodila na robovih mesta. Napovedana je gradnja manjšega naselja hiš na jugovzhodu mesta, na tako imenovanem Mrvarjevem hribu med Košenicami in Škrjančami, na jugu mesta je bila tako rekoč pravkar zaključena gradnja okoli petdeset hiš na Jedinščici, povsem na severu mesta je bilo zgrajeno po- dobno naselje v Župnci, na vzhodu gradijo bloke v Češči vasi pri velodromu, oklep okoli mesta pa zaključujejo novi bloki na Ulici Slavka Gruma na Drski. Gradnja na robu mesta celo ni edino, kar druži opisane projekte. Razen zadnjega imajo vsi drugo, bolj pomembno, a tudi negativno karakteristiko. Stanovanja so namreč umeščena praktično v pravo urbano puščavo, v prostor brez urejene najrazličnejše infrastrukture oziroma spremljevalnih programov. V bližini večine teh naselij ni vrtcev, ni osnovnih šol, celo trgovin bolj ali manj ne, oskrbovanost z javnim prometom je slaba ali je celo sploh (še) ni, v nekaj primerih do središča mesta od tam ne vodijo pločniki in kolesarske steze niti ni na voljo urejenih športno-rekreacijskih površin. A šele z vsem tem je stanovanjsko okolje sploh primerno za bivanje. Skratka, kakovost bivanja v teh novih naseljih je bolj ali manj slaba in bolj ali manj lahko osredišče-na le med štiri stene stanovanja ali pa nadgrajena le s pomočjo avtomobila. In za mesto je to slabo in drago. Posredni stroški take stanovanjske gradnje seveda padajo predvsem na občino, ki mora bolj ali manj sama zagotavljati po svoje nepotreben, večji obseg svojih storitev in nositi stroške ureditev dodatne infrastrukture. Toda občina, bodimo natančni, take projekte v mestu s svojimi prostorskimi akti praktično kar sama tudi omogoča. Pa tudi na ravni občine, v izvenmestnem prostoru, je način obnašanja podoben, saj se vasi ob mestu počasi, a zagotovo širijo, ne da bi zagotavljale ustrezne pogoje objektom za delovanje in ljudem za bivanje. Tako stanovanjsko gradnjo je zaradi slabo odmerjenih lokacij seveda moč okarakterizirati tudi kot izrazito neekološko gradnjo. Po številu prebivalcev majhno Novo mesto se prostorsko razteguje na nekaj kilometrih od vzhoda do zahoda in na nekaj kilometrih od severa do juga, kar je seveda mnogo preveliko breme tudi za mestne finance. Občina bi morala s svojimi prostorskimi akti za stanovanjsko pozidavo odpirati le ali vsaj prednostno območja v oziroma tik ob središču mesta oziroma območja, ki nudijo vse prej navedene storitve. Navsezadnje je še veliko možnosti tudi za zapolnitve oziroma zaokrožitve obstoječih stanovanjskih območij. V kolikor občina tega problema ne bo rešila, in njegova rešitev je seveda vse prej kot enostavna, bo zaradi zelo visokih stroškov izgradnje in vzdrževanja mesta (pomislimo na tegobe, ki jih ima občina že ob kakšni rekonstrukciji ceste ali gradnji pločnikov in kolesarskih stez) obsojena bolj ali manj na neprestano životarjenje. Pozabljena ekologija Kakšni dve desetletji že mora biti od tedaj, ko je novomeško podjetje Pionir razvijalo projekt bio hiše. Ta naj bi bila tudi odziv na potratnost premnogih tedanjih in še sedanjih stanovanjskih stavb. Pionir je vmes propadel, ideja o takšni gradnji, ki bi bila prijazna do -naravnega okolja in do zdravja ljudi, pa je v Novem mestu bolj ali manj tudi pokopana, saj, kot vidimo, stavbe gradijo na lokacijah, ki poleg drugih težav ge-nerirajo veliko porabo energije v prometu, objekti so pa tudi še daleč od sodobnih, četudi v svetu že dolga leta znanih pristopov h gradnji stanovanj. Eden takšnih bolj svežih in bolj razvpitih primerov gradnje in tudi ozaveščanja ni spodbujen z mislimi kakšnega znanega arhitekta, pač pa kar igralca. V New Orleansu se je igralec Brad Pitt za začetek pač odločil zgraditi kakšnih 150 ekoloških hiš. In če ne bodo prav tak način dela privzela podjetja, ki v Novem mestu gradijo stanovanja, in če teh k temu ne bo s predpisi navajala občina, potem bo morda tudi v Novem mestu šele kak igralec pokazal, kako se ta igra igra v sodobnih mestih. Malo, a dobro Demografski trendi Novemu mestu v prihodnje ne napovedujejo kakšne znatne rasti prebivalstva, že če sploh kakšna rast bo, bo presenečenje. Vsekakor pa se kaže, da se zmanjšuje velikost gospodinjstev, hkrati pa se seveda viša tudi bivanjski standard ljudi. Oboje se izkazuje s potrebo po novih stanovanjih in po večji površini stanovanj oziroma večji sobnosti na stanovalca. Glede na to je prihodnja rast števila stanovanj v Novem mestu dokaj logična. Kot že dosedanja praksa kaže, se zasebni sektor dovolj hitro oziroma vse hitreje odziva na potrebe na stanovanjskem trgu, kar nas odteguje vsaj skrbi, da bi stanovanj po za ene bolj in druge manj dostopni ceni primanjkovalo. Vsaj zaradi skrbi za občinski proračun in javne finance nasploh pa bi občina morala vendarle močneje, bolj strogo uveljavljati razvoj stanovanjske gradnje v smeri zgoščevanja stanovanjskih okolij in gradnje le na lokacijah, ki nudijo dobro oskrbo z družbeno in komunalno infrastrukturo, in konec koncev na način, da ti objekti kar najmanj obremenjujejo okolje. Največje novomeško blokovsko naselje Drska Brod je dobilo z Begradovimi bloki celo vrsto novih stanovalcev. Na žalost pa novomeška občina svojega fonda neprofitnih stanovanj praktično ne povečuje. Letos je imela občina v proračunu zagotovljenih 140 tisoč evrov za nakup neprofitnih stanovanj, a do nakupa stanovanj ni prišlo. Novomeško podjetje Real je letos v uporabo predalo nov stanovanjsko-poslovni objekt na Seidlovi cesti, s čimer se je med ostalim izboljšala tudi ulična podoba. Na Jedinščici je bilo pred kratkim zgrajenih okoli 50 novih enodružinskih hiš. Četudi so na robu mesta, četudi stran od vrtcev in šol in brez urejenih rekreacijskih površin, so šle hiše v prodajo za med. Celo lokacije sredi mesta, ob Krki in s pogledom na staro mestno jedro se lahko izkažejo kot zgrešena naložba. Izsiljena gradnja v Kandiji, kjer je tudi nekaj stanovanj, še po nekaj letih sameva. 1111III lil Predlog proračuna za leto 2008 Kaj prinaša dedek Lojze? Uroš Lubej Občinski svet MO Novo mesto je na 11. seji v prvem branju obravnaval proračun za leto 2008. Župan je predlog ocenil kot najbolj optimalen, vendar nikakor ne kot dokončen. Obljubil je, da bodo »dobre, razvojno naravnane in realne« predloge - in priznati je treba, da v zadnjih nekaj letih še noben proračun ni dvignil toliko prahu in ogorčenja, tudi med člani koalicije - v največji možni meri upoštevali. Centralno čistilno napravo v Ločni bodo nadgradili, poleg tega pa bo v prihodnjih letih prišlo do hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema v mestu. Vrednost projekta je 17 milijonov evrov, od česar bo MO NM prispevala 6,4 milijona, RS 1,4 milijona, kohezijski sklad pa 9,2 milijona. V letošnjem predlogu proračuna je predvidenih kar 1,9 milijona. Poleg številnih svetniških pripomb je kot bomba tik pred zdajci udarilo še iz Razvojnega centra: če v novomeškem proračunu ne bo v letošnjem letu zagotovljenih kar 4,5 milijona evrov, lahko v vodo padejo upi Novomeščanov o razvoju univerze na Dolenjskem, kakor tudi nekateri drugi gospodarski in tehnološki projekti, ki jih sicer podpira vlada v svojem programu Gospodarsko središče JV Slovenije. Župana, občinsko vodstvo in svetnike torej čaka nadvse naporen in pomemben premislek temeljnih prioritet občine. Kaj se bo gradilo? Velik del proračuna je seveda določen z zakonskimi obveznostmi. To so razne plače, transferji, obveznosti iz pogodb in podobno. Bitka za proračun se vedno bije predvsem na področju investicij: kam in koliko denarja bo oblast namenila za ta ali oni nujni projekt. Seveda je tukaj še mnogo manjših, a za same akterje usodnih zgodb, na primer sredstva za razne programe in razpise, na primer za športne, izobraževalne in kulturne programe. Eden največjih projektov novomeške občine ne le v letošnjem, ampak tudi v prihodnjih letih bo prav gotovo nadgradnja centralne čistilne naprave v Ločni in hidravlična izboljšava kanalizacijskega sistema Novo mesto. Cilji tega projekta so dograditev črpališča Bršljin, gradnja novega zadrževalnega bazena Težka voda, sprememba zasnove sekundarnega omrežja Šmihel in gradnja skupnega zadrževalnega bazena, dograditev zadrževalnega bazena Šmihel s prekritjem objekta, sprememba sekundarnega omrežja Gotna vas in gradnja skupnega zadrževalnega bazena, odvodnjavanje odpadne vode iz območja Kandije, povečanje zmogljivosti črpališča Kandija, sprememba sekundarnega omrežja Bršljin - Cegelnica in gradnja skupnega zadrževalnega bazena, sprememba zasnove sekundarnega omrežja Mestne njive in gradnja zadrževalnega bazena ter sprememba zasnove sekundarnega omrežja Ločna z gradnjo novega primarnega kanala do CCN Ločna, ki se bo tudi rekonstruirala in razširila. Projekt bo potekal v fazah od 2008 do 2010. Še drugi veliki evropski projekt je CeROD II. Tudi ta projekt bo potekal od leta 2008 do 2010, vreden pa je kar 25 milijonov evrov. 60 odstotkov denarja bo priskrbel kohezijski sklad, 25 odstotkov država in 10 odstotkov dolenjske, posavske in belokranjske občine, ki so soustanoviteljice projekta. Pri projektu bo šlo predvsem za izgradnjo sistema za mehansko-biološko predelavo celotne količine sprejetih odpadkov. Tukaj ne gre brez resnih zapletov, saj bi moral biti projekt sofinanciran že v letu 2007, vendar ga je država premaknila v finančno perspektivo 2008-2013, za kar pa bo občina morala dopolniti dokumentacijo. V letu 2008 bo predviden strošek za občinski proračun 343 000 eur, v letu 2009 pa že kar 3,9 milijona evrov. Čakajo nas novi prometni kaosi Občina bo v letu 2008 in nadalje skupaj z državo rekonstruirala Smrečnikovo ulico, Seidlovo cesto ter križišče Straške in Ljubljanske ceste. Poleg tega pa tudi državne ceste na odseku Topliška cesta - križišče Drska : pokopališče Srebrniče, Kandijsko cesto, Šmarješko cesto (na odseku Mačkovec - Tovarna Krka), cesto Gabrje - Ratež, cesto Novo mesto - Šentjernej (na odseku v naselju Ratež) ter Belokranjsko cesto (na odseku Revoz - Jedinščica). Precej pa se bo tudi na novo gradilo: priključek na avtocesto Ločna - Mačkovec, Ljubljanska cesta do avtoceste ter Šmihelska cesta do VVestrove. Infrastruktura za Rome V letu 2007 se je občina prijavila na razpise za sofinanciranje infrastrukture v romskih naseljih in dobila odobrena sredstva za leti 2008 in 2009 v višini 563 105 evrov. Občina bo v dveh letih dodala še 196 000 evrov in dogradila kanalizacijo v romskem naselju Šmihel ter Brezje ter uredila ceste v naseljih Brezje, Ruperč Vrh in Šmihel. Sicer pa proračun predvideva obnovo in dokončanje številnih kanalizacijskih in vodovodnih sistemov po celotni občini. Konec koncev je ena temeljnih skrbi občin ravno v zagotavljanju temeljne infrastrukture. Ostržek in Ciciban v obnovo Velika zgodba, ki je po županu udarila takoj po njegovi izvolitvi, so bili vrtci. Ker so občine v zadnjih letih zaradi uvedbe devetletke predvsem investirale v osnovne šole, so bili vrtci bolj ali manj zanemarjeni. Zato so - nekaj let sicer bolj ali manj izven oči javnosti, navsezadnje pa tudi povsem odkrito - izbruhnile zelo resne težave. V letošnjem proračunu se ta postavka povečuje za 23 odstotkov. 450 000 evrov bo namenjenih Vrtcu Ostržek v Bršljinu, 700 000 pa Vrtcu Ciciban. Še 40 000 evrov bo šlo v izdelavo projektne dokumentacije za Vrtec Podgrad, za katerega se je ugotovilo, da sploh nima uporabnega dovoljenja. Azbestna kritina bo zamenjana Osnovne šole bodo kljub številnim potrebam v letošnjem letu bolj na hladnem. OŠ Grm bo za zamenjavo azbestne kritine dobila 80 000 evrov, OŠ Dragotin Kette, ki ni primerna za otroke, ki so gibalno ovirani, pa še dodatnih 70 000. Adaptacija se je začela že lani, ko je bilo že porabljenih 100 000 evrov, gre pa za vgradnjo dvigala in povezovalnih hodnikov. V prihodnosti je načrtovana tudi adaptacija podružnične osnovne šole Mali Slatnik. Za pridobivanje projektne dokumentacije bo občina letos namenila 20 000 evrov. Bo Novo mesto dobilo bazen? Le z enim stavkom je v predlogu proračuna omenjena možnost 25-metrskega CeROD. Investicija v projekt CeROD II je vredna kar 25 milijonov, letos bomo za to iz občinskega proračuna namenili dobrih 300 000 evrov, drugo leto pa že kar 3,9 milijona evrov. bazena v sklopu Portovala. Če bo predlog potrjen, se bo začela delati projektna dokumentacija za izgradnjo vzhodne odkrite tribune, ki bi poleg bazena vsebovale tudi manjšo plesno dvorano (skupaj 50 000 evrov). Največji investiciji v proračunu sta bolj gotovi, in sicer servisni objekt za tenis, ki bo poleg garderob in sanitarij dobil tudi kegljišče (letos bo porabljenih 890 000 evrov, vse skupaj pa 1 200 000). Prav tako bo v prihodnjih letih, kot kaže, zgrajena tudi športna dvorana Stopiče (300 000 evrov v letošnjem proračunu, skupna vrednost je 2,5 milijona evrov, končana pa naj bi bila 2009). Knjižnica Mirana Jarca, Križatija - edini svetli točki Kultura (glej tudi kritični komentar na strani 33) v predlogu proračuna mnogo izgublja, saj načrt predvideva samo 74 odstotkov lanskega. Stalnica v novomeškem proračunu je seveda Knjižnica Mirana Jarca, ki bo letos težka 600 000 EUR, kar naj bi bilo dovolj za dokončno obnovo brez nekaterih del v notranjosti. Narodni dom bo tudi letos bolj ali manj ob strani, 10 000 evrov pa bo vendarle porabil za izdelavo projektov. Še en velik in že od leta 2000 potekajoči projekt je Križatija (objekt, v katerem bo stalna arheološka zbirka), ki bo iz proračuna letos, če bo predlog seveda sprejet, dobil še zadnjih 400 000 evrov, skupna vrednost projekta pa je slab milijon. Opozorilo: morda se samo malo hecajo! Pri branju članka ali celo občinskega gradiva pa velja biti previden. Predstavili smo seveda samo predlog proračuna v prvem branju in še pri tem pregledu smo mnogo stvari izpustili. Celoten predlog je dostopen na spletnih straneh novomeške občine. Župan Muhič je trenutno »iskan živ ali mr- Vrtec Ciciban se je začel prenavljati v 2007. Obnova je načrtovana trifazno, tako da lahko delo v vrtcu poteka kljub obnovi. JV krak bo obnovljen januarja, v 2008 naj bi se obnovilo pet igralnic, zaključna faza sledi v letu 2009. Skupna vrednost investicije je dobrib 3 milijone evrov. ŠTEVILKE. Proračun je na prihodkovnem delu težak 40.515.000 EUR (lani načrt 33.415.000, realizacija pa le 24.180.487 EUR), na odhodkovni strani pa 42.795.855 EUR (lanski načrt 35.449.845, realizacija 24.408.843). Primanjkljaj je torej 2.280.855 EUR. Investicij je v proračunu za 22.076.300 EUR. MO NM se bo v letu 2008 zadolžila za 2.500.000 EUR. OD KOD OBČINI DENAR? Od davkoplačevalcev, od lastnega premoženja in iz evropskih oziroma državnih sredstev. Prvi vir je občini prinešen tako rekoč na pladnju, drugega in tretjega mora prislužiti s trdim delom pa tudi z lobiranjem. Sicer pa se je s 1. januarjem 2007 spremenil način financiranja občin: ukinilo se je financiranje iz deleža dohodnine in uvedlo financiranje iz glavarine, ki je določena v fiksnem znesku za vsako občino posebej glede na izračunano primerno porabo, ki jo izračuna ministrstvo za finance na podlagi zakona o financiranju občin. V predlogu letošnjega proračuna stoji, da bo občina pobrala za 22.448.839 EUR davkov, pobrala bo še 6.236.755 nedavčnih prihodkov, 4.531.000 bo kapitalskih prihodkov, 4.295.250 bo prihodkov iz državnega proračuna, 4.500.000 pa prihodkov iz evropskih sredstev. BODO USPELE REALIZACIJE PRIHODKOV? Župan je predlagal nekaj na videz skorajda neverjetnih številk: od prodaje zgradb in prostorov načrtuje 1 200 000 EUR prihodkov, kar je 1.967,2-odstotno povečanje glede na načrt iz leta 2007. Od stavbnih zemljišč naj bi v občinski proračun kapnilo kar 1 800 000 EUR, čeprav smo jih letos realizirali le za 119 000 EUR. Letošnje nizke realizirane številke so sicer posledica nesprejete delitvene bilance z novimi občinami, saj mora občina za odprodajo premoženja dobiti njihovo soglasje. Sicer pa je največji skok predviden iz naslova sredstev iz evropskih blagajn, in sicer kar za 11.250 odstotkov. Letos smo realizirali le 17.895 EUR, v letu 2008 pa upamo na 4 500 000 EUR evropskih sredstev. tev«, kot bi se izrazili na Divjem zahodu: vsi namreč trkajo na njegova vrata z dodatnimi ali pa sploh minimalnimi željami. Kako bo izgledala sprejeta različica proračuna, v tem trenutku ne ve nihče. In seveda: tudi ko bo proračun konec januarja (?) sprejet, še ni nujno, da bo tudi (v celoti) uresničen, kot dokazujejo vse dosedanje realizacije proračuna in še posebej letošnja. Svetniške skupine o predlogu proračuna Ivan Grili (SDS); Realno stanje Ivan Grili, podžupan MO NM, meni, da predlog proračuna odraža realno stanje zmožnosti občine. »Seveda si želim, da bi še več sredstev že v letu 2008 namenili za investicije v Narodni dom, ceste, vrtce, kulturo, socialo, itd. Vendar prihodki obči- ne tega ne dopuščajo, saj so zakonske in pogodbene obveznosti financiranja tako velike, da si večjega investicijskega zalogaja ni možno zagotoviti.« Grili meni, da je treba intenzivno iskati možnosti dodatnega priliva sredstev v proračun, ki pa se bodo lahko načrtovali šele v letu 2009 oziroma v rebalansu letošnjega proračuna. Posa- Vrtec Ostržek v Bršljinu se bo obnovil in dobil tri nove igralnice. V času obnove bodo otroci prerazporejeni v druge vrtce. Ostržek bo imel po obnovi 11 igralnic, večji skupni prostor ter potrebne tehnične in pomožne prostore. Vrednost celotne investicije je 1,6 mio evrov, dela bi se predvidoma začela poleti 2008, zaključila pa v letu 2009. mezne prioritete je seveda v dvofaznem postopku možno še spreminjati, pravi. Grili meni, da je najpomembneje v proračunu to, da se veliko sredstev namenja investicijskim projektom, še posebno tistim, ki bodo deležni tudi državnih in evropskih sredstev. »Prav tako se mi zdi pomembna tudi zagotovitev sredstev za gradnjo večnamenske telovadnice v Stopičah, kar bo omogočalo začetek gradnje že v letu 2008. Znatna sredstva se namenja tudi za prenovo vrtcev, ki so bili v prejšnjih mandatih zanemarjeni.« Grilla v proračunu 2008 najbolj motijo pogodbene obveznosti, »ki so bile podpisane v prejšnjem mandatu in bi veljalo ponovno razmisliti, ali so še smiselne. Veljalo bi proučiti možnosti za njihovo prekinitev oziroma reprogramiranje obveznosti. Vendar je to naloga, ki jo bo treba opraviti v prihodnjih mesecih.« Grili bo v prvem branju predlagal, da se nameni nekoliko več sredstev za nakup zemljišč, ki bi jih občina v prihodnjih letih skozi spremembo v stavbna zemljišča prodala po višji ceni in z razliko v ceni povečala prihodke proračuna. A. Bilbija: Pogrešam prioritete Ana Bilbija (DeSUS) v predlogu proračuna pogreša prikaz realiziranega proračuna za leto 2007, prikaz realizacije proračuna za 2007 z dejanskim stanjem do 31. novembra 2007 in oceno do konca letošnjega leta. Temu bi logično sledil proračun 2008. »Glede na do sedaj izrečena opozorila v preteklosti sem to tudi pričakovala,« dodaja svetnica koalicijskega DeSUS. Bilbija tudi ocenjuje, da je prihodkovna stran proračuna »nekoliko napihnjena, kar pa ni nujno slabo«. »Težko je tudi oceniti, kako bo realizirana prodaja premoženja, ki je v glavnem odvisna od delavnosti uprave.« Ana Bilbija ocenjuje, da je iz predloženih podatkov težko reči, da proračun ni razvojno naravnan, »kar je sicer priljubljeno reklo. Pogrešam pa prioritete, kamor gotovo sodijo projekti, sofinancirani iz drugih virov in ne samo iz občinskega proračuna, projekti, ki jih je treba dokončati itd.« Bilbija je kritična tudi do tega, da racionalizacija uprave poteka »s polževo naglico«, kakor tudi racionalizacija družbenih dejavnosti, kar bi vse skupaj vplivalo že na proračun 2008. Svetnica prav tako pogreša »varčevanje pri sleherni postavki na odhodkovni strani in ne samo naštevanje na osnovi kakšnega akta in komu bo plačilo opravljeno«. D. Smrke: Ni prioritet Darinka Smrke je v svoji izjavi glede proračuna dejala naslednje: »Priprava vsakoletnega proračuna je zahtevna naloga, ki zaradi omejenih finančnih sredstev in praviloma večjih potreb proračunskih porabnikov zahteva določitev prioritet. Glavna pomanjkljivost predloga proračuna naše občine za leto 2008 je, da nima opredeljenih ključnih usmeritev razvoja in njenih prioritet.« Kljub temu Darinka Smrke, ki je sicer članica koalicijske Zveze za Dolenjsko (ZzD), priznava investicijsko naravnanost proračuna: »Proračun je investicijsko naravnan, saj je 51,6 % proračunskih prihodkov namenjenih investicijam. Pa kljub temu ni med investicijami t. i. Gospodarskega središča JV Slovenije, ki je za regijo in Novo mesto zelo pomembno in ga občine regije ne morejo realizirati brez sredstev EU in brez javno zasebnega partnerstva.« Darinka Smrke tudi meni, da bi morale biti v proračunu zgolj investicije, ki izpolnjujejo določene kriterije. Za tekoče investicije bi moral biti pogoj njihovo dokončanje, prav tako v proračun sodijo investicije s sofinanciranjem EU in RS ter zasebnimi sredstvi ter investicije z izdelano projektno in investicijsko dokumentacijo. Darinka Smrke možnosti varčevanja vidi v racionalizaciji družbenih dejavnosti: »Na področju financiranja družbenih dejavnosti je potrebno izpeljati racionalizacije. Npr. združevanje vrtcev v eno vzgojno varstveno organizacijo s ciljem znižanja stroškov ne pa kvalitete.« Prav tako je veliko rezerv na področju prihodkov: »Na področju prihodkov je tudi še dovolj rezerv, npr. prodaja zemljišč. Vem, kar za nekaj posameznikov, ki že leta želijo kupiti sosednje zemljišče, ki je v lasti občine, in so pri tem že obupali. Občina lahko s pospešeno izdelavo prostorskih dokumentov pospešuje prodajo zemljišč, prilive v proračun iz naslova kupnin, komunalnih prispevkov in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.« Prav tako je perspektivno področje plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Svetnica se sprašuje: »Kakšno evidenco o površinah ima občina in ali plačujejo danes vsi to dajatev za površine, ki jih imajo? To je seveda tudi zgodba o učinkoviti in strokovni občinski upravi. Strinjam se s tistimi kritiki, ki trdijo, da ima uprava slabo vodenje. Zato pričakujem, da bodo sprejeti reorganizaciji občinske uprave sledile tudi kadrovske spremembe. Prepričana sem, da je v upravi danes veliko sposobnih ljudi, ki ga vodstveni delavci ne znajo voditi, med njimi so tudi izjeme, žal redke.« LDS: Navidez všečen, a napihnjen Mojca Novak in Boris Dular iz LDS opozarjata, da se proračun vnovič sprejema prepozno. Proračun je sicer všečen, vendar je tako kot letošnji povsem nerealen. Še naprej ostaja odprto vprašanje delitvene bilance z novimi občinami, kar hromi delo občine. Ob tem je iz realizacije letošnjega proračuna videti, da je stanje klavrno: realizacije je namreč le 80-odstotna. Proračun vsebuje tudi 11-odstotno povečanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, s čimer se bo obremenilo tako fizične kot pravne osebe. LDS opozarja tudi na to, da se zmanjšujejo sredstva za nekatere javne zavode, za Narodni dom, za mestno jedro. »To stanje terja premišljeno postavitev prioritet. Določiti je treba, kaj je nujno za Marca 2006 se je začela prenova KMJ. Mladinski del (Rozmanova 28) je že obnovljen, sedaj poteka obnova številke 26 ter atrija. V letu 2008 bo občinski proračun za to namenil 600 000 EUR, še okrog 300 000 bo potrebnih za dokončanje z notranjo opremo v letu 2009. Skupna vrednost projekta je 4,3 milijone EUR. temeljno delovanje občine na posameznih področjih - izobraževanja, varstva, kulture, sociale in drugega ter kaj so glede na realno razpoložljiva sredstva sploh lahko še uresniči,« pravi Boris Dular. Mojca Novak opozarja, da je občina napovedovala dveletni proračun, da so ga napovedovali oktobra in nato še novembra, sedaj pa smo spet pri tem, da bodo kršili zakon o javnih financah. Potrebno bo začasno financiranje, dveletnega proračuna pa ni, je razočarana M. Novak. »V predlogu proračuna ni govora o delitveni bilanci: ni jasno, zakaj župan ne izrabi zakonske možnosti o arbitraži in s takšnim ravnanjem dela škodo mestni občini, saj nesprejetje delitvene bilance hromi delo in postavlja MO v podrejeni položaj in slabša njena pogajalska izhodišča. Zadolžitev v letu 2007 ni bila izvedena, zato tudi ne izvedene predvidene investicije (Ljubljanska cesta, cesta Ratež-Brusnice, kanalizacija, ČN in vodovod Suhadol),« opozarjajo v LDS. V LDS so razočarani tudi nad letom 2007. »Proračun 2007 se zaključuje klavrno; njegova realizacija bo v najboljšem primeru 80-odstotna. Neplačane obveznosti pa se brez nelagodja in odgovornosti prenašajo v leto 2008 (npr. neplačana in po višini neznana subvencija mestnemu potniškemu prometu, prenesene obveznosti investicijskih odhodkov kanalizacijskih sistemov, nerealizirana postavka Humanitarnega centra); proračunske postavke za transferje nekaterim javnim zavodom se zmanjšajo -enim nič, drugim veliko -, APT se zmanjša za 1/3 letnih sredstev, in sicer za 160 000 EUR.« Proračun za 2008 je pripravljen po vzorcu letošnjega, ugotavljajo v LDS. »Obljublja V letih 2006 in 2007 je občina zamenjala azbestno kritino na Osnovni šoli Grm. Proračun 2008 predvideva menjavo kritine še nad starim delom telovadnice. Športni proračun je poleg vrtcev ena redkih postavk, ki se jim v predlogu proračuna dviguje postavka. Levji delež denarja, 890 000 evrov, bo občina letos namenila za servisni objekt ob teniških igriščih, v katerem bo tudi kegljišče, (fotografije Tomaž Levičar) več, kot je realno, zato je všečen. Prav tako je videti, da je razvojno naravnan, saj je proračun višji od letošnjega. »Dejansko je tako kot letošnji nerealen. Proračun vključuje oceno, da bomo kar 4,5 milijona EUR pridobili na razpisih oziroma z zadolžitvijo. Po naši oceni je od 15 do 45 odstotkov proračuna vprašljivih. Proračun nima varovalke, kako bo občina ravnala, če teh sredstev ne bo.« »Iz predloga proračuna za leto 2008 je razvidno, da se bo ta povečal glede na realizacijo v letu 2007 za več kot 40 %. Glavnino povečanja predstavljajo namenska sredstva iz EU in države za projekta Ce-ROD in čistilna naprava. Kljub temu pa ostaja še odprto več kot 4,5 mio EUR, ki naj bi jih pridobili iz prijav na razpise in zadolževanja v višini 2,3 mio EUR. To pomeni, da je 20 % proračuna popolnoma odprtega. Če upoštevamo še zahteve iz resolucije projekta Gospodarsko središče JV Slovenije, ki glede na predlog Razvojnega centra za to, da bodo projekt lahko realizirali, v letu 2008 zahteva skupaj skoraj 4 mio EUR (gospodarsko središče 2,9 mio EUR in izgradnja študentskega doma 1,1 mio EUR), to pomeni, da se razkorak povečuje še za nadaljnjih 8 %. To stanje terja premišljeno postavitev prioritet,« zaključujeta Boris Dular in Mojca Novak iz največje opozicijske stranke. Levičar: Neverodostojno! Samostojni svetnik, izvoljen na listi LDS, Tomaž Levičar je svoje mnenje o proračunu 2008 strnil v nekaj besed: (pre)pozno, nerealno, necelovito, neverodostojno. Levičar opozarja, da zakonodaja jasno na- rekuje, da je treba proračun sprejeti pred začetkom proračunskega leta, na katerega se nanaša. Prva tako je opozoril na obljube, da bo župan letos v sprejem ponudil proračuna za leti 2008 in 2009. Levičar meni, daje glede na zelo skromno realizacijo proračuna 2007 proračun na prihodkovni strani povsem nerealno zastavljen. »Župan je letošnji planirani 33,4 milijonski proračun v 11 mesecih uspel realizirati v zgolj neverjetnih 72 %. Povečanje proračuna s 33,4 milijona v letu 2007 na 40,5 milijona v letu 2008 pa se tudi zaradi slabega dela pri realizaciji zdi milo rečeno utopično. Ob tako počasnem in neintenziv-nem delu, kakršnemu smo priča zadnje leto, in ob še nerešeni delitveni bilanci, ki bo dodatno obremenila novomeški proračun, se zdi dodaten predlog župana o 2,5 milijona evrov visoki zadolžitvi občine (gre torej za prek 5 % načrtovanega proračuna za leto 2008) in z veliko gotovostjo precej večji delež dejansko realiziranega obsega proračuna za leto 2008, še dodatno silno tvegano dejanje.« Levičar pravi, da župan Muhič pozablja na številna področja. »Pravo klofuto župan Muhič s koalicijo v letu 2008 namenja kulturi, mladim, znanosti ter zdravstvu, še posebej pa številnim organizacijam in seveda društvom, ki pridobivajo sredstva za svoje programe tudi iz občinskega proračuna. Med njimi župan močno, kar za 25 %, zmanjšuje celo paradnemu konju novomeške kulture - Anton Podbevšek Teatru, ki mu že lani ni zagotovil zadostnih sredstev, in to navkljub temu, da ima Muhič prenovo Anton Podbevšek Teatra zapisano celo v svojem programu dela. Tak odnos do kulture v Novem mestu, ki menda tudi pod Muhičem želi okrepiti oziroma utemeljiti svoj status regionalne prestolnice z bogato kulturno zgodovino, je povsem deplasiran. To kaže tudi na odsotnost celovitega pogleda na razvoj mesta, ki ga ne konstituirajo le cvetlice v koritih, javna razsvetljava, kanalizacija in odvoz smeti, ampak tudi višje potrebe duha. In to se dogaja v proračunu, s katerim skuša župan legitimirati izgradnjo močno predimenzionirane telovadnice v Stopičah, ter v proračunu, v katerem se zaradi slabe politike župana povečuje obseg sredstev za najem poslovnih prostorov kar za okoli 110 000 evrov oziroma za prek 700 %.« »Nikakor ne moremo spregledati niti tega, da župan Muhič za kar 75 % krči sredstva za urejanje otroških in športnih igrišč ter drastično krči tudi sredstva za urejanje pešpoti. To kaže na zelo mačehovski odnos aktualne oblasti do otrok, do aktivne srbi za zdravje in do okolja.« Levičar opozarja na to, da občinska oblast ne uresničuje nekaterih stvari iz svojega programa dela: »V proračunu za leto 2008 pa konec koncev ni najti niti ureditve kampa za avtodome in prikolice v bližini Krke in mesta (Por-tovald), kar je sicer ena redkih nalog, ki si jo je Muhič v svojem Programu dela 2006 Športna dvorana Stopiče. Stopiška osnovna šola že leta moleduje za telovadnico. Občina se je po dolgih let oklevanj velikopotezno odločila ne le za nadstandardno telovadnico, ampak kar za športno dvorano, ki bo skupaj stala kar 2,5 milijona evrov, od tega je občinski proračun v letu 2007 temu projektu namenil 300 000 evrov. - 2010 zastavil udejaniti v letu 2008.« Tako kot že večkrat do sedaj je samostojni svetnik kritičen tudi do neizpolnjevanja predvolilnih obljub. »Muhič je obljubljal celovito prenovo vsaj dveh vrtcev na leto, torej vsaj osmih vrtcev v štirih letih. V letu 2008 zagotavlja le eno četrtino potrebnih sredstev za celovito prenovo vrtca Ostržek ter le del sredstev za prenovo vrtca Ciciban, ki ga bo celovito uspel prenoviti očitno šele v treh letih. Tudi uresničitve številnih ostalih obljub, na primer že kar za leto 2007 napovedano izgradnjo osnovnošolske telovadnice v Stopičah, očitno ne bo uresničena niti v 2008.« Levičar meni, da se novomeška občina čedalje bolj oddaljuje od ostalih mestnih občin in konkurira le še manjšim občinam. I. Perhaj: To ni moj proračun! Presenetljivo izjavo glede županovega proračuna je podal podžupan (!) Igor Perhaj: »Glede proračuna za leto 2008 rečem lahko le to, da se povsem strinjam s kolegicami in kolegi svetniki, ki so ga ocenili zelo kritično. Moram pa jasno povedati, da pri pripravi in izdelavi proračuna nisem sodeloval, saj niti nisem bil povabljen k temu. To ni »moj« proračun, niti proračun, v katerem bi bile usmeritve SD. Žal pa moram kot podžupan in koalicijski partner nositi vso objektivno odgovornost za izdelek, ki bo na klopeh svetnikov občinskega sveta.« Župan: Veliko je še časa V kratki izjavi se je o kritikah na račun proračuna odzval novomeški župan in predlagatelj proračuna za 2007 Alojz Muhič: »Predlog odloka o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2008 bo občinski svet na seji 20. 12. 2007 obravnaval prvič. Zato pričakujem živahno razpravo in številne predloge, s katerimi so me svetnice in svetniki večinoma že seznanili. Dobre, razvojno naravnane in predvsem realne predloge bo uprava v največji možni meri upoštevala pri pripravi predloga odloka za drugo obravnavo, zato končna slika proračuna utegne biti precej drugačna. Osnutek odloka, ki ga ponujamo v 1. obravnavo, je skladen z določili Zakona o javnih financah in Zakona o financiranju občin ter določili drugih podzakonskih aktov ter v tem trenutku najbolj optimalen predlog, nikakor pa še ne dokončen. Smo pa pri pripravi predloga proračuna morali zagotoviti sredstva za nadaljevanje investicij in projektov, ki potekajo in se končujejo, prav tako smo upoštevali investicije, ki imajo med viri financiranja sredstva EU in sredstva državnega proračuna.« sto besed na mesec Novomeška občina dobila Zares S pridružitvijo zunajparlamentarne stranke AS k stranki Zares je novomeški občinski svet dobil novo barvo. Dosedanja svetnika stranke AS Franci Kek in Tadej Kapš sta postala svetnika Zares. Franci Kek je prepričan, da se bo svetniški skupini pridružil še kateri izmed svetnikov. Vendar Tadej Kapš in Franci Kek po novem svetnika Zares to po besedah Keka najverjetneje ne bo svetnik Liste za Dolenjsko Janez Kramar. »Lista za Dolenjsko je suverena enota, s katero bomo sporazumno sodelovali,« pravi nekdanji predsednik AS in najverjetnejši prihodnji podpredsednik Zares. Po besedah Keka je imela Aktivna Slovenija v novomeški občini 154 članov, ki jih bodo sedaj povabili k ustanovitvi novega občinskega odbora Zares. Na vprašanje, ali novomeško članstvo podpira odločitev kongresa Aktivne Slovenija o pridružitvi, Kek odgovarja: »Vsi, ki so se nekoliko poglobili v politično situacijo v Sloveniji, vedo, da je to pravi korak. Poslušam pa kakšne pomisleke, kot na primer: “Kaj je, Kek, si se prodal, da boš poslanec?” S stranko Zares nismo spregovorili niti enega stavka, kdo in kje bo kandidiral na naslednjih volitvah. Pogovarjali smo se o vsebini, naših lokalnih odborih in participaciji v organih stranke, in tukaj nismo nič kupovali ali prodajali. Kdor pozna volilni sistem, bo vedel, da če bi mi šlo zgolj za to, da postanem poslanec, bi to zagotovo postal, če bi AS vztrajal na samostojni poti in prišel v parlament. Vendar se politike ne gremo zato, da bo določena oseba zasedla poslansko mesto, pač pa zato, ker vidimo, da so neke stvari slabe in jih je treba spremeniti. Svoja stališča bomo laže udejanjali sedaj, ko smo v stranki, ki ima 7 poslancev.« Kek ne načrtuje spremembe delovanja v občinskem svetu: »Delovali bom kot sedaj. Nismo del županove koalicije, vendar ne bomo proti vsemu, kar župan predlaga, ampak le proti tistemu, kar se nam zdi neustrezno.« Kek si od obljubljenega predsedniškega mesta v združenem Zares obeta predvsem uresničevanje pogledov na politiko, ki jih je zastopal že do sedaj: »Mirno povem, da si obetam določeno mero vpliva. Vendar ne na način poslanca Pukšiča, ko je njegova mala občina Destrnik že skoraj podobna Las Vegasu. Dolenjska mora dobiti tisto, kar ji pripada, ne več ne manj. Ne bom mirno gledal, kako nas prestavljajo z dokončanjem avtocestnega kraka. Reševanje romske problematike je treba začeti s čimprejšnjim zagotovilom ustreznega števila učnih pomočnikov, ki bodo prisotni v razredu in v romskem naselju. Izobraževanje je ključnega pomena. Ze danes se moramo začeti pripravljati, da bomo v prihodnosti znali izkoristiti naravne danosti. Govorim o podeželskem turizmu.« Zakaj sploh združitev z Zares? »Zato ker želimo na državni ravni udejanjati svoja stališča za boljšo in pravičnejšo Slovenijo. Zato ker ima stranka zares v podimenu ime - nova politika. Zato ker načela lastne svobode pri stranki Zares ne omejuje zgolj svoboda sočloveka, temveč tudi prihodnji rodovi. Zato ker spoštujejo razlike, tudi socialne, vendar ne tistih, ki bi nastale na podlagi raznih “plenilskih strategij”, ampak so posledica dela in znanja. In ne nazadnje zato, ker se zavedajo, da mora biti manj močnim (nezaposleni, bolni, starejši) namenjena posebna pozornost.« Državni svetnik Kekec s prvimi načrti 21. in 22. novembra letos so potekale elektorske volitve v državni svet (DS). Za predstavnika dolenjskih občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Trebnje in Žužemberk je bil izvoljen novomeški občinski svetnik (SDS) in direktor Komunale Bojan Kekec. Od 21 elektorskih glasov jih je dobil 10, pred Alojzijem Muhičem (6 glasov) in Igorjem Teršarjem (5). Kekec je tako postal eden izmed 40 svetnikov DS oziroma eden od 22 zastopnikov lokalnih interesov. Kekec pravi, da je prva naloga, ki se je bo lotil, obisk tistih občin, ki jih ne pozna najbolje. »Izmenjati želim izkušnje z dosedanjimi državnimi svetniki. Ena od prvih nalog bo tudi dobra seznanitev z zakonodajo, ki določa delovanje DS, njegovim poslovnikom in ostalimi akti, ki smo jih dobili na ustanovni seji DS.« Sicer pa se bo državni svet na prvih sejah lotil imenovanja posameznih komisij, kar je pogoj za začetek dela. Uspehi pri projektu centralne čistilne naprave V torek, 4. decembra, je v prostorih mestne hiše potekala novinarska konferenca o rekonstrukciji centralne čistilne naprave Novo mesto in hidravličnih izboljšavah kanalizacijskega sistema Novo mesto, na kateri je govoril tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik s sodelavci. Minister je županu in vsem sodelujočim v projektu čestital za uspešno ter hitro opravljeno delo ter pridobljeno gradbeno dovoljenje za cen- tralno čistilno napravo Novo mesto. Rekonstrukcija in nadgradnja centralne čistilne naprave Novo mesto je skupaj s hidravličnimi izboljšavami kanalizacijskega sistema Novo mesto vključena v pilotni projekt Porečja reke Krke. Po odločitvi občinskega sveta Mestne občine Novo mesto o lokaciji čistilne naprave jeseni 2006 so začele potekati aktivnosti v zvezi s projektiranjem čistilne naprave in kanalnih sistemov. Župan Mestne občine Novo mesto je 17.4. 2007 zaradi dodatnega projektiranja kanalizacijskih vodov s sklepom spremenil sestavo projektnega sveta za projektiranje nadgradnje CČN Novo mesto in kanalizacijskih sistemov, tako da ga sestavljajo: odgovorni vodja projekta Jože Kobe; tehnični vodja projekta za nadgradnjo CČN Novo mesto Igor Mar; tehnični vodja za kanalizacijske sisteme Ljubomir Jakše; predstavnik KS Ločna Slobodan Novakovič in članica Andreja Gorše. Projektni svet je skupaj z občinsko upravo mestne občine in javnim podjetjem Komunala Novo mesto takoj začel pripravljati razpisno dokumentacijo ter izvedel postopek izbire izvajalcev. Poleg razpisa za pripravo projektov za nadgradnjo CCN Novo mesto so bili razpisani še projekti za hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema Novo mesto, ki bodo prijavljeni na razpis skupaj s projektom CČN Novo mesto, in sicer projektne dokumentacije za dograditev črpališča Br-šljin, za gradnjo novega zadrževalnega bazena Težka voda, za spremembo zasnove sekundarnega omrežja Šmihel - ZBDV 16-17 in gradnjo skupnega zadrževalnega bazena, za dograditev zadrževalnega bazena Šmihel (ZBDV 18) s prekritjem objekta, za spremembo zasnove sekundarnega omrežja Gotna vas in gradnja skupnega zadrževalnega bazena 21(28), za izvedbo odvodnjavanja odpadne vode iz območja Kandije, za povečanje zmogljivosti črpališča Kandija, za spremembo zasnove sekundarnega omrežja Bršljin - Cegelnica in gradnja skupnega zadrževalnega bazena 10, za spremembo zasnove sekundarnega omrežja Mestne njive in gradnja zadrževalnega bazena - ZBDV 3, za spremembo zasnove sekundarnega omrežja Ločna z gradnjo novega primarnega kanala do CČN Ločna. Konec novembra je bilo tudi pridobljeno gradbeno dovoljene za centralno čistilno napravo Novo mesto. Vrednost nadgradnje centralne čistilne naprave Novo mesto je 10,2 milijona EUR, sredstva pa naj bi pridobili iz kohezijskega sklada -predvidoma 65 %, 15 % iz okoljskih dajatev ter po 10 % iz državnega in občinskega proračuna. Potrditev vloge je predvidena do sredine leta 2008, prihodnje leto bo objavljen tudi javni razpis za izbiro izvajalca, predaja čistilne naprave v poskusno obratovanje pa je predvidena za leto 2010. (vir: Mestna občina Novo mesto) Jože Colarič ob odprtju novega obrata napovedal dvig plač Krkašem za 10 odstotkov !HPŠ Jože Colarič s sodelavci 18. decembra je predsednik uprave Krke, d. d., Jože Colarič pred svojimi zaposlenimi, ki so prisostvovali odprtju novega obrata za proizvodnjo injekcij, napovedal dvig plač za 10 odstotkov. Sicer pa bo Krka z naložbo v vrednosti 15,5 milijona EUR povečala kapacitete za proizvodnjo injekcij za 30 %. Na novem delu obrata za proizvodnjo injekcij je v prvi fazi vgrajena ena linija za pripravo raztopin za injiciranje, sterilno filtracijo in polnjenje injekcij. Na njej bodo napolnili okoli 30 milijonov injekcij na leto. Nova linija omogoča polnjenje injekcij od 1 do 10 ml. V objektu pa načrtujejo postavitev še dveh dodatnih linij. S tremi novimi polnilnimi linijami bodo tako dosegali kapaciteto od 80 do 100 milijonov injekcij na leto. Z načrtovanjem novega dela obrata za proizvodnjo injekcij so začeli leta 2005. Maja 2006 so začeli z izgradnjo obrata, konec leta 2006 pa je že stekla vgradnja prve strojne opreme. Vsa gradbena in inštalacijska dela so bila zaključena letos poleti, do konca letošnjega leta pa so izvajali kvalifikacije strojne opreme. Poizkusna proizvodnja bo stekla v skladu z načrti januarja 2008. Površina novega obrata, ki je zgrajen v treh etažah, je 4426,45 m2. Od tega je skoraj 40 % proizvodnih površin. Proizvodni proces je avtomatiziran. V prvem nadstropju so tehnični prostori s klimah za prvo etažo in čisti prostori za pripravo raztopin za injiciranje. Pritlična etaža je namenjena za proces polnjenja injekcij, v kleti pa je proizvodni prostor - shramba tekočih topil. Glavnina površin kletne etaže je namenjena za klimate, rezervoarje z vodo za injekcije, prečiščeno vodo in čisto paro. Novi del je v dveh delih povezan s starim delom obrata. Obrat je zgrajen v skladu z najnovejšimi tehnično-tehnološkimi rešitvami in smernicami dobre proizvodne prakse ter evropskimi standardi za varnost in zaščito ljudi in okolja, (vir: Park in Krka, d. d.) Krka bo gradila v Krškem... Novomeška Krka bo investirala tudi na območju občine Krško, sta javnost seznanila župan občine Krško Franc Bogovič in član upra- IIIIISIIII ve ter direktor razvoja in raziskav v novomeški Krki Aleš Rotar. Novomeški farmacevt bo na omenjenem območju v naslednjih letih zgradil kompleks potrebnih objektov, v katerih bo v prvi fazi potekala proizvodnja inter-mediatov oz. osnovnih gradnikov za farmacevtske učinkovine. Proizvodni objekti naj bi skupaj s pripadajočo infrastrukturo obsegali več tisoč kvadratnih metrov. Svojo dejavnost bo umestila na 16,7 hektarjih v neposredni bližini podjetja Vipap Videm. Aktivnosti za odkup zemljišč že potekajo. Večinska lastnica zemljišč je občina Krško, v manjšem odstotku pa fizične osebe, s katerimi so že imeli vse potrebne pogovore in dosegli načelna soglasja. »Nova investicija v našem prostoru odpira tudi možnost novih delovnih mest. Že danes se večje število ljudi dnevno vozi na delo v Novo mesto, s širitvijo dejavnosti pa bo v prihodnosti dana možnost, da bodo kakovostni kadri s srednjo in z visoko izobrazbo več možnosti za zaposlitev dobili tudi v Krškem oz. Posavju. Veseli nas, da se poslovna območja polnijo in da v njih možnost za nadaljnji razvoj prepoznavajo tudi najprodornejša in najuglednejša podjetja v državi, kot je podjetje Krka, d. d.,« je poudaril župan Franc Bogovič, (vir: Občina Krško) Krka prejela nagrado za poslovno odličnost... 5. decembra je predsednik odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak Jožetu Colariču podelil priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) za leto 2007. To je najvišje državno priznanje Republike Slovenije na področju kakovosti. Zajema dosežke na področju kakovosti poslovanja kot rezultat razvoja znanja in inovativnosti ter stalnih izboljšav. Nagrada je medresorska, saj spodbuja doseganje odličnih rezultatov organizacij na vseh področjih delovanja države - od poslovnega sektorja, zdravstva, šolstva do javne uprave. Prejmejo ga organizacije, ki so v procesu ocenjevanja dosegle najvišje število točk v svoji kategoriji in so bile izbrane izmed finalisti ter se tako uvrstile v vrh poslovne odličnosti v slovenskem prostoru, (vir: Krka, d.d.) ... ter nagrado za najbolj odprto delniško družbo Krka je prejela nagrado Portal 2007 za najbolj odprto delniško družbo, ki jo podeljuje Ljubljanska borza. V svoji utemeljitvi je Ljubljanska borza zapisala: »Družba je v ocenjevalnem obdobju tekoče, korektno in hitro obveščala o svojem poslovanju, položaju in načrtih, posebej pohvalno je izvedla obveščanje o svoji pomembni korporacijski akciji - cepitvi delnic. Časovne roke periodičnega obveščanja je jasno in vnaprej razkrila v objavi finančnega koledarja, pred formalnimi objavami pa je objavljala tudi prve ocene poslovanja za določeno obračunsko obdobje. Spletne strani izdajatelja odlično izpolnjujejo zahteve glede obsega dosegljivih informacij, preglednosti ter dostopnosti do ključnih informacij za vlagatelje. Letno poročilo izdajatelja za 2006 je izstopalo zaradi obsega razkritij in zelo dobre preglednosti. Družba izstopa pri načinu komuniciranja in graditvi odnosov z analitiki in mednarodnimi vlagatelji. S sočasnimi objavami v angleškem jeziku, spletnimi stranmi v tujih jezikih in prevedenimi publikacijami je družba zgledno zagotavljala enakomerno obveščenost med tujimi vlagatelji, posebno skrb pa je namenila vzdrževanju stikov z njimi tudi preko udeležb na različnih konferencah za vlagatelje. Družba je organizirala celotedenske obiske pri svojih delničarjih v tujini in ostalih vlagateljih, edina od navedenih družb ima tudi podpisane pogodbe s številnimi investicijskimi bankami, ki redno spremljajo delnico tega farmacevtskega podjetja. Krka, d. d, Novo mesto, je lahko zgled vsem družbam, ki želijo izgraditi trden odnos in prepoznavnost med domačimi in tujimi vlagatelji«. Nagrado je na prednovoletnem srečanju uprav udeležencev kapitalskega trga predsedniku uprave Krka Jožetu Colariču podelil predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti, (vir: Krka, d.d.) CGP, d.d.: Zadovoljstvo ob koncu poslovnega leta Marjan Pezdirc Marjanu Pezdirc, predsednik uprave je ob zaključku koledarskega in poslovnega predstavil dosežke družbe CGP v iztekajočem se letu in plane, ki jih nameravajo uresničiti v prihodnjem letu. Po njegovih besedah je bilo leto 2007 na osnovi zdajšnjih podatkov zelo uspešno. Danes poslovni sistem CGP skupaj s hčerinskimi družbami šteje preko 900 zaposlenih, sama delniška družba jih ima okoli 740, imajo pa tudi večje število zunanjih izvajalcev. Celotna realizacija, ki jo je družba dosegla v tem letu, znaša približno 95 milijonov evrov. Ta številka je za družbo bistvenega pomena, saj so s takim tržnim deležem postali pomemben člen slovenskega gradbenega trga. Po besedah Pezdirca je bil v letošnjem letu najpomembnejši projekt dokončanje avtocestnega odseka v Prekmurju (prvi večji projekt, ki ga je družba CGP realizirala zunaj domačega področja). Uspelo se jim je razširiti tudi na širši tržni prostor; realizacija na hrvaškem je trgu je letos presegla 5 milijonov evrov. Kar se tiče vsebin dejavnosti, so v preteklosti bazirali predvsem na nizkih gradnjah, v zadnjih letih pa se povečuje realizacija visokih gradenj. Uspešno so zaključili ali se zaključuje več projektov (hidroelektrarna na spodnji Savi, projekti na avtocestnih odsekih, športna dvorana v Škofljici, športna dvorana V Kočevju, projekt Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, projekt na vojaškem kompleksu Cerklje, ... V fazo operativnih realizacij je prišel tudi peti steber investicijskega inženiringa, saj so projekte pripeljali do faze gradbenih dovoljenj. V letošnjem letu so iz večih razlogov spremenili tudi lokacijo dejavnosti in se iz Ljubljanske ceste preselili v prostore nekdanje Interevrope, ki so namenjeni za režijske funkcije poslovnega sistema CGP. Za naslednje leto načrtujejo nadaljevanje že pričetih aktivnosti. Nadaljevali bodo s širjenjem na področja izven Slovenije. To so predvsem trgi držav bivše Jugoslavije in ruski trg, na katerega se bodo morali še posebej pripraviti. CGP uresničil obljube o odprtju Kandijske Predsednik uprave CGP, d.d. je napovedal, da bo Kandijska cesta, katere zapora je v Novem mestu povzročila prometne težave, v obe smeri prevozna v soboto, 22. decembra. Spomnimo: ob izbruhu negodovanja so napovedali so, da bo do božiča odprt vsaj en pas. MO NM odprla razpis za častnega meščana... Komisija za priznanja in nagrade občinskega sveta MO NM je v skladu z Odlokom o priznanjih in nagradah Mestne občine Novo mesto na dopisni seji 10. 12. 2007 sprejela sklep o javnem razpisu za priznanja in nagrade Mestne občine Novo mesto za leto 2007. Javni razpis je bil objavljen v Dolenjskem listu 13. decembra 2007 in na spletni strani Mestne občine Novo mesto. Z razpisom so razpisane naslednje nagrade in priznanja za leto 2007: naziv častni občan Mestne občine Novo mesto; nagrada Mestne občine Novo mesto; Trdinova nagrada; Grb Mestne občine Novo mesto. Rok za posredovanje predlogov za priznanja in nagrade Mestne občine Novo mesto je 14. januar 2008. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku Mestne občine Novo mesto 2008. (vir: MO NM) ... in podelila občinske nagrade za raziskovanje V sredo, 12. decembra, je župan MO NM podelil nagrade na področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti v naši občini. To je bila že trideseta podelitev. Nagrado za raziskovalno delo mladih so prejeli Maja Bregar, Eva Pušavec, Kaja Primc in Jernej Zupančič ter Janez Mikec in Marko Pirc. Nagrado za mentorsko delo z mladimi je prejel Duro Oluič, za raziskovalne dosežke in inovacijsko delo pa so bili nagrajeni Simon E. Pantar, Roman Lenaršič ter Tomaž Habinc, Igor Lekše, Aleš Jakša in Boštjan Judež. Na razpis Mestne občine Novo mesto, ki je bil objavljen oktobra 2007, se je odzvalo 6 predlagateljev s 14 prijavami. Predloge prijav je obravnavala strokovna komisija za raziskovalno dejavnost v sestavi Franc Vrečer (Krka, d. d.), Andrej Škrinjar (Armat, d. o. o.), Iris Fink (Višja ekonomska šola), Blaž Rodič (URS) in Ivanka Kumelj, (vir: MO NM) V Galeriji Simulaker Borut Peterlin 22. decembra se odpira razstava Boruta Peterlina Striptiz (glej tudi rubriko Foto-pub), na kateri bo avtor razstavil projekt, ki sicer kot rubrika izhaja v tedniku Mladina. Odstopil trener odbojkaric TPV Z mesta trenerja novomeških odbojkaric TPV je odstopil trener Bogdan Kotnik. Mesto trenerja je začasno prevzel kar predsednik TPV Bojan Vernig. Mediji so poročali, daje Kotnik TPV zapustil zaradi spora z Vernigom, ki pa govori o sporazumni prekinitvi sodelovanja: »S trenerjem Bogdanom Kotnikom, ki je po strokovni plati dobro opravljal svoj posel, nismo prišli do skupne rešitve oz. do dogovora. Zato smo se obojestransko strinjali, da prekinemo sodelovanje. Ker je do prekinitve sodelovanja prišlo na hitro in v neugodnem trenutku, tik pred odhodom v Atene na tekmo 3. kroga pokala Challenge, sem jaz prevzel vlogo trenerja. Najprej se bomo osredotočili na odigravanje preostalih tekem, naslednji teden pa bomo začeli razmišljati, kako do konca sezone,« je povedal Vernig. Pripravila: Uroš Lubej, Maja Regina, fotografije Boštjan Pucelj, Boštjan Vovk Novomeška občina je pred leti brežino Krke na Loki s postavitvijo fizičnih ovir odtegnila avtomobilom. A to je bilo očitno le začasno, saj je kultura avtomobilistov sčasoma spet naredila svoje. Stebrički, ki so preprečevali dostop na sveže urejeno zelenico, so počasi izginjali, namesto gojene trate so nastajali blato in luže, prostor pa spet povsem neovirano zasedajo avtomobili. Pred leti v ureditev vložen denar je tako šel bolj ali manj v nič. Občinskih redarjev pa semkaj ni in ni, kaj šele, da bi občina oziroma Agencija za šport, ki upravlja z rekreativnim parkom Loka, vsaj s kakšno novo oviro preprečila tako uničevanje pred časom celo nagrajenih »naravnih« brežin reke. CRNAPACKA Parkirajmo na slavnih bregovih Krke Vzemi si svoj košček rotovža Rezervirano za ostrižene V starem mestnem jedru pogosto zmanjka parkirnih mest. To je menda vzrok, da celo Občinarji parkirajo kar sredi ceste na Glavnem trgu. Toda občina celo tam, kjer ima možnost smiselno urediti kakšno novo parkirno mesto v mestnem jedru, na to možnost pozablja. Tako je tudi na dnu Pugljeve ulice, ob frizerskem salonu Zlata, kjer je nekdo parcelo, ki je v lasti očitno kar malce posvojil in na tablo ob njej zapisal: »Opozorilo! Parkiranje je dovoljeno samo za stranke frizerskega salona.« Kaj pa vsi ostali? In kje je spet občinski inšpektor? In minister Lojze? Letošnjo pomlad je bil novomeški rotovž slavnostno odprt in predan namenu. Vanj se je vselil tudi župan. Če smemo soditi po oknih v sejni dvorani občinskega sveta, kjer kljukice, ki so sicer namenjene odpiranju oken, ostajajo kar v rokah, pa je bila prenova zaključena malce površno. Slavni berlinski zid je končal le kot suvenirček v rokah turistov. Bo tako tudi z rotovžem, potem ko bo vse propadlo? Parkirna hiša pod Bregom Župančičevo sprehajališče naj bi veljalo za eno imenitnejših stez novomeških rekreativnih sprehajalcev, breške hiške pa so vsaj bile tudi eden od bolj pogosto dokumentiranih motivov turistov. Enim in drugim v kader doživljanja že dalj časa stopa iz desk zbita in v črno prebarvana garaža, ki stoji na občinski parceli. Minister Lojze pa nič. (Tekst in fotografije Tomaž Levičar, Uroš Lubej) Bariča Smole: Reka slezenaste barve Cvetka Bevc: Zgodbe iz Somraka IU°V° LetO ZNOVO KNJIGO ZALOŽBE GOGA IMAGRADNA IGRA: Katere tri knjižne zbirke izdaja Založba GOGA? Odgovorite na nagradno vprašanje in odgovor skupaj s podatki pošljite najkasneje do 20. 1. 2008 na naslov Založba GOGA, Revija Park, Glavni trg 6, 8000 Novo mesto ali na elektronski naslov maja.regina@park-on.net. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali štiri nagrajence, ki bodo prejeli knjigo Založbe GOGA. m s W. A. Mozart i N. Pop Tasič Otrok, ki ie ustvarit svet Kraj / APT Čas / 2008 www.antonpodbevsekteater.si i J« - s. □ tngljv Slovensko društvo Hospic, Območni odbor Novo mesto dobilo prostore in telefon »Ob spoznavanju minljivosti lastnega življenja postane vsak trenutek zelo dragocen. Biti poleg ob umiranju je izkušnja, ki vodi v premislek o lastnem odnosu do življenja, sočloveka, umiranja in smrti ter nas vse uči živeti. Slovensko društvo Hospic skuša s strokovnim osebjem in prostovoljci dodajati življenje dnevom in olajšati zadnje mesece življenja«. (Tatjana Žargi, predsednica Slovenskega društva Hospic) Vloga slovenskega društva Hospic: Hospic je nevladna, nepridobitna, humanitarna organizacija, ki nudi celostno oskrbo bolnika in njegovih svojcev, takrat ko aktivno zdravljenje neozdravljive bolezni ni več možno in lahko v kratkem pride do smrti. V tem času se delo Hospica šele začenja. Cilj oskrbe Hospica je učinkovito lajšanje bolnikovega trpljenja, posluh za njegove potrebe, usmerjanje v smiselno izpolnitev zadnjih mesecev življenja in opora svojcem v času umiranja in žalovanja. Kdo izvaja oskrbo bolnikov in svojcev: Strokovni tim Hospica sestavljajo zdravnik, medicinske sestre, družinski koordinator - psiholog ali socialna delavka in prostovoljci. Zunanji sodelavci (osebni zdravnik, specialisti, patronažna služba, različni terapevti, pomoč na domu), ki skrbijo za dobrobit bolnika, so v tesnem stiku s timom Hospica. Vsa oskrba Hospica je za uporabnika brezplačna. Vloga prostovoljca: Prostovoljci pripomorejo k celoviti in edinstveni oskrbi. Poleg družabništva ob odsotnosti svojcev poskrbijo za varnost bolnega, drobna hišna opravila, pomoč pri gibanju, hranjenju, osebni higieni ali sprehodu. Bolniki prostovoljcu velikokrat zaupajo stvari, ki jih svojim bližnjim ne morejo, in tako vzpostavljajo tesne vezi. Prav sočutna bližina pa je tisto, kar v zadnjih tednih in dnevih umirajoči najbolj potrebuje. Prostovoljno delo je seveda brezplačno. Prostovoljca pa po opravljenem usposabljanju v družino uvede osebje Hospica. Kako do Hospica v Novem mestu in njeni okolici: Za obravnavo v hospicu ne potrebujete napotnice. Na lastno željo ali pa na priporočilo medicinskega, socialnega osebja, prijateljev znancev, pokličite na telefon Območnega odbora Novo mesto, 051 454 845. ki bo v začetku dosegljiv od ponedeljka do petka med 16.00 in 20.00 uro. Pokliče lahko tudi vsakdo, ki bi si želel postati prostovoljec. Prostore za srečanja območnega odbora in razgovore z uporabniki nam je velikodušno odstopila KS Drska. Več informacij tudi na spletni strani: www.drustvo-hosDic.si. Katja Čelič Informacije: 07 33 ♦ 211 ♦ 08 gostišče Loka c-^—■»— ™ tfouo mesto IZ LASTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA NUDIMO Roletarstvo Medle d.o.o. Podbevškova ulica 31, 8000 Novo mesto, • tel.: 00386 7 3 930 930 • fax: 00386 7 3 930 947 • e-mail: info@medle.si * www.medle.si * ROLETE ivi nuruuuiNi memmmm Predstaviti se utegne biti pomembno. Predstaviti se utegne biti pomembno. Predstaviti se utegne biti pomembno. Predstaviti se utegne biti pomembno. Predstaviti se utegne biti pomembno. Predstaviti se utegne biti pomembno. Prvi turistični vodnik Po Dolenjski Že v pripravi. Naročila oglasnega prostora na tel.: 07/393 08 12 ali mob. tel.: 040 804 083 Skoraj tridesetletnega absolventa študija rehabilitacijske pedagogike in defektologije, menda ne več dolgo, privlačita delo z mladino in predvsem mladinska kultura. Čeprav ne deluje v smeri, ki si jo je izbral za poklic, ga je ta poleg pedagoško usmerjene družine po svoje označila. Povedal je, da njegovo okolje zaznamuje več vrednot, kultura, pedagogika in prostovoljstvo. Posebej ga je zaznamovalo taborništvo. Njegova starša sta se spoznala kot tabornika, tako je taborništvo postalo družinska tradicija in ga kot prvo seznanilo s pedagogiko. Sedem let mineva, odkar se je Novomeščan, od nedavnega tudi malce Brežičan, Borut Pelko povezal z utripom novomeškega zavoda LokalPatriot. Ko sva se nazadnje pogovarjala, je bil pomočnik direktorja, od 1. aprila je direktor. Njegova zgodba se je začela v obratnem vrstnem redu. Kot nadobuden študent se je pridružil Društvu novomeških študentov, ki ga je označil za valilnico zamisli, zbirališče prostovoljcev s presežnimi idejami in gojišče kadrov za različne zavode, delujoče v okviru društva. Vodstvo društva je pred osmimi leti ugotovilo, da je na področju kulture, mladine in založništva postalo tako dejavno, da je delo začelo prehitevati organizacijo. Določena vprašanja je bilo treba urejati poklicno. Borut je imel nekaj pripomb, pa so ga povabili, naj zadeve uredi. Čez nekaj dni je delal za točilno mizo. Sel je skozi ustroj zavoda. Postal je upravnik kluba, bil je pomočnik direktorja, zadolžen za razpise in trženje, pokrival je mladinski program. Za direktorja so ga imenovali v prelomnem obdobju, ko se je LokalPatriot po doseženem določenem vrhu znašel pred vprašanjem, kako naprej in kako do novih prostorov. Zdi se, da se je ob tem tudi sam znašel na prelomnici. Od jeseni živi v Brežicah. Če smo natančni, tam bolj kot ne spi. Še vedno pa je povezan z rodnim mesto, kjer preživi večino dneva. »Moja služba je bila že pred tem resna in odgovorna, čeprav jo je okolica včasih videla drugače. Glavna sprememba je, da je sedaj večina odgovornosti moje, posebno težo pa imajo ugled in prepoznavnost LokalPartiota ter njegova odgovornost do Novega mesta. Oči so uprte v nas, izvajamo programe, h katerim smo se zavezali na evropski, državni in lokalni ravni. Gre tudi za odgovornost do sodelavcev. LokalPatriot je vsa leta rasel, v preteklosti so ga lahko vodili dva ali trije posamezniki, danes obseg dela zahteva osem članov kolegija. Veliko je tudi ukvarjanja s financami. Podobno kot ostale nevladne in kulturne organizacije smo večino leta globoko v kreditih, zato sta racionalnost in odgovornost tembolj prisotni. Treba je dobro načrtovati, kar moji sodelavci znajo. Na koncu, ko se vsi prilivi iz zagotovljenih razpisnih in ostalih virov stečejo v hišo, vedno uspemo pokriti terjatve. Brez premišljene programske in finančne politike bi lahko hitro nasedli, tako gre pri tem delu za velik izziv. Odgovornost in trdo delo sta kljub včasih nekoliko mehki pedagoški roki vodili našega zavoda,« je povedal. Seveda odgovorno delo ponudi tudi kakšna ugodnost, saj Borut ne skriva, da je hedonist. »Ko te recimo povabijo na večerjo z nizozemskim prestolonasledniškim parom ali ko te predsednik države povabi na sprejem, se počutiš polaskanega. Taki sladkorčki ti dlje časa dajejo lep občutek.« Za LokalPatriotom je določeno obdobje uveljavljanja, zaslužil je ugled enega ključnih mestnih kulturnih dejavnikov. Ce bi na tej točki prenehal delovati, bi za njim ostala opazna praznina. »Dobro delo si lahko okolje različno razlaga. Naša želja ni kazati na napake drugih, slej ko prej pa se znajdeš v položaju, ko te nekdo ne mara in se čuti izzvanega. Takrat slišimo očitke o starosti, prevelikem vplivu, nekatere celo moti, kje spiš. Menim, da je na drugi strani še vedno večje število ljudi, ki so spoznali naš pomen, naše delo in kaj je celotna skupina Društva novomeških študentov z Gogo, s Situlo, Simulakrom in z LokalPatriotom dala mestu. Ker sem do tekmecev lojalen, menim, da bi se ob našem odhodu kmalu našel kdo, ki bi zapolnil to mesto, vendar bi vseeno ostala velika praznina. Naših osem let je mestu dalo pečat. Trdimo, da smo mladinski producenti, vendar osemdeset odstotkov naše mladinskosti izkazujemo skozi kulturo. Zadnjih osem let lahko strnemo v zgodbo o uspehu, ki se še ni zaključila. Pred nami so veliki izzivi, sodelovali bomo pri projektu prestolnice evropske kulture leta 2012. Novo mesto bo pri tem projektu dalo pet programov, od teh bo dva prispeval LokalPatriot. Pred nami je selitev kluba.« Pred letom ali dvema mi je dobro obveščeni prijatelj dejal, da je Borut najzvestejši član LokalPatriota in velik lokal patriot. Ni se motil. Za Peterlinove fotografije serije Striptiz sta značilni bogata asociativnost in sugestivnost. Avtor portretirance umešča v slikovite in pomensko večplastne situacije, pogled zgosti na detajle, ki jih beleži in kadrira v pomensko bogate verige. S premeščanjem pomenov, potujitvijo, pervertiranjem, tudi indiskretnostjo, upodo-bljenčeva osebnost pridobi nove dimenzije, portreti pa na moči prezence, s čimer se bistveno ločujejo od sfabricira-nih ateljejskih poizkusov. Za Peterlinove fotografije je značilna premišljena kompozicija, natančna formalna strukturiranost, vendar pa ta umetelnost ne sili v prvi plan, kajti evokativna intenziteta motivov je tista, ki daje seriji izpovedno moč. Avtor svoje “modele” slači v prenesenem pomenu besede. Njihovo medijsko pojavnost dekonstruira s tem, da poudarja lastni pogled. Podobi tako pomaga, da se osamosvoji, upodobljenci pa se s tem na novo spoznavajo in odkrivajo. Iztok Hotko Na fotografijah so (od zgoraj in v smeri urinega kazalca): Marijan Dovič, Simon Žižek, Iztok Hotko, Matjaž Berger, Rajko Šajnovič, Igor Lumpert, Nejc Gazvoda, Boštjan Pucelj, Studio Pašteta, kolesarji Adrie in Damijan Šinigoj. Druga stran novomeškega teatra Maja Regina, foto Schyzma in Grad Teater Dolenjska se lahko ponaša s precej bogato gledališko tradicijo. Ogromna pridobitev za Novo mesto je nedavna ustanovitev profesionalnega gledališča, poleg tega pa (sicer nekoliko v ozadju) aktivno delujejo manjše pa tudi nekoliko večje amaterske gledališke skupine. Prizor iz predstave Resonca uspeha, ki jo je Schyzma 22. septembra letos v KCJT premierno predstavila novomeškemu občinstvu. Najbolj prodorni »mladinski« gledališki skupini sta trenutno prav gotovo Schyzma in Grad Teater. Prva ustvarja v Novem mestu, druga v Trebnjem. Sicer pa ju povezuje marsikaj. Člani obeh so mladi in ambiciozni ustvarjalci sodobnih odrskih predstav, ki poskušajo z igro izraziti in prikazati karakteristike modernega časa. Bodisi s kritiko današnje družbe ali samo s preprosto komičnostjo ter z inovativnimi gledališkimi pristopi želijo obiskovalcu predstave vtisniti trajni pečat. Schyzma na odru... Schyzma je mlada gledališka skupina, ki v Novem mestu deluje šele tri leta. Ekipo sestavljajo ambiciozni srednješolci, ki želijo ustvarjati kakovostne in atraktivne sodobne odrske predstave. Vodja skupine, režiser in lahko bi rekli tudi krivec za nastanek gledališke skupine je 18-letni David Petrovič. Že od otroštva je navdušen nad gledališčem in vsem, kar je z njim povezano. Pred nekaj leti se je tako udeležil festivala Exodos (festival sodobnih odrskih umetnosti) v Ljubljani. Sodeloval je kot igralec in kostumograf. V Novem mestu je zbral skupino in s pomočjo pridobljenih izkušenj na oder postavil prvo gledališko predstavo. V Sokolskem domu je skupina Schyzma septembra 2006 uprizorila igro Ali si človek? »Predstava je bila narejena malo za šalo in malo zares, precej smo tudi improvizirali,« je pojasnil David. Kljub preprostosti celotne postavitve je bila publika navdušena. Ekipa je tako za nadaljnje ustvarjanje dobila ogromno motivacije in nov zagon. Taista predstava je zatem doživela še dve uspešni ponovitvi. Kot dokaz in potrditev, da so na pravi poti, so v okviru mednarodnega projekta na festivalu Theatron v Ljubljani prejeli častno priznanje Goethe-lnstituta. Za tako mlado in popolnoma amatersko gledališko skupino je bil to ogromen uspeh. Od takrat dalje se poskušajo izpopolnjevati, nadgrajevati, skratka, izboljšati svojo odrsko dejavnost na vseh ravneh. Zanje je bila velik izziv tudi njihova zadnja predstava Resonanca uspeha, ki so jo letos septembra uprizorili v KC Janeza Trdine. Sodobna glasba, inovativna scenografija, videovložki in temačno mistično ozračje so pojmi, ki lahko na grobo opišejo t. i._ »igro prostih asociacij«. Če se le da, pri produkciji sodelujejo vsi člani skupine, tako da lahko vsak v igro vloži svoj košček in sooblikuje končni izdelek. Izhajajo iz lastnih izkušenj, ideje za predstavo pa črpajo iz vsakdanjega družbenega in osebnega življenja. Pri uprizoritvi težijo k temu, da predstave niso ujete v nekakšen okvir. Ne želijo se držati omejitev in začrtanih kalupov. Povezavo med segmenti igre tvorijo le asociacije, tako tudi sama zgodba ni jasno začrtana. Takšno predstavo na neki način dokončno izoblikuje šele gledalec. Mladi in polni entuziazma si želijo ustvariti še več. Za naslednje leto že pripravljajo nov projekt - v načrtu imajo produkcijo tretje odrske predstave, najverjetneje z ljubezensko tematiko. Grad Teater se predstavlja Grad Teater (imajo tudi svojo spletno stran www.aradteater.com) deluje pod okriljem Zavoda ARTI, ki je bil ustanovljen leta 2000, da bi spodbujal tako ustvarjalnost kot tudi ustvarjanje. Skupino sestavljajo mladi in kreativni ustvarjalci gledaliških predstav z idejno vodjo projektov ter režiserko Ano Rokvič. Pri ustvarjanju predstav skušajo vsako sezono uporabljati nove pristope. Poudarek namenjajo tehnikam improvizacije, fizičnemu gledališču, lutkarskim tehnikam in preostalim alternativnim pristopom ustvarjanja, katerih bistvena značilnost je, da ne temeljijo na vnaprej napisanem tekstu oz. scenariju. Predstave na- stajajo na podlagi prvoosebnih izkušenj, torej je vsaka uprizoritev odraz njihovega lastnega videnja tematike. Na seznamu lastnih produkcij imajo kar sedem predstav: Krokarji, Povodni mož, Rdeča kapica, Grimčkarija, Fant gre na faks, Predstava o ljubezni in nenazadnje še vedno aktualno Slovenija od kod lepote tvoje? Ta humorno in brez dlake na jeziku prikazuje stereotipe slovenskega kulturnega vzorca. In negodovanje je po njihovem mnenju splošna značilnost komunikacije med Slovenci. S pomočjo pretiravanja odstirajo njegov fenomen, sprašujejo se o njegovi smiselnosti in protislovju. Od leta 2002 v okviru svojih projektov vsako poletje organizirajo festival gledališča, glasbe in plesa Le Soleil. Na tej prireditvi se je zvrstilo mnogo kakovostnih domačih in tujih izvajalcev. Naj omenim le letošnji festival, ki ga je popestrila ena najboljših slovenskih etno-jazz zasedb Fake Or-chestra. Pomemben projekt je gotovo tudi mladinska izmenjava Stereotypes through Plakat za zadnji projekt Grad Teatra. theatre v juniju 2006. V sodelovanju z EU je Zavod ARTI gostil mladinsko izmenjavo, na kateri so raziskovali in govorili o lastnih kulturnih stereotipih. In izkazalo se je, da je gledališče učinkovito orodje pri izražanju in dojemanju lastnih predsodkov. Za prihodnje poletje načrtujejo že sedmi ter še pestrejši festival Le Soleil. Prav tako imajo na seznamu projektov mednarodno izmenjavo v okviru šestih evropskih držav z naslovom Diversity on stage na temo narodnostne manjšine. Na piano želijo spraviti še gledališko predstavo za otroke in angažirati razvoj uličnega gledališča. »Poglejte ven, nasmejte se življenju, igrajte ga!«, je sporočilo, ki nam ga s svojo ustvarjalnostjo poskuša posredovati Grad Teater. Še malce zgodovine... Sicer pa ima Dolenjska pestro gledališko zgodovino. Kot je že pred leti pisala Magda Lojk (Park, letnik 5, št. 5, 6, 7) je bila leta 1848 v Novem mestu krstna uprizoritev Linhartove drame Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Kulturno dogajanje so ves čas bogatile številne amaterske gledališke skupine. Nastala je cela kopica društev; 1886. je bilo ustanovljeno Rokodelsko društvo, ki je v svoj program uvrstilo tudi gledališko dejavnost. Leto kasneje se pojavi društvo Sokol ter kmalu po 1. svetovni vojni še društvo Orel. Takoj po osvoboditvi je nastalo še kulturno društvo, poimenovano po narodnem heroju Dušanu Jerebu in je aktivno delovalo dobrih 35 let. Bogato domačo odrsko dejavnost je po razpadu omenjenega gledališka dosegel mrk. Z redkimi izjemami, seveda. In v zadovoljstvo številnih se stvari na tem področju počasi postavljajo na noge. 1111111 razvoj n i center novo mesto Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Tel: 07/33 72 980, fax: 07/33 72 981 Poslovnim partnerjem in njihovim najbližjim želimo v letu 2008 veliko poslovnih uspehov ter mnogo drobnih radosti. SREČNO! CeROD --d.Q.Q.___ CeROD, center za ravnanje z odpadki, d.o.o., j.p. Vsem občankam in občanom želimo vesel božič in srečno novo leto. ■T.ISKt EMBiEll f ‘J On {(•(■>, * ^e-mail: os.brsljin@guest.arnes.si Osnovna šola CENTER Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto Osnovna šola GRM .a Trdinova ul.7, i 8000 Novo mesto /p pr~ Tel.: 07 39 35 900 Dijaški dom Novo mesto Šegova ulica 115 8000 Novo mesto Ulica talcev 3/a 07 39 33 264 Ekonomska šola \_ Novo mesto HOTEL ** ( BELOKRANJCU) Kandijska cesta 63, NM tel.: 07/30 28 444 www.pribelokranjcu-vp.si PUB PRI VODNJAKU Glavni trg 3, Novo mesto Frizerstvo in ladjarstvo ^ KODRČEK Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 I^Smolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118 y (agencija servis ^ Novo mesto: Prešernov trg 6, Trebnje: Baragov trg 1, Črnomelj: Kolodvorska c. 35, Brezplačna tel.št.: 080 22 16 www.mservis.si '--------------------------- com4lan Trženje In servis računalniške opreme Ljubljanska 8, Novo mesto tel.: 07 33 21 638 Plesni center Dolenjske Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 Knjigarna Goga je za vas odprta od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00 ter ob sobotah od 9.00 do 13.00. Vabljeni! r knjigarna: kava rna:GOGA Glavni trg 6 RIC Novo mesto Novi trg 5, Novo mesto tel.: 07 39 34 550 R www.ric-nm.si © Razvojno izobraževalni center Sovo mesto Visoka šola za upravljanje in poslovanje Dodiplomski visokošolski programi Na Loko 2, Novo mesto tel.: 07 39 30020 Šolski center Novo mesto Šegova 112 Novo mesto OŠ Brusnice Velike Brusnice 101, V. Brusnice 3°M /, ičit Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije \______Območna enota Novo mesto__j & .glasbena šola oKGajana CKo&nr cNbrv m&lo OŠ Šmarjeta 'li/j/, Šmarjeta 1, Šmarjeta Jb--. tel.: 07 38 44 180 V/pč KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE KC Janeza Trdine Novi trg 5, Novo mesto Kmetijska šola Grm 1GW sevno 13 Novo mesto GASILSKO REŠEVALNI CENTER NOVO MESTO Mestna občina Novo mesto Seidlova 1, Novo mesto VSeidlova cesta 29, 8000 Novo mesto,/ SLS. Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Novo mesto JOŽI«, KOSTANJEVICA NA KRKI Galerija Božidar Jakac Grajska cesta 45, 8311 Kostanjevica na Krki Tel.: 07/49 87 008, Fax: 07/49 87 335 Ogled razstav in stalnih zbirk: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. www.aaleriia-b1.si. e-pošta: inlo@qaleriia-bi.si park park novomeški regionalni mesečnik Gostilna Bučar » - L r , TUDI ŠmiheUH Novo mesto" ŠTUDENTSKA Tel.: 07 33 75 325, gsm: 031 647 084 KOSILA Prepih Gornja Težka voda 19 K30S9404 PRtPIH» = ” icilcalPatfrriciii www.lokalpatriot.si lokalpatriot@lokalpatriot.si Panda d.o.o. KZ Krka, Dom, vrt in kmetijstvo . . tel.: 07 33 56 360 krka RAVRA PUB I DOBRA KAVA IN DOBRO VZDUŠJE. Primož Polak s.p. Ljubljanska cesta 26 (TC HEDERA) 8000 Novo mesto • tel:07/33 28 041 DELOVNI ČAS Ponedeljek - srede 7h 23h Petek in sobota 7h 03h četrtek 7h 01 h Nedelja 16h 23h DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj že^^ let!_ Sodelujte v anketi na iST (07) 39 30 500 iVViVVAV, TOTAL TOTALČEK |s|t|r|e|l|a|d| i ■ j|a|š|k|a| Toplota Neža Rustja, foto Boštjan Pucelj Dijaška sekcija Društva novomeških študentov (Dijas) je 31. oktobra 2007 v LokalPatriotu organizirala že tradicionalni projekt, in sicer Dijasovo Noč Čarovnic. Dogodek se je začel s predvajanjem grozljivih filmov, nato pa je sledil razplet natečaja za najbolj strašno zgodbico. Prebrali so pet strašnih zgodbic, ki so bile prijavljene prek elektronske pošte. Občinstvo je ob pazljivem poslušanju izbralo najbolj grozno, ki jim je povzročila največ kurje polti. Izbrali so zgodbico Toplota, katere avtorica je dijakinja 4. letnika novomeške gimnazije. Vse zgodbice so bile nagrajene, a zmagovalna si je prislužila še objavo v reviji Park. Program se je nadaljeval s tekmovanjem v rezanju buč in izborom najbolj strašne maske ter se zaključil z nepozabnim žurom do jutranjih ur. 'A ,, Tople barve se prelivajo v hladne odtenke jeseni. Veter žalostno ziblje drevesne krošnje in listi nežno ležejo na suha tla. Gozd se potopi v tihoto. V leden občutek umirjajočega. Večer. V temi skozi tišino dreves hodi moški, zavit v črnino. Zamišljen stopa po preprogi suhih listov in njihovo pokljanje spremlja njegovo neenakomerno dihanje. Njegove misli tavajo. Zgubljen je nekje v preteklosti, vendar kljub zamišljenosti natanko pozna pot. Slika mrzlega gozda izgine. Zdaj pred seboj vidi le obraz dekleta. Solze brišejo ličilo in po licih ji polzi črna packa. Moški jo le nemo opazuje. Njegove oči strmijo vanjo z začudenjem, a hkrati z razočaranjem. Nad samim seboj. Dekle dvigne desno roko in ga skuša udariti po licu. Vendar ji moški v njeni šibkosti to prepreči. Trdno jo drži za zapestje. Dekle hlipa, se opira njegovemu prijemu, moški se ne zgane. Dekle obupa. Nasloni se na njegovo ramo in neutolažljivo joka. Čez čas se pomiri. Objame ju trenutek tišine. Dekle odmakne glavo ter ga hoče poljubiti, vendar si premisli. Ko odpre oči, mu z nežnim glasom začne šepetati: "Ideja, da bi ti lahko izpila kri. Jo srkala s slamico iz tvojega vratu. Si ovijala tvoje žile okrog prsta in se namazala s tvojo krvjo po obrazu. Da, tako močno te ljubim. Tako močno, da bi rada okusila tvojo dušo. Čutila vsak delček tvojega telesa. Rada bi te pojedla... Počasi in z užitkom. Ne spomnim se, kdaj sem te nazadnje čutila. Nazadnje objela. Nazadnje poljubila. Morda takrat, ko sem zagrizla vate, ko sem v tvojem hrbtu pustila sledi svojih nohtov... In povej, kdaj si mi nazadnje rekel, da me ljubiš? Ne znaš me zadovoljiti. Ne znaš me iztrgati iz časa, iz fizičnosti in me zaviti v nesmrtnost. Zato upam, da bom jaz tista, ki ti bo iztaknila oči, ti zrla vanje, ko bom rezala del za delom s tvojega telesa... Slika objokanega dekleta izgine izpred oči moškega in spet se znajde obdan s hladom jesenskega večera. Ne more je pozabiti. In spomin, ki mu tedaj prekriža misli, mu zariše nasmeh na obraz. Gozd se ne zdi več tako temačen. V zraku ne čuti več vonja po umiranju. Zdaj čuti olajšanje. Njej, ki jo ljubi, je uresničil željo ... Vnovič prikliče prelepi obraz dekleta pred oči. Obožujejo jo. Pogled dekleta je oprt nekam v daljavo. V njem se opazi začudenje. Žalost. Njen obraz je zamazan s krvjo. Moški leži na njenih golih prsih in jo boža po razrezanih rokah. Zapre oči. V roki drži rezilo in opazuje žensko. Ta z očitajočim pogledom le sedi pred njim in ne reče ničesar. Le joka. Nato stopi čisto blizu njenega obraza, čuti njeno toplo sapo na obrazu. Rezilo nasloni na njen vrat tik ob levem ušesu in zareže. Dekle neha jokati. Le začudeno strmi vanj. Rezilo se zadre globoko v njeno kožo. Nato počasi zdrsi niže in razreže levo polovico do ključnice. Rezilo se zadre še globlje in počasi drsi na desno stran. Moški odrine dekle in ta pade nazaj na trda tla. Poklekne k njej in ji z rezilom počasi začne rezati levo zapestje. Desnica je stiskala rezilo in v levici puščala vreznino, ki se je začenjala na zgornjem delu zapestja, se počasi spuščala v notranjost podlakti, se ovijala in odpirala na roki do komolca in končala na spodnji strani nadlakti. Kri mu je mezela med prsti. Nato se je lotil še njene gladke kože desne roke. Moški se poželjivo uleže nanjo in z v desni roki držečim rezilom zareže v njeno stegno. Poklekne nadnjo in izdre rezilo iz stegna. Dvigne ga visoko nad glavo. Levica strga z dekleta tanko majico in desnica začne z nožem udirati levo stran prsi. Sobo polni pokanje reber. Udrihanje po nemočnem truplu. In trganje mesa in lomljenje reber, ko se jih moški z užitkom loti. Iztrga srce in zarije svoje prste vanj. Sope in si obraz namaže z njeno krvjo. Nasmehne se. Prizor klanja razreže njegov globok glas: "Vidiš. Pa mi je le uspelo te iztrgati iz telesnosti.” Zavihajte rokave, da vam pljunemo v dlani GerbivlečekoprofesionalcŠini, fotografije Jure Šuln, Jernej Šulc, Kristijan Stramič Pred leti sem bral o tehnikah zasliševanja. OK, veliko jih je, ena bolj grozna od druge, a najbolj sem si zapomnil, kako so zasliševali ujete angleške pilote med prvo svetovno vojno. Nemci so jih sprejeli, kot se je za aristokrate in gentlemane spodobilo, jim ponudili cigare, pecivo in seveda obvezni čaj, potem pa so jim začeli zastavljati vprašanja. Ker so bili eni in drugi iz skoraj iste aristokratske veje, niti pomislili niso na silo. Lepo so sedeli, kramljali in pili čaj. Veliko čaja. Ki se mu Angleži itak ne morejo upreti. A ko je bil mehur poln in je pritisnil na pipico, Nemci niso nehali kramljati in so se pretvarjali, da ne opazijo nestrpnega pilotovega presedanja na stolu, ta pa se ni hotel toliko ponižati, da bi prosil za dovoljenje za na stranišče, ker se tega med modrokrvneži ni spodobilo omenjati, in je na hitro zblebetal, kar so hoteli vedeti, da so ga le čim prej vrnili v celico, kjer je odtočil. Domiselno, se strinjate? Odvajanje telesnih tekočin (in seveda malo manj tekočih vsebin) je za marsikoga težava, če okoli stojijo ljudje. Spomnim se zadrege neke prijateljice, ki je ves dan vožnje z avtobusom trpela, ker ni hotela kot ostale deklice počepniti za prvim grmom (fanti so seveda možato zalivali gume), in je čakala, da pade noč. Potem je prosila voznika, naj ustavi, in v temi stekla daleč proč, da je ja nihče ne bo videl, a, glej ga zlomka, ravno ko so zapiralne mišice popustile, je nasproti pripeljal avto in jo osvetlil kakor v izložbi. Vsako zlato kapljico posebej si lahko opazil in vsako še najmanjšo grudico zemlje, ki je frčala po zraku, izbita iz temelja z majhnim, dolgo zadrževanim slapom ... Travma, od katere ima znani novomeški psihiater še danes korist, vam povem! No, jaz kakšnih globokih travm nimam, čeprav se mi je en dogodek globoko zarezal v spomin in občasno, ko se spomnim nanj, še vedno zardim. Sedeli smo v ljubljanski gostilni, ko sem začutil, da moram spustiti odvečni zrak. Se uravnotežiti. Prdniti, po domače povedano ... Poznamo veliko vrst prdcev in tisti, ki se je kuhal v meni, ni bil za gluhe (prdec smrdi, da imajo še oni kaj od njega). Kar čutil sem, da bo zaropotalo kot ob sodnem dnevu. Mirno sem se zlagal, da moram skočiti do avta in med hojo proti vozilu oprezal kakor jastreb, ali je kaj ljudi v bližini. Ni jih bilo in počasi sem sprostil zapiralne mišice, napel trebuh, napravil še nekaj korakov, potem pa usekal kakor na Soški fronti. Olajšanje. Res. Božansko olajšanje. A ni hudič neka ženska odprla vrata in stopila na ulico, ko je ravno najbolj zarohnelo! Verjetno se je malce ustrašila in je pohitela proč od mene, med hojo se je še nekajkrat ozrla čez ramo, ker pri človeku, ki takšnega useka, nikoli ne veš... Meni je pa bilo nerodno, kaj bi tajil. Zakaj blebetam o tem? Ker sem zadnjič, ko je zapadel drugi sneg, na Trdinovem vrhu počival v snegu in kadil, potem pa še enega glasnega ustrelil, misleč, da sem sam, a je bil le nekaj metrov proč od mene slovenski vojak, stražar, ki ga seveda v temi nisem opazil. A on se, kot od skale izklesan, seveda ni ustrašil. Le zasmejal se je. In potem vprašal, če sem »ustrelu«, jaz pa sem mu rekel, naj se ne boji, ker nisem njega ciljal, pa sva že bila v debati. Pa še municijo sem potrošil, zato strah res ne bi bil na mestu! A kaj sem počel na Trdinovem vrhu, ponoči, v snegu? To je pa dolga zgodba. Novomeška oblast dela »ku žvau«, od jutra do mraka, eni jo pa jebejo zarad ene zaprte ceste in županovga šoferja, ki seveda pozna prometne predpise, ampak ga ne bo zarad tega noben jebov, v turističnem centru delajo, da jim od rit kaplja, pa kaj pol, če italijanski turistki ne znajo povedat druzga kukr »nihc frštend«, kaj pa rine v Novo mesto, kokla zmešana, jebejo jih pa eni, k so jim fovš, k je naš presvetli Alojz zmagov in rokave zavihov že ob pol sedmih zjutrej, ampak kure jih gleda, kar naj tuljo, oni bojo še bolj pridno delal, pa če vsi crknemo in če se celo mesto podre! In sem se vprašal, ali jim ima smisel govoriti, kako kot Novomeščan občutim njihovo oblast, če tega sami ne vidijo, in sem raje sprejel Sikov predlog, da se gremo na Gorjance malo vozit. Ker je ravno svež sneg zapadel, jaz sem pa za svojega tovornjačka nove snežne verige kupil. In so se nam pridružili še Šuln in Suki in Kristijan in smo krenili. Smo poklicali še Gerbija, ker ima slučajno ultrapičkohvatno terensko vozilo, a je ravno nekaj ujel in je moral najprej »tisto porihtat«. Ne bom opisoval dolge vožnje po treh kolesih do Podgorjancev (razen da so Brusnice zdaj, ko ni več pešcev, dobile pločnik in razsvetljavo, ki se poleg kitajskega zidu edina vidi iz vesolja), prava avantura se je začela šele na meji s snegom. Tovornjakar je bil ravno Suki, ko je začelo plesati po vsej cesti. Ja, moj tovornjak ni narejen za zasnežene strmine, a ko sem sedel zadaj kot obtežitev, je šlo kot po maslu. Do Krvavega kamna. Tam smo nataknili verige in je bilo veselo, a je zmanjkalo moči za vleko smučarja. In je potegnil Siki s svojim pežojčkom, samo ne njegovi mami povedati, ker ima že tako težave! Smo bordali in bordali, no, nekateri so pa tudi samo poskušali. Padec na rit na cesti pa ni najbolj mehak. Nagnali so nas šele policisti, ker smo kakor ovirali promet. Na gozdni cesti, sredi noči. No, ja ... Na srečo si je naslednji dan Gerbi v ljubavnem koledarčku pustil prazno in smo v avanturo krenili z njegovim terenčkom, jaz pa sem s sabo vzel še smuči. Da sem Siku z njegovo deskico pokazal, kako se stvarem zares streže. Gerbi je vlekel do vrha, včasih celo krepko čez petdeset, a s Sikom nisva protestirala, saj je bil užitek nepopisen. 15 kilometrov. Roke in noge bolele kot hudič, pa se nisva dala. Pred našo najvišjo vojašnico smo izpregli in prižgali, Gerbi pa je vključil še tahud reduktor in zaoral do antene. S Sukijem na pokrovu motorja in Sikom na vlečni kljuki! No, ja, tudi terenčki niso več, kar so včasih bili... Ostal sem sam. V prelepi zvezdnati noči, mrzli ko sto vragov. Le veter je švigal med vrhovi dreves in stresal zmrznjen sneg z njih. In sem enega stisnil, kaj sem pa hotel ... Kure ga gleda. Pa oblast tudi. Saj dobro vejo, katero! Ilustracija Gašper Klančar Škandalozno, grandiozno, multidisciplinarno V ustanavljanju nova novomeška stranka SKNMP Ivo Kuli muza brke - Romska skupnost protestira - Svetnik SMS Matjaž Angel skoraj spregovoril Piše: Mali Kova Po 34. minutah trdega deia je raziskovalni novinar Potiača prišel na sled naj(ne)verjetnejši novomeški zgodbi po volilni prevari pred petimi leti (beri Potlač pred petimi leti, Park, december 2002). Novinar G. M., ki se v prispevku noče in ne sme pojavljati s celim imenom (vsi vemo, zakaj!?), je s svojo vztrajnostjo, profesionalnim odnosom do raziskovalnega novinarskega dela, z brezmejno požrtvovalnostjo in v času mnogih let in težkih preizkušenj pridobljeno metafizično intuicijo odkril, da smo v Novem mestu tik pred tem, da dobimo novo veliko stranko. Dne 1.1. 2008 naj bi bila ustanovljena Stranka Koritnikov Novega mesta in Podeželja, s kratico SKNMP. Po še neuradnih informacijah naj bi v novo stranko SKNMP prestopila večina delujočih in nedelujočih strank, zvez, gibanj, balinarskih društev in kar je podobnega ter z njimi tudi vsi delujoči in nedelujoči občinski svetniki, razen predstavnika romske skupnosti in opozicijskega svetnika - vsi vemo, za koga gre. Neuradno naj bi prišla pobuda za ustanovitev nove stranke iz podjetja, ki že štiri mesece temeljito preučuje kakovost vodenja naše občine. Na podlagi izsledkov poglobljene analize so prišli do logičnega zaključka, da so formalne, vsebinske in pa predvsem razlike v praktičnem delovanju med strankami, zvezami, gibanji, balinarskimi društvi in kar je še podobnega v občinskem svetu zanemarljive. Zato bi bilo za vse današnje in jutrišnje politične akterje, verjetno pa tudi za Novo mesto, najbolje, da se ustanovi nova stranka, ki bi bila sposobna akumuli- rati skupni interes novomeškega političnega polja in s tem odpraviti nepotrebno polarizacijo med njihovimi in našimi. Potemtakem bi bili vsi »naši« in kar je še pomembneje, vse bi bilo »njihovo«. Kot zaenkrat edini dokaz, da je temu res tako, prilagamo pristopno izjavo Stranke Koritnikov Novega mesta in Podeželja, s kratico no, da se bo novomeška politična mafija, SKNMP, ki jo je po 34. minutah trdega dela pardon, smetana, bolj kot kdaj koli prej v uspel pridobiti raziskovalni novinar Potiača svoji zgodovini ne le dejansko, ampak tudi G. M. formalno povezala. Na pristopni izjavi so tudi dobro vidne osnovne programske in praktične usmeritve nove stranke. Iz dokumenta je razvid- ŠistMV fcorrtn/bova 13 5000 Novo mesto tel: 13131313 31313131 tnail: boritn/fc borilo.si sr&AmA m&mmov hovs&a hesta tw po£>eže&sa P§>I<ŠTOPttA IZISAVA Svečano i*yov()Gfj: I.Dg bo noje delovanje vedno transparentno in pošteno: vse. bar bon počel, bon počel v svoje« interesu in v interesu mojifi sorodnifeov ter prijateljev, v primeru višbov pa tudi v interesu stranbarsbifi boksov. 2.Na občini, vjavn ib zavodih in v poletji!) v veansfei občinsbi lasti bon zaposloval večinoma svoje sorodnibe in prijatelje ter stranbarsbe bolele. S. Vedno se bon ravnal po načelu: barje dobro zone, ni nujno dobro tudi za dru^e. toda. če je dobro zant. vse ostalo n rti m pomembno. V.Nikoli ne bon zavrnil posla z dobro provizijo, natančneje, nikoli ne bon podpirat projebte brez provizij. 5-Nikoli se ne bon Spraševal b^) lahko občina naredi zone. ber je to popolnoma jasno: na račun občine je potrebno s čin nanj truda, v čin krajsen času. čimbolj obogateti. 6. Amen. fer^j in dofvn Podpis r i r i r i • S8X ' ZJUTRAJ DOPOLDNE OPOLDNE ZGODAJ POPOLDNE ZVEČER POPOLDNE PONOČI POZNO POPOLDNE • Potlač, lokalno trobilo • Direktor: Dr. Novšek • Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) • Oddelek za ideološko indoktrinacijo in fizični razvoj: razpuščen • Specialna enota: Šizi (poveljnik), Metadoni (v.d. fizični), Bacek in Kečap Tomasso (topovska hrana) • Tajnik: Nacek Pacek • Servis: Trixy Deelight • Glavni štab: Rotovž • e-mail: NI. Minil tel./fax: 07 33 44 220 mob.: 041 649277 p VARNOSTMI INŽENIRING [PARM Al 'JfSCcntivJ-rJe*"lativa PARMA Rudi IVANČIČ s.p. Mala Cikava 17c, 8000 Novo mesto Cvetličarna Cvetnik — Ljubljanska 27, Podbevškova 4, IV tr^nii Novo mesto park Lubcon d.o.o. Adamičeva 26 Novo mesto tel.: 07 33 80 760 HllsTMjEl www.lubcon.com 21 ► 391 nreni mm projektiranje, načrtovanje, oprema, design Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto tel 07 30-79-811,041 671-321 I I i^r^to d.o.o. -ll , TeUfax: 07 33 78 7 NAŠE DELO: STANOVANJSKE STAVBE INDUSTRIJSKE STAVBE JAVNE STAVBE ŠPORTNI OBJEKTI URBANISTIČNO NAČRTOVANJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE S O R E X d.o.o. Foersterjeva 10, 8000 Novo mesto e-mail: info@sorex.si, www.sorex.si ^Samolepilne etikete • Foto papir WWW.R3L-PRDDUnTI □ N. C O M Vse na enem mestu: izleti, potovanja, sejmi, letovanja, zlmovanja. letalske vozovnice za posameznike in skupine! Sl KOMPAS NOVO MESTO d.o.o. tel. 07/39 31 520 iiiiisnn^ v Poslovalnica Robinson, tel. 07/33 828 00 y r M Jf ■ Rozmanova ulica 10, Novo mesto M Tel.: 07 33 71 470,041 643 969 e.mail:dpm.mojca l@siol.net www.drustvopm-mojca.si Društvo prijateljev mladine ”Mojca " Novo mesto MS Robert s elektronik d.o.o. Novomeška 79, Straža tel.: 07 30 84 840 RHRjERI/S ^_____________________cJcAUih/uk j.o.a^ 30 l6t prigfsl /- ROLETARSTVO MEDLE d.o.o. | IHlr 8000 Novo mesto • Podbevškova ulica 31 • tel.: 07/3 930 930 E-mail: roletarstvo.medle@siol.net cOKNA - VRATA - SENČILA, N Si Nova Slovenija ■ I TOKg® S 72 šola tujih jezikov 72 100 Glavni trg 11, Novo mesto 102 r 1 IVI Q N3 d.o.o. ™ ™ Krajčeva 17 Novo mesto SOPHOS SOPHOS ANTI-VIRUS Pooblaščeni distributer za Slovenijo www.sophos.si ^KODA NOVO MESTO, ŠEGOVA 90, TEL: 07/33 75 960, FAKS: 07/33 75 961, e/mail: koda- siol.net VODENJE KNJIGOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE ZA DOMAČI IN TUJI TRG Športi d.o.o. Košenice 83, Novo mesto 3TAV Izbrane informacije d.o.o. Poslovni informacijski sistemi (Windows okolje, SOL odjemalec/streM) Razvoj nove programske opreme po meri uporabnika Razvoj internet aplikacij in web gostovanje Tel: 07 393 56 16 • www.3tav.si IMMLDSIISTO® > Marian L Marjan LUKŠIČ s.p. Košenice 92, Novo mesto, Tel./fax: 07 33 47 015, gsm: 041 720 102 ^E' OŠ Dragotin Kette Segova 117, 8000 Novo mesit * T: 07 373 0850, F: 07 373 08 t«AMi WT HCRUjE Tatnistvo-os.dk@guest arnes si dkanan Sobarip Klcktroinstalacije Raguvska 2 8000 Novo mesto Tel, fa* : 07 / 334 12 93 Mob: 041 /616 762 nrafika novo mesto d.o.o. Tuš market Brusnice Panda d.o.o. tel.: 07 30 85 623 4EACER Prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Novo mesto, d.o.o. Visio d.o.o. Metelkova 7b, Ljubljana -A ^ HRANILNICA js, PE Novo mesto v ______TEL.: 07 337 10 10 J ( Slovenska demokratska stranka ') SDS Mestni odbor V Novo mesto J REAL, d.o.o. Novo mesto Kočevarjeva 2 8000 NOVO MESTO „ c a . R E A i KNJIGOVEŠTVO KELBIČ PAVEL S.P. Delavnica: Pod Trško goro 18, Tel; 07/3325-718 Doma: Mestne njive 6, Tel, 07/3325-926 s_______GSM 041/726-644____J M »MirUIFNČtf GALERIJA GOSPODIČNA OK\ IRJANJE SI.IK PRODAJNO KA/.Sl‘A\ N \ (. MA KIJA I I. lak« I. Ni« n iiir«lii Ivi fa»: IP .40-2I I26 h r~t7 SALON Matjaž BUČAR s.p. ^ ^"7 MASAŽE. Glavni trg 2 80 ttiaai/IA Novo mesto WV^A jel.; 041 736 495 PONUDBA DARILNIH BONOV Foersterjeva ulica 10 8000 Novo mesto tel. 07 3382 900 http://www harlem.si/ harlom računalniški inženiring I n ID - INTERIER DESIGN d.o.o. ARHITEKTURA 8c DESIGN GERMOVA 3, 8 000 NOVO MESTO t: +386(0)7 393 20 80 f: +386(0)7 393 20 89 e: info@id-design.si w: www.kJ-deslgn.si www.novomesio.org VEDNO VROČE bno/km im g t tel.: 07/393-17-96 LISCA SPECIALIZIRANA TRGOVINA S PERILOM (v trgovski hiši Bršljin) ^VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. stetorst\o ,//.^.Vidmnr Tei.:073379090 dacomm KERAMIKA CEMENTNI IZDELKI BREZNIKAR cč Stražo 13,8232 Šentrupert Tel.: 07/ 34 34 590 Fax: 07/ 34 34 5911 Mobitel: 041 427 652 fywKttiM> tKtnicm ^ELBLED Trgovina in servis z računalniško opremo Tel: 07/30-99-400, http://www.belbled.si © ISER J»kd»v» 13, Novo mooto * 07-3J-74-OSI www.iscr-ak.si Računalniško izobraževani«, svetovanje in inženiring I# ©ECDL j POOBLAŠČENI IZPITNI CENTER Evropsko (OčencAnSto spnčevulo V-HMt i.t.t. timak@siol.net flfAtC t>$9VihA * Nad mlini 70, .8000 Novo mesto Tel.: 07 393 06 30 ZAPIS PLUS Podjetje za poslovne storitve d.o.o. - Poslovne študije in načrti - Podjetniško svetovanje Tel. 0733 70 150 • Fax. 0733 70 151 v e-mail: zapis@insert.si , Marjan Kovačič s.p. Prisojna pot 4, Novo mesto Tel. 041 652 747 oarketarstvo.kovacicf5Jsiol.net Polaganje, brušenje, lakiranje, ponudba več vrst eksotičnih parketov kikinterierfz/ siol.net INTE RIER I N T E R I k II www.kik-intcrier.si TrIeIsIpIa kNAUF (Armstrong 2DUITRDUC HRDIkl " fermacell SANITARNE KARIN IN GARDEROBE MAVČNE STENE IN 0B10GE SPUŠČENI STROPI NAPUŠČI IN PODSTREŠJA Kik Interier d.o.o., Bršllin 18 a, 8000 Novo mesto, tel.: 07/33 21028,33 22 944, GSM: 041012 505