PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXI. Št. 10 (5988) TRST, sreda 13. januarja 1965 PREDSEDNIK REPUBLIKE SARAGAT NADALJUJE S POSVETOVANJI po NESREC' v RlI'N,K" ““ V ZVEZI Z ZAOSTRITVIJO POLOŽAJA NA DALJNEM VZHODU Moro imel razgovor s tajnikom KD Piccioni «razčiščuje» z voditelji struj Pristaši Scelbe zahtevajo čimprejšnje sklicanje, glavnega sveta KD Pieraccini bo v kratkem predložil osnutek petletnega načrta - Vlada proučuje vprašanje delavske zaposlitve - Danes seja vodstva PSIUP RIM, 12. — V nadaljevanju svojih posvetovanj je predsednik republike Saragat sprejel danes na ločen razgovor pravosodnega ministra Realeja, ministra za proračun Pieraccinija, podpredsednika poslanske zbornice Paola Rossija in tajnika KD Rumorja; dopoldne pa je sprejel tudi predsednika visoke oblasti evropske skupnosti za premog in jeklo prof. Dina del Boja. Potem ko je včeraj sprejel tajnika PSDI Tanassija in tajnika PSI De Martina, se je predsednik vlade sestal danes na zavodu «Alcide de Gasperi« s tajnikom KD Rumorjem, ki se je včeraj vrnil s počitnic, nato pa se je sestal še z enim od tajnikov PRI ing. Terrano. Moro je tako zaključil posvetovanje z vsemi štirimi tajniki strank vladne večine. Predsednik glavnega sveta KD Piccioni, ki ima sestanke s predstavniki notranjih struj KD, pa je imel danes razgovor z ministrom Pastorejem in s poslancem Sullom. Zasedanje poslanske zbornice se bo začelo prihodnji torek; na dnevnem redu so vprašanja in interpelacije poslancev. Jutri dopoldne bo v palači Chigi sestanek nekaterih ministrov, na katerem bodo proučili zakonski osnutek, ki urejuje dejavnost vlade za razvoj juga; v četrtek popoldne pa bo Moro predsedoval sestanku gospodarskih in finančnih ministrov, na katerem bodo proučili vprašanja, ki so povezana z delavsko zaposlitvijo. Minister za proračun Pieraccini Je skupno z ministrom za delo Delle Fave proučil vprašanja dela in socialnega skrbstva v okviru petletnega načrta za razvoj gospodarstva. Vprašanje «poIitičnega razčišče-nja». ki ga zahtevajo predvsem socialisti, in na podlagi katerega se bo ugotovilo, ali obstajajo pogoji za poživitev politike in programske dejavnosti vlade levega centra, ali pa ni drugega izhoda, kot kriza vlade (ki pa je noče nihče, razen PSIUP), bo rešeno šele proti koncu tega meseca, po zasedanju glavnega sveta KD, na katerem bodo morali izvoliti vodstvo, ki bo uživalo podporo ve- VČERAJ NA BRIONIH Tito je sprejel zastopnike Ital. unije za Istro in Reko Delegacijo sta vodila Andrea Benussi m Antonio Borme BRIONI, 12. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na Brionih zastopnike «Italijanske unije za Istro in Reko», ki sta jih vodila častni predsednik Andrea Benussi in predsednik prof. Antonio Borme. Na sprejemu so bili navzoči tudi člani glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške Irena Bijelič in član glavnega odbora SZDL Slovenije Bojan Lubej. Med sprejemom so zastopniki ((Italijanske unije« iz okrajev Koper, Pulj in Reka izročili predsedniku Titu album s fotografijami, pregled zgodovine Zveze komunistov Jugosla- Predsednik sosedne Jugoslavije maršal Tito je včeraj — ob 20-lct. niči ustanovitve Italijanske unije za Istro in Reko — sprejel delegacijo, ki mu je obrazložila svojo dvajsetletno delovanje in sedanji položaj italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Medtem ko se v Italiji nadaljujejo polemike o odnosih med strujami v KD in med strankami levega centra ter o nadaljnjem izvajanju vladnega programa, zlasti pa o tem, kdo bo novi zunanji minister, se nevarnost vojne na Daljnem vzhodu *J,e“ Malezijo in Indonezijo vedno bolj veča. Velika Britanija je s prihodom svoje največje letalonosilke koncentrirala na tem področju največjo vojaško silo po korejski vojni. Vladi Malezije in Indonezije se medsebojno obtožujeta napadalnih namenov, indonezijska vlada pa dolži še prav posebej takih namenov britansko vlado, za katero trdi, da hoče izkoristiti njen spor z Malezijo kot razlog za napad. Istočasno pa je vlada v Djakarti ukazala zapreti vse urade specializiranih ustanov OZN, čeprav pri tem ni določila roka za zaprtje in za odhod funkcionarjev iz Indonezije. V okviru «berlinskega tedna« je zahodnonemški kancler Erhard včeraj na zborovanju in na seji parlamentarne skupine svoje stranke ponovil zahteve svoje vlade za ponovno zedinjenje Nemčije ter zavrnil vse dosedanje predloge Vzhodne Nemčije in drugih vzhodnih držav. Zato so v vzhodnem Berlinu ponovno označili Erhardov «berlinski teden« za provokacijo in za kršitev štiristranskih dogovorov o Berlinu. Prav tako so označili za provokacijo njegov včerajšnji go- V Vietnamu pa se nadaljuje splošna stavka, ki jo spremljajo študentovske budistične protivladne demonstracije, predvsem v vseh večjih mestih Srednjega Vietnama. Predsednik vlade v Sajgonu pa .je prebral skupno ameriško-vietnamsko izjavo, v kateri se zlasti poudarja, da se ZDA niso vmešavale v notranje zadeve Južnega Vietnama«. Izjava je bila objavljena z namenom, da bi olajšala začetek pogajanj za povečanje ameriške pomoči Južnemu Vietnamu, ki znaša sedaj 600 milijonov dolarjev letno Toda vse kaže, da hoče ameriški veleposlanik v Sajgonu najprej preveriti, kako bo funkcionirala vlada po doseženem kompromis. nem sporazumu med civilisti in vojaki, ki so pred tremi tedni izvršili najnovejši državni udar. vije in druge publikacije v italijanščini in ga seinanili z delom organizacije v zadnjih dvajsetih letih, o življenju italijanske etnične skupine v I-stri, posebno o stanju šolstva, založniškega delovanja in o sodelovanju Unije s kulturnimi ustanovami in organizacijami v Italiji. 0 delu 19. zasedanja glavne skupščine OZN BEOGRAD, 12. — Odbor za zunanje zadeve in mednarodne odnose zveznega sveta zvezne skupščine Je končal danes razpravo o dosedanjem delu 19. zasedanja generalne skupščine OZN. V razpravi je prevladalo prepričanje, da trenutna kriza svetovne organizacije koristi tistim silam, ki streme po novi zaostritvi mednarodnih odnosov. Odbor zvezne skupščine je ugotovil, da sedanja situacija v svetovni organizaciji škoduje splošnim interesom in da lahko resno škoduje tudi razvoju mednarodnih odnosov. Odbor za zunanje zadeve je pozval zvezno skupščino, da čimprej, še v teku tega meseca, skliče zvezni svet zaradi razprave o mednarodnih vprašanjih. Člani odbora so bili mnenja, da neuspeh v sedanjih razgovorih v zvezi s finančnim deficitom OZN ni pravi vzrok nenormalnega stanja, v katerem se nahaja 19. zasedanje, temveč da gre za odpor proti spremembam, do katerih je prišlo na svetu, da gre za odpor proti krepitvi vloge OZN in delovanja svetovne organizacije pri uresničenju zahtev ogromne večine držav, da se mednarodni odnosi postavijo na nove in demokratične osnove. Odbor za zunanje zadeve in mednarodne odnose zveznega sveta je v zvezi s tem poudaril potrebo nujne ratifikacije dodatnega predloga listinah OZN, čine v stranki. Sedanje vodstvo KD namreč nima večine, ker sta levi struji, združeni nod imenom «Forze nuove«, odtegnili svojo podporo zaradi disciplinskih ukrepov, ki jih je vodstvo snrejelo proti Donatu Čattinu in De Miti, v resnici pa v znak protesta zaradi dvojne mere, s katero je vodstvo KD ravnalo v njihovem primeru nediscipliniranosti in v primeru nrav takšne nediscipliniranosti pristašev Fanfanija ob priliki predsedniških volitev. Kar zadeva včerajšnji razgovor med predsednikom renublike Sa-ragatom in podpredsednikom vlade Nennijem, se v verodostojnih krogih zatrjuje, da Saragat soglaša z namenom Mora, Nennija in Tanassija, da se konkretno poživi politika levega centra, ker obstajajo objektivni pogoji za tako poživitev in za to, da bi vlada — po razčiščenju med vladnimi strankami mogla nadaljevati z uresničenjem svojega programa. Opazili so, da se je Nenni, pred-no je odšel na Kvirinal na razgovor s predsednikom republike, sestal z ministrom za proračun Pie-raccinijem in imel z njim daljši razgovor; Pieraccini, ki se je bil pred tem sestal s predsednikom vlade, je Nenniju potrdil, da bo v kratkem predložil medministrskemu odboru za obnovo petletni osnutek za gospodarsko načrtovanje, ki bo imel pet delov: 1. smotri načrta; 2. družbena uporaba dohodka; 3. teritorialna razmestitev gospodarstva; 4. politika državnega posega v gospodarstvo in 5. finansiranje načrta. Pristaši Scelbe, ki so združeni v struji «Centrismo popolare«, so na sinočnjem sestanku zavrnili zahtevo Gonelle, naj se ukinejo vse struje v KD, pristaši Scelbe pa naj dajo dober zgled s tem, da prvi razpustijo svojo strujo; hkrati pa so odobrili resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se vzpostavi trojni red: 1. red znotraj KD; posamezniki in skupine naj spoštujejo disciplino; 2. red v vladi z novo fot. macijo in z vlado, ki bo zmožna ponovno vzpostaviti in jamčiti meje med demokracijo in antidemo-kracijo, hkrati z enotno akcijo strank večine; 3. red v deželi z dosledno akcijo strank in s strogo politiko upravnih odborov v občinskih in pokrajinskih organih. Hkrati pa so sklenili, da bodo intervenirali pri predsedniku glavnega sveta KD Piccioniju in pri tajniku KD Rumorju, da ne bi še nadalje odlašali s sklicanjem glavnega sveta stranke. Ker so nekateri listi objavili vest, da je poslanec Paolo Barbi, (ki je zelo blizu Fanfanija) ostro napadel Mora in iz tega sklepali, da bo Fanfani sprožil proti l^oru ofenzivo na zasedanju glavnega sveta KD, je Barbi izjavil, da ga je tako tolmačenje njegovega govora zelo začudilo, ker ni imel nikoli namena osebno napadati niti Mora niti kakega drugega pristaša KD, ampak da je le politično ocenil zamisel stranke in metodo politične dejavnosti, ki je bila značilna za tako imenovano morotejsko skupino: «Ali je sploh mogoče, da je moč slišati vsak dan na račun fanfanijevcev najbolj ostre in trde sodbe, o do-rotejcih in morotejcih pa ni moč dati neke politične sodbe, ne da bi bili takoj obdolženi za nasilen oseben napad!« Glasilo PSI «Avanti!» pa označuje kot ((neutemeljen izgovor« pisanje nekaterih listov, v katerih se zatrjuje, da za razčiščenje političnega položaja ne zadošča, da počakamo na zaključke zasedania glavnega sveta KD, ampak da je treba počakati celo na kongres PSI, ki ga še niso sklicali. Glasilo PSI pripominja k temu: «Gre za lažen smoter z lažnim vprašanjem. PSI ima. kakor vsaka druga stranka, svoje probleme; toda PSI nima nobenega sklepa, glede katerega bi moral odločiti kongres. PSI je namreč zmožen dati — in bo dal — jasen in obvezujoč odgovor na vsa aktualna vprašanja. Kar je nujno, je to, da se odpravi negotovost; in PST nima svojih negotovosti, ki bi jih moral rešiti, in je zmožen, ponavljamo, prevzeti vse odgovornosti, ki jih položal zahteva. Socialisti ne bodo dopustili, da bi z določenimi argumenti-pretvezami zavlačevali na dolgo in izgubljali čas. Ne moremo izgubljati časa«. Za 14 ponesrečenih rudarjev ni rešitve BEOGRAD, 12. — Nocoj so odpadle zadnje možnosti rešitve 14 zasutih rudarjev v rudniku Ušče pri Kraljevu. Ko so se zaradi strupenih plinov, ki so ovirali dela, izjalovili vsi poskusi, da reševalne ekipe pridejo do ponesrečenih rudarjev, so bila nocoj opuščena vsa nadaljnja reševalna dela. Člani reševalnih ekip so vložili nadčloveške napore, da bi se prebili do ponesrečenih tovarišev. Pri tem nevarnem delu so tvegali celo svoja življenja, Mnogi člani reševalnih ekip so se vračali z dela skoraj brez zavesti. Nocoj so se trije člani reševalne ekipe skoraj zadušili. Stanje enega člana je še vedno kritično. Zaradi nevarnosti, kateri so bili izpostavljeni člani reševalnih ekip in pa mišljenja dobrih poznavalcev rudnika, da je izključno, da bi zasuti rudarji ob takih pogojih lahko še bili pri življenju, je strokovna komisija sklenila, da se opustijo nadaljnja reševalna dela. Jutri in pojutrišnjem se bodo po drugih poteh poskušali prebiti do mesta nesreče in dognati končno usodo ponesrečenih. LONDON, 12. — Danes je bilo uradno sporočeno, da bo predsednik vlade Harold Wilson obiskal Berlin 23. t. m. Njegov obisk bo trajal od 21. do 23. t. m. Spremljal ga bo obrambni minister Denis Healey, državni minister v Fo-reign Officu Waiter Padley in državni minister z; gospodarske zadeve Anthony Crosland. Predsednik japonske vlade na dvodnevnem obisku v VVashingtonu Eisaku Salo je poudaril trdnost zavezništva med Japonsko in ZDA hkrati pa je dodal, da mora Japonska upoštevati, da sta njeni sosedi ZSSR in Kitajska - Obsežen program Johnsona za razvoj šolstva WASHINGTON, 12. — Predsednik japonske vlade Eisaku Sa-to je začel danes razgovore s predsednikom Johnsonom in njegovimi glavnimi sodelavci, ki bodo trajali dva dni in ki bodo zadevali zlasti položaj v Aziji in odnose Japonske s Kitajsko Ob svojem prihodu v Washington je Eisaku Sato dejal med drugim, da mu bo obisk v ZDA nudil priliko, da bi pojasnil svoje stališče glede ((nedavnih dogodkov, ki zadevajo trdnost in mir v svetu«. Ko se je zadržal na nedavnih spremembah v vodstvu ZSSR in na eksploziji prve ——:-------- kitajske atomske bombe, je Sa- da je njegov namen govoriti to izjavil, da je v teh zadnjih mesecih prišlo do ((nekaterih važnih dogodkov« in da je zaradi tega potrebno, da se o tem pogovorijo z ameriškimi državniki. V svojem odgovoru je Johnson zatrdil, da si bo vztrajno prizadeval za ostvaritev povezanosti med ZDA in državami Pacifika in pripomnil, da ZDA nimajo večjega smotra od onega, ki teži za tem, da se doseže trajen mir v svobodi za vse narode. Po sprejemu sta Johnson in Sato imela v Johnsonovem uradu v Beli hiši prvi razgovor, ki je trajal poldrugo uro; smatrajo, 4» sta razpravljala o svetovnem položaju, o Vietnamu, o Kitajski in o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Eisaku Sato je že prej sporočil, Johnsonom o želji japonske vlade, da razvije trgovske in kulturne stike s Kitajsko v okviru japonske politike ((gospodarstvo ločeno od politike«. Z Johnsonom bo razpravljal tudi o statusu quo na otokih Riu Kiu in Bonin, ki so pod ameriško upravo, o gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo obe državi in o odnosih med Japonsko in Južno Korejo. Po razgovoru z Johnsonom je Eisaku Sato imel daljši govor v ((National Press Club«, v katerem je poudaril med drugim, da Japonska predstavlja povezavo med Vzhodom m Zahodom in da se Japonska veseli svojih tesnih in prijateljskih odnosov z ZDA, da pa so njeni neposredni sosedi ZSSR in Kitajska. «Ce moramo obžalovati, da se ideologija vlade, ki je sedaj na oblasti v Pekingu, razli- ...........................iiiiiiiiiiiiiiiiT«iiHiiiitiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiim"iiiiimMiiiiiii'iiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiimiiimiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiimiiimiiiM VEDNO VEČJA NAPETOST MED INDONEZIJO IN MALEZIJO Tri britanske letalonosilke na področju Malezije Uradi OZN v Djakarti se morajo zapreti Medsebojno obtoževanje obeh vlad zaradi groženj z napadom - Sukarnova vlada obtožuje britansko, da hoče izkoristiti sedanjo krizo za napad na Indonezijo kuje od naše, je nemogoče povsem ukiniti nase odnose s Kitajsko, to pa zaradi naših zgodovinskih in zemljepisnih odnosov.« Eisaku Sato je hkrati izrazil mnenje, da bi izboljšanje trgovinskih odnosov med Tokiom in Pekingom utegnilo, v daljši perspektivi, služiti koristim miru in stabilnosti v Aziji. Potem ko je podčrtal pomen vojaške pogodbe med Japonsko in ZDA, na podlagi katere so se ZDA obvezale braniti Japonsko v primeru napada, je Eisaku Sato poudaril, da je japonski narod, zlasti po razstrelitvi kitajske atomske bombe spoznal vrednost in pomen te pogodbe. Predsednik japonske vlade je dodal, da je eksplozija kitajske atomske bombe «na žalost prižgala bakljo, ki bi utegnila razsvetliti pot razmnoževanju jedrskega orožja«. Popoldanskemu razgovoru, ki je bil v Ruskovem uradu na državnem departmaju, je prisostvoval tudi japonski zunanji minister in Ruskov pomočnik za azijske zadeve William Bundy, namestnik pomočnika Marshall Green in ameriški veleposlanik v Tokiu Edwin Reischauer. Razpravljali so o odnosih med Japonsko in Južno Korejo v luči ameriške želje, da bi se ti odnosi normalizirali, in o vprašanjih, ki zadevajo Okinawo in otoke Riu Kiu. Ko je predložil v kongresu obsežen program za razvoj šolstva, ki predvideva 4100 milijonov dolarjev izdatkov, in posredno pomoč študentom zasebnih šol, je Johnson dejal med drugim, da vsako leto ne more več kot sto tisoč mla. dih Američanov obiskovati višjih šol iz gmotnih razlogov. Ta program za razvoj šolstva se vključuje v okvir «vojne proti revščini«, ki jo je Johnson proglasil, da bi ostvarili »enake možnosti za izobrazbo« tako za bogate, kot za revne. DJAKARTA, 12. — Zunanji minister Sukamo je ukazal danes ravnatelju vseh ustanov OZN v Indoneziji Vojku Pavičiču, da mora zapreti vse urade OZN in zaključiti z izvajanjem programov za Indonezijo. Pozneje je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da Pavičiču ni bil določen noben rok ne glede zaprtja pisarn ne glede odhoda osebja OZN. Poudarja se tudi, da specializirane ustanove OZN še niso prejele uradnega sporo- čila indonezijske vlade o izstopu iz OZN in iz njenih tehničnih uradov, ki so; mednarodna organizacija dela (OIT), svetovna zdravstvena organizacija (OMS) in svetovna meteorološka organizacija (OMM). V OIT je sodelovalo 42 strokovnjakov OZN v korist Indonezije, in sicer kot pomočniki pri razvoju industrijske mehanike. Poleg tega je OZN izvajala 19 programov tehnične pomoči za 380.000 dolarjev. Danes je predsednik zunanjega ministrstva v Djakarti obtožil Veliko Britanijo, da hoče izkoristiti sedanjo krizo, da bi napadla Indonezijo. Rekel je, da je v dobi miru koncentracija britanskih čet v Maleziji povsem izreden primer ter dodal: «Svet pozna imperialistično taktiko obtoževanja neke države napada kot razloga za lastni napad na to državo. Toda indonezijsko ljudstvo ne bo ostglp samo, če ga bo Velika Britanija napadla«. Izjavil je, da je hotela Indonezija mirno rešiti vprašanje z Malezijo,' toda njena vlada je postavljala vedno nesprejemljive predloge. Poleg tega pa ni bila »dovolj kvalificirana«, da bi “postala član Varnostnega sveta in tudi ni ničesar storila v prid svetovnega miru. Indonezijska vlada pa je na svoji seji razpravljala o gospodarskih posledicah izstopa iz OZN. Na seji je predsednik Sukamo dgjal, da Indonezija ne bo utrpela gospodarske škode, temveč »se bo njeno gospodarstvo celo okrepilo«. Načelnik glavnega štaba indonezijskih oboroženih sil general Ahmed Jani pa je poudaril, da svoje čete koncentrira tudi Malezija prav tedaj, ko se Indonezija trudi, da bi spor mirno rešila in dodal, da Indoneziji ne preostane nič drugega, kot da «stori potrebne ukrepe za iiiiiiiimimiiiiitiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiliiniiiiiniiiiintiiiiintiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiniiiHiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiimiutuiiMiiufi umil VČERAJ V OKVIRU ^BERLINSKEGA TEDNA» Erhard o važnosti sestanka z de Gaullom in o nujnosti zedinjenja Nemčije Kancler je izrazil pripravljenost na pogajanja tudi s sovjetskimi voditelji, toda ^dosedanje predloge z Vzhoda» je označil za ^nesprejemljive* - Trgovina med Francijo in Vzhodno Nemčijo BERLIN, 12. — V okviru tako imenovanega ((berlinskega tedna«, ki ga v Vzhodni Nemčiji označujejo za protizakonitega in provokacijskega, je zahodnonemški kancler Erhard govoril danes na sestanku parlamentarne skupine demokristjanov in krščanskih socialistov. Med drugim je dejal: ((Prihodnji sestanek, ki ga bom imel z de Gaullom v Rambouilletu, bo zelo vazen za Evropo. Jasno je, da se ne bodo mogla rešiti vsa vprašanja, toda prizadevali si bomo napraviti, kar je mogoče, da bi se sporazum s Francijo poglobil. Imam celo vrsto vprašanj, ki jih bom postavil našim francoskim prijateljem.« Erhard je nato dejal, da je se- V, kongres ZK Slovenije bo 17. marca letos LJUBLJANA, 12. — Izvršni komite CK Zveze komunistov Slovenije je razpravljal na včerajšnji seji o vprašanjih v zvezi s sklicanjem V. kongresa Zveze komunistov Slovenije in o nekaterih drugih tekočih nalogah. Iz-i stanek z de Gaullom pripravljen v vršni komite je sklenil sklicati | popolnem sporazumu z zunanjim V. kongres Zveze komunistov J‘“' Slovenije 17. marca. Na dnevnem redu bodo poročila CK ZKS in revizijske komisije, o delu med četrtim in petim kongresom in poročilo tajnika CK ZKS Miha Marinka ((O osnovnih nalogah ZKS pri nadaljnjem razvoju socialistično-družbenih odnosov«. Kongres bo sprejel resolucijo in izvolil nov centralni komite, kontrolno in revizijsko komisijo . ANKARA, 12. — Turan Sahin, turški minister za kmetijstvo, je izjavil, da bo šele čez 25 let v Turčiji uresničena agrarna reforma, ki °° omogočila turškim kmetom, da ne bodo živeli več tako kot v sred-ve*cu- Sedaj namreč 75 odstotkov kmečkega prebivalstva obdeluje samo 29,4 odst. lastne zemlje, 70 odst. pa je last ostalih 25 odst. prebivalstva. ministrom Schroederjem. Poudaril je, da zagovarja večjo neodvisnost Evrope in dodal: «Ta neodvisnost evropskih držav ne sme biti usmerjena proti ZDA. Predsednika Ken-nedy in Johnsona sta večkrat izrazila željo po politični enotnosti Evrope.« «Ce so naši nasprotniki pripravljeni na pogajanji o nemškem vprašanju, potem z naše strani ne bo primanjkovalo konkretnih predlogov,« je izjavil Erharda, ko je predtem govoril na zborovanju v Sportpalastu v zahodnem Berlinu, ki ga je organizirala demokrist-janska stranka ob priliki »berlinskega tedna«. Naslov njegovega predavanja je bil ((Nemčija in mednarodna politika«. Kancler je nadalje izjavil: «Mi izhajamo iz prepričanja, da ponovno zedinjenje Nemčije nikomur ne škoduje in da je, nasprotno, trajanje sedanje razde- ljenosti škodljivo za vse. Dobro bomo pazili, da nemško vprašanje ne bo zanemarjeno.« Ko Je govoril o sestanku z de Gaullom, je dejal, da mora imeti Evropa, spričo svoje zgodovine, kulture in svojih duhovnih tradicij, vnovič veliko težo v svetu. Skupne koristi vseh svobodnih narodov bodo zelo pridobile, če bo. do evropska nasprotja odstranjena, kar pa med drugim ne pomeni ločitve od ZDA ali od drugih držav onstran Oceana. Evropski narodi so se začeli vedno bolj zavedati svoje odgovornosti. Prišel je čas, da se obnašajo odgovorno.« Erhard je nato dejal, da je pripravljen o nemškem vprašanju razpravljati tudi s sovjetskimi voditelji, ki «morajo vedeti, da je nemško ljudstvo pripravljeno na razumevanje in hoče pravi mir. Toda priznati se nam mora naša pravica do varnosti, kakor smo sicer tudi mi pripravljeni priznati pravico naših sosedov.« Ko je govoril o sporazuma o berlinskih pro-pustnicah, na podlagi katerih so upokojenci Vzhodne Nemčije lahko obiskali svoje sorodnike na Zahodu, je omenil tudi izpusitev stavni del tako imenovane XXXXXXXXX>**»*«*****‘XXXXXX>000******** Slovensko gledališče ,v Trstu l PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU J VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE PRIMOŽ KOZAK IGOR TORKAR DIALOGI ■ ŠTUDENTSKA SOBA BERNARDEK SASA VUGA Priredba in odrska postavitev: JOŽE BABIC PONOVITVE: Danes, 13. januarja 1965 ob 20.30 (abonma I. ponovitev) v' četrtek, 14. januarja 1965 ob 20.30 (abonma red A in B) v petek, 15. januarja 1965 ob 20.30 (abonma red C in D) v soboto, 16. januarja 1965 ob 20.30 v nedeljo, 17. januarja 1965 ob 16. uri (abonma I. popoldanski) v sredo, 20. januarja 1965 ob 20.30 v četrtek, 21. januarja 1965 ob 20.30 v nedeljo, 31. januarja 1965 ob 16. uri (abonma II. popoldanski) Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. KINO PROSEK-KONTOVEl! predvaja danes, 13. t. m. ob 19.30 uri film: FERRO E FUOCO IN NORMANDIA (Železo in ogenj v Normandiji) TvtmnaCncti Wh predvaja danes, 13. t. m. ob 18. uri Titanus film: Lo specchio del nostro disordine (Ogledalo našega nereda) Igrajo: ANNA MARIA FERRERO, SAMY FRAY ANTONELLA LUALDI, UMBERTO ORSINI, RENATO SALVATORI in JEAN SOREL ........ ZBOROVANJE KPI V LJUDSKEM DOMU Obsodba politike KD in Slovenske skupnosti Lovriha in Šema sta dejala, da SS ne l»o mogla uresničiti teženj Slovencev v sodelovanju s KD Rožarca Pepca s Ponteroša daruje 1.000 lir za Dijaško Matico. V našem mestu so se pojavili tatovi, ki najraje obiskujejo bare. Včaraj smo poročali o tatvini v baru «Ariston» v Ul. Sv. Frančiška, predvčerajšnjim ponoči pa so tatovi obiskali bar «Whisky a Gog6» priključen baru «Superbar Principe« v Drevoredu XX. septembra 35. Včeraj zjutraj je lastnik, 29-letni Giuseppe Cigni iz Ul. dei Giacinti 4 poklical agente letečega oddelka, ter jim povedal, da so ponoči tatovi vlomili v njegov bar. Agenti so prihiteli v drevored in takoj u-vedli preiskavo. Cigni je povedal, da je zjutraj, ko je prišel odpirat lokal, zagledal v notranjosti velik nered. Neznanci so prebrskali vse kote in s silo odprli predal blagajne, iz katerega so pobrali 50.009 lir. Tatovi so prišli v notranjost verjetno s pomočjo ponarejenih ključev. Odprli so vrata bara «Wshisky a Gog6» na Ul. Brun-ner in se tako znašli v notranjosti. Prizorišče tatvine so potem zapustili po isti poti. Agenti nadaljujejo preiskavo, da bi izsledili tatove. Brez vzroka ga je napadel Sinoči so v bolnišnici nudili prvo pomoč zaradi lažjih udarcev 34-letnemu natakarju Adelchi-ju Barattinu iz Ul. Gozzi 5 in 50-ietnemu delavcu MIchelu Rossiju iz Ul. Trento 9. Rossi je povedal, da se mu je malo prej, na vogalu Ul. Pondares in Trga Stare mitnice, približal Barattin, ki je bil pijan ter ga naprosil, da si prižge cigareto z ogorkom, ki ga je imel Rossi v roki. Brez vsakega razloga je potem Barattin napadel Rossija ter ga nekajkrat udaril s pestmi. Oba so v bolnišnico prepeljali s policijskim avtom. Rossija so po zdravljenu odslovili, Barattina pa so agenti aretirali in ga bodo prijavili sodišču zaradi pijanosti, motenja javnega miru in napada. Včeraj zvečer ob 19.30 je bilo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina napovedano zborovanje, ki ga je sklicala tržaška federacija KPI, o temi: «Komunisti in levi center v Trstu«. Zborovanju je predsedoval sen. Vidali. Najprej je spregovoril dolinski župan Dušan Lovriha, ki je v svojem govoru poudaril zasluge levičarskih občinskih uprav na Tržaškem ozemlju po drugi svetovni vojni. «Toda to ni najvažnejše — je dejal Lovriha — važen je bil predvsem enotni nastop proti KD za obrambo narodnostnih pravic Slovencev, ki jih ta stranka ni hotela rešiti«. V nadaljevanju svojega govora je dolinski župan navedel razne nastope KPI za obrambo pravic slovenske manjšine ko so prihajale v Trst razne visoke politične osebnosti. V nadaljevanju svojega govora je Dušan Lovriha ostro kritiziral de-mokristjansko politiko v zvezi z raznarodovanjem tržaške okolice z naseljevanjem istrskih beguncev po slovenskih občinah («proti volji samih beguncev, ker so jih s tem prisilili, da bivajo daleč od svojih delovnih mest«), S to politiko so demokristjani zasledovali cilj, da razbijejo «rdeči pas«, ki obkroža Trst. Lovriha je potem ostro kritiziral politiko Slovenske skupnosti, češ da ta ne bo mogla uresničiti teženj in zahtev Slovencev s sodelovanjem z demokristjani, ki so vedno nasprotovali določbam londonskega sporazuma in celo posla-nioi papeža Janeza XXIII. Od demokristjanov se ne more pričakovati nič pozitivnega, ker je sam predsednik deželne vlade Berzanti dejal, da dežela ni pristojna za reševanje manjšinskih vprašanj. Govornik je zaključil svoj govor, rekoč, da politika LSS ne zadovoljuje niti njenih lastnih volivcev, ker le-ti zahtevajo odločno borbo za obrambo narodnostnih pravic in ne politiko barantanja. Isto temo je v svojem govoru obravnaval tudi sekretar federacije KP prof. Paolo Šema. Govornik je poudaril, da je KD vedno zasledovala cilj, da razbije tako imenovani «rdeči pas«. «Toda to ni samo naš pas — je dejal Šema — to je tudi pas socialistov in Slovencev LSS. Eogajanja, ki so v teku in ki zadevajo prisotnost predstavnika LSS v pokrajinskem svetu (kar pa še ni nič gotovo) bodo imela za posledico predajo nabrežinske občine v roke demokristjanskega predstavnika«. Na kraju je spregovoril še sen. Vidali, ki je med drugim omenil pogoje, ki jih postavlja LSS za sodelovanje z demokristjani in ki smo jih objavili včeraj. Gre za dvojezičnost, za prenehanje naseljevanja beguncev v slovenskih občinah ter za enakopravno sodelovanje Slovenc,ev v vseh upravnih organih. Rešitev teh vprašanj predstavlja merilo za oceno politike LSS:' ali hoče korenito rešitev teh vprašanj, ali pa se vdinja politiki mešetarjenja. Lažja zastrupitev z gorilnim plinom 45-letna vratarica Bruna Mara-spin por. Varani iz Ul. Felice Ve-nezian 4 se je včeraj lažje zastrupila s plinom. Nesreče so se zavedli stanovalci stavbe, ki so šli mimo Maraspininega stanovanja v pritljčju. Izpod vrat so zavohali značilni vonj po plinu in so zaskrbljeni poklicali agente s komisariata Starega mesta. Ko so prihiteli agenti, so takoj poklicali rešilni avto RK. Maraspi-novo so v nezavesti našli na postelji, v kuhinji pa je iz odprte pipice gorilnika uhajal plin. žensko so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na tretji medicinski oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh. Niso znani vzroki, ali se je Maraspinova zastrupila po nesreči, ali si je hotela vzeti življenje. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. Januarja 1964 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 11 oseb. Umrli so: 82-letna Nicolina, 86-letna Giutia Delfabbro por. i Fa-chin-Zumin, 75-letni Martino Tretiak, 72-letna Nataka Rostner por. Lovlsa-to, 63-)etni Antonio Davanzo, 60-letnt Giuseppe Gagliardi, 72-letna Anna Burger, 79-letna Antonia Sva-bo por. Milkovič, 89-letna Luigia Bisjak vd. Pačhor, 95-letna Felioita Gherlanc vd. Gorjup, 40-letnl Ada-mo Rusconi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (11. jan. — 17. jan.) Biasoletto, Ul. Roma 16, Al Gale-no, Ul, S Cilino 36. Alla Madon- na del Mare, Largo Piave 2, Sant’An-na, Sv. Ana 10, Davanzo, Ul. Ber-nini 4, Godina, A11TGEA, Ul. Gin-nastica 6, Al Lloyd, Ul. Orblogio 6, Spozna, Ul. Montorsino 9. Služba lekarn od 13. do 16. ure Biasoletto. Ul. Roma 16, Al Gale-no. Ul. S. Cilino 36, Alta Madon- na del Mare, Largo Piave 2, Sant’An. na 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (11. jan. — 17. jan.) Davanzo, Ul. Bernlni 4. Godina, AllTGEA, Ul. Glnnastica 6, Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Sponza, Ul, Montorsino 9, Gledališča TEATRO STABILE Danes in Jutri počitek. V petek in soboto ob 21. uri in v nedeljo ob 17. uri zadnje tri ponovitve Sha-kespearejeve komedije ((Kakor hočete« po globoko znižanih cenah. Cene: parter 600 lir, za dijake im študente 300 Mir, balkon 200 lir. Nazionale 15,30 «La caduta dellTm-pero Romano« Technicolor. Alec Guinness, James Mason. Arcobaleno 16.00 «Lo strangolatore dalle nove dita« Prepovedano mladini pod 14 letom. Excelsior -16.00 eMatrimonio aUMtalla-na» Prepovedano mladini pod 14 letom. Fenice 15.30 «Vogl!o essere amata In un letto d’ottone» Metrocolor. Deb-bye Reynolds, Harve Presneli. Grattacielo 16..00 «11 mondo senza sole« Technicolor. Dokumentarni film. Alabarda 16.00 «La mia signora« Silvana Mangano, Alberto Sordi. Zadnji dan. Filodrammatico 16.00 «Sorrisi dl una notte d’estate» Ulla Jacobson. Prepovedano mladini pod 16 letom, Aurora 16.30 «ln ginocchio da te«. Cristallo 16.00 «100,000 dollari al sole«. Jean Paul Belmondo. Lino Vent.ura. Capttol 16,00 «Cleopatra». Technicolor. Richard Burton, Elizabeth Tay. lor. Garibaldi 16.30 ((Tarzan in India«. Technicolor. Impero 16.30 «La piu allegra avven-tura«. Vittorio Veneto 15.45 «1 glorni del vino e delle rose«. Prepovedano mladini pod 14. letom Moderno 15.30 ((L’affittačamere» Kirn Novak, Jack Lemmon, Fred Astaire. Astra 16.00 «Laddy alta riscossa«. Astoria 16.30 «Cocktail per un cada-vere« Technicolor. James Stevvart. Prepovedano mladini pod 16 letom. Abbazla 16.C0 ((Terra lontana« Technicolor James Stevvart. Ideale 16.00 «GM attendenti«. Renato Rascel, Gino Cervi, Vittorio De Sica. Kazenski odvzem «natentinov» V mesecu decembru 1964 so zaradi povzročitve smrtnih ali zelo hudih prometnih nesreč, v skladu s čl. 91 cestnega zakonika, začasno odvzeli vozniška dovoljenja naslednjim osebam; Guidu Podzin-kovu za 24 mesecev (zaradi povzročitve nesreče ln ker ni nudil žrtvi pomoč), Edoardu Podrecca za 12 mesecev, Mariji Sumberaz-Sotte za 12 mesecev, Enniu Lenar-duzziju za 9 mesecev, Giovanniju Canzianu za 6 mesecev in Gallianu Praselliju za 2 meseca. ZAHVALA Družina Guida Contija se zahvaljuje vsem, ki so na rasne načine sočustvovali z njo. Posebna zahvala prebivalcem Konkonela. RAZMERJE SIL V ZAH. NEMČIJI PRED VOLITVAMI Kritična stališča v zvezi z Erhardovo politiko Negativen obračun dosedanjih uspehov na področju zunanje politike - Številna nerešena notranja vprašanja Spopad med pristaši degolovske in atlantske linije znotraj Krščansko-demokratske in Krščanskosocialne unije Zahodnonemško politično situacijo, ki jo sestavljajo številna zunanja in notranja vprašanja, označujeta v novem letu, poleg drugega, še dokajšnja predvolilna nervoza in negotovost glede reševanja omenjenih vprašanj. Prvo leto Erhardove vlade, ki je bilo poteklo enkrat oktobra 1. 1964, ni bilo ocenjeno kot uspešno ne v zunanji in ne v notranji politiki. Volitve V Bundestag pa »o takorekoč pred vrati. Na področju zunanjih odnosov ’— zatrjujejo kritiki — se vladi ni posrečilo uspešno rešiti niti enega vprašanja, ki je bilo na dnevnem redu. Težnja po sklenitvi dvostranskega sporazuma z Washingtonom, med Amerikanci ni naletela na ugoden odmev, načrt o večstranski jedrski sili, pa je bil za nedoločen čas odložen. Tudi odnosi s Francijo se niso izboljšali, kljub kompromisu v zvezi s cenami poljedelskih proizvodov v okviru Skupnega evropskega tržišča, ki ga bo Nemčija vsekakor morala drago plačati. Tudi v pogledu nemškega vprašanja ni vladi uspelo, da bi zaveznike navdušila za kake «no-ve pobude«; a vprašanje enotnosti Evrope se še vedno zelo neprepričljivo mota v nekakšni megli, kot prvega dne, ko je bilo postavljeno. Razpoke v temeljih Atlantskega pakta, ki je Nemcem še p' av posebno ori srcu, nikakor še niso bile zamašene. V odnosih z Vzhodom in drugimi deli sveta ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb na bclj-še, ker je pač Erhardova vlada vselej obstala nekje sredi poti, oklevajoč med zagovorniki bolj toplih odnosov v mednarodni politiki in Adenauerievo linijo hladne vojne. Slavna Hallsteino-va «doktrina» je — čeprav nekoliko razrahljana — še vedno ostala v veljavi. Predvideni obisk bivšega premierja Hruščova, od katerega so se pričakovali določeni uspehi tako na političnem kot trgovinskem področju — je spričo sprememb v sovjetskem^. Sodstvu, j.odbadel. tako da vsaj1, •trenutno ni''nobenega izgleda v zvezi s kakim morebitnim srečanjem med kanclerjem Erhar-dom in novimi voditelji SZ. V tem ko je orientacija zahodno nemške vlade k izboljšanju kulturnih in trgovinskih odnosov z vzhodnoevropskimi deželami doslej, zaradi obstoječih zaprek in «trde kreditne politike«, zagotovila samo želo omejene uspehe. Tudi v notranji politiki vlada ni dosegla posebnih uspehov. Inflacijskim težnjam dežel Skupnega tržišča, se namreč tudi v Zahodni Nemčiji niso mogli povsem ogniti. Cene življenjskih potrebščin so se v primerjavi z lanskim letom dvignile za okrog 5 odstotkov. V bankah pa leži neizkoriščenih nad trideset milijard mark, ki so se °d leta do leta kopičile na osnovi povečanega izvoza in določenih uvoznih omejitev. Okrog milijon ljudi še nima ustreznega stanovanja. Zahteve po povečanju plač in mezd so prihajale od vseh strani, začenši od zdravnikov in nameščencev do delavcev in upokojencev. Izdatki za Bundesvvehr (zahodnonemško vojsko), ki so pred nekaj leti znašali okrog 12 milijard mark, so se malone podvojili in sedaj požrejo skoraj eno tretjino letnih proračunskih sredstev — nad 20 milijard mark. A spričo neprikrite težnje po «sodobni» oborožitvi, bodo^ rasli še naprej, še posebno, če bo prišlo d0 uresničitve večstranske jedrske sile, zakar bo Bonn moral plačati vražje drago v stopnico. Ti ogromni izdatki za vojsko onemogočajo kritje za vrste socialnih in drugih potreb. Na šolskem področju je čuti pritožbe glede pomanjkanja kadrov in zastarelih programov. Poljedelstvo postavlja zahteve po investicijah, da bi tako moglo premostiti prepad, ki ga loči od industrije. 2eleznica in pošta živita v kroničnem primanjkljaju. Kot rezultat vsega tega, je v pogojih izredno neustaljenih r.d-no.-cv med vladajočimi strankami prišlo do oklevanja jn trenj, pri čemer so se njihovi pristaši celo razdelili na zagovornike degolovske in atlantske linije. Tako i-menovani »degolovci« okrog A-denauerja in Straussa postavljajo zahtevo po sodelovanju in zvezi s Francijo ter ustvaritvi ((močne Evrope«, ki bi bila enakopraven partner ZDA. Zagovorniki atlantske linije, ki jih vodita Er-hard in Schroeder, pa se ogrevajo za idejo združene Evrope pod skrbništvom ZDA. Minister Schroeder že davno predstavlja predmet odkritih napadov nemških «degolovcev», ki ga obtožujejo za vse neuspehe na zunanjepolitičnem prizorišču, pri tem pa ciljajo tudi na Erharda, ki Schrce-derjevo linijo podpira. Bivši kancler Adenauer, ki ima zdaj 89. let, ni bil nikoli prav zadovoljen s svojim naslednikom. Zdi se, da mu še ni oprostil, ker ga je bil vrgel s sedla nekronanega vladarja. Nekateri celo zatrjujejo, da bo ponovno kandidiral za poslanca in da se se ni odpovedal vsem upanjem ter svojim ambicijam. A tudi Adenauerjev zaveznik in bivši vojni minister Strauss, nima razloga, da bi bil zadovoljen. Kot Adenauer,, si tudi Strauss želi oblasti. In ker je predsednik Krščansko-socialne unije, meni, da bi mu tudi v vladi moralo pripadati važno mesto. To mesto bi bržkone tudi imel, ko bi Krščanskodemokratska in Krščan-sko-socialna unija v parlamentu imeli absolutno večino. Toda, spričo trenutne konstelacije sil, bi krščanske stranke brez pomoči Mendejeve Svobodne nemške stranke (FDP) morale izbirati med opozicijo in zavezništvom s socialnimi demokrati. Trenutno tega ne žele, Mende Pa Straussa v vladi noče. Zaradi tega tudi mora predsednik Krščansko-socialne unije ostati tam, kjer je, in čakati, da nastopi »njegov čas«. Erhard in Schroeder imata, to- daljnjih uspehov njune politike rej, kar precej skrbi. In od naje tudi odvisen rezultat volitev. Napovedi niso preveč zanesljive — možnosti za zmago imajo tako večinske stranke kot uradna socialdemokratska opozicija. Erhard med nemškimi volilci še vedno uživa dokajšnjo popularnost, kar mu je ostalo iz časov, ko so ga kot ministra za gospodarstvo proglasili za glavnega tvorca zahodnonemškega ((gospodarskega čudeža«. Očitno pa to ne zadostuje, ker se v politiki ne živi od preteklosti. Potrebno je, da bi se uveljavil tudi v sodobnem razvoju mednarodnih odnosov, v tem ko je zahodnonemško politično nebo danes še mnogo bolj zastrto z oblaki kot kdajkoli od nastanka Zvezne republike naprej. R. BAJAGIČ OB ZAKLJUČKU PRVEGA LETOŠNJEGA TROMESEČJA Nebi misli o šoli in vzgoji V hribovski občini Rotzo v pokrajini Vicenza imajo občinski odbor, ki ga sestavljajo izključno ženske. Tudi župan te občine je ženska, in sicer učiteljica Carla Slaviero, ki jo vidimo na sliki. Ob zaključku prvega tromesečja so naši otroci dobili «plačilo» za svoj trud v prvem delu šolskega leta. Postavlja se vprašanje, ali so otroci delali, kot bi morali, ali so šolo vzeli zares, ali pa bodo šele v naslednjih tromesečjih vzeli šolo kot resno življenjsko delo. To je problem, ki je večni problem staršev, ki jim otroci s šolo delajo preglavice. Hkrati pa je to problem, ki ga ne moremo nikoli dokončno rešiti, ker imamo opravka z malimi kompleksno dinamičnimi osebnostmi, ki v istih razmerah reagirajo na sto načinov. Zato tudi vsi nasveti pedagogov ne pomagajo. Je pa še drug razlog: premalo poznamo sami sebe kot vzgojitelje otrok. Zato je prav, da se včasih poglobimo tudi sami vase. Obiskovanje šole je predvsem družinski in socialni problem. Ko je otrok uspešno opravil svojo dolžnost, se bo družina za nekaj časa oddahnila. Drugače bo, seveda, ob otrokovem neuspehu v šoli. In to bo tudi predmet našega članka. Otrokov neuspeh ob zaključku šolskega leta pomeni izpite ali ponavljanje razreda, pomeni v današnji družini resen problem bodisi s finančnega, kot tudi z obče psihološkega stališča. Vsako družino obremenjuje vsakdanje otrokovo obiskovanje šole, prav posebno, če je treba otroku pomagati z inštrukcijami. S psihološko-socialnega stališča pa ima otrokov neuspeh pozitivno ali negativno po- NEKAJ PODATKOV NOBELOVCA PAULINGA, KI DAJO MISLITI Dosedanji atomski poskusi so terjali že 18 milijonov žrtev Učinek ene od 16.000 atomskih bomb bi bil tolikšen, kot če bi 1000 bombnikov skozi 14 let vsak dan bombardiralo s tisočkilskimi bombami iz zadnje vojne Praška zdravnika dr. Jiri Simon in dr. Zdenek Janda sta baje odkrila novo cepivo proti otroški paralizi. imiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiimmiiimHuiUHmmmmiiiiiiiMiiiiiiiimimiiiiimiiiHiiiimiiiimHiiiiiiiiiiiii Vse družine Bonetti potencialni dediči milijardne zapuščine OSTIGLIA (Mantova), 12. — Avo in Andrea Bonetti sta kot predstavnika dvanajstih družin Bonetti iz Correggia Emilie prispela v Ostiglio, da bi se tu sestala s predstavniki družin Bonetti, ki živijo v tem mestu. Gre za sestanek potencialnih dedičev »belega kralja« z Madagaskarja, po katerem je ostala dediščina v vrednosti več desetin milijard lir. Ta ogromna vsota je deponirana v neki angleški banki. Avo in Andrea Bonetti se nameravata dogovoriti z Bonettiji iz Ostiglie za skupni sestanek vseh Bonettijev, ki bo v marcu, da bi na njem določili »skupne smernice« za začetek postopka v zvezi z oporoko ((belega kralja« Angela Alberta Bonettija, ki je odpotoval iz Ostiglie, Mantove ali naselja Cade in ki si je v še nepojasnjenih razmerah nakopičil na Madagaskarju velikansko bo-gastvo. Nekateri potencialni dediči iz družin Bonetti so pripravljeni, razdeliti milijarde dediščine med vse. ki nosijo ta priimek, v kolikor bi zakon kaj takega dopuščal. Vendar se bo šele v marcu na sestanku določilo, ali naj to dediščino «razširijo» na vse Bo-nettije iz province, z druge strani pa Je znano, da živijo družine Bonetti tudi v drugih provincah Italije in da si tudi te la- stijo pravico do dediščine. Davni «stric iz Amerike« ki je pustil tolikšno dediščino, je odpotoval iz nekega še neznanega naselja okoli Mantove v prvih desetletjih preteklega stoletja. Najprej se je ustavil nekaj časa na Siciliji, nato je prišel na Madagaskar, kjer se je baje oženil s tedanjo princeso, ki je vladala nad tem otokom na vzhodni o-bali Afrike Reakcijska lelala kriva plazov? NEW YORK, 12. - «Federal aviation agency» bo v letošnji zimi izvedla širši program študij in konkretnih poskusov, katerih namen je, ugotoviti učinek grmenja reakcijskih letal na nastajanje snežnih plazov v gorah. Razna zimsko-turistična središča so glede tega že izrazila svojo zaskrbljenost, kajti poleti reakcijskih letal ustvarjajo pri smučarjih strah, da so ti poleti krivi snežnih plazov. Grmenje, ki ga povzročajo reakcijska letala, bi moglo povzročiti plazove, vsekakor pa je nevarno in zato bi bilo potrebno, preprečiti polete teh letal preko gora, vsaj v bližini naselij. Kot bi ne bilo dovolj, da se v Južnem Vietnamu že leta vleče vojna, kateri me vidimo konca, so se v njegovi neposredni bližini — na področju indonezijskega otočja — mednarodni pd-nosi tako napeli; da groze z novim spopadom. V tamkajšnjih vodah pžttKiljiTajd močne eskadre britanske mornarice, po nebu letajo britanski in malezijski lovci in bombniki, na kopnem pa se padli na obeh straneh — na strani 1 britansko-malezijskih in na strani indonezijskih enot — štejejo že v stotine. Res je sicer, da se nekatere vesti v zvezi s tem v določenih krogih namenoma napihujejo, da bi se ustvarilo posebno ozračje, hkrati pa je tudi res, da je stanje dovolj resno, pa čeprav bi hkrati ne hoteli vzbujati v zvezi s tem preplah. In prav v zvezi s tem nam je ponovno prišel na misel članek, ki ga je znani strokovnjak dr. Pauling, dvojni Nobelov nagrajenec napisal v zvezi z atomskim orožjem in ki ga je objavilo glasilo Unesco «The Unesco courier« v svoji novembrski številki lanskega leta. Članek je nekoliko dolg, zato bomo iz njega potegnili le nekaj osnovnih misli in podatkov. Ponavljamo, da gre za podatke in misli o tem, kaj predstavlja atomsko orožje in koliko ga je v raznih ((skladiščih«. Po pisanju dr. Paulinga je bilo v dosedanjih atomskih poskusih v zraku in na zemlji razstreljenih atomskih bomb s skupno silo 600 megaton. Kolikšna je ta količina? Kakšne posledice so te eksplozije doslej imele? Predvsem je šlo za poskuse in so bili ti izvršeni na področjih, koder ni ljudi, koder da ni mest, na Pacifiku, v Nevadi, v Sibiriji, v Sahari. In vendar so tudi žeti poskusi sami imeli odnosno bodo imeli strahotne posledice. Znanstveni komitč Združenih narodov za proučevanje posledic atomskega žarčenja in ameriški Zvezni svet za proučevanje žarčenja sta poleg mnogih drugih znanstvenih ustanov točno ugotovila kvarne posledice žarčenja na človeka v okviru dednosti, to se pravi na njihove kvarne vplive, na gene, s katerimi se dedne lastnosti prenašajo na potomstvo v celi vrsti generacij. Po približnih računih teh dveh znanstvenih ustanov navaja dr. Pauling strahoten podatek, da bodo samo dosedanji atomski poskusi v prihodnjih stoletjih krivi za rojstvo 16 milijonov pohabljenih otrok. In to še ni vse! Znano je, da določe- ......................................................................................umni........................iiiiiiiimtniiiiiuuiiimiiui...... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ce hočete obvladati situacijo, se oprite samo na zelo dobro premišljene odločitve. Ugoden trenutek za odpravo manjšega spora. BIK (od 21.4. do 20.5.) Za vložene napore boste gotovo prejeli u-strezno plačilo. Skušajte rešiti nekatera nevšečna vprašanja. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Neko srečanje vam bo omogočilo natančnejšo določitev bodočega delovnega programa. Spričo dokazane prijateljske zvestobe, boste deležni zelo srečnega trenutka. RAK (od 22.6. do 22.7.) S svojo vztrajnostjo boste premagali vse težkoče. Nepričakovano srečanje vam bo omogočilo novo poznanstvo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zanašajte se na podporo drugih, raje računajte z lastnimi močmi. Močno razgibano vzdušje v čustvenem pogledu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pri sklepanju važnega poslovnega sporazuma, vam bo v veliko oporo prijateljski nasvet. Odlikovali se boste s svojo bistroumnostjo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zahvaljujoč se svoji strokovnosti in spretnosti, boste z uspehom izpolnili neko težavno nalogo. Z dokajšnjo modrostjo boste v družini preprečili hujši spor. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.12.) Sledeč nekemu programu, ne sklepajte zavezništev s preveč oblasti- željnimi osebami. Otresite se končno svojega škodljivega pesimizma. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne jemljite preveč na lahko svojih obveznosti. Ljubljena oseba ne bo več dolgo prenašala vaše muhavosti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Splošen napredek in zadovoljstvo v vseh gospodarskih vprašanjih. Sreča in spokojnost na čustvenem področju. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes boste manj podjetni kot sicer, posebno kar zadeva praktična vprašanja Nerazpoložen j e spričo povečane živčnosti. RIBI (od 20.1. do 20.3.) Dogodki se bodo razvijali v vaš prid, vendar ne misliti, da ste nepogrešljivi. Ugodno vzdušje za vse srčne zadeve. na včasih tudi manjša doza žarčenja povzroči rakasta in druga sorodna obolenja. Po računih, ki jih je zbral dr. Pauling, bo zaradi omenjenih poskusov dva milijona ljudi umrlo pet, deset, petnajst, morda tudi dvajset let predčasno od raka, katerega izvor so žarčenja dosedanjih a-tomskih poskusov. To je rezultat, negativni obračun samo dosedanjih atomskih poskusov. Toda to je že preteklost in s tem se je pač treba sprijazniti. Drugi problem, ki ga dr. Pauling jemlje v poštev, je problem stroškov, ki ga človeštvo prenaša na račun blaznega oboroževanja, ali z druge strani to, kaj vse bi se dalo napraviti s sredstvi, ki gredo za oboroževanje. Po podatkih iz i-stih virov vidimo, da se je 1962. leta na svetu porabilo za voj-. sko 120 milijard dolarjev, ki jih za minulo leto lahko povečamd na 130 do 140 milijard dolarjev. 85 odst. te ogromne vsote gre v breme ožjega števila gospodarsko in vojaško najmočnejših držav in sicer Francije, Kanade, Sovjetske zveze, ZDA, Zahodne Nemčije, Velike Britanije in v zadnjem času tudi Kitajske. Ce bi ta ogromna sredstva porabil v druge bolj pametne namene, bi bilo možno vsem državam v razvoju pomagati k temu, da bi se naglo razvile. Toda ne! Oboroževanje se nadaljuje in dr. Pauling nam glede tega posreduje sledeče podatke: Po njegovih računih je v raznih skladiščih in arzenalih najbolj razvitih in vojaško močnih držav toliko atomskega orožja, da njih rušilna moč ustreza šestnajstim tisočem jedrskih bomb po 20 megaton. Kolikšna je ta količina? Pomagali si bomo s primerjavo, saj si je sicer nemogoče predstavljati potencialno rušilno moč tega strahotnega arzenala. Ena atomska bomba od 2Q megaton ima tolikšno rušilno moč, kot bi je imele klasične bombe, ki bi jih tisoč bombnikov iz druge svetovne vojne nosilo na določen kraj vsak dan skozi štirinajst let. Se bolj konkretno: Ko so zahodni zavezniki v času druge svetovne vojne bombardirali Zahodno Nemčijo, so se nekega dne spomnili na Hamburg. V eni noči je priletelo v več valovih nad Hamburg kar tisoč angleških in ameriških težkih bombnikov, katerih vsaki je nosil in odvrgel eno tono težko bombo. Mesto je bilo tako rekoč na tleh, človeških žrtev pa so po tem strahotnem bombardiranju — našteli 75.000 mrtvih, število ranjenih pa je stalo neznano. Ena sama jedrska bomba od 20 megaton pa ima rušilno moč, kot če bi se takšno strahotno bombardiranje nad Hamburgom ponovilo vsak dan skozi štirinajst let. Kakor smo ob času že poročali, je SZ preizkusila svojo bombo od 60 megaton. Sovjetski državniki pa so tedaj rekli, da ima SZ tudi atomsko bombo od 100 megaton. Dr. Pauling meni, da je takšna atomska bomba tudi z vojaškega vidika nesmisel. Zakaj? Odgovor je zelo enostaven. Zamislimo si eno velikih mest, na primer Milan. Ce bi bombo od 20 megaton odvrgli na Milan, bi eksplozija porušila vse mesto, ognjene nevihte in požari ob sami eksploziji pa bi se raztegnili tudi do 100 km od središča eksplozije, atomsko zarčenje . pa bi bilo tako močno, da bi ljudje umirali od njega tud; 660 km stran od središča eksplozije, to se pravi v tem primeru tudi v Tr^tu na razdalja med- Milanom in Trstom ne bo večja. Dr. Pauling v zvezi s, tem prihaja do logičnega sklepa, da ni na svetu 16.000 tako velikih mest, ki bi .zaslužila’ eno atomsko bombo od 2Q megaton. Toda ne samo to. Dr. Pauling napravi kratek obračun tudi za primer, če bi prišlo do atomske vojne, ki bi zajela Severno A-meriko, Evropo in Sovjetsko zvezo. Ce bi v tem primeru ((porabili« le desetino razpoložljivih atomskih bomb, bi posledice tega bile naslednje: Od 8Q0 milijonov ljudi, kolikor jih odnosno nas živi v tem delu sveta, bi jih odnosno bi nas 720 milijonov pomrlo takoj, 60 milijonov bi bilo hudo poškodovanih, preostalo pa bi 20 milijonov, ki bi to strahotno vojno sicer preživeli, ki bi se pa znašli pred popolnim uničenjem in bi se morali lotiti življenja, kakršnega je naš prednik živel pred tisoči let. Se bi lahko navajali te zelo «zgovorne» podatke, ki jih niza dr. Pauling, v svojem članku vendar menimo, da je že tega dovolj. In če smo v začetku rekli, da ne maramo v zvezi z napetostjo v jugovzhodni Aziji vzbujati preplaha, je tudi res, da terja naša doba vso resnost, predvsem od odgovornih ljudi, na drugi strani pa tudi od vsakega posameznika. sledico v samem otroku. K temu je treba prišteti razočaranje družine, posebno če je otrok srednješolec. V tem primeru starši radi kritizirajo otroka in mu znajo prav natančno našteti vse napake, tudi takšne, ki nimajo nikakršne zveze s šolo. Kolikokrat so ga opominjali, naj se uči, naj bo pameten, naj ne nagaja itd. K temu naj dodamo še kritike drugih sorodnikov. Pri tem pa vsakdo povzdiguje samega sebe, kako je bilo njega dni, ko je on hodil v šolo, kako je bil priden itd. .. Saj vendar na samega sebe človek ne sme pozabiti in se mora vsaj pred svojimi otroci postaviti, če ga že drugod tako malo upoštevajo. Vse, kar je prav! In res je prav, toda samo, da to še ni vse. V pogovoru z dru gimi starši zvemo, da so tudi nji hovi otroci nagajivi, da jih je tre ba vedno opominjati k učenju itd V tem tonu bi lahko nadaljevali in če bi zapisovali, kaj vse pride na dan, posebno v teh dneh, na račun naše mladine, bi napolnili debelo knjigo; To niso nobene izmišljotine. Najbolj žalostno pa je, da vse, kar očitajo starši naši mladini, vse ustreza resnici. Toda vsaka stvar ima svoj zakaj! Da je določena stvar prišla na določeno stopnjo, da je danes mladina taka in podobna, za to je cel kup vzrokov. Naša mladina je samo rezultat predhodnega stanja ali vplivov, ki so delovali nanjo. Otroci, ki danes obiskujejo šolo, so povojni otroci. Sami niso doživeli vojne, nosijo pa kljub temu njene posledice. Ne toliko vojno, kot povojno življenje deluje predvsem na starše in nato na otroke. Iz one dobe, ko so bili sami vzgojeni, ko je bilo v marsičem drugače, so se znašli v povsem drugačnem življenju, ko bi morali sami vzgajati lastne otroke, ko je treba zato tudi otroka drugače vzgajati, da bo lahko kos našemu življenju in naši družbi. Večina staršev pa sledi vzgoji, kakor so njih same vzgajali, navadno strogo, ali pa gredo v drugo skrajnost, da popustijo. Odkrito povedano, malokdo je prepričan, da vzgaja pravilno svojega otroka. Ce je prav ali ne, bodo starši videli šele čez 10, 20 let, ko bo malo, nagajivo bitje, postalo odrasel človek. To je najbolj žalostna stran vzgojeslovja, da moramo na rezultate svojega dela čakati toliko časa. Ko bi ne bilo tega časovnega faktorja, bi vzgojeslovje že zdavnaj razpolagalo z najučinkovitejšimi sredstvi. Zato velja toliko bolj premisliti, kako ravnamo z otroki. Pred vojno so bili tako ali drugače vzgojeni, slabo ali do-bro, to sedaj ni važno. Važno pa je, da je od tedaj preteklo najmanj 20 let. Koliko stvaziuiiso po-1 znali tedaj, ki jih danes pozna že vshk 'otrok. Imamo opraviti z novo generacijo in živimo v popolnoma drugačni dobi, kjer tehni-zacija zahteva popolnoma drugačnega človeka. Ta čas deluje predvsem na mladega človeka. Starejši imajo že določeno življenjsko usmerjenost, mladina pa prav vsrkava ta duh časa vase. Zato nas prevzame vtis, da teh mladih ljudi ne poznamo, da so nam tuji, da smo bili mi v naši dobi veliko bližji našim staršem. Kar tudi drži, toda prej ni bilo tako velikega skoka od ene generacije do druge, ker ni bilo toliko sprememb. Mladino danes zanima povsem nekaj drugega, večkrat po našem mnenju prav čudnega, kot je n pr. zanimanje za Rito Pavone, za kričače, pa za ono moderno skakanje, ki mu pravijo tvvist, v čemer odrasli ne najdejo prav nič zabavnega. V resnici pa je to bolj enostavno kot si mislimo. Vsaka doba ima svoj okus. Vsaka doba išče posebne užitke. Noče pogrevati starega. Kar je vrednega, ostane. Ali je potem čudno, da ima naša generacija povsem drugačen okus od prejšnjih generacij?! Zato ima naša mladina pravico, da se na svoj način zabava, samo da mora najprej izvršiti svojo dolžnost: to pomeni, da redno in pošteno študira oz. dela. Učenje je delo. Tudi kmet mora svojega volička naučiti delati (oprostite primeri) in to v mladih letih, potem pa je dosti težje ali celo prepozno. Mladi človek pa je prav tako nagonsko bitje kot vo-liček, to se pravi, da stremi za tem, kar prija njegovi naravi; otrok ni človek v zmanjšani obliki, temveč je bitje, ki misli, čuti, doživlja na povsem svojstven način. Lastnosti, ki so last samo človeku, ga ločijo in visoko povzdigujejo nad živaljo, toda so v latentnem stanju. Zato je treba mladega človeka naučiti, da o-pravlja svoje higienske dolžnosti, da govori, da misli itd. Navaditi ga moramo, da opravlja majhna opravila, da si očisti čevlje, postelje posteljo, pospravi po hiši... Koliko pa je mater, ki zahtevajo to od svojih otrok?! Rajši napravijo same: kaj bi mučili uboge malčke! Naj se rajši igrajo in uživajo mladost. Popolnoma zgrešeno! Ne gre za to, kaj otrok koristnega napravi. Gre za to, da otrok dela, da se otrok nauči delati. To je cilj. Zato se bo kljub temu čutil srečnega, imel bo še vedno dovolj časa, da se bo lahko igral. Seveda potem ne bo težko preiti iz dobe popolne brezskrbnosti v šolsko dobo. »Zbogom igram« pomeni za otroka veliko več kot navadni «zbogom», pomeni odvzem prostega časa, pomeni strogi post za njegovo telo, ki potrebuje gibanja. Tako postane šola neprijetnost, ki se ji ni moč ogniti, zato pa čim hitreje opraviti. Starši pa, ki bi radi videli v otroku uresničene svoje ambicije, pridejo tako v konflikt z otrokovo naravo. Otrok ne more odgovarjati kot stroj na zahteve staršev, zato so na dnevnem redu učitki, pretepanje in živčnost na obeh straneh. Najbolj pa človeka razjezi, da otroku tako kmalu odleže, medtem ko starši ne morejo niti spati. «To -je nezaslišno,« vzdihuje oče. V resnici je to povsem razumljivo: otrok ima bolj labilna čustva, to se pravi, da hitro in globoko občuti, toda ta prav tako kmalu mine. Zato ne more čustvo vplivati na njegovo ravnanje v bodočnosti. Vsakdo iz izkušenj pozna, kako pomirimo dveletnega jokajočega otroka, s tem da obrnemo pozornost na drug predmet, in že se otrok smehlja! Ali smo po vsem tem še prepričani, da je edino otrokova krivda, če ima negativne ocene. Ne smemo pozabiti, da otrok preživi večji del svojega življenja v družini, kjer vladata — dobro ali slabo — oče in mati. Zato je večina otrokovih spoznanj, način mišljenja, govora, obnašanja izraz okolja, v katerem se mlado bitje giblje. Pa boste odgovorili: pri meni se ni navadil preklinjati. To drži, toda navadil se je od sosedovega otroka. In kje se je ta navadil? Pri svojih starših. Tako smo vedno tam. Otrok prevzame predvsem slabo od svojih staršev. Vzgojeslovci nam povedo, da poznajo naši otroci okrog 300 napak. Napačno bi bilo trditi, da vse izhajajo od staršev. Pri tem ima važno vlogo otrokovo nagonsko življenje, dednost, okolje, družba, tovarištvo in zakon razvoja. V zgodnjem otroštvu so te napake neznatne, v srednjem in zrelem otroštvu pa postajajo neprijetne, v dobi spolnega zorenja in v zreli dobi pa postanejo bistvena sestavina značaja, včasih postanejo celo grozljive. V dokaz nam je mladinski kriminal. Zato moramo začeti takoj. Tu imajo prvo mesto in pomembno vlogo matere, ki so z ene strani najbolj ljubljene, z druge strani pa so prave sužnje svojih otrok. Vzgajamo človeka, zato Je prav, da mu nudimo koristne sadove modeme civilizacije. Toda imamo zato tudi pravico, zahtevati več od njega. To danes šola tudi dela, ker poznamo metode hitrejšega in učinkovitejšega učenja. Ne smemo pa pozabiti na človekovo doživljanje. Človeka gradijo in izgrajujejo samo doživljaji, vrednote, ne pa spoznanja, slednja razvijajo samo sposobnosti Zaradi njih človek lahko postane tudi zločinec. Doživetja pa dajo pečat človeku, ustvarjajo njegov značaj. Delo pa je eno izmed odličnih in najvažnejših sredstev, ki človeka prisili, da misli, da spozna va, da čuti — skratka, da doživ lja svet okrog sebe in ga skušs vrednotiti. Tako se gradi človek v samostojno bitje, ki ga ni treba priganjati k delu, ki ima čut za dolžnosti, zato jih redno opravka; ne zanimajo ga samo moderne popevke, temveč mu te pomenijo moderen način razvedrila. I. B. 16.00 Program za najmlajše: »Stric iz Amerike«; 16.30 Mezzosopranistka L. Discacciati in pianist E. Silimini; 17.25 Skladbe ital. skladateljev; 18.15 Klavirske skladbe; 18.35 Neapeljska antologija; 19.05 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Mali ansambli; 12.15 Okno v svet; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Prijetna srečanja; 17.00 Safred igra na ma-rimbo; 17.20 Pesem in ples; 18.15 Umetnost; 18.30 Skladatelji v očeh sodobnikov; 19.00 Trobentač Pez-zotta; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Znani motivi; 20.00 šport; 20.35 Simf. koncert; v odmoru Iz pesniških gajev; nato Godalni orkestri; 23.00 Črnske pesmi. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Operna glasba; 14.15 Orkester p.v. Carla Pacchiorija; 14,35 J. Tomadinijeve skladbe. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Plošče; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Orkestri in ansambli; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Otroški kotiček; 16.35 Simf. koncert; 17.40 Polke in valčki; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ritmi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Kvartet T. Gu-mina; 22.40 Škerjančeva suita na star način. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Hayd-nove skladbe; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Mozartova fantazija K 475; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Lahka glasba; 13.55 Vreme na Ital. mor- ----- -------........ ........... jih; 15.15 Filmske in gledaHSka no- zdravje; UD0 Pozor, nimaš pred- SREDfl, 13. JANUARJA 1965 vosti; 15.45 Gospodarska rubrika; nosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 g Avsenika; 12.30 Sopranistka Victoria de Los Angeles; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Mladi pevci; 15.30 Slov. narodne; 16.00 Vsak rr ... , - . ,„ - - - dan za vas; 17.05 Veliki dirigent: Kmetijska obdaja; 19.15 O morju France Marolt; 18.00 Aktualnosti; in pomorščakih; 20.30 Donizetti- •— * jev »Don Pasquale»; 22.45 Orkester. II. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Pisan program; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. pesmi in plesi; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Najnovejše plošče; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Pisan glasbeni program; 18.35 Ital. politična gibanja; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba in pesmi brez besed; 21.50 Pesniki s plošč; 22.10 Glasba v večeru. III. program 18.30 Portugalska kultura; 18.45 Na programu P. da Palestrina; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Lisztove fantazije in fuge; 21.30 Glasbeni festivali; 22.15 Shakespeare v Italiji. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.10 Slovaške narodne; 9.25 Domači pele mele; 9.45 Skladbe za klavir in violino; 10.15 Melodije; 10.45 Človek in 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor madžarskih gradbincev; 20.20 Ansambel Jožeta Kampiča; 20.40 Prokofjev. Ognjeni angel; 22.10 Nočni akordi; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 E. Bossi: »Menica«; 19.45 I tre caballeros; 20.00 Šport; 20.15 Ital. kronika;* 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.00 Kratka zgodovina pevskih družin; 22.45 Dokumentarij «11 nastro malico«; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.15 Pirandelio: «La ragiohe de-gli altri«; 23.00 Zadnje športne vesti. Jug. televizija 17.40 Tiktak: Miška Anatol in maček Peter Klepec; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 S kamero po Aziji — serijski film; 19.15 Tema z variacijami — glasbena oddaja; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Lirika; 20.40 K. D. von Dlttersdorf: ((Doktor in apotekar«; 22.10 Kulturna tribuna; 22.50 Obzornik. naMURSKI DNEVNIK ZARADI NESOGLASIJ MED PARTNERJI Več «težavnih> odborov v videmski pokrajini Socialisti, ki pripadajo levi struji stranke, zavračajo izključevanje komunistov V videmski pokrajini imajo celo vrsto «težavnih» odborov, ker ni mogoče doseči soglasja med strankami vladne formacije, da bi novoizvoljena predstavništva začela s svojim delom. Zakasnitev normalnega poslovanja ovirajo različna gledanja na sestavljanje odborov. KrSčanska demokracija ima povsod relativno večino, vendar sama ne more voditi krajevnih u-prav, če se ne poveže z zavezniki. Med socialnimi demokrati obstajata dve tezi: eni so za dvostransko sodelovanje med PSDI in KD, .drugi pa se upirajo takšni rešitvi. Odločilno pri določanju sestave odborov po številnih občinah kakor tudi na pokrajini je stališče pokrajinske federacije Italijanske socialistične stranke, pojasnjeno na ponedeljski tiskovni konferenci, ki jo je vodil poslanec Loris Fortuna. Najvažnejše je stališče stranke, ki zadeva odnos do komunistov. Videmski PSI zahteva, v skladu s svojim pripadništvom levi struji v stranki, kateri pripada, odpravo zapore napram komunistom ter vključitev manjšinskih zastopstev, se pravi tudi komunistov, v občinske komisije. Mesta v vseh odborih naj se podelijo na podlagi razmerja sil, ki vlada v občini Videm. socialisti poudarjajo važnost sporazuma v Cervignianu in San Giorglo di Nogaro. ki je bil dosežen med strankami levega centra, komunisti pa so z njim nezadovoljni. Zaradi nesporazumov o sestavi občinskih odborov so se seje nekaterih večjih občinskih svetov zaključile, ne da bi izvolili odbor ter so jih morali preložiti. Krščanska demokracija v Furlaniji kljub vsej nejasnosti, ki še obstaja, pričakuje, da bo še v tem mesecu dosežen sporazum tako za občinski kot za pokrajinski svet v Vidmu in da se bo občinski svet sestal v soboto 23. januarja; to pomeni, da nameravajo do tistega dne zaključiti sporazum med strankami o razdelitvi mest v odboru kakor tudi o programu, ki naj ga ustanova uresniči v prihodnji u-pravni dobi. po po 4 dni na zdravljenju, ker si je lomil nekaj reber. Peteani je vedal, da se je poškodoval že t. m. dopoldne okrog 10.30 na svo jem domu, ko mu je postalo nenadoma slabo in je padel. Ker bolečine na prsnem košu niso ponehale, se je odločil za zdravniški pregled Na delu v podjetju SETAC v Gorici pa se je včeraj popoldne okrog 16. ure ponesrečila pri stroju za izdelovanje pet 22-letna Giuliana Bon iz Fare, ki se je rantla na kazalcu leve roke. Nudili so ji prvo pomoč s prognozo okrevanja v 15 dneh. Mopedist povozil pešca na Korzu Italijanske knjige v Novi Gorki PO LEPEM USPEHU V CHIASSU Sinoči okrog 20.15 je stopil 64-let-ni upokojenec Jolando Biason, ki stanuje v Gorici Ul. Della Bona 15, s pločnika blizu kavarne Garibaldi v Gorici, da bi prečkal cesto proti kavami Tomadin. V tistem je neki mopedist privozil po Korzu Italia v smeri proti središču mesta in ga podrl. Takoj so poklicali avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca od. peljal v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve noge v stegnu ter so ga pridržali za 60 dni na zdravljenju. Zapisnik o ne sreči je napravila cestna policija iz Gorice. V razstavnih prostorih palače občinske skupščine v Novi Gorici je odprta razstava modeme italijanske knjige. Otvoritve so se z naše strani udeležili najvidnejši predstavniki občinske in pokrajinske uprave iz Gorice ter številni deželni odborniki. Na sliki so deželna odbornika Cocianni in dr. Tripani, župan iz Nove Gorice dr. Jožko Štrukelj, goriški župan dr. Gallarotti in deželni odbornik prof. Vicario Borovec Boris Košuta med vrhunskimi igralci namiznega tenisa v Italiji (Poseben dopis za Primorski dnevnik) V tem poročilu bi rad bil čim objektivnejši, čeprav se zavedam, da ni to povsem lahko. Rad bi pa, da bi bralci verjeli moji dobri volji. Na mednarodni turnir v Chiasso, ki se je tam odigral preteklo soboto in nedeljo, smo iz Trsta odpotovali Crechici, Siberna, Boris in podpisani. Da sem točnejši, onadva sta šla že v petek, da sta lahko prespala noč v hotelu in se tudi fizično dobro počutila pred ostrimi borbami I. in II. kategorije. Meni to ni uspelo iz več razlogov, med drugimi tudi «pečata» na osebno izkaznico nisem pravočasno dobil. Na vlak sem stopil šele v soboto zvečer in upal, da bom lahko v vlaku spal. V resnici mi to ni uspelo, na turnirju pa sem vseeno zdržal. Kot verjetno že veste, smo vsi Tržačani, posebno pa Boris, odnesli res izredne lovorike. Brat je potrdil svojo odlično formo, vsi prisotni so priznali, da je trenutno eden najboljših v Italiji, čeprav mu v I. kat. še ni uspelo zmagati. Edino slavni Galli in nič manj zna. ni VVinderling mu lahko delata pre. glavice. V Chiassu je sicer v polfinalu absolutne kategorije izgubil z Milančanom Fanelottijem, ki je sicer pokazal zelo intelingetno igro, katerega bi pa Boris s svojo napadalno tehniko in gibčnostjo brez dvoma spravil na kolena, kot je to storil v polfinalu II. kategorije, če bi bil še svež. Ne, ker je moj brat, a čisto odkrito smo slovenski športniki v Trstu lahko nanj ponosni, ker Je tudi v Švici potrdil svojo nadpovprečno vrednost v državnem merilu. Sodim, da bi mu mesto v petčlanski italijanski reprezentanci, ki bo nastopila na SPENT-u aprila v lahko zadovoljna. Kdor se Je od prisotnih na namizni tenis res razumel, je lahko očitno opazil, da sta zaenkrat najbolj perspektivna in po igri najmodernejša dvojica v Italiji, škoda le, da Crechici ni gotov v udarcih in se posebno na turnirjih boji napadati. Saj je tudi v Chiassu od vseh nas prav zaradi te hibe imel največjo smolo. Z Milančanom San Vitom je npr. v odločilnem setu izgubil z 21:19 potem ko je že vodil 9:16. Zato se je tudi vračal v Trst precej potrt. Rekel bi, da je imel enostavno nesrečen dan, kot se to lahko vsakemu atletu v kateremkoli športu zgodi. No, pa še o sebi nekaj vrstic: Z zadoščenjem sem se ne brez težav prerinil v finale. Napadati zaradi utrujenosti nisem mogel, in sem se omejil le na dobivanje točk z učin- iilliiiiiiimimiillliiiliiuimiiiiimiiHiimiHiiHiiHiiiiiiimiiiiiiitiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitmiiitMiiiiiiiiiiiiiriiMiiitiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiu 0 vrtcu v Podpori V teku so še zadnje priprave za otvoritev otroškega vrtca ONAIRC v Podgori. Ustanova sedaj potrebuje še postrežnico, ki bo otroški vrtnarici pomagala pri negovanju otrok ter bo istočasno skrbela za kurjenje in čiščenje prostorov. Objavo, da se išče po-strežnica, je v nedeljo sporočil domači župnik s prižnice ter sta se menda prijavili že dve ženski. Plača bo po sindikalni pogodbi. Ker je premagana še ta zadnja težava, bi bilo prav, da bi se vrtec odprl čimprej. Ponesrečenec iz Moše podlegel poškodbam Prejšnji večer nekaj pred 24. uro Je v goriški civilni bolnišnici podlegel poškodbam Evgenio Piz-zul iz Moše. Kot znano ga je dne 6. t. m. zvečer podrl na cesti v Moši s svojim avtomobilom Glnandrea Forti iz Gorice. Čeprav so ga takoj odpeljali v bolnišnico, mu tam zdravniki niso mogli rešiti življenja, ker si je mož pri padcu prebil lobanjo in zlomil desno nogo. Iz goriške bolnišnice Včeraj popoldne okrog 14.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 51-letnega Glovannija Peteana iz Moše, ki so ga pridržali za 15 Semenski krompir za kmete in spolovinarje Kmetijsko nadzorništvo sporoča, da bodo v tem letu dali kmetom, spolovinarjem na razpolago en milijon lir za nakup italijanskega semenskega krompirja. Vsak neposredni obdelovalec bo prejel po dva stota semena, spolovinarji pa po en stot. Prispevek za vsak stot znaša po 1.000 lir. Kdor želi prispevek, naj vloži prošnjo najkasneje do 25. februarja na kmetijsko nadzorništvo ali pa na sekcije. Štcvcrjanski trio je igral v Čedadu V prosvetnem društvu Ivan Trin-ko v Čedadu so imeli prejšnji teden dan emigranta. Poleg pozdravnih govorov in predvajanja slovenskega filma je bila na sporedu tudi zabava. Steverjanski trio, ki so ga voditelji društva povabili, je najprej izvajal kratek program modernih zabavnih popevk Avsenikovega žanra, potem pa je igral tudi za ples. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna AL CORSO, I fe