PoStnlna platen« v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 11. decembra 1924 vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna Številka stane Din. 1’—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg V\. ===== za en mesec Din. 4*—, za četrt leta Din. 12*—, za pol let* Din. 24'— a Inserati, reklamacije in naročnina na upravo Jugoslovanska tiskarna*, Kolpo rt alut Sf ===== oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo. ===== Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Inserati se zaračunajo po dogovora Taki stojimo pred novim letom 1925, da »e govorilno o onih, ki niso po' svoji krivdi izgubili delo in so sredi zime brez vsakih sredstev na cesti. Zarad' par kapitalistov, ki liočejo vedno večjih dobičkov in ki živijo na račun delavskih žuljev v izobilju in razkošju, trpi in gladu umira tisoče delavskih družin. Novo leto naj jim prinese še večjih dobičkov, tako računajo, ko si razdeljujejo mastne dobičke, ukradene delavcu. Ni jim mar beda in pomanjkanje ubogega delavca, ker sami itak nikdar niso poznali trdega dela in poni ankanja. Iz gorenjega dejstva je razvidno, da nujno rabimo odpomoči, ako hočemo, da bo tudi za nas prišlo enkrat novo leto, ki naj nam prinese rešitev izpod kapitalističnega jarma.. Saj ne želimo tistega, kar sedaj sovražimo, ampak samo toliko, kolikor nam pripada za naše delo in stanu primerno življenje. To smemo zahtevati in zahtevati tudi moramo. Poglejmo torej nekoliko ob koncu leta, kliko smo se borili za to, kaT nam pripada. Kakor smo zgoraj napravili bilanco dohodkov in izdatkov, tako napravimo tudi bilanco uspehov in neuspie-1kw v svoji strokovni organizaciji Brez dvoma bomo tudi tukaj dobili velik minus, ki ga bomo prinesli v novo leto 1925. Zato, ker je v strokovni organizaciji velik minus, je minus tudi pri naši hdohodkih. Da pa ne bomo šli v novo leto s primankljajem, skrbimo dokler je še čas in popravimo kar smo zamudili. Sedaj premislimo, koliko in kaj smo dosegli skozi celo leto. Mislim, da nam ne bo treba dolgo premišljevati, kajti' uspehe je pokazala! že prva bilanca, ki pa žal izkazuj© velik minus. Treba bo sicer bolj misliti, kaj smo izgubili oziroma zamudili, kar bi, da nismo spali, morda ne izgubili Zakaj smo torej spali?.Mar bi ne bilo boljše, da bi se vzdramili in se ravnali tako, kakor nam narekuje naša stanovska zavednost? Ne,- to bi bilo preveč, boljše je, da prekrižanih rok čakamo, da nam pade rešitev v naročje. Ker pa rešitev sama ni hotela priti, je minus naraščal in postal tako visok, da nas bo stalo mnogo truda in dela. pnedno se bo zopet znižal. Kako naj torej začnemo', da bomo znižali naš minus. Predvsem je treba, da se zavedamo svoje stanovske dolžnosti, dalje, da smo ne samo nekaj, marveč vsi, prav vsi, organizirani v svoji stanovski in strokovni organizaciji, potom katere bomo skušali doseči izgubljeno, ali pa. vsaj preprečili nadaljno naraščanje minusa. Skrbimo in že sedaj začnimo priprave za novo leto 1925, da ne bo zopet tako kot staro ali pa še slabše, če bomo začeli takoj v začetku leta z stvarnim in požrtvovalnim delom, potem je upanje, da bo naša bilanca ob koncu leta 1925 precej boljša kot bo pa za leto 1924. Zapomnimo si to, da ne samo kapitalizem, ampak tudi sami smo precej krivi svoje bede in pomanjkanja. Zavedajmo se tegai in pojdimo na delo prav vsi, ki v »potu« svojega obraza služimo svoj kruh in vedite, da ni- daleč čas, ko bo tudi za nas proletarce nastopilo srečno in veselo novo leto, ki nam prineslo rešitev iz bednega položaja, mir in zadovoljstvo v nas in. naše družine. Strokovna zveza. Zveza tovarniškega delavstva. Kleparji in inštalaterji. Skupina kleparjev in inštalaterjev, ki je včlanjena v SZTT), številčno prav lepo napreduje. Število članov je od ustanovitve do ^tnes naraslo ria 60, ki so o benern obvezni naročniki »Pravice«. S tem je rečeno, da so razen par pomočnikov vsi organizirani. To na eni strani. Na drugi strani pa ima ta mlada organizacija tudi svoje težkoČe. Te težkofce pa izvirajo predvsem iz nezavednosti članov, ki se ne zavedajo, da član tudi strok, organizacije na papirju pomeni le toliko kot rta papirju namalari vojak v »fronti«. Treba je, da se vsak Član zaveda dolžnosti, ki jih mu nalaga strok, organizacija, to se pravi, da redno plačuje določene prispevke v zavesti, da organizacija živi in napreduje le tedaj, ako ima vrsto neustrašenih in zvestih članov, ki se ne strašijo nobenih žrtev, najmanj pa redno in zadostno plačevati mesečnih prispevkov. Pa tudi to še ni dovolj, treba je, da vsak Član pravilno pojmuje organizacijo, jo zasleduje ter pomaga v svoji moči k razmahu in izpopolnitvi organizacije, to se pravi: dolžnost vsakega člana je, da pridano bere svoj stanovski si član I. delavskega konsumnega druStva, ki ima poleg petih prodaialen v j Ljubljani tudi še 30 poslovalnic v raznih krajih Slovenije? ............rrr-'i^. j Politični pregled. Pri nas It^da zadnji teden z nasiljem pokazala, da se ji hoče Vj£ v'h volitev. Prosvetni minister — zloglasni Pribiče-je, kot smo že poročali, brez vsake preiskave iJ3°iil 4 zagrebške vseučiljške profesorje. Vsled tega ji,, ne£a in protizakonitega čina se je akademska mla-V, v vsej državi, dvignila v imenu pravice in svobode. L ^ilci vseh treh univerz v Jugoslaviji, v Beogradu, 1«^ u, to Ljubljani so v znak protesta ]#roti nasilju in vj^T^itosti stavkali. VlaAtr nasilniki pa so na ta sklep fcj^^lcev odgovorili s policajskitn pritiskom. V Bel-l žandarmerija vdrla na vseučilišče in v poslopju *r«b •m na<* 30 dijakov ranila, enčga smrtno. V Za-V^14 ie policija istotako na povelje politične oblasti na univerzo, dijake pretepala in jih 60 aretirala. art* iposk Policije prevzela »Orjuna«, ki je na 1 iQQ.Va’n>u in za časa enodnevne stavke izzvala pretep, 1* Je to pot pošteno iz kupila, naslednji dan pa je bila ^društveni seji izbaonjena iz akademskih vrst. ^SeuČiHšča so že od svojega obstanka priznana kot znanstvene republike, in to po vsem svetu. O »b|J|Vaniu in vpokojitvi odloča povsod akademska vr$ji ’ t i. profesorji sami. Takih zločinov, kot jih je iz-^avna oblast nad1 našimi vseučilišči, pa novejša k. ska zgodovina skoroda ne pozna. Državni odbor se peča z razdelitvijo in določanjem volišč. Te dni bo z delom gotov, nakar se bodo začele vlagati kandidatne liste. Stranke so povečini določile že vse kandidate, le javno jih še niso razglasile. Kakor posnamemo iz dnevnega časopisja, je zadnji čas pokazal, da je demokracija skoro pri vseh strankah le videz in beseda in ne načelo. V Sloveniji je razvrščanje strank v polnem razmahu. Okrog samo s tojno-dem ok ra tski h nasilnikov se zbira tudi del samostojnih kmetov, ki se hočejo vrniti nazaj v J DS, od koder so izšli. Delavci so tudi to pot v svojo veliko škodo razcepljeni.;Danes še ni gotovo, v kolike rili skupinaih bodo pri volitvah nastopili. Na Hrvatskem bo ondotna ljudska stranka nastopila v vseh okrožjih. Vsekakor ona vsebuje četo izvrstnih, socialno orientiranih inteligentov, ki dajejo stranki pravo obiležje, a zaenkrat še ne morejo upati na velike uspehe, ker so se Hrvatje v -sedanjem narodnem boju odločili za najradikalnejšo zastopnica hrvatskih zahtev. Drugod. Najvažnejši zunanje politični dogodki zadnjih dni so volitve v nemški parlament, ki so se vršile 8. t. m. Pri teh volitvah so največ pridobili soc. demokrat je. ki so imeli v prejšnjem parlamentu 100 poslancev, sedaj pa jih bodo imeli 131. Nemški centrum (katoliška stranka) je obdržala svojo posest, oziroma je cek> narastel za štiri mandate ter ima vsega skupaj 69 poslancev. Isto velja približno glede demokratske meščanske stranke in njej sorodne bavarske kmečke zveze. Podobno sta narastli nemška ljudska stranka in bavarska ljudska stranka (51-in 19 mandatov). Zelo pa je propadla reakcionarna nacionalna socialistična stranka, dočim so nemški nacio-nalci nekoliko napredovali. Nazadovali so tudi komunisti od 62 na 45 poslancev. Izid nemških volitev priča, da je nemški narod za nadaljevanje dosedanje Marksove politike, to je politike sporazuma med Francijo in Anglijo ter izpolnitve obveznosti, ki jih je Nemčija prevzela na podlagi takozvanega Davvesovega protokola. Na Francoskem so pričeli precej živahno akcijo proti tujim komunističnim delavcem in agitatorjem, katere zapirajo in izganjajo iz države. V Italiji se borba proti fašizmu nadaljuje in prihajajo na dan vedno nove afere, ki povzročajo vedno večje razpoke v fašistovski organizaciji. Volivna pravica — volivna dolžnost. , Samo še dva meseca nas ločita od 8. februarja, od na katerega bodo volivci s svojimi glasovnicami v Mah odločili o bodoči vladi Jugoslavije. Če je moral ’wj jugoslovanski parlament, izvoljen šele 18. marca ,.7^- tako zgodaj razpuščen, so to zakrivili samo vele-;.roski hegemonisti in centralisti ter koruprionisti, ki no-|5*> Slovencem in Hrvatom dati v državi tistih pravic, z* jim po človeški in božji postavi gredo. Ti krogi so Jj^rečili, da bi bila vodila krmilo jugoslovanske države ^nska vlada, sestavljena iz Slovencev, Hrvatov in rb°v, ker hočejo z nasiljem udušiti vsak izraz svobode, • e k slovenskega in hrvatskega, marveč celokupnega Slovanskega delovnega ljudstva. Krščanski socialci ne moremo mimo teh volitev kar brez zanimanja- in sodelovanja. Od’ njih vendar od-ali bodo zmagali vsi splošno koristni delovni sloji, tisti, ki žive samo na Tačun drugih. Naša stranka načelo, da se vrste slovenskega delovnega ob teh velevažnih volitvah ne smejo krhati, 4^€č, da se mora celokupni slovenski narod strniti v °^o fronto. ^ To je zares prava parola! Vendar nam ne bo podala mnogo, ako bo ostalo ljudstvo pri volitvah ne-j/rno. Ce kedaj, mora danes veljati načelo: volivna s je volivna dolžnost! v., Ali. naj si slovensko delavstvo drzne dopustiti upra-ipno očitke, da radi svoje malomarnosti ob volitvah za splošno volivno pravico? Nikdar in nikoli! v^d tega ne bo in tudi ne sme noben slovenski dela- d„,» m njegovi svojci opustiti svoje volivne pravice in jr^osti. K Ako pa hočemo, da bodo delavski glasovi prišli do 5,Ve veljave, potem se ti glasovi ne smejo razgubiti ^J&ajhne brezpomembne strančice, marveč se morajo d,,^točiti vsi v naši SLS, ki bo postavila za kandi-^e tudi sposobne delavske zastopnike. Nobena stranka sh,tt*)re izpolniti vseh želja svojih volivcev, za delav- I 0 P ustvari primeren političen vpliv. Tegai si bo pri- ^Pa je življenskega pomena, da si z organizirano samo v neprestanem boju zoper kapitalistične ko- slfj^niste, ki so bili vsikdar smrtni sovražniki krščan-in celokupnega delovnega ljudstva. 2a krščansko socialno delavstvo velja, vsak orga-delavec mora storiti svojo volivno dolžnost, moti agitator in propagator ideje ljudske suverenitete ljudske volje). Peter Lombardo. Kakšne bodo naše bilance za leto 1924. Ni daleč več čas, ko bo zopet minulo eno poslovno leto in se zgubilo v morje neskončnosti. Da, človek bi mislil, da je pravkar nastopilo to leto, ki se že bliža koncu. Če pa pomislimo nazaj, nam narekuje spomin marsikaj, kar smo morali pretrpeti to leto, tako da se nam zdi to leto silno dolgo. Ko nas bo zapustilo-to skrbi in trplenja polno leto, bo nastopilo novo leto in ž njim novo trplenje, nove krivice in to morda še v večji meri kot v tem letu. Da, vsako leto, ki nastopi, prinese delavstvu novih skrbi in trplenja. Leto za letom postaja za nas bolj mučno in nami zadira novih ran, dokler ne pod-ležemu kolesu življenja. Ob koncu Vsakega leta napravimo bilanco, na eni strani zabeležimo, koliko smo prejeli za svoj trud, za težko delo, ki smo ga vršili skozi celo leto v mrazu in vročini v tovarni, rudniku, delavnicah i-td. Na drugi strani pa beležimo, koliko smo izdali ali koliko bi morali izdati za življenske potrebščine, da bi živeli človeka vredno in dostojno življenje. Ali nam naša bilanca ne pokaže vsako leto večji »minus« (pri-mankljaj), to je dokaz, da nam vsako novo leto bolj odreka pravice do človeka vrednega življenja. Naša bilanca kaže vedno večji minus, med tem ko Pa bilanca podjetnikov, tovarnarjev, akcijonerjev, z eno besedo onih, ki nam režejo pičli kruhek, izkazuje vedno večji prebitek (dobiček). Naša telesa so vedno bolj izmučena, obleka na njih razrtrgana, moči nam pešajo m obup se nas vedno bolj polašča. list, da redno obiskuje strokovne sestanke, ki so namenjeni predvsem za to, da se kleparji in inštalaterji, ki so raztreseni po celi ljubljanski okolici, vsaj enkrat na mesec zberejo na svojem strokovnem sestanku, da povedo svoje težave ter dajo organizaciij novih smernic. Vse-kako pa naj med nami izgine, da bi se stvari, ki spadajo na sestanek, reševale v javnih lokalih pri alkoholu. Če hočemo, da bo naša organizacija nekaj veljala, potem začnimo z treznim in sporazumnim delom. Dolžnost zaupnikov, ki so prevzeli zaupane jim funkcije, je, da v pravem času prijavijo pritožbe članov na gotovo mesto, da sc jih pravilno reši. Dalje je dolžnost zaupnikov, da vedno v pravem času pobero članarino od članov ter isto točno v določenem času oddajo blagajniku. Vedno naj velja za nas: Točnost je predpogoj obstoja strokovne organizacije. Treba pa je, da se člani tudi sami zavedajo svoje dolžnosti ter da se ne umikajo zaupnikom kadar je čas plačati članarino. Gorenje naj velja ne le za skupino kleparjev in inštalaterjev, marveč za celotno našo organizacijo. Če se bomo po tem ravnali, potem ni več daleč čas, ko bo organizacija res nekaj pomenila. Za nas velja geslo: Na delo, v delu je naša rešitev in bodočnost. Odborova seja kleparjev in inštalaterjev se vrši v sredo 17. t. m. ob 5. uri zvečer v tajništvu na Starem trgu. Prisotnost vseh odbornikov dolžnost. Predsednik. Društvo slovenskih organistov. Organisti pozor! Več organistov mi je tožilo-, da se ljudje pritožujejo, češ, da se pojejo vedno le ene pesmi v cerkvi, ni pa nikoli nič novega. Radi bi is kupili nove muzikalje, katere so sedaj silno drage in organisti ne zaslužijo niti za najpotrebnejše za prehrano, na nove muzikalije ne smejo niti misliti. Kakor pa duhovnik ni dolžan kupiti si sam mašne knjige, paramente itd., tako tudi organist ni nikakor dolžan kupovati si sam muzikalije. To je dolžno kupiti cerkveno predstojništvo. Od Lavantinskega ordinarijata je pred nekaj leti bil izdan tozadevni ukaz. Zato zahtevajte, da vam kupijo nove muzikalije, ali pa naj ljudje poslušajo po več desetletij stare pesmi. Skoro vsako partitura stane danes že najmanj 25 Din. i Kje pa naj vzame organist denar. Ako hočejo ljudje poslušati pogosto nove pesmi, bodo že mogli te kupiti. Ako pa nočejo, tudi dobro. Bo organist imel še manj dela, ker ne bo treba toliko novih pesmi učiti. Slišal sem, da dobijo najpotrebnejši vsako leto- neko .»podporo«. Koliko dobijo tega in koliko organistov, pa mi ni znano, Vsekakor pa bi bilo jako dobro, da bi kdo o tem poročal. Mi smo sicer mnenja, da razne »podpore« jako malo zaležejo. Naj se uredijo prejemki tako* da bo organist prejemal stalno mesečno plačo. No, sicer je vsekako tudi še tako mala podpora bolje ko nič. Pri nas v Lavantinski škofiji še nismo slišali o kakih podporah. Istotako bi mi Štajerci ali Lavantinci radi vedieli. kako je v Ljubljanski škofiji z zavarovanjem za starost. Ali so vsi organisti zavarovani? Ali se jim tam tudi delajo od predstojnikov ovire? Radi bi vedeli, kako je s tamošnjim društvom. Ali še obstoji? Prosimo, da se najde kakšen organist in nam o tem poorča, ker nas to zelo zanima. Poročajte to v list »Pravica«, katera je postala glasilo organistov, vsaj Lavantinskih. Upamo, da nam bodo sledili tudi kranjski organisti. Organisti na agitacijo! Aha, volitve so tukaj, kaj ne? Zato pa o agitaciji. Tako boste mislili, ko boste čitali te vrste. Ne, kaj drugega boi Na agitacijo, da bode vsak organist organiziran v društvu organistov in da bode vsek naročen na list »Pravico«. Potom organizacije bomo kaj dosegli, drugače nič. List »Pravica« pa bode neustrašeno zagovarjal naše zahteve, torej smo ga tudi dolžni podpirati s tem, da ga naročujemo in seveda tudi plačamo. Torej vsaki tovariš naj vedno najprvo, ko pride skupaj s svojim tovarišem, vpraša istega: Ali si član našega društva in ali si naročen na list »Pravica«. Ako. to nisi, hitro to stori. Torej na agitacijo! slučajih tudi ob drugih delavnikih v privatni ordinad v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 4. Oddelek za rentgenologijo in rentgenoterapijo. V tem oddelku bo. ordiniral specijalist gospod Pn' marij dr. Alojzij Kunst vsak delavnik od 17. do 18. ^ izvzemši oblastveno priznane praznike, ki padejo na1 dnu ibula11® Prometna zveza. Starostno zavarovanje organistov. Kakor izvemo, nekaterim gospodom še nikakor ni prav, da obstoji zakon za starostno zavarovanje organistov, Nekateri se trudijo* da bi organista pregovorili, da bi ne bil zavarovan. Tako mi je znan slučaj, da je nekje neki župnik nagovarjal nekega organista, da naj se nikar ne pusti vpisati v to zavarovanje. Tozadevne mesečne prispevke bode župnik redno vsaki mesec vlagal v hranilnico in bode tako imel enkrat -tudi neko glavnico in neko pomoč. Organisti, ne nasedite takim vabam. Nikogar ne more siliti, kako dolgo vam naj vlaga v hranilnico. Nekega lepega dne se lahko to neha on kako boste dotičnega potem primorali, da vam bo še naprej vlagal? Kaj pa ako pride, da obnemorete? Kdo bode tedaj za vas skrbel? Kdo vam bode plačeval mesečno rento? Tisti prihranki, katere bi vlagali v hranilnico, bodo hitro porabljeni, vi pa potem na cesti. Vsak organist naj torej gleda, da bode zavarovan, ker le to je sigurno, vse drugo pa je v zraku. BOLNIŠKI FOND. Okrožnica štev. 150-IV od 3. novembra 1924 Centralna ambulanta za spccijalno- zdravlenje članov bolniškega fonda za državno prometno osobje in njihovih rodbinskih članov prične poslovati 6. novembra 1924 v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 22. V tej ambulanti se otvorijo L zobozdravniški in zobotehnični oddelek; 2. oddelek za notranje in pljučne bolezni; 3. oddelek za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni; 4. oddelek za rentgenologijo in rentgenoterapijo. V slučaju budžetske zmožnosti se otvorita kasneje še odelka za kirurgijo-ortopedijo in ginekoglijo, po potrebi pa tudi še drugi oddelki. Zobozdravniški in zobotehnični oddelek. V tem oddelku bo ordiniral zobozdravnik gospod dr. Ivan Vereon vsak torek od 14. do 17. ure in vsako sredo, četrtek in petek od 8. do 11. ure, izvzemši oblastveno priznane praznike, ki padejo na te dni; v nujnih neodložljivih slučajih pa tpdi ob ponedeljkih in sobotah v privatni ordinaciji: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 1. Organisti iz Kranjske, oglasite se! Večkrat slišim praviti, da je za organiste na Kranjskem bolje preskrbljeno kakor pa pri nas na Štajerskem. Oddelek za notranje in pljučne bolezni. V tem oddelku bo oridiral -specijalist gospod dr. Oton Haus vsak torek in soboto od 10. do 12. ure, izvzemši oblastveno priznane praznike, ki padejo na te dni, v nujnih, neodložljivih slučajih pa tudi ob drugih delavnikih v privatni ordinaciji v Ljubljani, Rimska c. 24. Oddelek za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni. V tem oddelku bo ordiniral specijalist gospod dr. Ernest Dereani vsako sredo od 12. do 13. ure in vsako soboto od 8. do 9. ure, nadalje v svoji privatni ordinaciji v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 4 vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 11. ure, izvzemši oblastveno priznane praznike, ki padejo na te dni, v nujnih neodložljivih Za specijalno zdravljenje v Centralni atn velja nastopno navodilo: 1. Gospodje železniški zdravniki pošiljajo boli® v svrlio preiskave ali zdravljenja k specijalistom v C«®' tralno ambulanto, kadar jim razpoložljiva sredstva f zadoščaoj za brezhibno ugotovitev bolezni ali kadar w sedani način zdravljenja ne bi imel zažcljenega uspek' Ko bo upostavljen oddelek za kirurgijo odnos?1* ginakologijo, bodo mogli pošiljati žel. zdravniki b#11^ tudi k tem specijalistom v Centralno ambulanto v sva10 zvrševanja aseptičnih operacij, ki se dajo- izvršiti brCl večje asistence. . ' ' Zel. zdravniki naj pošiljajo bolnike v Central"11 ambulanto tudi tedaj, kadar je pričakovati od zdravi.®' ja s sredstvi Centralne ambulante, da se doseže bol"*" kova delazmožnost po nezgodah. 2. Specijalisti sprejemajo v Centralni ambulanti,‘e one* bolnike, katere jim pošljejo žel. zdravniki s pos® no nakaznico. Dokler ne bodo na razpolago za to P9' trebne posebne izkaznice, naj se poslužujejo žel. zdrk' niki receptnega formularja, za zobno zdravljenje pa ^ sedaj običajnih tiskovin. Specijalisti sprejemajo samo na podlagi članske?3 lista. 3. Z nakaznico mora priti bolnik ob določeni or~*\tC * I - ju —~ <—~r i^r i - .ki m- _-h.il.- __ ee« železniškega zdravnika; le kjer železniški zdravnik Mina-na razpolago za-to potrebnega instrumentarja in Srcdstev, pošlje bolnike v Centralno ambulanto odnos-n° k pogodbenemu zobnemu zdravniku. 10. Zobni zdravnik gospod dr. Verčon izvršuje na temelju sklenjene pogodbe članom bolniškega fonda iz Svk>;ega lastnega materijala zlate plombe, zlate krone, nedate zobe na vijak, zlate zobe na vijak brez obročka, 2o»e na vijak z zlato kapico nad' korenino, zlate in ne-Jate mostičke po tarifi, ki je nabita v čakalnici; vsa ta plačajo člani direktno zobozdravniku gospodu dr. ®fčonu in nima bolniški fond iz tega naslova nikake °bveznosti. 11. Bolniki se morajo obnašati napram specijali-statn vedno dostojno; za rodbinske člane je v tem po-?ledu odgovoren uslužbenec. Če itna kak pacijent utečeno pritožbo, naj jo predloži pismeno oblastni upra- humanitarnih fondov službenim potom. Glede zdravljenja z višinskim solncem, s pregre-^jom potom dlathermije ali s So-lux svetilko, elektro-Cr;ije, masaže, ortopedije izide posebna okrožnica. Železniški zdravniki se lahko že sedaj obračajo to-acWno na Upravnika Centralne ambulante. Službenim načelnikom naročamo, da o tem obve-%lane bolniškega fonda. Direktor: Vrečko s. r. Navijalci cen. L »Trgovski list« prinaša pod gornjim naslovom do-l!i bgovca z dežele, v katerem pravi med drugim: Poglejmo enkrat malo bližje, kdo je pravzaprav ečji navijalec cen? En zaboj vžigalic s 500 škailji- danes 4700 Din. V trgovini ali trafiki, kjer so Bkjv stane A'- drugi ali tretji roki, se smejo prodajati škatljica po Lin. Tako zaslužijo dva ali trije trgovci ali trafikant IA^adnje pri škatljici, beri in reci, 6 para! Država pa ^me od škatljice nič manj kot 66 para! To je 66 odst., ' A111' zaslužita trafikant ali mali trgovec oba komaj po .a^sL, kar ni niti za diavek! Pogl ejmo, kako je pri drugih najnujnejših potreb- fH>' Katere mora imeti najbednejši bajtar, delavec ali l^tradani inteligent: sol, petrolej, sladkor. Na 1 kg soli 1.50 Din. monopolne takse, na liter petroleja ,lt Din., na sladkor 5 Din. trošarine! tl| Na Angleškem skrbi država za to, da so v prome-tal-UVno L' l>redmeti kolikor mogoče po nizki cerii in ne kf* na nje nikakršnih taks, da zadovolji in omogoči ;». JBtlje najširšim masam ljustva! Pri nas je to ravno > 'Protno! Najlepša in najdelikatnejša je pa zadeva s sladkor- l' -^ne vno čitamo po raznih listih o velikanski pro-fiji sladkorja v naši državi, trdi se, da se ga bo več Vagonov izvozilo. Zato se zdi prav absurdno, da je 'Va Tlas^avila uvozno carino na sladkor, tako da je finska konkurenca izključena, ker ako bi država • Uvi°zno carino, bi kupili češki sladkor za 1.50 Din. jj, eie kot domači, kljub velikanskim prevoznim stro-iz Češkoslovaške. Kaj pa je z moko in mlevskimi izdelki? Banaški ^|.Sl’ati in producenti, največ židovski špekulanti so za-m dvigati cene kruhu! Brez dvoma se ne more nikdar k‘).ravati tega, da bi se z naredbo, ki ima namen po-L 1 cene moki, hotelo pomagati do nezasluženih do-itio°V Posameznikom, vsekakor pa bi bila sveta dol-ijl * vlade, da dovoli znižanje splošne tarife za prevoz k, v naše kraje. Taka naredba, katere bi se smel po-iov j' vsakdo, bi gotovo vplivala na cene moki in dej 2li°čila pocenitev kruha, kar bi najlepše in najblago-eiše vplivalo na mase ljudstva. Dajte ljudstvu možnosti do eksistence, pa bo vla-zadovoljnost v državi, ki je že od narave obdar-v zadostni meri z vsem dobrim in potrebnim, to j % teni dopisu, ki moramo o njem priznati, da je I# :ucen je# | iti' rod (»K ve' | # t, ^ k«'* pce! s£' boJ!e.'°h> štirih pa so priredile dijaške marijanske kon V. Clie v [ UsPela. osni’h zvečer se je vršil v »Unionovi« dvorani -«e rZj na Katerega je prihitelo toliko prijateljev kato-^(.^^adine, da vsi niti niso mogli dobiti v dvorani pro-' Gospod Terseglav je imel krasen nagovor o pro- %Vev,]n resničen, se jasno Vidi, česa v naši državi v D)a. L'ii meri pogrešamo. Dejstvo, da moramo mi doma tie ,evati sladkor dražje, zato da ga bodo naše sladkotr-I^Vornice izvažale in prodajale v inozemstvo ceneje r doma, jasno priča, da skrbi država za industrijo \° ,la račun konsumentov. To pa je politika, ki ne jocA obroditi dobrih sadov, to sploh ni politika, vsaj n‘c- marv°č se le malo loči od organiziranega strJ||]aVanja konsumentov v prid maloštevilnim kapitali- *o dejstvo je zlasti za delavce in male ljudi, ki molj. yV^e svoje potrebščine kupovati, največjega pome-sled česar sc bomo morali prav s tem vprašanjem SažjjKokrat pečati. _____________________ Tedenske vesti. le l ^‘iaška slovesnost. Na Marijin praznik je imelo na-8W Kško dijaštvo kakor vsako leto lepo slovesnost, V** ie bila tudi združena proslava 30-letnice ustaven Ve akademskega društva »Danica«. Dopoldne se je slavnostno zborovanje v »Ljudskem domu«, po-P 'tirih Ra so priredi »Akademskem domu« svojo akademijo, ki je slavi Brezmadežne, katoliškem gibanju in njegovem pomenu za narod. Po daljši vrsti pevskih in muzikalnih točk se je razvila živahna prosta zabava. Z veseljem moramo ugotoviti, da je ta prireditev našega katoliškega dijaštva pokazala, kako se je v naših dijaških vrstah poživila težnja po obnovi našega duhovnega življenja. K temu koraku moramo našim mladim prijateljem iskreno častitati ter jim želimo, da bi na poti, ki so jo nastopili, vstrajali in stalno napredovali. Inozemci v domačih podjetjih. Inšpekcija dela opozarja vse delodajalce, ki zaposlujejo inozemske delavce in nameščence vseh kategorij, da so v smislu obstoječih predpisov dolžni vsako spremembo službenega mesta najkasneje v roku 3 dni po izstopu, oziroma premestitvi inozemca, prijaviti pristojni Inšpekciji dela. Pre-kršitev tega predpisa se bo, kakor tud zaposlevanje inozeincev brez dovoljenja ministrstva socialne politike odnosno tuk. Inšpekcije dela, najstrožje kaznovalo. Pripominja se, da je Inšpekcija dela v zadnjem času kaznovala več podjetnikov z občutnimi globami do Din. 2000 ter se interesira-ni službodajalci ponovno opozarjajo, da se glede zaposlovanja inozemcev točno drže predpisov, ker se bo v smislu § 123, zakona o zaščiti delavcev z dne 28. II. 1922, Uradni list 211/74, vsaka prekršitev kaznovala z denarno globo do Din. 3000. Tozadevne predpise vsebuje »Pravilnik o zaposlovanju inozemski delavcev« z dne 9. VII. 1924, U. 1. 215/71. _____________ Krekova mladin Okrožnica vsem podružnicam »Krekove mladine«. Na 1. seji centralnega odbora dne 12. 10. 1924 se je enoglasno sklenilo sledeče: Z ozirom na potrebo, da se list »Pravica«, ki je last krščansko socialnega delavstva, kolikor mogoče -razširi, je ta list za vsakega člana »Krekove mladine« obvezno glasilo. List stane mesečno 4 Din. brez članarine. Ako je v eni družina več članov, lahko dobiva list samo eden, a ostali lahko plačajo tudi vseeno naročnino za list in s tem pomorejo drugim članom, kateri se ne morejo naročiti na list »Pravico« ali pa se s tem denarjem nabavi društvo kako revijo, na primer: »Socialno misel«. Vsled tega se naroča, da plača vsak član »Krekove mladine« redno mesečno članarino 1.50 Din. ter za list 4 Din., torej skupno 5.50 Din. in sicer v roke tozadevnemu izvoljenemu podružničnemu blagajniku, ki o-dra-čuna 1 Din. podružnični blagajui, 50 para pa pošlje centrali »Krekove mladine« v Ljubljano. Ker je centrala »Krekove mladine« za razne izdatke navezana samo na prispevke svojih članov, upamo, j to je naša moč! da bod upoštevali odborniki podružnic to našo zahtevo ter kličemo s krščansko socialnimm. pozdravom Centralni odbor. Podružnice »Krekove mladine« se ustanavljajo v sledečih krajih: Ljutomer, Hrastnik in Zalog. Polagoma in počasi a teni sigurneje gremo naprej. Upamo, da nam tudi drugi kraji sledijo. Podružnica »Krekove mladine« za Sneberje-Zado-brova je imela svoj redni sestanek v nedeljo 7. t. m. pri Kožarju. Namen sestanka je bil razgovor glede društvenega doma, ki je za ondotno podružnico njuno potreben. Sestavil se je stavbni odbor, da pripravi vse potrebno za zidavo prvega Krekovega doma. Sestanek je bil lep in se je razvila živahna debata. Podružnca Sneberje-Zadobrovai nam prednjači, katero imamo lahko tudi za vzgled. Le tako naprej in sledili bomo vam. kaj mest, ki zaznamujejo porastek prebivalstva, imajo to pripisovati dejstvu, da se je njih teritorij mnogo povečal (Praga, Brno, Budapeštal, Atene)' Velik padec mestnega prebivalstva se je med dragim izvršil tudi radi tega, ker je vojna z naglim korakom poslabšala socialno. stanje malih ljudi in silno zvišala odstotek umrljivosti. Kaj pomeni v tem oziru samo stanovanjska mi-zerija,___________________________ Gospodarstvo. Borza. Zagreb. 9. decembra 1924. Italija 289—292 (2.945), London 314.20—317.20 (318.25), Newyork 66—67 (67.75), Pariz 357.50—362.50 (370), Praga 201—204 (205), Dunaj . 0.0930—0.0940 (0.0952), Curih 12.93—13.03 (13.16), efektivni dolarji 65.25—66.75; tendenca rezervirana, blaga je dosti na razpolago. Curih. Belgrad 7.70 (7.65), Pešta 0.0070 (0.0070), Berlin 1.2290 (1.229), Italija 22.35 (22.40), London 24.30 (24.17), Newyork 516 (516.50), Pariz 27.85 27.90), Praga 15.60 (15.6125), Dunaj 0.007270 (0.007280), Bukarešt 2.60 (2.50), Sofija 3.7750 (3.75). Proizvajanje se je podražilo. Tako govore podjetja, kadar zvišujejo cene izdelkom ali kadar nočejo ugoditi zvišanju delavskih plač. Pretekli teden so sklenile jugoslovanske pivovarne povišati cene pivu za 80 Din. pri hi ter utemeljujejo ta korak z občutnim povišanjem sirovinskih cen in proizvodnih stroškov. Pod temi pivovarnami je mišljeno 18 pivovaren, katere so združene v kartelu (t. j. skupni organizaciji, katera ima določevati cene za vse tovarne, da ne delajo ena drugi konkurence). V tem kartelu pa niso zdiružene pivovarne v Sloveniji, katere tudi ne mislijo povišati cen pivu. Ravno te tovarne pa poudarjajo, da so se cene ječmenu zvišale zelo malenkostno, tako da ni vzroka, da bi se pivo podražilo. Cene hmelju, ki je tudi važna sirovina za proizvajanje piva pa so se celo pocenile od 300 Din. pri kg na 30—125 Din. za kg. Poleg tega se je vrednost denarja zboljašala za 15 % in tudi delavskih plač ni nobena teh tovarn nič zvišala. — Iz tega je razvidno, da bi se morala pravzaprav cena pivu znižati in podjetja bi tudi plače zaposlenim delavcem lahko zvišala. To1 nam je lep vzgled brezobzirnosti kapitalističnega gospodarskega reda, ki za nobeno ceno noče biti zadovoljen s primernim dobičkom, temveč vedno gre samo za tem, da iztisne čimveč iz žepov delavstva in od svojih konsumentov. Karteli kapitalističnih podjetij ene vrste pa nam tudi dokazujejo, da je njih moč predvsem v organizaciji. Isto velja pa tudi za. delavstvo: vse v strnjeno organizacijo, Socialni vestnik. Izseljeniški komisarijat kraljevine SHS v Zagrebu poroča, da število useljencev iz Evrope v Kanado vedno bolj narašča, odkar je doseljevanje v Združene ameriške države tako zelo omejeno. V severnem delu provin-cije Pontario Kanada je baje veliko brezposelnih. Tudi na Kubi vlada brezposelnost, kateri je v veliki meri krivo preveč številno doseljevanje delavcev iz Evrope. Tiskarska gibanja. Letošnje leto zaznamuje mnogo mezdnih gibanj med1 tiskarskim delavstvom, ker so potekle kolektivne pogodbe s podjetji. Na Čehoslovaškem sta samo dve tiskarni (ena socialdemokratska in ena krščansko socialna) ugodili delavskim predlogom brez boja. Tudi v Jugoslaviji se zadnje tedne pogaja organizacija tipografov z zastopniki tiskarskih podjetij radi sprejema nove pogodbe, ker je stara z decembrom 1924 potekla. Diference obstojajo predvsem v zahtevi delavstva, da bodi število vajencev in pripravnikov omejeno, da se na ta način prepreči nadprodukcija te vrste delavstva. Podjetniki hočejo, imeti v tem oziru prosto roko, ker vedo, da čim več bo brezposelnih vsled naraščanja delavstva, tem lažje bo pritisk na plače in tem slabši bodo izgledi delavstva ob nastalih stavkah. Kapitalizem je brezobziren. Prebivalstvo in velemesta. Pa zadnjem štetju prebivalstva na zemlji se je ugotovilo, da 13 odstotkov vsega zemeljskega prebivalstva prebiva v velikih mestih, katera štejejo- nad 100.000 ljudi. Največ velemest je v Evropi: 202 s 65 milijoni prebivalci. V dvajsetih letih je. do predvojne narastlo šetvilo mest za 4 milijone, število prebivalcev za 15 milijonov. Večina mest pa je vsled svetovne vojne in njenih posledic začela nazadovati. Ne- Ofenziva kapitalizma. Pod gorenjim naslovom prinaša »Nova Pravda« naslednji članek, ki se nam zdi važen tudi za naše čita-telje, vsled česar ga v izvlečku priobčujemo. Na izrednem občnem zboru gremija trgovcev v Ljubljani je predlagal trgovec g. Šterk uvedbo deveturnega delavnika! Predlog je bil seveda sprejet, Vsled neverejtne pasivnosti trgovskih nastavljencev bi bil sprejet najbrže celo dvanajsturni delavnik. To ni edini niti prvi slučaj. Še nedavno so poskusili mariborski advokatje zavraten napad na sodnike in sodne uradnike. Torej niti sestradanih državnih uradnikov ne puste v miru ljudje, ki pokrijejo lahko vsako vrsto svojih ekspenzarjev s stodinarskimi bankovci. Za nenasitne žepe teh advokatskih podjetnikov naj bi torej delal zastonj državni uradnik, sodnik, in to seveda po- diktatu gospoda advokata, ki si svoje dohodke takorekoč poljubno sam določa. Steklarna v Zagorju je prišla na koristno idejo, da treba znižati delavcem plače sedaj — na zimo in ko cene živilom od d'ne do dne naraščajo. Kaj lepšega si je res težko izmisliti. Revež delavec, če noče poginiti pred durmi kapitalista:, mora kloniti — al pa v štrajk. Vrli Zagor-l čnai so šli v štrajk in prav so ukrenili. Židovskim pijavkam treba pokazati zobe. Stara izžemalka Trboveljska premogokopna družba, pomnožena z nekaterimi naprednimi slovenskimi na-cijonalisti, koraka nazaj v srednji vek. Njena volja je, da se kmeta in delavca doslovno zopet priklene na zemljo in uvede srednjeveško fevdalno- suženjstvo-. Moirda se jej celo v kratkem posreči, d!a se bo- odslej delavski Pari oblastvenim potom pritisnil na čelo- žig T. P. D. — kot svoječasno- kaznjencem na galerah ali pa vojaškim rem-ontam. To ni šala! Nezaslišno dejstvo je, da je dična T. P. D. v resnici zaprosila našo pokorno vlado, da naj dela delavcem težkoče pri potnih listih, če bi ti hoteli °d T..P. D. proč in s trebuhom za kruhom v Francijo. Na ta način si hoče to židovsko podjetje šiloma in s pomočjo naših oblasti pridržati v svojih krempljih sužnje proti sramotni plači! Ti zgledi naj zadostujejo za podkrepitev skoro neverjetnega dejstva, da je kapitalistična reakcija v naj-odurnejši obliki na naglem pohodu. Dočim strme mase zamaknjene v glupo igro političnik strank, je sedla proletarcu v vsej tihoti .za vrat kapitalistična pijavka, da mu izmozga še zadbjo srago krvi, Ali je kaj takega mogoče danes, ko bi sodil človek, da bodo deloivske pesti z enim udarcem spodnesle zlokobni poizkus onega kapitalizma, ki je zakrivil petletno A IS 13/Ctci ima zadru9a’ pobesi rasnih vsakdanfih potrebščin tudi nalcenele in naj- boljše oblačilno blago, poleg tega pa še 30% popust? »®o« »•9