Umrl
Viktor  Šenica
Leta 1903 se je v Borovnici rodil iskren, delaven in dober tovariš Viktor Šeniea. Velik del svojega časa je posvečal gospodarskim dogajanjem in napredku v lesni industriji. Po vojni se mu je uresničil velik sen — razvoj slovenske-ga papirništva je postavil na znanstveno osnovo in tako prevzel ustanovitev in vod-stvo Inštituta za celulozo in papir. Ves ostali prosti čas, ki pa v istem hipu ni bil večpro-sti, je posvetil družbenopoli-tičnemu delovanju, telesni kulturi in kulturi nasploh. Že 1909. leta seje vključil vdruš-tvo Sokol, po vojni pa je svoje neumorno delo nadaljeval kot predsednik društva, pod-predsednik občinske zveze za telesno kulturo, član izvršne-ga odbora gimnastične zveze Slovenije in Jugoslavije. Vse prevzete obveze in naloge, ki so izhajale tned drugim tudi iz boja proti reakcionarnitn si-lam v sokolski organizacijipo letu 1938, je izpoinjevai vest-no in odgovorno.
Takoj ob ustanovitvi Osvo-bodilne fronte se je pridružil njenemu boju in 1943 odšel v partizane. Vojno je končal kot major z mnogimi odlikovanji in priznanji. Med drugimi je prejel red zaslug za narod, dva reda za hrabrost in red dela z zlatim veneem, leta 1951 pa posebno priznanje, ko je bil sprejet v Zvezo komuni-stov in Bloudkovo nagrado le-ta 1972.
Še in še bi lahko naštevali delovanja tovariša Viktorja,
njegovo neumornost, priza-devnost in uspešnost. Toda vseh njegovih zaslug se ne da opisati. O njem nam vedopo-vedati veliko že mladi, na ka-tere je prenašal svoje izkušnje in znanje, pa tudi starejši, ki jih je med drugim usmerjal in bodril kot predsednik upoko-jencev Ljubljana Center.
Tovariša Viktorja ni več med nami, toda njegov duh in njegovo delo bosta še dolgo iivela.
D. L.