w Zitni monopol. Prej ali slej inora ugasniti vojni ogenj, ki dar nes še pustoši središče omike, blaženo našo Evropo. Za to se misli držiavnikov obiračajo že zdaj v bodočnost. Zdaj že delamo račune in povprašiuiemo, kako se bodo plačali stroški, ki jih je nam in vsem prizadetim napravila vojska, kako se popravi škoda, ki je nastala na blagu, in kar je več, na filovešiklein življenju. Bojni račun stavi silne zahteve. Na to misliti ni, da bi mogli plačati vse naenkrat. Ako bomo plačevali obresti dolgov, ki se bodo naorali napflraviti, ali so se že napravili, bomo zadovoiljni. Dolg je tu, kako plačati, odkod dobiti sredstva? Izračunalo ge je, da bi v pokritie dos^edanjih stroškov bilo treba približno 1.2 miUjiard novih davkov. Približno se je že tadi kazalo na vire: Nekdo je izrafiunal, da bi se moglo dobiti od špirita 100 inilijonov kron, od vžigalic 15 mil., od za,varovalnih zavpdov 27 rail., od petroleja 49 mil., od piva 25 mi]v od elekt^ricitete 100 mil., od dušika (umetnega gnojilia) 50 mil,, od premoga 263 mil., od livarn za železo, 140 mil., od koksa 44 mil. K itd. Vse tft nag manj zanima. Bolj pa mora naSo pozornost obra^ati narse predlog, nlaj se tudi poljski pridelki obdaftijo, kakor špirit, premog, pivo, železo, elektrika itd, In v to svrho se dela račun tako: Avstrija pridela psenioe 15 milijoiMDv metorskih stotov, rži 27 mil., ječmena 14 mil., avsa 20 iuiL, •furščice 4 mil., ajde 1 mil., gtročnine 2 mil. Obdačimo vsak metersKi stot s 5 K da\rtca, pa nam to da 440 mil. K. Tak predlog beremo v listu ,.Wienrer Sonn- und Montagszeitung." S to stvarjo se bavi tudi poluradni avstrijski ,,Fremdenblatt" dne 6. leMr., ali tudi tako, da z njegovimi izvajanji ne moremo hiti zadovoljni. Najprej moramo pojasnifi, 5esar se menda pisatelji dotičnih člankov niso zajvedali; da se žitni pridelek ne da primerjati s pridelkom kake industrije. Tovarna veg svo] špirit proda, kmet pa mora ve-i lik del svojega žita zopet sejati in hraniti, da, preživi fiez leto svoje ljudi! Ali tega gospodje ne vedo ? 1 Cudimo se. Ne bi rekli proti temu toliko,6e bi ^e podražilo blago, ki se zavžije, ako že ros ni nikjer podrugod najti sredstev. Toda ali se boče podražiti tudi tisto, kar mora kmet dati živini, dati' poslom? Tak nov davek bi naložil kmetij9tvn, ki že zdaj puSCa zemljo v celini, novo breme v znesku kakih 300 mil. K; lcer iia5un!aMk), da more kmet skupnega pridelka le eno tratjino pa^odasti. h uo tretjino 1kx ^eveda kmet odvalil na konzuinenta (kupca, uživalca). Nam se zd; to tako nevaren poizkus, da se o njem^ niti razpravlj iti ne da, zdi se nam lianavnost nesmiseln. Ce s« tako postopa, bi se mor iip industriji tudi obdačiti ne le priidelek, ki ga proda, marvre6 vsak tiekoči stroj še posebej. V tem smaslu je kmetu posel kakor stroj, ki zanj dela. Zagovorniki davka na žito zahtevajo potem še žitni monoijol (t. j., da se žito sme le državi prodajati). V neki meri bi morala bdti država lastnica kruba. Kot najpotrebnejše bi moral biti žitni pridelek odtegnjen trgovini in njenim poljubnim oenam, ki so i;>re6iestoknat posledica neopravifeene ia morebiti nenoštene špekulacije. In yendar! Ko premišljujem o takih. načrtih, jih ne morem umeti. Ce ena stvar naj preide drugemu v last, se mu mora nekako resnično izročiti. Pri tobaku je to lahko mogoCe. Kmet, ki ga jiridela, ga ne rabi, odda ga državi in ta ga razdeli ter po prodajalnah prodajia. Enako pri soli. Tudi špirit bi se ,da! tako prodajati iii siaJdkpr ter vse, — kar m izdeluje v tovarnah. Ali moka in kruh? V mestih da, tam je mogoče napraviti c. kt. prodajalno za moko m c. kr. pekarne. Ali tudi na deželi so mali ljudje: obrtniki, oženjeni delavci in čestokraf posegtniki sami, ki morajo tega ali drugeg^a žjita enkral za seme, drugikrat za kruh ali krmo Jdokupovati. Ker bi bilo medgebojno prodajanjie cenejšj&, kdo bi zabranil, da se ne bi moka in žlito tibotapila od hiše do hiše, od vasi do vasi? In kdo plača nove uradnikie, ki bi bili potrebni, da se ta monopol uredi in kolikor toliko pravilno uraduje? Načelno bi morebiti kmet lahko privolil v le-ta naČrt. Kmet pri žifu pred vojsko ni nifi zbslužil,, tn med vojno primeroma drugim potrebam domače žito ni drago., Da je moka tako draga, se naj išče vzroka fdrugod, n,e pri naših kmetih. Aii omenjeni 5afsinik :,Fremdenblatt" že sam opoz^airja jia neko nevarnost: Nevarnost je, da bi se v taksem zavodu strankarsko ne gospodarilo. Avstrijska žefev je vredna 25(T do 400 miliionov in pri takih svotab. je mogoče, dajati ,,nnilodarw." Dia, tega se tutii mi bojimo in splob vsega, kar vzame v roke naše uradništjvo. Ne sfrinjamo se pa z uradnim listom, 6e ta piSe proti obrambni carini na poljske pridelke in Irdi, da se ta v Avstriji ni obnesla, da poljedelstjvo zaratir tega pri nas tako po6asi napreduje, ker mu je carina vzdržavala visoke cene; ko bi bile cene nižje, misli dotliCni pisatelj, bi bili kmetje prisiljeni, več pridelati, da morejo sploh obstati. Kmet se tem ljudem zdi kakor maička, M spi, če ni lačna in šele, ,ko se zglasi glad^ gre za mišiai. Taka pa stvar ui. $o tfi ne imeli earine,' ko br bil kruh 30 let sem cenejši in žito pri stotu 2 d,o 4 K cenejše, bl ostalo danes še veliko ve8 polja neobidelanega in ne vemo, ali bi ne umirali sedaj v vojski gladu. Avstrija je res zaostala v poljedelstvu. Par števillc naj to dokaže: Na heiktar se pridela v Belgiji pšenioe 26 mot, ječmena 27 m!ct, kromfarja 211 mot, v Nemčiji pš'enice 24 mct, ječmena 22 mct, krompirja 150 mct; v Av- striji pšenice .15 mct, jeSmena 16 mct, krompirja lOt) in^ct; v Rusiji p&enice 9 motv ječmena 10 mct, kroinpirja 74 mct. In 'zakaj smo zaostali? Zato ker čestokrat vse naše socialne naprave služijo le straiikarstvu, ker nimajmo velikopotezne vlade, ki bi odločno in, koder treba, brezobzirno nastopala. In vondar niorarao, vse storiti. da dvignemo ta zaklad, ki čaka dela — brez dela pač ni jela. Naše poljiedelstvo li^iko prr4ela iz naše zemlje danes že pri daniib. sredgt\lh ^lo milijardo vrednosti ve6. nego je pridelovalo dosc- :uj, ali predpogoj k temu je, da naražčajofti rod uMmo delati, ne pa lenariti, da mlaidino navajamo k delu, ne pa k neplodovitemu pohajkovanju. NepolniH smo mladino z neko nesrečno domišljavostjo, da misH — škoda je, 6e bi delala. in da je za rvse nekaj boljšega na svotu, sapio za delo ne. Tukaj je treba prijeti. da pridemo zopef iia trdno pot. V. Podgoro, Celovec,