107. številka. Ljubljana, v sredo 10. maja. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, tervelja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., z» Cetrt leta 4 gltt. — Za Lju bljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 t»ld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom raćtina se po 10 kr. za mescc, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko re£, kolikor pnštnina znaSa. Za oznanila plafcuje se od četiristopne petit-yrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npraTniStvo je t Ljubljani t Frana Kolmana hiši „GledaliAka stolba". D pravnigtTu naj se blagovolijo počiljati naročnine, reklamacije, oznaiiila, t. j. VBe administrativne stvari. t Ljubljani, 10. maja. Poročali smo včeraj o grozovitem umoru v Dublinu jl ne moremo si kaj, da bi se zopet denesi ne pecali s tein krvavim činom, kajti, odkar so blagemu ruskemu caru nit življenja prestrigle bombe besnih nihilistov, nij bilo še dogodka, kuteri bi bil vznemiril in pretresel vsa srca tako silovito, kakor ravno omenjeni. To vznemirjenje Človeške družbe je povsem opravičeno, ker baš t našem stoletji, ki se tako rado imenuje napredovalno, v katerem se tako lepo razvijajo vednosti in umetnosti in omika v obče, zaznamenovati je toliko nečuvenih z izredno predrzno-Btjo in nečloveško krvoločnostjo izvedenih zločinov Krogla in nož morilca ne prizanaša predsedciku svobodnih Zjedinjenih držav, niti mogočnemu caru ■— samodržcu, ^egar država se razprostira od Kanv Čatke do ustja Dunava, od Belega morja tja do meje Čarobne Indije, niti osivelemu nemškemu ce-earju, katerega obdaja na tisoče bajonetov najbolj izvežbane in bojaželjne vojske. Politični umor iti te-rorizem postal je znamenje našega veka ter hoče izrojevati svoje politične namene „s krvjo in že-lezom*4. V Dublinu sicer nij bila zadeta maziljena glava na prestolu sedeča, a Cavendish bil je imenovan glavnim tajnikom za Irsko, v katerej lastnosti ima prav za prav vao vlado v rokah, ker podkralj le njega predloge podpisuje. V njegovej osobi so ho teli morilci uničiti ali vsaj zadeti dosedanjo zistemo Angležev, po katerej so se vsa važna in dobro pla-fcana mesta oddajala le Angležem. Ta umor bil bi, kakor pišejo nekoji časniki, nekak protest Ircev proti imenovanju Angležev v najviSje službe, kar bi imelo v tem nekoliko zaslombe, da so ravno v sled- njem času Irci, posebno v Dublinu izraževali se, da naj se podele najviSje službe v deželi le Ircem, po svojem gaslu: „Irsko Ircem, deželo narodu". Od druge strani pa Be čujejo glasovi, da so umor prouzročili Fenijanci, ki v Ameriki preže in razmišljajo, kako unititi ponosni Albijon, kakor ni-bilisti Rusijo. Katero teh nasprotnih mnenj je bolj podprto, se ne more določiti, kaj ti morilci so pobegnili, do sedaj jim nij ni sledu ni tiru. To pa je vsekako gotovo, da je Britov odurna sila z zatiranjem irskoga rodu skozi stoletja, slednjega, ker si nij vedel pomagati inače, razjarila in zbesnila in pritirala v tako duševno togoto, da so mu vsa še tako zavrgljivn sredstva dobra, ako meni ž njimi doseći svojo svrho, po pregovoru „klin s klinom", kajti surova moč iz-živa vedno tuđi sui-ov odpor. Da je temu tako, to potrjuje pismo Ane Par-nellove, sestre irske^a vodje, katero priobčujejo „Times" : „V sredo dal je ostavko Forster, y Četrtek pričelo se je pomirjenje in spravedljivost, v petek pa so v Bali i ni tropo otrok postrelili kakor stekle pse. Forster klal je može in žene, Spencerja pa označuje to, da kolje nedolžne otroke." Minister Gladstone je v svojej nenavadnt-j mo drosti tuđi uvidel, da se s silo Irska ue more umiriti, zato je vzprejel nasprotno miseJ, s koncesijami, z olajšanjem težav in z izpolnitvijo irskih zahtevanj reMti to perece vprašanje. Vse bilo je v ta namen prirejeno in vpel.jano, kar razluti kruti umor v Dublinu uže polegle strasti iti preti Gladstona deti »b moć ter državno krmilo izročiti rokara, ki bi bolj brezozirno skrbele za red in varnost v Irskej. Kakor se čita v najnovejših poročilih, je upanje, da se nam Slovanom prijazni in v obče neobičajno pravični Gladstone obdiži na krmilu, da ga hote ćelo vse parlamentarične stranke podpirati v izve-denji njegovih namenov glede državne nvtoritete, kar bi bilo Anglezem in Irc^m ▼ hasen. Politični razgled. Not raiij** svojega dežolnegii voditelja namestu umrsega Suinmer)a. Nobeden onih mož, kateri so se po list'h imenovali kot kandidatje za to mestoT nij bil poklican, in'go grof Tuatle r u-volil si je za voditelja deželno vlade v &le-ziji Olivierja muniuisa Ii;icquehemu. On je rojen Opavec, a slu/.boval je nn raznih knijih. (J njem se poroču, da umeje več slovenskih jezikov, da njega prošlost kakor tuđi njega znač:ij in duševne zmož-nosti (iajo pričakovati, da bode dobro rešil svoj nalog. Mai'(]iiis Ua«:quehem je Še le 35 let star, torej najmUj^i izmcj deželnih šefov. ** J»ifa se poroča, da na nekaterih krajih prebivalstvo nalaA<* vojakom pretirava stevilo vata-šev, da je tolikanj bolj gotovo vojaSkoga varstva, kajti ono boji se roparskih čet. — Dne '5. maja sj)rejeU so se pri Cuhovid vojaki z 20 v«ta^i. Dva vsta^a bila sta ranjena, vodja Magazinović ujet Pri Mokrem bilo je 20 oboroženih vstušev, pri Orazjem in Dž^ndovej Luki pa 50 mož; 10 so jih naši vo- LISTEK. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. U&lovrh/ XIII. (Dalje.) „Ekscelenca", obrnil se je najedenkrat Marke-lov mirnim in le malo hripavim glasom k generalu; „misiU sem, da me hoSete -vi izpraševati; ako ste me pa le po gospoda Sipjagina volji pozvali, prosim vas, da ukažete me nazaj odvesti; jaz ga ne ume-jem. Kar on govori, je zame — latinski." „Dovolite .... latinski!" umešal se je Kolo-mejcev v razgovor; „ali kmete puntati — jeli — to nij latinski, kaj ?u „Ekscelenca, jeli to kakšen birič ? DrugaČe bi 86 tako ne usajal!" del je Markelov in se zadovoljno nasmijal. Kolomejcev tresel se je od jeze, škripal z zob mi in z nogo udaril v tla .... „Sami ste si tega krivi, Semeou Petrovič," rekel mu je general, „čemu se utikate v stvari, ki vas nič ne brigajo." „Me nič ne brigajo . . . kako je to, da ne . . ." cvilil je Kolomejcev . . . „meni se vidi, da te stvari vsacega plemenitasa brigajo! . . ." Markelov pogledal je še jedenkrat Kolomejceva in se potem k Sipjaginu obrnil ter del: „Ako želite, gospod svak, moje misli vedeti, naj vam povem, kar mislim, da so imeli kmetje prav, da so me izročili policiji, čim sem jim kaj rekel, kar jim nij po volji. To je prav od njih; knjti jaz prišel sem k njim, ne pa oni k meni. In vlada: ako me posije v Sibirijo, ne bodem črhnil ni besedici1, — akopram se sam za nedolžuega imam. Vlada se brani — ako se brani. Ali vam to za-dostuje ?" Sipjagin povzdignil je roke k nebu: „Zadostuje!! Kaka beseda! — Nam ne pristoji sodba o vladinih činih. Jaz bi le rad vedel, če ti, tiSergej (Sipjagin hotel mu je v dušo govoriti) nepremišljenost, brezpametnost svojega podjetja ču-tiš, če si pripravljen svoje kesanje za to dejansko izkazati in ako smem jaz za te do neke meje — porok biti." Markelov nabral je čelo v velike gube. „Kaj in kako mislim, sem ti ravao kar rekel in tega nečem ponavljati." „Ali kesanje, kje je kesanje?" „Ah," vzkliknil je zdiij jezno Markelov, „da nij miiu s tvojim „kesanjem!" Vi bi radi v mojej du5i čitali? Prepustite le to meni sumemu !u „Takften si bil zmerom," zavrnil ga j« Sipjagin, „nikdar nijsi hotel čuti glasu pameti. Mi ti prozirno mogočnost mirno in dostojno ..." „Mirno in dostojno ..." ponavljal je Markelov zaničJjivo. „Da, da, te besede poznamo. Tako obeta se vedno onim, o katerih se misli, da so spo-3obni za kaksno malopridnost. — To značijo te besede!" „Mi te obžalujemo," prigovarjal mu je Sipjagin, „a ti nas sovražiž." „Lepo obžalovanje je to! V Sibirijo z vnmi — tako nas v i obžalujete! Ah, daj mi miru, t& Bogu, daj mi miru!" Markelov pobesil je glavo. Kakor mirnega se je tuđi kazal, srce ga je vender bolelo. Najbolj ske-)elo ga je, da ga je baš tišti, kateremu je slepo zaupal, izdal; in kdo je bil to? — Jeremija Go-loplecki! — Da je Mendelej Dutik odpal, temu se nij toli čudil. Bil je pijan, torej bojažljiv. Ali Jeremija!! Za Markelova bil je ta kmet personifikacija ruskega naroda. In baS on ga je izdal! Torej to, za čem je Markelov hlepel, nij pravo ? — Kisljakov je torej lagal — in tišti Vazilij Nikolajevič beda- jaki usmrtili ali ranili. Mej Gerazdo in Čajnico našli so razmesarjeno truplo okrajnega kancelista in truplo kadisa v Čajnici, katera so roparji umorili. ViianJ** države. V rumunskej zbornici stavil je Cogal-niceanu interpelacijo, zakaj se ne izvede član LVII. berolinske pogodbe, kateri nalaga Avstro-Ogrskej, da regulira Dunav ob „Želemih vmtihu. Cogalni-ceanu je dejal, da so skale Železnih vrat na srb-skih in rumunskih tleh in Rumunija bi morala za-htevati od Evrope, da jej bode izrocena odprava teh za ladije tolikih ovir. Minister za vnanje po-Blove Statescu je odvrnil, da se klavzula člana LVII, Bkoro gotovo zaradi tega še nij izvela, ker je Av stro-Ogrskej po kongresu nalozena naloga nesankcionirana dolžnost brez obroka. On je dalje dejal, da bode podpirul druge vlasti, da se ta član izvede. Sveta sinoda v Pctroffradu bavi se sedaj z nacrtom reforme, kako bi se zmanjšalo stevilo praznikov, katere je postavila ortodoksna cerkev. Praznikov je do sedaj sto in šestdeset, tako, da ruski delavec in kmet dela le okolo dve sto dtiij, po drugih deželah pa okolo tri sto dnij. S tem we hoče produktivna moć države povzdigniti, zraven pa, kar je velike važnosti, ljudstvo br.-uiiti pred popi-vanjem, kaj ti ruske žganj arije polnijo se o praznikih in delavci se upijaniajo. Se ve da bi bilo najbolje, 5e bi se izdal ukaz, (ia morajo /ganjanje ob praznikih biti zaprte. Kakor poroča brzojav v „Petrogrsdskih novi nah" iz Sofije, napravilo je s'ovo bi»lgfarNk<>i(a vojnega ministra Kvilovu globok utis. V s led njem Času bolgarski narod zelo simpatično pozdravlja ruske ćastnike. Liberalne agitacije tiajejo dalje. Razširjena vest pnpoveduje, da bodo Bolgari, će se knez Aleksandar ne vine, i/.volili voditeljem svoje usode grofu Ijmatijeva, knezu Dondukov-Korzakova, Aksakov:i ali kneza Imtritiiiskega. Voerajšnji telegram iz Carigrad«.« je poro-čal, da je ilozdanji guverner v Arhipelu, Said-paša, imenovan bil ministrom za vnanje poslove. In telegram je poro cal, da se bodo vršile d.'iljue spre-membe. Danes uže došlo nam jt; porofiilo o teh đaljnih spremembah in te so: Assim.paaa imenovan je evkaf-ministroiii, Suhhi-pasu predsedmkom držav-nega sveta, Ali Fuud B-*y generalnim vodjem dav-kov, Server-pu^a poslanikom za Dunaj in Ilalim-p&ša varubom svetišo prorokovih. Vsa žurnalistika govori obzirno o utm5nem umoru v Dubi inu. Iterolinski listi izražujo za Anglesko sočutj« iu svetujejo, naj se postopa Ircem nasproti z vso strogostjo, kajti jedina ta politika jih more umiriti. Pariških Intransigentov organi postavljaj o se pa na stran napastnikov iu trdijo, da zatirani narod srne vpombljati vsakojaka sredstva, da se otrese okov sužuosti. Zmerni irski listi izra-žajo po v/gledu Parneliovem svoj gnjus in srd o umoru. Predvčeranjim pa je govoril Iledmond, jeden uuj iskrene jšiu Parnellitov v Muncliestru iu izrazil svoje obžalovunjo o umoru nudolziu'ga Ci-vrnđisha, a vender dodal, da, dokler bode Irsko vladala Angleška po Angležih, ponavljala se bodo taka zločinstva; Irci morajo lisko vladati. Manifest Parnollov napravil je v Londonu globok utis. Znamenito in zelo častno je za Gladstona, da je v seji dne 8. t. in. se izjavi! glede irske po- litike, da ne bode uporabljal le strogosti, nego u vel nove reforme in da 8e bode odpustila zaostala najemščina. — Podrobnosti o napadu nijso znane, tuđi o napastnikih se ne v« več, nego je povedal včerajSnji telegram. Državnim tajnikom za Irsko brez se -deža v kabinetu imenovan je Trevelvan. Iz NewyorKa se poroča, da so suceuraale (pomožnfi ustanove) đeželne lige v Bostonu in San Francisku razpisale nagrade po 5000 dolarjev onemu, kdor ovadi morilce Ckvendisha in Bourkeja. V „Temps" se poroča iz Tunisa od 7. t. m., da se je franeoski poslanik Cambon vrnil s svo jega potovanja po notranjej deželi in na obalih. Povsod je bil baje dobro sprejet, ne le pri vladi, marveč tuđi pri narodu. Obiskal je več mest in dobil zelo dober utis o prebivalstvu. Cimbon dal je pov-sodi vedeti, da so Francozje v Tunisu, da vedno tam ostanejo, ne le da nekatere uporne rodove pomire in potem zopet odidejo. Ctmbon trdi, da so nekatm kraj i zelo bogati, treba jih le porabiti, ker tunezijska uprava nij nifiesar storila. Treba bode ustanoviti v notranjem sole, da se ljudstvo vpozna s francoSčino in franeoskimi državnimi nnprnvami. Dopisi. Iz Hamnika 9. maja. [Izv. dop.] Siooči smo imeli potres, in sicer gibanje od jugo-zahoda proti severo-izhodu. Razločevali smo štiri šunke. Pri prvih dveh proti polu desetej uri čulo se je bučsinje. Tretji sunek bil je ob 9. uri 32 minut, gibanje bilo je prečej čutno, četrti sunek ob 9. uri 45 minut bil je najmočnejši. Ob jfcdnem mmianjam, da je Kamniška inestna občiua uže pred dlje časa odposlala prošnjo na državni zbor za ravnopravnost slovenskega jezika v uradili in solah in za ustanovitev nadsodnije v Ljubljani. Iz Škof'Jc Loko 8. maja. [Izv. dopis.] Minulo nedeljo pokazala je tuđi Loka svoj slovenski obraz. Gospod M. Ozbič, kipar iz Kamnika, ki je tuđi v svira nj i vri umetnik, priredil je na Šte-marjih v prostorih narodnjaka gosp. Ivana Sušnika koncert na citre. Čisti dobodek je bil namenjem „Narodnemu domu" v Ljubljani. Uže umetnikovo ime je bilo porok, da se bode veselica izvrstno vršila, — a to se je zgodilo zelo proti pričakovanju. Ozbičeva umetna roka ocaralu je z lepo ubranimi glasovi vse poslušalce. Živa pohvala mu je donela od vseh ^tranij. Gospodje Bernard, Kranjar, Dajzin-gar so svojim krasnim petjem prijetno kratkočasili veselo društvo. Isto pohvalo zaslužita rodoljubni gospodični A. Moharjeva in Metka Homanovu. Prva nt.s je uže večkrat prepričala o svojih letnh zmož-nostih, poslednja nastopila je prvikrat na odru, a uže prvi pot je vse iznenadila s svojim milodone-čim, malko tresocim glasom, a morda je k burnemu ploskanju pripomoglo tuđi ono krasno svojstvo, ka-tero je pri vseh igralkah — izim mršave Sare Bern-hardtove — conditio, sine qua non. Samo neko malo tamno pičico, ki je morda kalila obče veselje tega večera, zapazil je lehko marsikdo slušalcev, in to — pri nežnem spolu. Jaz sicer nijsem sovražnik zdravega humorja, niti prostih pa odkritosrčnih navad, ali toliko uglajenosti moram uže zahtevati pri gospodičinah v klobukih, da za tem ali onim gostom naravnost s prstom ne kažejo. Jaz nečem nikogar grajati, nego samo poučiti vas hočem za prihodnost, prijazne Ločanke, ter vam podajem v mir in spravo zopet svojo prijateljsko roko. ; Vsi meščauje smo gospodom prirediteljem vrlo hvaležni za ta krasni večer, a narod slovenski bo z zahvalnim srcem sprejel ta dar od svojih rodoljubnih sinov. Slovenci posnemajte svoje rojake, skusajte jih v rodoljubnih porjjetjih prekositi in potem ne more naše potomstvo o nas reci, da smo roke križem držali. j Iz 8cnt \ ida nad Lj ubijano 9. maja. [Izv. dop.] (Sprejem in vpeljava novega župnika.) VeliČastne slovesnosti, kutere so se zadnje dni v Šent Vidu vršile, kazale so, dasi tuđi so bile le cerkvene, toliko narodnep;a in domoljubnega duha, ker so imele skozi in skozi uarodni obraz, da nika-kor nij od več, ako mi blagovolite odstopiti nekoliko prostora, da jih saj površno popišem, zlasti ker je naš novi župnik, gospod Andrej Vole, javno izrekel, da je in ostane naroden, akoravno so ga hoteli njegovi prejšnji farani za nemškutarja razglasiti. Dne 2. maja popoludne odpelje se g. župnik iz Ljubljane, spremljevan od svojega prijatelja, g. pro-fesorja in kateheta Miroslava Križnarja. Nij se peljal po velikej cesti, nm pak v Spodnjej Šiški jo zavije v stran proti Zgornjej Šiški, ki je prva vas šentvidske fare od ljubljanske strani. Ko se pripeljc do znane Žibertove hise, ki je rodila najslavnejšega Šentvid-čana, prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, zugromijo možnarji in pod žalim slavolokom bil je sprejet od vrl"ga župana zgornjesišenskega gospoda Galletu in od velespoštovanega sedanjega posestnika Vodnikove rojstne biae, priljudnegu gospoda Jakoba Matijbna. Stopil je g. župnik iz voza, bil je potem pri „kamenitej mizi" prijazno pogosten. Odpelje se dalje proti Dravljam. Tu je bilo zopet mnogo visokih mlajev postavljenih, okinčanih z dolgimi narod-nimi zastavami. Prijetno draveljsko zvoneuje vrstilo se je z gromovitim streljanjem, in pod jako lepim slavolokom, ki je stal pred cerkvijo, stopi g. župnik iz voza, da si ogleda krasno opravljeno ondotno cerkev. Bližal se je vedno bolj od veselja popolnem prevzetemu Šent Vidu. Vrli Šentvidčanje šli so svojemu novemu župniku naproti do Kovačeve niše, ker sta tam stala zopet velikanska mlaja in velik slavo-lok, vse okinčano z narodnim! zastavami, toda ne z majbenimi, z 8 do 14 metrov dolgimi. S takimi za-stavami so bili tuđi v Šent Vidu mlaji ozaljšani. Pod rije ukazoval — in vsi ti članki, knjige socijalistov, O katerih je mislil, da pripovRdujejo jedino sveto istino — vse je slepurija? — Jeli to mogoče?? — In lepa ti sta prilika o zrelej otekliui ćakajočej, da jo prebode hinceta — jeli to le fraza bila? „Ne! Ne!" sćebetal je sam sebi in brouobojni ta obraz je zarudel: „ne; vse to je istina, jaz, le jaz sam Bern. vsega kriv; jaz sem drugače stvar začel, nijsem znal prav govoriti! — Ukuzati sem jim moial, in ako se je kdo branil — srne! bi ga ubiti..... izdajalci in špijoni ubijajo se kot psi!" Pri tem razmišljevanji spomnil se je Markelov svojega propada: „Iz začetka so kmet;« molćali; potem začeli so si v zadnjih vrstah namigavati, vpiti in tuliti. Zdaj pristopi nekdo iz strani k njemu, kot da se mu hoće prikloniti. Najedeukrat ga zgrabijo iu vržejo. „Otroci! .... Bratje! .... Kaj delate!'' — A oni: „Uro dajte! Zvežite ga!" .... Kosti so mu pokale .... Ostudna vonjava iu debel prah . . . „Na telego ž njim!" kričali so nekateri . . . Nekdo se je ćelo smijal . . . „fej !u „Tako nijsem začel, kakor je treba bilo ..." To ga je naj bolj bolelo. Da je pri tem pro-pal, bila je Btara in osobna nesreča njegova in ne spada v stvar. In dalo bi bi se to preneati ... Jedini Jereinija!" Ko je Markelov tako premišljeval, peljal je Sipjagin generala malo v stran, ter se ž njim tiho razgovarjal in z dvoma prstoma si po čelu bobnal, a v Markelova pogledaval. S tem hotel je baje reci, da tišti nesrećnež nij povsem zdrave pameti. Skušal je generala pregovoriti, da se za Markelova zavzame. Ta pa kimal je le z glavo, oči stiskal in uljudno dejal, da on sicer nič storiti ne more, ali da bode vender svoj vpliv uporabil . . . „Tous le egards . ♦ . certainement, tous le egards . . . Ali saj znaš: zakon! ..." „Da, se ve da, zakon je prvo!" rekel je z neko oštro udanostio Sipjagin. Mej tem, ko sta ta dva menila se na strani, bilo je Kolomejcevu skoro nemogoče mirno na svojem mestu stati; zdaj pripognil se je naprej, zdaj nazaj, mlaskal je z usti in se nepotrpežljivo na-kašljal. Naposled stopil je vender k Sipjaginu ter mu tiho del: „Vous aublies 1' autre!" „Ah, da!" obrnil se je Sipjagin potem ko je rekel Kalomejcevu: „Merci de me V avoir rappale" zopet z oficijelnim glasom k generalu: „Ovaditi mi je še sledeči faktum vašej eksce-lenci. (Zdelo se mu je imenitno, svojega prijatelja „Voldemarja" tako nagovoriti, da bi gosposkine časti pred navzočnim puntarjem ne znižal.) „Utemeljena je moja sumnja, da blazno podjetje mojega beau-frere nij na tega lastno osobo riskirano, nego da ima nekoliko pomagačev, katerih jeden ne biva daleč od tod." Poluglasno pa je dodal: „Še neki iudividij sem ti soboj dovel, ta nam bode več po-vedati znal. Zdaj je v tvojem salonu; ukazi, da sem priđe." General pogledal je z nekim spoštovanjem na Sipjagina in mislil: „Ali je to glava!" ter ukazal po tega želji. Nekoliko hipov pozneje stal je hlapec božji, Sila Paklin, pred gosposko. Prvo dejanje Sile Paklina bilo je to, da se je generalu globoko priklonil; zapazivši pak Markelova prišel je v veliko zadrego in svojo kapico od strahu tlačil iz jedne roke v drugo roko. Markelov bil je zopet zamišljen ter Paklina le malo pogledal in ga baje nij spoznal. „To je — tišti pomagafc?" vprašal je general in pokazal z belim svojim prstom z dragocenim prstanom na Paklina. „O ne," odgovoril je z rahlim smehom Sipjagin. — „Ali !u dodal je po kratkem premišljevanji zamolklo: „Kdo ve . . . eksceleoca," rekel je na to tem slavolokom čakala je g. župnika deputacija či-talnična s prelepo zastavo, šofska mladež z zastavami, cerkvena dva mala banderca, šentvidski župan in velika množica ljudstva. Ko se pripelje voz do slavoloka, zagromijo možnarji, šentvidski daleč znani zvonovi se oglase, g. župnik stopi iz voza in silno ginen sprejema pozdrave. Šolarice, vse v lepej belej obleki mu po-klonijo lep šopek, šolarji pa krasno pisano čestitko. Od tu pomikal se je mej neprestanim streljanjem in zvonenjem slovesni sprevod proti Šent Vidu. Ljudstva se je silno skupaj nabralo, tuđi iz sosednjih fara. Vse je bilo veselo in splošno je bilo govorjenje, da tako lepih in veličastnih naprav še nijso videli zunaj Ljubljane. V Šent Vidu stal je blizu cerkve največji in najkrasnejši slavolok. Pod tem slavolokom čakala je župnika deputacija šentvidskih deklet. Jedna izmej njih, v krasnej belej obleki, nagovori g. župnika in mu poda eleganten šopek iz umetnih cvetlic, z Sepim trakom z napisom: „V sporain dne 2. maja 1882." Na to se poda, g. župnik v eerkev, kjer je bil blagoslov, iz cerkve na grob obeh njegovih prednikov, Blaža in Antonu Potočnika, in od tu v svojo, vso prenovljeno in lepo ozaljauno hišo. Kakor je bil sprejem velikansk, ravno tako je bilo vpeljevanje naslednjo nedeljo prav veličastno. V Hoboto zvečer napravili so domaći pevci g. župniku podoknico. Peli so slavaostno himno in se par narodnih pesnij, mej prižiganjem bengaličnega. ognja in spušeanjem prekrasnih r»ket. Da se je tuđi obilno streijalo, se uže samo po sebi ume. Ravno tako je bilo v nedeljo zvtčer. Pri velikej maši v nedeljo so zbrani duhovnik i občudovali prekrasno ozaljšano cerkev in še bolji pa harmonično petje na koru, ki je bilo skozi in skozi strogo cerkveno. Živeli Šent Vidci in njih narodni župnik g. Andrej Vole! 8 Krasa 8. maja. [Izv. dop.| Pri občnem zboru učiteljev sežansko-komenskega oknija sprožila se je lepa in hvalevredna misel, da se postavi n>j-.nemu midučitelju Hežanskemu, gospodu Leopoldu Cveku, spomenik na grob. Učiteljsko društvo za sežansko-komenski okraj bode namreč priredilo me-secn avgusta t. 1. besedo v Sefrini, katere čisti do-hodek bode namenjen v blngo to svrho. Slava! Včeraj so napravili goriški drnmatični diletantje veselico v Sežani, katere čisti dohodek so odmenili za — „Narodni dom". Dvorana g. Scaramrnga, T katerej se je vršila veselici, bila je polna, po večem bila je zastopana inteligenca. Nij čuda, vsa-kega prijatelja lepe umetnosti je mikalo v Sežano, da bi mu bilo dano poslušati slavno znano pianisti- njo Lucilo-Podgornik -Tolomei-jevo, so-progo uredniku „Soči". Žal, motili smo se v svojej sladkej nadi: gospe Luciie nij bilo tam, ker je obo lela in je vsled tega morala ostati v Gorici. Zaradi te „prevare" nam bi bil skoro skažen ves večer, da nas nij naš izborni komik g- Eruest Klavžar iz Gorice odškodoval s svojimi vlogami. On se je ta večer skazal dobrega govornika, izvrstnega deklamo-valca in nedosegljivega komika v burki: „Dva gospoda pa jeden sluga'*. Nekateri učitelji pa so nam preskrbeli petje. Peli so: Ipavčevo „Danico", Avgust Lebanovo „V tihej noči", Hajdrihovo „Luna sije" itd. Mislimo vsekakor, da je ta veselica donestu do-beršen kamen, ki bode, k drugim dejan, pripomogel v zgradbo palače, lepo svrho imajoče — v zgradbo „Narodnega doma". Iz Št. «IurIJa ob južnej železnici 5. maja. [Izv. dop.] Denes bila je tukaj volitev župana; voljen je dozdanji župan g. dr. Gustav Ipavic. — Čitateljem tega Ustaje inorda še znano da je pred par leti neki iskatelj podzemeljskih studentov Beraz iz Monakovega tukaj preiskaval tla iskajoč studencev. Zaznamenoval je veČ krajev, kjer bi imela voda biti v določenej globočini. — Mimo-grede bodi otnenjeno, da je v St. Jurili jako obćut-ijivo pomanjkanje vode po zimi, kakor po let1, če le kakih 14 dni ne dežuje. Štepihov ali vodnjukov bi sicer ne manjkalo, u vode nijmajo. Lanskega leta ju jelo občinsko predstojništvo po nasvetu Be-ražovem kopati t spodnjem trgu in prišli so do vode, do obilo vode, kakor je g. Beraz povedal; le škoda, da ta voda nij dobra pitna voda. Letos so pti ne v trgu pri cerkvi jeli vrtati in prišli so do vode še dva čevlja pred sedemnajstimi sežnji, kakor je I3emz naznunil. Tukaj na pećini je saj upati, ila bo voda dobra in če se bo to uresnič lo, bo puć štepib na tem prostoru neprecenljivo koristi. Da se stroški za vrtanje, kopanje in sploh za napravo štepiha pekrijejo, je veleč. g. Josip Hašnik, župnik, prvi podpisal 100 gld., g. Franc Kartin, tr-trovec, ie zapisai 50 gld. Kjer gre za občno korist, so tukajšnji gospodje res darežljivi, vse hvale in posnemiinja vredni. Prihodnjo sredo bo baje šla komisija v jedno uro od tukaj odduljeno Blagovno z namenom, da poišče prostor oziromu uravna razmere za ustanovljenje nove sole; od tam in in še od više nad Bla-govno imajo otroci predaleč v Št. Jurij; zato pa je v ondešnjih krajih mnogo otrok brez pouka. V tukajšnjej cerkvi so napravili nov tlak iz drobnega kamnja razne barve in cementa, da je vide ti, kakor jedna plošča po vsej cerkvi — plošča iz marmelja. —c. Iz Prest ranka 7. maja jlzviren dopis.] Na milijaide, kakor še nikoli, se je letos prikazalo hroščev v našem kraji. V zvečernem mraku nad-kriljuje hroščevo žuborenje skoro da železničui ropot; to se opazuje v gostem lesu kakor na pr. pri sv. Ivanu, kjer se razprostira cesarski log. Na-povedali smo vojsko škodljivcu; od majhnega, šol-skega paglavca do ostarelega moža vse zatira požreS-nega mrgolinca. „Tuđi kokoši pridejo nusiteue doinov, ne da bi se jim dajalo zobanja" — mi je rekla kmetica — „kajti ves dan letajo za hroSći." Tedaj so kokoši dobri zavezniki človeku napram kebrom. Toda navzlic temu, da toliko živečih bitij pre-ganja navedenega žužka, vender še z večjo močjo nastopa vsak večer. Da se jih 30 uli 40 tisoč ugonobi, to se niti ne pozna, nihče jih ne pogreša in je takovo število kakor kapla vode v morji. Hvalevreden je sklep, katerega je storilo žu-panstvo v zatrenje tega požrešneža. Strogo se je zaukazalo, da se mora v vaseh Rakitnik, Matenja vas, Grobišče, Orehek, Žeje, Koču in Slavina od vsake pol zemlje po jeden raernik hrošćev pokončati in sicer v tren dneh, ter se z umorjenimi kebri pri svojem podžupanu izkazati, — ako ne, bi se na po-sestnikove stroške ukazano množino hroščev ]>okon-čalo. — Se ve da, če bi isti napad po merniku bil brezuspešen, se bode zopet zaukazalo: Ponavljaj! A to me radosti, da tuđi kmetje sami uvidevajo korist pokončevanja in nihče ne godrnja spolniti županijsko povelje. Z Dunaja 3. maja. [Izv. dop ] Društvo „Slovenija* zborovalo je poslednjo soboto prvikrat v po-letnem tečaji. Udeležilo se je tega zborovanja prav lepo število za „Slovenijo" vnetih slovenskih vikuči-ližčnikov. Prišlo je tuđi ve6 gostov, od katerih ome-nim g. profesorja Glaserja, člana srbske „Zore" g. Mir osa vlj eviea, učitelja in slovenskega kom-poziterja £. Jankota Lebana. li raznih poročil bilo je raztidno, da je „Slovenija" častno delovala v bivšem tečaji. Bila so predavanja, slavnosti, zabave. Pravniški odsek nij bobnal po sveti, pa je imel vender nekaj preduvunj, ki so bila prav zanimiva. Žaloatno pa je to, da se nekateri juristi tega kluba silno bojo. Iz poročila bilo je razvidno, da je „Slovenija" bivši tečaj brojila 53 rednih članov; od ten je jeden zaradi gidega pregreSka bil izobčen. Udov bi lehko bilo do sto, ko bi nekateii ne imeli mržnje do tega društva in drugi ne bili preindeferentni. Prav žalostno, a res je. Sicer je pa „Slovpnija" tuđi v bivšem tečaji tako uspešno delovala, kakor da bi imela sto in še več udov. To je pripisovuti izven-rednej navdušenosti in požrtovalnosti njenega odbora, članov in pevcev. Tuđi knjižnica „Slovenije" narasla je v bivnem tečaji za več, nego 40 knjig, tako, da jih ima zdaj okolo (I b 0. Za Jurčičevo ustunovo naložen je čisti dohodek Jurčičeve aktidemije, svota nad ")() gld., v I. duimjskej hranilnici. Tuđi za „Narodni tlom" poslala, se je svotica od čiste^a doliodka zabave. Bivšemu predsedništvu in odbornikom dal se je absolutorij ter izrekla zahvala o»l celegu društva jednoglasno. V novi odbor so bili izvoljeai: cand. jur. Edvard Volčič predsednikoin, stud. phil. Ivan Avsenek podpredsednikom, Btud. jur. Alojzij tioljevsček tajnikom, stud. pliil. Fran L a s t a v c c tajniškim namestnikom, stud. f'orest. Jurij Kraigher kujižničarjem, stud. med. Julij Dereani blagajnikom, stud. jur. Anton Mahko-vec namestnikom knjižničarj.i. V zabavnem dolu pol je nov slovensk oktet pod vodstvom g. Stanka P ima ta. Priznati se mora. da se je pelo prekrasno. Mnogo pesnij moralo se je na burno ploskanje ponavljati. Oktet je posebno iznenadil z novo skladbo g. St. Pirnata, svojega vodje, „Daues tukaj, jutri tamu, katero ao pevci tuđi morali ponoviti. Zares smo Slovenci na svoje v „Sloveniji" združene, za narodnost svojo iu imjlepSe ideale vnete rojake-vseučilinčnike lahko itono.sni! Vsem do-brotnikom „Slovenije", posebno pa ministerijalnemu uradniku g. Žig i Sežunu, ki brezplafno hrani knjižnico „Slovenije" v svojem stanovanji, izreklo je društvo posebno zahvalo ! —s—. Tit l>imaja \). maja. [Izv. dop.) (Iz dr-žavnegu zbora. Za ravnopravnost v Šle-ziji. Nov klub.) V včerajšnjej seji državnega zboru resilo se je šest cenilnih razredov in vlada prodrla je z vsemi prav srečno. Trgovinski mini-ster Pino je izvenredno govoril za zviSanje carine za smole od 30 kr. na 50 ki\, ukoravno je vlada za ta predmet postavila samo 20 kr. Minister je izjavil, da je ogrska vlad'i dala soglasje /a to zvi-šanje. Bivši trgovinski minister Chluinetzky bil je tuđi predmet govoru ministra za trgovino. Na njegov govor v generalnoj debati in na izjave 0 raznih prilikuh mej razpravo o carinskem cenilniku očital je zdanji trgovinski minister bivšemu nedo-slcdnost. Chlumetzkv repliciral je jezno in raz-jarjeno. Da se je vzprejel Ilulhvichev predlog, pravi minister, da se je dnlovanje in mišljenje vUde ome-jilo in da se je vsled tega položaj pogordil. Pred-sednik zbornice in razni klubi dali so privoljenje, da bodo še ta teden po dvakrat na dan seje, ker bi inače carinska debata predolgo trajala. Poljski klub je sklenil, da bodo poalal tri člane svojega kluba k ministrom Tuaffeju, Pražaku in Conradu terjat, naj se v Šleziji provede je-zikovna ravnopravnost tuđi za poljski jezik. Poljski klub bode v tem vprašanji stopil v zvezo s češkim klubom, ki bo tuđi terjal, naj se češki jezik rabi v Šleziji v aolah in uradnijah. Zdanja doba smatra se za izvedenje točke XIX držav. osnov. postav v Šleziji za najugodnejšo. zopet glasno, „pred vami stoji nekov gospod Paklin. Ta je, kolikor jaz o ujeni vem, stanovnik St. Peter-burga in iutimen prijatelj neke osobe, ki je nekaj Časa pri meni služila za domaćega učitelja in iz moje hiše skrivno utekla ter — rudečica mi oblije obraz — pregovoril neko mlado dekle, ki je z menoj v rodu, da je ž njim uteklo." „Ah, oni, oni," mrmral je general in nekatere krati z glavo pokimal, „čul sem nekaj tacega . . . govorila je gronnja o tem ..." Sipjagin s povzdignenim glasom: „Ta osoba je neki Nežđanov, o katerem imam pravično sumnjo, da širi protizakonake ideje in teorije ..." „Un rouge a tous crins," umešal se je Kolo-mejcev v razgovor. „Protizakonske ideje in teorije!" ponavlja! je Sipjagin še precizneie — „ta torej, naravno, ve kaj TeČ o tej propagandi; skriva se" pak . , . kakor mi je gospod Paklin povedal . . . v tvornici trgovca Fadejeva . . .B Pri besedah „kakor mi je gospod Paklin povedal," pogledal je Markelov v drugič na Paklina in se počasi malo nasmijal. „Ekscelenca, dovolite mi," vzkliknil je Paklin, Bin tuđi vi, gospod Sipjagin, jaz nijsem nikdar, ne Dikdar nijsem ..." (Dalje prihodnjič.) Deželno predsedništvo v Sleziji za zdaj Se ne dobi pravega načelnika temveč samo vodio „Leiter" v osobi namestniškega svetovalca v Linču Oliviera markiia de Bacquehema, ki je tuđi imenovan dvornim svetovalcem. Ta mož služil \e na Českem, Moravskem ter tuđi v Bosni, kjer je bil tri leta načelnik predsedništvu deželne vlade v Sarajevu. Menijo torej, da nznau več slovanskih jezikov. ČJe je res, bilo bi to prav lepo in koristno. Grof Coronini je nekaj dnij sem „der Held des Tages", kakor pravi Nemec. O njem se trdi, da hoče ustanoviti nov klub na podlogi programa, ki obsega vefi narodno-gospodarskih toček. Ta klub "bi tuđi ne nasprotoval narodnej ravno prav n os ti. Posvetovanja so se udeležili moravski poslanci od velicega posestva grof Dubski, grof Stockau, baron Loudon itd. Mej njimi bil ]e tuđi baron Schwegel, o katerem trdi „Pokrok", daje gališki poslanec, kar ne ve da nij res, ker je baron Schwegel izvoljen od kranjskih ustavaSkih velikoposestnikov. Ker bode torej tuđi baron Schwegel pristopil h klubu, ki nij zoper narodno ravnopravnost, bomo Slovenci prav veseli, če bodo tuđi kranjski ustava ki posnemali barona Scbwegla, ker je ta ven-der njih ideal. Kaj pa bo atoril g. baron Taufferer? Menda bo tuđi skočil iz zjedinjene levice ter šel z baronom Schweglom, s katerim vred bil je izvoljen, ako ne, potem bode kranjska ustavaška stranka raz-klana v dva tabora, katerih vaak imel bode svojega barona. Daljne posledice in razmotrivanja radovoljno prepuščam Čestitim čitateljem. Domaće stvari. — („Narodni dom".) Kegljanje za dobitke v gostilni g. F eri inča „pri zvezdi" na Frana Josipa trgu vrlo napreduje. Do 9. t. m. kegljalo se je 1700 serij. Kegljanja udeležujejo se tuđi narodne gospe in gospodičine. Gospodičina N. napravila je do sedaj 20, gospod R. 21 kegljev. Na mnoga vpra-šanja, zakaj je V. dobitek dragocenejši, nego II., III. in IV., naj bode povedano, da je ta dobitek (35 gld.) taistemu namenjen, kateri bode napravil največ serij. Kegljalci tedaj na noge in k „zvezdi"! — (Potres) bil je tuđi v Ljubljani v po-nedeljek 8. t. m. zvečer po 9. uri, pa neznaten, da ga vsak niti čutil nij. Nekateri so opazovali tri šunke, večina pa jednega. Glede časa poročila nijso jednaka, ker nekateri trde, da je bil ob 9. uri 35 minut, drugi pa ob 9. uri 15—20 minut. To razliko bi se smelo izvajati nekaj iz različnosti ur, nekaj pa iz tega, da so nekateri opazovali prvi, drugi pa jednega naslednjih šunkov. — (Iz Tuhinja) se nam piše 9. t. m.: Sinoči bil je pri nas hud potres mej 1/i na 10. in 1I2IO. zvečer. Prvi sunek bil je slabejši kakor drugi- — (Slov. literarno društvo na Dunaji) ima v soboto 13. maja, — začenSi ob 8. uri zv čer, v Kaiserjevej gostilui „zur hl. Dreifaltigkeit (III. Ungarg. 27.) svoj izredni občni zbor. Dnevni red je naslednji: 1. Prebere se poslednje seje poročilo; 2. Volitev jednega odbornika (podpredsednika); 3. Nekaj toček „o tragovanji železnic", bere g. Ivan Lapanja. 4. Slučajnosti. Prijazno se vabijo vsi udje in prijatelji društva! Odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 9. maja. Na konci denašnje obravnave o požaru gledališča na Ringu po-tegnil je državni pravdnik zatožbo proti prej-šnjemu županu dr. Newaldu nazaj na podlagi izpovedanj prič. Predsednik je takoj razglasil oprostujočo razsodbo glede Ne\valda. I>ublin 10. maja. Vlada razpisala je 10.000 funtov šterlingov za zasačenje morilcev, 1000 funtov šterlingov nagrade pa tistemu, ki bi s svojimi naznanili zasačenje omogočil. London 10. maja. Amerikanec Moore in drugi zaradi sumnje umora zaprti so se iz-pustili. Hamilton imenovan je začasno poddržav-nim tajnikom za Irsko. Račun 0 dohodkih in stročkih Matice Slovenske za 1881. in proračun za 1882. leto, oba potr-jena po odboru, sta v smislu §. 9. lit. a. društvenih pravil odslej častitim družabnikom na ogled pripravljena v druatvenej pisarni, katera se je ravnokar iz niše štev. 8. na Bregu preselila v prvo nadstropje društvene hiše na Kongresnem trgu štev. 7. Letošnji veliki zbor Matice Slovenske se snide meseca junija. Da bode moči pravilno seataviti dnevni red, naj tišti častiti dručabniki, ki note društvu podati kak nasvet 2a obravnavo v velikem zboru, te svoje predloge vsaj do 24. dnć t. m. blhgovolijo oglasiti odboru. Nasveti, ki merijo na prenaredbo društvenih pravil, morajo po §. 9. lit. f. teh pravil od besede do beseđe razglašeni biti v povabilu na veliki zbor. Odbor Matice Slovenske v Ljubljani, 9. dan maja 1882. Ivan Vilhar, Peter Grasselli, odbornik. prvosednika namestnik. ID-ajHLaoslra, borza dne 10. maja. (Izvirao telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 76 gld. 60 Srebrna renta.......... 77 „ 45 Zlata renta.......... «4 . 55 1860 državno posojilo . . ... 131 ,— Akcije narodno banke....... 826 „ — Kreditne akcije......... 345 „ — London............ 119 , 95 Srebro............ — „ — Napol.............. 9 „ 52 C. kr. cekini........... 5 , 63 Državne marke...... 58 „ 60 4«/. državne srećke iz 1. 1854 250 gld. 119 „ 75 Državne arecke iz 1. 1864 . . 100 , 174 „ 50 4°/o avBtr. zlata renta, davka prosta . . 94 , 65 Ogrika zlata renta 6°/,...... 119 „ 90 • 4«/n...... 89 „ 15 „ papirna renta 5»/0..... 86 „ 90 5°/<> štajerske zemljišč. odvez. oblig. . . 104 „ — Dunava reg. srećke f>0/p . . 100 gld. 114 „ — Zemlj. obč. avstr. 41/,0/, zlati zast. listi . 119 „ 70 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 99 „ 20 Prior, oblig. Ferdinacdove sev. železnice 106 „ 50 Kreditne urečke.....100 gld. 176 „ 75 Rudolfove srećke..... 10 n 20 , 50 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 129 „ 75 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 227 „ — Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri bo izkazavali za bolezui in o smrti nepozab-Ijivega nam soproga, brata, oziroma svaka Frana Hlavke, poaestnika, žurnalista in odbornika „Glasbene Matice", toli blagega sočutja in aožali, kakor tuđi onim, kateri so v tako mnogobrojnem Stevilu spremili blagega rajnega do {,'roba, osobito pa gospodom pevcem ljubljanske čitnlnice, gospodom Sokolom, visokodušnina darovateljem krasnih vencev izre-ksimo najiskrenejšo zahvalo. (309) Žalujočl. V Ljubljani, dne 9. maja 1882. (55—24) Uinetuo zobe in zobovja postavlja po najnovejšom amerikanskom zistemu v zlatu, vulkniiftu ali celulojltlu brez bolučin. l'loiiibiru. z xluloin itd. Zobne operacije izvršuje popolr.em brez bolečin s prijetnim mami lom sobni zdravnik A.Paichel, poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživijajoče, zapreci pokon- dasje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 atekle-nica 50 kr. Salicilni sobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zolo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr. !|W Najnovejše spričalo. ^! Vaše blagorodje! Mnogo let vporabljiun Vašo »allvllno ustno vodo in Na>icilni zol>ul pradek z izvrstnim uspehom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 ateklenice. Spoštovanjem (162—15) .A-m/tom. Slama, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno ftlina v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna „pri samorogu", v I^Jubljttni« Hlćatnl trg wt. 4. Razglas. Od županije Uloške se naznanja, da se bode dn6 14. majn t. 1. popoludne ob 3. uri vse delo za predelo-vanjo sole na Iilokah od 1. razreda do dveh ruzredov na očitnej dražbi oddalo. Prevdar^k je na 2000 gld. narejen. Prevdarek, nacrt in pogoji se v Županijakem uradu vsak dan lahko vidijo. dnć 7. muja 1^82. Fran Modio, (301—3) žunan. flill 1 1 OD p-S *h \ZZ i Ig«|l Premestenje prodajalnice. Čevljev prođajalnica JOSIP-a STROHMEIER-ja (prej Ign. Pongratz) ne već v Slouovoj ulioi, marveč ■V v Šelenburgovej ulici št 3 (Koslerjeva hiša) priporoča se najponižneje prečastitim naročuikom tuđi v novem lokalu. Spoštovanjem (299—2) Jo^ip Stroluueler. ALBIN C. ACHTSCHIN, stavtoeni ključavničar, v Ljubljani, Krojaške ulice št. 8 (nova), priporoča svojo veliko, dobro asortirano zalogo stedilnih ognjišč in stamenih okov v vaeh vrBtah in velikostih po najnižjih cenah pod garancijo. C. kr. patentirane štedilnih ognjišč plošće, katere vsled vrofine ne pocijo. Obetajot natanko in reelno postrežlio sprejemajo se vsake vrste stavbena dela in poprave. (259—3) Ilustrovani cenilniki na zahtevanje zastonj in franko. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastuina in tisk „Ndrodne tiakarne".