UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 GRADBENI VESTNIK LJUBLJANA, FEBRUAR—MAREC 1980 LETNIK 29, ŠT. 2-3, STR. 29—64 Človeka smrt požanje, človeštva ne; naprej z njim, kar je storil zanje, živelo bo vselej. France Prešeren hidravlično vezivo za malte Prostorninska razmerja maltita in peska za pripravo malte Marka malte Maltit Pesek M-5 1 del 6 delov M-25 1 del 3 deli M-50 1 del 2 dela M-100 1 del 1 del Maltit Maltit je hidravlično vezivo za pripravo malte za zidanje in malte za omete po standardih JUS U.M2.010, JUS U.M2.012 in JUS U.M8.002. Sestavljen je iz portlandskega cementa, gipsa, apnenca in kemičnih dodatkov. Vsaka od navedenih sestavin ima svojo vlogo: cement daje malti potrebne vezivne lastnosti, gips v ustrezni količini zagotav­ lja maksimalno stalnost prostornine, fino zmlet apnenec poveča obdelovalnost malte, kemični dodatki pa vplivajo na večjo plastičnost in sprijemljivost maltitne malte. Maltit z navedenimi lastnostmi svojih sestavin omogoča pripravo visokokvalitetne malte, ki jo v primerjavi s tradi­ cionalnimi apnenimi in podaljšanimi maltami odlikujejo povečane: mehanska odpornost, plastičnost, sprijemljivost, obdelovalnost, zadrževanje vode, odpornost na zmrzovanje in odtajanje, obstojnost barvnih dodatkov. Maltitna malta Maltitna malta v celoti nadomešča tradicionalne apnene in podaljšane malte. Uporabljamo jo za notranje in zu­ nanje omete, brizgane omete, zidanje opečnih in kamnitih zidov, zidov iz betonskih in podobnih blokov, pri oblaganju sten in tal s keramičnimi, betonskimi in podobnimi plo­ ščicami itn. Priprava maltitne malte Pripravljanje maltitne malte je zelo enostavno, hitro in ekonomično. Potrebujemo pesek, maltit in vodo. Malto la­ hko pripravljamo z mešalcem ali pa z ročnim mešanjem. Maltit in pesek v ustreznem razmerju zmešamo, nato pa dodamo toliko vode.i kolikor jo je potrebno za namensko uporabo malte. Za izdelavo maltitne malte priporočamo mešanice maltita in peska v prostorninskih razmerjih po podatkih, ki jih na­ vajamo v zgornji tabeli. Pesek mora biti enake kvalitete kot pesek za pripravo malt za zidanje in malt za omete po standardih JUS U.M2.010 in JUS U.M2.012. Voda mora biti čista in brez škodljivih primesi. ZNAČILNOSTI MALTITNE MALTE Maltitna malta ima ob upoštevanju navedenih lastnosti in rezultatov v primerjavi s tradicionalnimi apnenimi in po­ daljšanimi maltami naslednje značilnosti: 1. Za pripravo maltitne malte so potrebni pesek, maltit in voda, čas priprave pa je krajši kot pri pripravi tradicio­ nalnih malt. 2. Maltitna malta se odlično sprijemlje z vsako podlago, tudi s silikatno opeko. Zaradi dobre sprijemljivosti je odpadek, ki nastaja pri zidanju ali ometavanju, manjši kot pri upo­ rabi tradicionalnih malt. 3. Maltitna malta veže hitro, kar se odraža pozitivno še zlasti pri ometavanju, kjer v nasprotju z ometavanjem s tradi­ cionalnimi maltami ni potrebno posebej čakati na osušitev prvega sloja ometa. Na maltitni malti kljub hitremu vezanju ni razpok. 4. Kemični dodatki v maltitu imajo med drugim tudi lastnost zadrževanja zračnih mehurčkov, zaradi česar je maltitna malta mnogo bolj odporna na zmrzovanje in odtajanje. Taka mialta je zaradi tega zelo primerna za zunanje omete tudi v krajih z velikimi in naglimi tempereturnimi spremem­ bami. 5. Maltit je hidravlično vezivo, zato se princip sušenja mal­ titne malte razlikuje od sušenja apnenih in podobnih malt. Pri strjevanju maltitne malte se uporablja prisotna voda, katere zato ni potrebno odstranjevati s prisilnimi sredstvi, npr. prepihom ali kurjenjem, kajti tak način sušenja bi bil za malto neprimeren. 6 . Pri zidanju opečnih zidov prihaja velikokrat do tako imeno­ vanega cvetenja, ki se odraža na površini malte. Z uporabo maltitne malte pri zidanju in ometavanju takega pojava ni. LABORATORIJSKE PREISKAVE MALTITA Maltit, preiskan po določilih standarda za cemente JUS B.C1.011, dosega naslednje rezultate: Procent ostanka na situ 90 um manj kot 3 % Začetek vezanja 2—3 ure Konec vezanja do 5 ur Minimalna tlačna trdnost po 7 dneh 6 MPa (60 kp/cm2) Minimalna tlačna trdnost po 28 dneh 10 MPa (100 kp/cm2) Prostorninska masa nasuto — 760 kg/m3, zbito — 1360 kg/m3 Maltit z rezultati, ki jih navajamo v naslednjih točkah, zadovoljuje tudi zahteve po ameriškem standardu ASTM —C 91: Količina zadržane vode (WR) 85 7o Prostornina vgrajenega zraka (A) 20 7o Plastičnost 110 mm Trdnost po avtoklaviranju upogib — 6,5 MPa (65 kp/cm2) tlak — 30 MPa (300 kp/cm2) Avtoklavna ekspanzija + 0,2 mm/m Dobava in uskladiščenje Maltit dobavljamo v razsutem stanju in v vrečah po 50 kg. Uskladiščevati ga je treba v pokritih prostorih, enako kot cement. Sedež delovne organizacije 65210 Anhovo; poštni predal 21; telefon (065) 51-030, 52-030; telegram SALONIT ANHOVO; telex 34 329 YU ANHOVO TOZD Blagovni promet, n. sol. o. 65001 Nova Gorica, Kidričeva 20; poštni predal 68; telefon (065) 24-411; telegram SALONIT NOVA GORICA; telex 34 320 YU ANHOVO industrija gradbenega materiala, n. sol. o. Tito je bil, Tito je, Tito ne more umreti Umrl je človek, ki smo ga imeli najrajši, in ki so ga zaradi njegove človeške veličine morali spoštovati celo nasprotniki. Umrl je človek, o katerem je mogoče reči, da je bil prvi državnik v zgodovini, ki ga je obkrožalo toliko resnične ljudske ljubezni kot doslej še nobenega. A ta ljubezen ni bila kult osebnosti, ampak izraz resnične sreče, povezane s Titovim delovanjem, Titovim zgodovinskim preoblikovanjem našega življenja. Nekoč je dejal: »Plodov vsega doseženega dela ni treba pripisati samo meni, pač pa vsej generaciji in tovarišem, ki so šli za m enoj in se z m enoj borili. Samo en človek ne m ore mnogo napraviti, naši uspehi so plod nas vseh skupaj.« Če v duhu preletimo samo najvidnejše vrhunce njegove misli, ustvar­ jalne volje in neugnanega dela, se v trenutku zavemo, da je Tito p o ­ osebljena zgodovina silnih razsežnosti: obnovil je jugoslovansko kom u­ nistično partijo in jo usposobil za revolucijo, za narodnoosvobodilni boj, ki ga je popeljal v zmago nad nacističnimi armadami, nad domačimi iz­ dajalci in nasprotniki, se uprl navidez neubranljivemu inform birojevske- mu diktatu, odprl je realno pot novemu, samoupravnemu socializmu, bil je pobudnik in osrednja osebnost svetovnega gibanja neuvrščenih držav. Politika neuvrščenosti je trajna usmeritev Socialistične federativne republike Jugoslavije in naše Zveze komunistov. Delavski razred, narodi in narodnosti Jugoslavije, ki aktivno sodelujejo v mednarodnem živ­ ljenju in posebej še v gibanju neuvrščenih, s tem izpolnjujejo svoj in- ternacionalistični dolg do svetovne skupnosti in človeškega napredka. To sm o ob vseh priložnostih izpričali tudi z dejanji, ko sm o podpirali in podpiramo vse tiste, ki so se bojevali in se bojujejo za svobodo, neod­ visnost in družbeni napredek. V vsakem koraku, v vsakem delčku ju­ goslovanske socialistične revolucije je vtkan Titov prispevek, v vsakem zgodovinskem dokumentu komunistične partije in Z veze komunistov Jugoslavije, v katerem se odraža moč njene politike in akcije, je ne­ izbrisno zapisano Titovo ime. Im e človeka, ki v enem označuje tri ne- ločljive pojm e: osebnost, Jugoslavijo in nas vse. Saj ni državnika, ljud­ skega voditelja v zgodovini, ki bi v narod vtisnil tako globok pečat, kot ga je Tito. To pa se je zgodilo le zato, ker je človek, ki ga imenujemo veliki človek dvajsetega stoletja, od prvih dni, ko je stopil m ed vojake revolucije, svoje delo, moč in zaupanje gradil na granitnem tem elju — na ljudskih množicah. Leta 1952 je rekel: »Po m ojem mišljenju delajo ljudje zgodovino in imajo pom embno vlogo v nji, samo če razumejo potrebe in želje ljudstva in v kolikor postanejo sami del ljudstva. Če se človek loči od ljudstva, če teži za tem, da bi ga postavili na podstavek, tedaj bo vlival drugim samo strah in sovraštvo. Vloga človeka je tem važnejša, če izpolnjuje tisto, kar želi ljudstvo od njega, človek sam pa ni nikdar gonilna sila v zgodovini. G o­ nilna sila je ljudstvo, le-to navdihuje svoje voditelje in voditelj je samo organizator in besednik tistega, kar misli ljudstvo.« Ob zadnji izvolitvi za predsednika je poudaril: »Rad bi vam zagotovil, da bom zmeraj ne samo želel, tem več tudi čutil dolžnost in si prizadeval, da bi upravičil zaupanje, ki mi je bilo izraženo, tako da bom opravljal obveznosti, zapisane v naši ustavi in naših zakonih . . . Naša prihodnja naloga, naloga predsedstva in moja osebna naloga bo v prvi vrsti varovati bratstvo in enotnost narodov Ju­ goslavije, a ne samo varovati enotnost, tem več jo še krepiti, delovati za vse trdnejšo povezanost naših narodov, za enotnost od vrha pa vse do spodaj, od najvišjega voditelja pa do navadnega občana . . . « Na svojih poteh — zgodovinskih poslanstvih miru — je Tito obšel svet in svetu zapustil dragoceno dediščino — izvirna načela neuvršče­ nosti. Državljan sveta, eden izmed očetov neuvrščenosti, bojevnik za neodvisnost svoje dom ovine in številnih drugih dežel po svetu — take in podobne sodbe so dajali o njem ljudje z vseh celin, zakaj Tito je bil v resnici državljan sveta. Titovo delo in življenje je ena sama revolucija, ki traja in je n e­ usahljiv vir novih spoznanj v teoretični osmislitvi izkušenj in revolucio­ narne prakse delavskega in komunističnega gibanja v jugoslovanskih in mednarodnih razmerah v boju za svobodo in socializem kot svetovni proces v katerem se dogaja osvobajanje dela in človeka. Doba od zmage nad fašizmom do danes, ki je gotovo Titova doba, bo zapustila neizbrisne sledove bodočim rodovom na vseh področjih na­ šega razvoja in naše domovine. Tako so v tem času zgrajeni objekti pojem in simbol časa, v katerem so bili zgrajeni, so najbolj reprezentativna podoba značaja in veličine naše družbe ter nosijo pečat stopnje civilizacije, kulture, umetnosti in ekonomske moči v življenju našega naroda v tem obdobju naše zgodovine. V Titovi dobi so bili kljub večkrat težkim situacijam ustvarjeni pogoji, da so gradbeniki in arhitekti realizirali objekte, ki so dostojni dobe, v kateri so bili zgrajeni. Gradbeništvo se je razvilo v pom embno gospodarsko panogo, ki je po vsej državi spremenila lice pokrajine. Od osvoboditve dalje zgrajeni industrijski velikani, hidro in term o- centrale, nuklearna centrala, magistralne in autoceste, letališča, luški objekti, nešteti stanovanjski objekti in nova naselja, šolski, zdravstveni, kulturni, športni objekti, javne zgradbe, vodni objekti in nešteti drugi objekti dokazujejo izreden vzpon našega razvoja, ki je značilen za to Titovo dobo. Neposredno zanimanje Tita pri ustvarjanju pom embnih objektov se odraža v njegovi prisotnosti ob priliki svečanih otvoritev ali zaključ­ kov del na objektih, ki smo jih z lastnimi silami zgradili tudi v Sloveniji, pa tudi z neposrednimi razgovori z graditelji in raziskovalci. \ S ponosom se gradbeniki spominjamo naslednjih srečanj s tovarišem Titom: — leta 1947 se je udeležil slavnostnega odpiranja livarne v Litostroju, — štiri leta na to pa zgraditve Litostroja, ki je takrat predstavljal največji industrijski kom pleks v Sloveniji, — slovenski gradbeniki smo v izredno kratkem času morali zgraditi objekte na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer se je aprila 1958 vršil VII. kongres ZKJ in kjer je imel Tito glavni referat, — leta 1958 je govoril graditeljem avtomobilske ceste Ljubljana— Zagreb, ki jo je tudi svečano izročil prometu, — leta 1959 je obiskal K oper, kjer je odprl zgrajeno tovarno Tom os, — istega leta si je ogledal novo skupščinsko palačo v Ljubljani ter obiskal Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, ki je bil prvi institut, ki ga je obiskal v državi, — leta 1961 je obiskal mednarodni sejem gradbeništva v Ljubljani, — leta 1966 si je ogledal novi odsek gorenjske ceste, — leta 1969 je v Zlatoličju odprl hidroelektrarno Srednja Drava L, — leta 1972 je odprl prvi odsek avtocest, ki so se začele graditi v državi od Vrhnike do Postojne, — leta 1974 je v K rškem položil tem eljni kamen za prvo jedrsko elektrarno v državi. Razvojno pot, ki jo je začel Tito, je treba nadaljevati. Izhodišča za bodoči razvoj in odnose doma in v svetu so nedvoum no in jasno po­ stavljena. Na nas vseh pa je, da po, zgledu Tita dosledno in z vso odgovor­ nostjo ter zavestjo sprejem am o naloge, za katere smo se dogovorili in da jih poizkušamo z isto vnem o in odgovornostjo izpolnjevati, kot jih je on sam. Z uresničevanjem njegovih zamisli bom o izpolnili dolg našemu v e ­ likemu voditelju. ! GR AD BEN I V ESTN IH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 2-3 — LETNIK 29 — 1980 YTJ ISSN 0017-2774 V S E R I A I A - C O A I T E N T S Članki, študije, razprave Rismal dr. Mitja Articles, studies, proceedings PRESOJA POSAMEZNIH METOD ZA SANACIJO BLEJSKEGA J E Z E R A ........................................................................................................34 Stanič Ciril TEHNIČNO POROČILO K PREDLOGU ZA GRADNJO ZDRUŽENE­ GA VZHODNEGA PROMETNEGA KORIDORJA, PREKOPA PREK G O L O V C A ....................................................................................................47 Iz naših kolektivov From our enterprises SGP PRIMORJE, Ajdovščina . SGP GORICA, Nova Gorica . SGP GRADNJE, Postojna . . SGP PIONIR, Novo mesto . . GP STAVBAR, Maribor . . . EM HIDROMONTAŽA, Maribor MPP CEVOVOD, Maribor . . ŽGP LJUBLJANA, Ljubljana . SOZD ZGP GIPOSS, Ljubljana 53 54 55 55 55 56 56 56 56 Vesti KIDRIČEV NAGRAJENEC VIKTOR TURNŠEK................................57 News SEDEMDESET LET MAKSA MEGUŠARJA.........................................58 fes IZ ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JUGOSLAVIJE.................. 59 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of Institute for material and structures research Ljubljana RAZPROSTRANJENOST, LASTNOSTI IN UPORABNOST KARBO­ NATNIH KAMNIN SLOVENIJE (Drugi del) Ocepek Valentin in Grimšičar A n ton ....................................................... 61 Glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije št. 2-3, je zaradi tehničnih ovir izšlo v maju 1980. Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Lektor: ALENKA RAIČ Tehnični urednik: DUŠAN LAJOVIC Uredniški odbor: LUDVIK BONAČ, VLADIMIR ČADEŽ, IVO JECELJ, ANDREJ KOMEL, DR. MILOŠ MARINČEK, STANE PAVLIN, VILI STREL Revijo izdaja Zveza društev gradbenih Inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 180 din, za študente 90 din, za podjetja, zavode in ustanove 1000 din. Revija izhaja ob finančni pod­ pori Raziskovalne skupnosti Slovenije. Presoja posameznih metod za sanacijo Blejskega jezera UDK 628.19:626 DR. MITJA RISMAL 1. Uvod Čeprav je bilo na podlagi doslej izvršenih raz­ iskav in znanja že pred mnogo leti ugotovljeno, da je poglavitni vzrok za »staranje« Blejskega jezera pospešeno onesnaževanje jezera, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih, obstajajo do neke mere deljena mnenja o učinkovitosti in najumestnejšem vrstnem redu sicer znanih sanacijskih ukrepov. Kdor pozna razmere, bo verjetno soglašal, da nobenega od že načrtovanih sanacijskih ukrepov (preprečitev dotoka hraniv v jezero, izplakovanje jezera z vodo iz Radovne, odvod hipolimnijske vode iz jezera) ni mogoče realizirati v celoti in s 1 0 0% uspehom. Zaradi objektivnih tehničnih težav ne bo mo­ goče v celoti preprečiti dotoka hraniv v jezero; tudi če se bo izgradila že dolgo pričakovana kanaliza­ cija. Dotoka vode iz Radovne v že predvidenih in želenih količinah (kapaciteta izgrajenega cevovoda) ni mogoče zagotoviti med celim letom. Pa če bi tudi uspeli, ostane nerešeno vprašanje spremembe toplotne bilance in ohladitve jezera v turistični sezoni. Zaradi previsoke obremenitve jezera s hranivi tudi ni mogoče vnaprej prisoditi evakuaciji vode iz hipolimnija 1 0 0% učinkovitost, čeprav ima tak način nekatere prednosti pred površinskim odvo­ dom vode. Znano je namreč, da se v jezerih s povr­ šinskim odtokom vode hraniva akumulirajo, iz je­ zer pa se odvaja toplota — v nasprotju z globinskim odtokom, kjer se toplota v jezeru akumulira in se hraniva odvajajo (glej stran 314) iz jezera (7). Čeprav so limnološke zakonitosti jezera sila zapletene in vemo, da jih svetovna znanost v do­ glednem času ne bo do konca razvozljala, pa je tudi znano, da se dajo jezera uspešno »zdraviti« z operativnimi — inženirskimi posegi. Te je mogoče zasnovati na poznavanju osnovnih limnoloških zna­ čilnosti jezera in na podlagi količinskega in kako­ vostnega ovrednotenja predvidenih sanacijskih ukrepov, pri čemer si pomagamo s poenostavljenimi modeli evtrofikacije jezera. V pričujoči študiji smo uporabili model, s po­ močjo katerega smo izvršili primerjavo relativne učinkovitosti že navedenih možnih sanacijskih ukrepov. Od rezultatov modela torej nismo priča­ kovali in ne smemo pričakovati absolutnih rezulta- Avtor dr. Mitja Rismal, profesor FAGG, TOZD Gradbeništvo in geodezija, Ljubljana, Hajdrihova 28. tov, temveč le primerjalno vrednost posameznih re­ šitev. Mnogo več pa s stališča praktičnega reševa­ nja sanacije jezera ni mogoče doseči tudi z dolgo­ trajnejšimi in dragimi raziskavami. 2.0. Aproksimativni limnološki model Blejskega jezera 2.1. Definicija naloge Sanacija Blejskega jezera zahteva v današnjih razmerah oceno o učinkovitosti že izvedenih in o načrtovanih ukrepih za izboljšanje kakovosti jezera. Od pomembnejših ukrepov, s katerimi je mo­ goče izboljšati kakovost jezera, je bil doslej izveden samo eden: dovod Radovne v jezero. Obstajajo še tri znane možnosti, ki bodo gotovo prispevale k zdravljenju jezera: — Preprečitev odtoka odplak v jezero, — Sanacija zalednih površin jezera s ciljem, da se zmanjša dotok hranljivih snovi v jezero, — Odvod s hranivi nasičene hipolimnijske vo­ de iz jezera z natego. Namen uporabe v tej študiji obravnavanega aproksimativnega ilimnološkega modela je, da bi že izvedene kakovostne analize jezera dopolnili s koli­ činsko bilanco osnovnih limnoloških parametrov jezera in presodili učinkovitost izvedenih in načr­ tovanih zaščitnih ukrepov. Vprašanja, na katera želimo dobiti z modelom dodatne informacije, so predvsem naslednja: 1. Kolikšen je relativni vpliv povečanega na­ ravnega pretoka jezera z dovodom Radovne na zmanjšanje stopnje evtrofikacije jezera. 2. Kolikšna je relativna razlika v učinku sa­ nacije med površinskim odtokom iz jezera in od­ tokom hipolimnijske vode s pomočjo natege, glede na evtrofikacijo jezera. 3. Kolikšen je prispevek odplak k evtrofikaciji jezera, oziroma koliko se bodo razmere v jezeru izboljšale z njihovo odstranitvijo. Da bi dobili okvirni odgovor na zastavljena vprašanja, smo uporabili znani Imbodenov mo­ del (1), ki je preverjen na številnih jezerih in ima predvsem komparativno vrednost pri oceni evtro­ fikacije jezer v različnih limnoloških pogojih. Obenem pa nudi tudi možnost relativne primerjave učinkovitosti posameznih sanacijskih ukrepov v je­ zeru. Navedeni model smo dopolnili tako, da je mo­ goče z njim zasledovati tudi učinek odtoka vode iz hipolimnija za razliko od osnovnega modela, ki obravnava le iztok vode iz epilimnijskih plasti, tj. s površine jezera. 2.2. Imbodenov model 2.2.1. Površinski odtok iz jezera Imbodenov model sloni na bilanci fosforja v jezerski vodi. Od enostavnejših limnoloških mode­ lov jezer, ki obravnavajo jezero kot enovito reak­ cijsko posodo, se razlikuje v tem, da ločeno obrav­ nava biokemične procese v epilimnijskih in v hipo- limnijskih plasteh jezera. Kot rečeno, obravnava Imbodenov model fos­ for kot edini omejitveni faktor sinteze. Pri tem loči totalno koncentracijo fosforja v vodi v dve komponenti, fosfor v mineralizirani obliki in fosfor v organski substanci — partikularni fosfor [pt] = 2 + 77 A - j- P O 4 — P II-*- partikularni fosfor Hitrost mineralizacije je v modelu definirana z enačbo I. stopnje: d n d A — = - — = - R . n dt dt kjer je R koeficient respiracije. Osnovna shema modela je razvidna iz spod­ nje skice: Hitrost fotosinteze je odvisna od koncentracije biološke mase v vodi in od koncentracije fosforja J 467.00 (GL. BLEJSKEGA JEZERA ) / . r _ S « •« -— 00636 rit__ _ - — 4 — "tv5 ■ - > 400 n PERF0I RANEGA DEU NM1 ■ k - 0 100 200 300 400 500 60 700 fr30 a» n B no 1200 13X) 1400 1930 1Q» .1700 m JEKLENA CEV * 400 mm , 1 = 550 m CEV IZ PLASTIČNE MASE * 40011»«, 1* 1700 rrf MAKSIMALNI PODTLAK 2 fr 00 m MAKSIMALNI PODTLAK *h 2 6 00 m kot omejitvenega faktorja in jo prav tako izrazimo z linearno enačbo: dX d n_ dt dt —a ■ l F mg P -j L m 2/dan J Notranji parametri: Koeficient hitrosti fotosinteze a je mogoče do­ ločiti z eksperimenti, enako kot koeficient minera­ lizacije R. Na podlagi podane sheme jezera, enačb za re- spiracijo (mineralizacijo) in sintezo ter na podlagi obremenitve jezera s fosforjem in ostalih hidrav­ ličnih parametrov, ki so podani v spodnji tabeli, je mogoče opisati limnološke procese v jezeru v poenostavljeni obliki s 4 linearnimi diferencialnimi enačbami: di­ et^ = - / c ( - Y ^ + ^ + ^ -)+ X h J + T e R e + g a R S Z, Ze, Zh V, Ve, Vh koeficient izmenjave [dan-1] • Q je pre­ tok oziroma izmenjava vode med epi- limnijem in hipolimnijem. Ve je volu­ men epilimnija. hitrost sedimentacije m dan koeficient hitrosti fotosinteze [dan ‘ ] koeficient mineralizacije (Rn — hipolim- nij, Re — epilimnij) [dan-1] izmenjava fosfata med sedimentom in mg P vodo jezera m,/dan totalna, epilimnijska, hipolimnijska gla­ dina jezera [m] Z = Z e + Zh totalna, epihmnijska, hipolimnijska pro­ stornina jezera [m3] -> V = V e + V h V = A ■ Z Pregled parametrov v zgornjih enačbah: Zunanji parametri: Qin f m q3 = - hidravlična obremenitev jezera I Lt = L X + L h Obremenitev jezerske površine s fosforjem ZH Vh V stacionarnem režimu biokemičnih procesov v jezeru je mogoče zapisati: in iz zadnje enačbe modela za ' 3 olt ■ 0 —»• "L + 3l £ z “~ T e Skladno s stoichiometričnirn razmerjem je mo­ goče zapisati d 77 [Od d n m dt L Hh £ + ^ -bSRn J J Z e Iz rešenih diferencialnih enačb modela je mo- Z7e goče ugotoviti razmerje med ZZe in Lt : f = Lt Na podlagi gornjih enačb je mogoče oceniti znižanje koncentracije kisika v hipolimniju: 5\ R h pri izbranem A £ O J = 4 "»j/c ] lahko presodimo maksimalno obremenitev, ki ustre­ za iskanemu zmanjšanju po naslednji enačbi: , A [Oj /WUXQ<______________________ f-Rn S + £ J 4-eR«J pri čemer je Tst čas trajanja stabilne slojevitosti jezera, ki ga ocenimo na ca. 180 dni. Delež zadržanega fosforja v usedlini jezera lahko ocenimo z enačbo: qs (h: + 77 e) Rl) = l - -------- — 2.2.2. Odtok iz hipolimnija Matematični model limnoloških procesov v je­ zeru za primer, če poteka odtok iz jezera oz. hipo­ limnija, smo zasnovali na naslednji shemi jezera: Analogno kot v poglavju 2.1. smo procese v jezeru definirali z naslednjimi 4 diferencialnimi enačbami: d./i at - - X e ̂ + 5+‘7-j + X|) J + T ERE+ “ k E • k It ■ + T H R H + ~Y~at c c cITe 1 F d ir, + 5+R* + 1 7 ) + Lt at“ =TE( 4 ' +- | ; ) ~ TH(4- + ^ +R") Pri stacioniranem režimu metabolizma jezera je intenziteta mineralizacije proporcionalna dotoku organske mase iz epilimnija v hipolimnij: ■sr= M ti; + 4J +(VT,,)-r -T„-|^ za S T , „t v e l j a : a t Tu-X |±+-§- + - f oLt 'H "E % + lr + k + n» Upoštevaje gornji dve enačbi lahko zapišemo: i , _£_ , _±_ 2 » alT y I 3» . 3 / j i z» ̂ s ̂ z« Tei + + i r r m+■ -g- +• ■=— tR *-2 » & Zh Če upoštevamo že omenjeno stoichiometrično razmerje: d (O2) C d 77 D = 140dt ( dt dobimo oz. izračunamo vrednosti 77e f = d (O2) Cd 77 = 140dt dt L t i = 140 77e [ . . . ] in padec koncentracije kisika v hipolimniju v času stagnacije jezera (Tst = ca. 180 dni) A O2: A[ojM40Ta |Lt a* . s , - z, z, £ e z»j § ^ I .+± +RHj Maksimalno dopustno obremenitev jezera pri izbranem padcu d [O2] v hipolimniju jezera je mo­ goče izračunati iz enačbe: A [O2] max L4 max - 140 Tst . f [ . . . ] Delež zadržanega fosforja v usedlini jezera do­ ločimo s podobno enačbo kot v poglavju 2 .1 : Rp = 1 — qs (Ah + 77h) Negativne vrednosti Rp povedo, da je večji odtok fosforja iz jezera kot pritok. 3. Povzetek osnovnih limnoloških karakteristik Blejskega jezera Podatke o dimenzijah in obremenitvi jezera s fosforjem smo dobili od Zveze vodnih skupnosti Slovenije, strokovna služba — hidrologija PRO­ GRAM DELA LIMNOLOSKE POSTAJE BLED, Ljubljana, 15. 1. 1979. Podatke o slojevitosti jezera pa smo dobili iz elaborata: PRIMARNA PRODUKCIJA EVTROF- NIH EKOSISTEMOV (Blejsko jezero) od Inštituta za biologijo — Univerza v Ljubljani, št. T-10/a-76. (Blejsko jezero) II. faza za leto 1976. 3.1. Dimenzije jezera (priloga 1, 3, 4) SHEMATSKI PRIKAZ HIDROGRAFSKEGA SISTEMA B L E J S K E G A J E Z E R A . VODOTOKI IN VODOMERSKE POSTAJE DOTOKI V JEZERO Radovna v. p. Fužine 1. Solzni k v jezero deluje 2. Izvir pri Sončnici v jezero Radovna v. p. Grabce 3. Krivica v jezero deluje 4 Mišča v jezero Radovna v. p. Podhom 5. Dotok Radovna v jezero deluje 6. Ribcev graben v jezero Sava Dolinka v p. Blejski most 7 Ribcev studenec v jezero deluje 8. Izvir pod Viščami v jezero Sava Bohinjka v. p. Soteska 8a Vtok pri kopališču v jezero deluje 9. Grajski potok v kanalizacijo Sava Bohinjka v. p. Bodešče 9a. Desni pritok Grajskega p. v kanalizacijo opuščena 1. II 72 9 b. Izvir na parkirišču Jelovica v kanalizacijo Mišca v p. Zaka Sc Vtok pri čolnarni v jezero opuščena 10. Izvir pri Ambrožiču v kanalizacijo Jezernica v. p. Mlino 11. Izvir pri Mlekarni v kanalizacijo deluje 12. Izvir drsal išče {Ušive) v kanalizacijo Jezernica v. p. p re liv -iz liv 13. Studenec pri F^rk hotelu v kanalizacijo 14 Toplica studenec v jezero Rečica 15. Studenec pod Pintarjem v jezero 16. Rožnik v kanalizacijo Sava v. p. Radovljica deluje OSTALE VODE ALI OBJEKTI Blejsko jezero v. p. Bled 17. Bifurkacija deluje ia Jezerca Blejsko jezero v. p. Zaka 19 Bajer Turne deluje 20. Močvirje LIP močvirja Blejsko jezero v. p. Mlino 21 Blata močvirja preliv IZTOKI IZ JEZERA 22. Kanalizacija Mlino 23 Jezernica Mlino 23c Jezernica pred vtokom v Savo HIDROLOŠKI ZAVOD L j u b i j a n a GRAFIKON MORFOLOŠKIH KARAKTERISTIK B LEJSK EGA JEZERA lladina 476 0 m am. PRLOGA 3 SLOJEVITOST BLEJSKEGA JEZERA 3.3. Ocena evtrofnosti jezera Amax = 1,47 km2 — površina jezera Vmax = 25,7 X 106 m3 — prostornina jezera , V max- „ „ , „Z sr = 18,4 m, Zsr = ----------= 17,48 m Amax poprečna globina jezera Ze = 6 ,0 0 m — poprečna globina epilimnija Zh — 11,48 m — poprečna globina hipolimnija 3.2. Obremenitev jezera s fosforjem in dušikom (Priloga 2) Po podatkih (orientacijske vrednosti) Hidrolo­ gije stran 149 (6 ) so podane naslednje mejne obre­ menitve vode jezera s fosfati in nitrati, pri katerih pride do množičnega razvoja alg: se še tolerira nevarno V m3/dan / \ m3/dan / 0,3 0,02 0,6 0,04 Če primerjamo gornje orientacijske vrednosti z izmerjenimi obremenitvami Blejskega jezera, do­ bimo naslednje rezultate: Izmerjena obremenitev jezera s P: 226,77 kg P X 106 mg P ----------------------------------= 0 049----------->180 dni v 25,7 X 106 m3 ’ m3/dan >0,04 mg P ms/dan Izmerjena obremenitev jezera z N: 4529,93 kg N X 106 180 dni X 25,7 X 106 m3 0,979 mg N m3/dan > > 0,6 mg N m3/dan Iz gornjih podatkov vidimo, da je jezero pre­ obremenjeno že samo z dotokom hraniv iz registri­ ranih pritokov vode v jezero. Dejanska obremeni­ tev jezera pa je še večja. 3.4. Ocena obremenitve površine jezera 3.4.1. Hidravlična obremenitev površine jezera Poprečno hidravlično obremenitev površine je­ zera ocenimo na podlagi izvršenih meritev v 6 me­ secih (med 1. VII. do 31. XII. 1979), ko je znašal skupni dotok vode v jezero Q = 3,523.925 m3 ali poprečno Q = 0,227 m3/sek in na dan Qd = 19.577 m3/dan Analiza dotoka fosfatov v jezero v času od 1. VII. do 31. XII. 1978 (glej prilogo št. 2) je dala na­ slednje rezultate: Dotok v jezero: Poprečna hidravlična obremenitev površine je­ zera qs znaša tedaj: 19.577 --------------- = 0,0133 m/dan1,47 X 106 P)04 — 695,6 kg X 0,326 = 226,77 kg P NOs — 20,133,0 kg X 0,225 = 4529,93 kg N 3.4.2. Obremenitev površine jezera s fosforjem in dušikom v opazovanem obdobju 6 me­ secev od 1. VII. do 31. XII. 1979Dotok vode — 3,523.025 m3 KOLIČINSKI PRIKAZ SNO/I.KI JIH VSEBUJEJO VODOTOKI V OŽJEM IN ŠIRŠEM ZALEDJU JEZERA ( za čas od 1. VU 1978 do 31XII 1978 ) VODOTOK Celotni pretok Fbvprečna vrednost vsebnosti snovi v vzorcih Ji M n g a S! obdobju no2 no3 nh4 r o 4 deter­ genti Si02 Fe Ca Mg bakte­ rije °2 no2 NO3 nh4 deter­ genti p m? Fe C a Mg bakte­ rije °2 m3 mq/1 mjTK mg/1 M=m mg/1 kg kg kg kg kg t kg t t t 1 z 3 • f f e 7 * e 11 12 13 1+ 15 kol. 16-25 — kol. Axkol. (5 do 14) 1 Solznik 4- 262,797 0,2o 2,1 6,95 1,2+ 0,1* 7,1 0,1t> 5*.6 12,5 6.4011 f,0 53 552 1*M 326 4 7 0 ,t 2 6 15,4 3,3 2,1 2 Izv. pod Sončnico 5 1 «*10,01 1( * 0,08 0,0* 0,0* 3,+ 0,01 62,2 21,2 12SÖ 10,5 3 Krivica 7 460,31* 0,01 3,2 0,17 0,43 0,02 2 .4 0,01 63,5 13,6 /2.32, 10,6 4 ,9 1571 *3 64 9 / 1/ 4 ,9 31,2 9 ,6 5 / 4 Mišca * 1423,271 0,05 7,1 oty f 0,42 0,0+ 5.9 0,01 63/ 17,1 7*ooo 10,3 73 n , 2k 751 2?1 97 V, 5 24 154,6 41,4 2 5 5 Dovod Radovne 5 211,040 /̂ dcpi 1,5 0,09 0,02 opz 1,3 0,01 +1,6 6 ,5 QOO 12,2 _ 332 1.* 4 ,4 4 ,4 0 ,1 2,2 9 ,3 2 ,7 e Ribčev graben 5- 07,555 0,01 1,3 0,3o 0,44 0/1 Z,o 0,01 55,9 21,2 5.560 10/ 0.1 136 Zo 1 ,5 1 ,4 0 ,2 0(7 v__ 1 ,4 0,7 7 Ribčev studenec 5 15,103 > od Op! e,o 0,4o 0,03 0,05 7 ,6 0,01 54,t 26/ Tod 200 9 ,1 ■41 1 ,5 0 ,5 o,9 0 / 4 0,2 0/5 o,4c 0,14 / Izv» podVišcami 5" 20,349 / xtO,01 2,7 0,0* 0,01 0,01 3,2 0,01 55,1 31,2 96a> 40,(S _ 55 1 ,6 0,2t 0,41 0/65 0,2o 1,12 0,63 0,22 ia Vtok pri kopališči 2 0,05 1,6 0,2+ 0/6 0,0+ 1,7 0,05 437 10,2 77.S00 ■10,5 9 Grajski potok e 19,2 X , «lop i 14,0 0,11 0,43 0/2 6,7 0,01 io fi 43,7 51. t i io ? _ 269 7,1 J/3 0,3* O/I0 0,13 1 ,5 0,36 o,2* 9a Graj.p.-desni prit 9b Iztok pri čolnarni 3 o(o i o,o* 0,33 0,03 2,6 0,01 763 17,4 *070 11,3 'h izvirpriAihbraacu e 29,29* , *d0(01 ■n,e 0,16 0,31 0/2 6/ 84,5 ■v/ *00 3 7 _ 413 ^ 4 f\ J J _ 0,57 0/4* _ 2,32 0,53 0j27_ 11 Izv» pri mlekarni 12 Izvü pri dsališču e 1060,S49 14,2 o/ , 0,05 0/2 5,2 0/1 72,0 2o/ 1903 3 ,6 15K2 106 53 21 5,53 10,6 16,6 21,6 7/ 6 13 1*4,442 n Izv» Toplice 158,625 15 Studenec pod 3 ■te,534- op l 1,3 0,17 0 ,n 0/5 3/ 0,01 63,2 13,5 13.25b 11,1 0,17 131 2 / 0,1* 0,*3 0,63 0,17 11,4 0,22 0,1* Uh Izv» pri Sokolu 6359 ie Rožnik s 3,eSB 'odOpl 1,4 0,10 0,03 7(0 63,5 2+fo 2oo 12,5 - V 0,37 0,11 - 0/11 _ 0,25 0/4if 0/46 SKUPAJ 43*2.053 131, t 35322 2491 r% š* 1*5/7 16,37 63,2 M .3) JO,93 46.96 3.523,925 pr teče v je« 1C1(7 H /7 5*,4 227,a \5*& 3£,2+ro 131/ 20133 2£7* f - ■ 44S*rf2* 157*3 113 r70(2 22 5,A 10, S *0.74 22,5* 10,72 Skupni iztok iz i odteče iz j zera 22« Kanalizacija s kan ilizac io ^izt« k izj ezera 23 Jezernica * 3 x * ,* * e 0,01 0,53 0,2+ 0,41 o / i 0/7 0,01 4*/ 14.5 556o 12,5 34 2124 m 13*0 263 2,36 3+ 162/ 44/ 4 2/ Količinska bilanca 97/ 1*.0V 1*%> 6*4 1<07 *,*1 24,4 65,46 9,55 5/6 Rečica bifurkacija e 1710,5*2 0,44 t , f 0,1.'t 0,1* 0,0+ 4 ,4 0,02 65/ 1f,2 62404) 109 239 15353 30* 30.j 6* 7 ,5 3+ 112,<2 31,1 i* ,e • Fbdhom 0,77 7*2 1,51 0,4* 0,11 4,0 0,05 75,3 15,9 5/*1oe 7,4 Pbtok pri farmi e 0/23L5L 1,19 0,27 0,07 4 ,4 0/3 73/ n/ l/*1es 7,1 Jermanka 5 bodO/OI */ 0,09 0,0* 0,02 4/ 0/1 74,2 17/ 13.36o 11,4 Dotok v jezerca 5* TcdO/ff 7,4 o,o* 0,02 0,02 L± 7 0,01 66,3 13/ 213 3 5 Bala r *40,01 10,5 o/lo 0,05 0,02 3,9 3/4 71,2 21,4 7,12* A * Brce r . __1N N „ Č N O 005 16 ro «J 00 N o . >1 c .2 O 0 021 / ,/^459 a 17 / / Z 89 območje učinkovitosti območje učinkovitosti površinskega izplakovanja odvoda z dna 1. D I A G R A M L T O T « i ( q e, z ) IZ PUST IZ POVRŠINE J E Z E R A V A R I A N T A 1 S = * v <5n ° s i r 0 01 0171 0013 0-227 0 025 0427 ao5 0853 0 10 1-707 0 20 3U4 S 8 0,259 ----- m2/leto V tabeli 3 je podan pregled še dopustnih obre­ menitev jezera s fosforjem pri površinskem in pri globinskem izplakovanju jezera, za različne jako­ sti izplakovanja f qs ali Q | in pri raz- E dan sek J ličnih intenzitetah generacije fosforja S iz usedline jezera. Z drugimi besedami, iz tabele je mogoče razbrati, na koliko je potrebno zmanjšati obreme- ( g P Jnitev jezera s fosforjem Ltot ------------1 pri raz-{ nvVleto J ličnih intenzitetah izpiranja jezera (iz površine ali iz dna), da bi dosegli želeno sanacijo jezera. Diagrama 1 in 2 dajeta pregled sovisnosti med globino jezera, izpiranjem jezera qs in dopustno obremenitvijo jezera s fosforjem Ltot, za površin­ sko in za globinsko izpiranje jezera. Iz diagrama 1 se vidi, da se zgornja meja dopustne obremenitve jezera Ltot, pri površinskem odplakovanju Q = = 0,227 mVsek do 3,414 m3/sek giblje od 0,089 do Pri odvzemu vode z dna jezera pa se pri isti jakosti izplakovanja giblje L t o t v mejah med 0,144 gP m2/leto 0,25 g P rrvVleto Diagram 3 omogoča lažjo primerjavo vplivov površinskega odtoka in odtoka vode z dna jezera na dopustno obremenitev jezera 'Ltot- Podatki v tabeli 3 so povzeti iz tega diagrama. Diagram 4 daje pregled akumulacije fosforja v usedlini jezera 'in predstavlja grafično ponazori­ tev podatkov iz tabele 2 . Iz rezultatov modela njihove interpretacije v tabelah od 1 do 3 in diagramih od 1 do 4 je mo­ goče zaključiti naslednje: 4.2.1. Načelne ugotovitve ' ' "f/A Rezultati modela ustrezajo znanim osnovnim zakonitostim procesov evtrofikacije jezer: 2. D I A G R A M L T O T * f ( q s , z ) I Z P U S T IZ DNA J E Z E R A V A R I A N T A 1 S = f t 3. D I A G R A M PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI POVRŠINSKEGA ODTOKA ODTOKA VODE Z DNA JE - ZERA PRI RAZLIČNIH INTEN­ ZITETAH IZPLAKOVANJA e JEZERA q s IN PRI RAZLIČ­ NIH S LEGENDA ; odtok iz površine jezera odtok iz dna jezera lo g qs 0 1 4.2.1.1. Večje globine jezer dopuščajo večjo obremenitev s hranivi (fosfor, dušik itd.) (diagra­ mi 1 , 2). 4.2.1.2. Močnejše izplakovanje (pretoki jezer) zmanjšuje nevarnost evtrofikacije jezer (diagrami 1, 2). 4.2.1.3. Odvod vode iz dna jezera je za sanacijo jezera učinkovitejši od površinskega izplakovanja (diagrami 1, 2, 3, 4, tabela 3). 4.2.1.4. Prednosti globinskega odvoda vode pred površinskim odvodom so predvsem pri manjših Količinah izplakovalne vode in pri močnejši gene­ raciji hraiuv (fosforja) iz usedlin jezera. 4.2.1.5. V primeru, kjer ni generacije hraniv z dna jezera, se pozitivna učinka površinskega in globinskega odvoda vode Dri večjih količinah izpla­ kovalne vode izravnata (diagrami 1, 2, 3, 4). 4.2.1.6. Kolikor večja je generacija fosforja iz usedlin jezera, toliko učinkovitejši je odvod vode z dna jezera v primerjavi s površinskim odvodom jezera (diagram 4). Pri večjih jakostih izplakovanja jezera ga se prednosti globinskega odvoda vode do površinskega odvoda manjšajo. (Glej diagram 4.) 4.2.1.7. Zaradi večjih negativnih vrednosti (Rp), ki jih je mogoče doseči z globinskim izplakovanjem jezera, je mogoče sklepati, da bo tak način izpla­ kovanja hitreje prispeval k sanaciji jezera od po­ vršinskega izplakovanja. 4.2.2. Konkretne ugotovitve 4.2.2.1. Nadaljnje evtrofikacije jezera pri da­ našnji (ugotovljena na podlagi razpoložljivih po­ datkov — glej prilogo 2) obremenitvi jezera s fos- g P/for jem 0,309 --------- ni mogoče preprečiti tudi s m'-'/leto permanentnim izpiranjem jezera s 3,4 m3/sek sveže vode iz Radovne. 4.2.2.2. Če bi želeli preprečiti nadaljnjo evtro- fikacijo jezera in s tem doseči postopno izboljšanje, bi bilo potrebno pri izpiranju jezera s 3,4 m3/sek vo­ de iz Radovne zmanjšati dotok fosforja od sedanjih 0,309 — — na 0,259 oziroma na 0,253 — — m2/leto m2/leto pri globinskem odtoku vode (glej diagram 1 , 2), kar ustreza 18 % zmanjšanju sedanjega dotoka fos­ forja v jezero. 4.2.2.3. Brez dovoda sveže vode iz Radovne je potrebno zmanjšati sedanjo obremenitev jezera s e p e p fosforjem od 0,309 —--------na 0,089 --------- - (zmanj- m2/leto m2/leto šanje obremenitev jezera za 71 %) in pri odvodu g P iz vode z dna jezera na 0,144---------- (zmanjšanje m2/leto obremenitve s fosforjem za 53 %). 4.2.2.4. Kompleksnejši pregled sovisnosti med potrebnimi dotoki sveže vode v jezero in potrebnim zmanjšanjem obremenitve jezera s fosforjem L t o t g P --------— pri površinskem in globinskem odvodu m2/leto vode iz jezera je podan v tabeli 3. Iz tabele 3 je razvidna prednost globinskega odvoda vode pred površinskim. Tako je na primer potrebno pri zmanjšanju sedanje obremenitve je­ zera s fosforjem od 100 °/o na 65 % zagotoviti pri površinskem odtoku vode 2,227 m3/sek izplakoval­ ne vode, pri globinskem odvzemu pa le 1,496 m3/sek ali za 33 °/o manj (za primer, da je S = 0). Se večja je prednost globinskega odvoda vode, če zmanjšamo dotok fosforja v jezero na 49 °/o. V tem primeru je potrebno zagotoviti za površinsko izplakovanje jezera 1,343 nfVsek dotoka sveže vode, medtem ko pri globinskem odvodu vode zadošča le 0,306 m3/sek ali 4,4-krat manj. 4.2.3. Kritična presoja rezultatov modela Kot smo v uvodu poudarili, ne moremo od re­ zultatov obravnavanega modela pričakovati po­ vsem zanesljivih rezultatov absolutnih vrednosti. Bolj pomembno je, da daje model, oziroma rezul­ tati izračunov, pregled o funkcionalni sovisnosti obravnavanih in za sanacijo jezera relevantnih li- mnoloških parametrih jezera. Rezultati izračunov dajejo torej predvsem pri­ merjavo posameznih sanacijskih rešitev, ne glede na to, da ima Imbodenov model v presoji stopnje evtrofikacije jezera tudi precej praktičnih potrdi­ tev ( 1). Z merjenjem v modelu uporabljenih koefici­ entov bi lahko še povečali natančnost dobljenih rezultatov. Preučiti bi tudi še kazalo, kakšne prak­ tične koristi bi prinesla analiza modela v nestacio- niranem režimu jezera, tj. med celim letom in da­ lje, s čimer bi bilo mogoče (vsaj teoretično in v grobem) dobiti predstavo o potrebnem času za iz­ boljšanje jezera pri različnih sanacijskih ukrepih. Primerjava učinkovitosti površinskega in glo­ binskega odvoda vode, ki smo jo izvršili z mode­ lom, je narejena ob predpostavki, da je iz jezera zagotovljen odtok »čiste« epilimnijske oziroma hi- polimnijske vode, tj. da ne pride do mešanja obeh vod. Kolikor večja je stabilnost slojevitosti jezera in kolikor globlje je jezero, toliko zanesljivejša je navedena predpostavka in narobe. Blejsko jezero je razmeroma plitvo in ima zato dokaj visoko razmerje širine proti globini: š—• = 27 in vec. h V takšnih razmerah ne moremo računati s 100% odvzemom »čiste« hipolimnijske vode iz dna jezera, ne da bi se le-ta vsaj deloma pomešala z vodo iz epilimnija. Pričakujemo pa lahko, da bodo težave ločene­ ga odvajanja vode iz hipolimnija, ki so posledica neugodnih morfoloških značilnosti jezera, vsaj de­ loma zmanjšane z meromiktičnim značajem jezera. (Jezero je po podatkih doslej izvršenih raziskav meromiktično). Na podlagi rezultatov modela, ki jih potrjujejo tudi praktična izkustva (7), je mogoče soditi, da je uspeh sanacije jezera odvisen od tega, koliko se nam bo posrečilo zmanjšati dovod hraniv v jezero in obenem povečati izpiranje jezera. Globinski odvod vode iz jezera je tako glede sanacije kot glede toplotne bilance jezera ugod­ nejši od površinskega odtoka. Učinek globinskega odvoda vode bo toliko večji, kolikor bolj je mogo­ če zagotoviti, da pri odvzemu vode iz dna jezera ne bo prišlo do razslojevanja jezera, to je, do me­ šanja hipolimnijske vode in vode iz epilimnija. To pa je predvsem hidravlično vprašanje gibanja te­ kočin z različnima specifičnima težama, povezano s spremljajočimi procesi disperzije in difuzije. Osnovne predpostavke in zaključki obravnava­ nega modela se nanašajo na obdobje slojevitosti je­ zera. Nanj se nanašajo tudi ugotovitve o večji učin­ kovitosti globinskega odvoda vode. Ker pa je jeze­ ro po ugotovitvah izvršenih analiz v zadnjih 20 letih meromiktično, je mogoče ugoden vpliv glo­ binskega odvoda vode podaljšati tudi v jesensko in zimsko obdobje. Z zmanjšanjem dovoda hraniv v jezero in s povečanim izpiranjem jezera, predvsem z njegovega dna, je mogoče pričakovati, da se bodo sčasoma aerobne razmere stabilizirale tudi na dnu jezera. S tem pa se bo zmanjšala tudi generacija fosforja iz usedlim na dnu jezera. (Gre za znani pojav Fe24" in P O 4 3 - v topni obliki, ki prevladuje v anaerobni coni in za Fe3+ in PCh3- v netopni obliki v aerobni coni). Zato bo upoštevajoč podatke v tabeli 3 sča­ soma mogoče zmanjšati intenziteto umetnega izpi­ ranja jezera. 5. Zaključki s predlogi sanacijskih ukrepov Na podlagi rezultatov te študije in iz doslej izvršenih raziskav je mogoče zaključiti: 5.1. Blejskega jezera ni mogoče sanirati samo z enim od znanih ukrepov. 5.2. Najvažneje je čimprej zmanjšati dotok hraniv v jezero. Pri tem je treba upoštevati dej­ stvo, da dotoka hraniv ne bo mogoče v celoti pre­ prečiti. Zato je potrebno najprej izločiti največje onesnaževalce. Ti zaenkrat še niso v celoti defini­ rani. Posebno ni podatkov, kolikšen delež v one­ snaženju jezera predstavljajo odplake Bleda. S preusmeritvijo Mišce je mogoče zmanjšati obremenitev jezera s fosforjem na ca. 60e/o sedanje obremenitve. S sanacijo ali s preusmeritvijo Solz- nika in Mišce lahko po podatkih HMZ zmanjšamo sedanjo obremenitev jezera s fosforjem na ca. 12 °/o sedanje obremenitve jezera (glej prilogo 2). 5.3. Rezultati te študije kažejo, da je intenzi­ teta potrebnega izpiranja jezera odvisna od tega, koliko se bo zmanjšal dotok hraniv v jezero in od tega, kolikšna je jakost generacije »S« fosforja iz jezerskih usedlin (glej tabelo 3). Ker nobene od na­ vedenih količin ne moremo v celoti kontrolirati, je potrebno zagotoviti za izpiranje jezera čim več mož­ nosti, da bi lahko kar najbolj kontrolirali proces sanacije jezera. 5.4. Zato je primerno zagotoviti možnost povr­ šinskega in globinskega izpiranja jezera. Glede na razpoložljive količine vode iz Ra- dovne in glede na turistični interes Bleda v letni sezoni (toplotna bilanca jezera) bo potrebno dozirati ■dotok vode iz Radovne in regulirati površinski in globinski odtok vode iz jezera, kakor bo najkorist­ neje za zdravljenje jezera. 5.5. Za zasledovanje procesov zdravljenja jeze­ ra in za izbiro optimalnega režima pogona vseh sanacijskih naprav jezera bo potrebno zagotoviti permanentno spremljavo limnoloških karakteristik jezera, kakovosti in količine dotokov in odtokov vode iz jezera. 5.6. Pri globinskem odvzemu vode iz jezera je potrebno posvetiti posebno pozornost preprečitvi razslojevanja jezera. Zato je podvodni cevovod tre­ ba konstruirati tako, da bo odvzem vode v največ­ jih globinah jezera, in tako, da bo vtok v cevovod linijski (vzdolž dolžine cevovoda). Na ta način bo mogoče zajeti kar največ hipolimnijskih vodnih pla­ sti, zmanjšala pa se bo tudi možnost razslojevanja jezerske vode zaradi odvzema vode z dna jezera. 5.7. Ker moramo računati, da se bo jezero sča­ soma ozdravilo in bodo potrebne manjše količine izplakovalne vode, ki se bodo sčasoma približale naravnemu dotoku vode v jezero, podvodnega od­ voda vode ne kaže premočno dimenzionirati. Na drugi strani pa smo omejeni tudi s sredstvi in z razpoložljivimi dimenzijami cevi, ki so pri­ merne za polaganje v morskem dnu. Shema cevo­ vodov za odvod vode iz dna jezera je podana v prilogi 5. 5.8. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti intenziteti izpiranja jezera z dna zaradi zaščite Save Bohinjke in naselja Mlino. Predvidevamo, da bo iztekajoča voda vsebovala precej HgS, NH4+, morda celo železa Fe2+ in mangana Mn2+, ki lahko povzročijo občutno redukcijo kisika v vodi. H2S in NH4 sta tudi toksična v vodi za ribe, na zraku pa povzročata smrad in sta pri večjih koncentracijah strupena. Zato bo potrebno vprašanju zaščite vode in zraka posvetiti vso strokovno pozornost. Cevovod bo potrebno spuščati v pogon postopoma ob sprem­ ljavi vseh potrebnih analiz, da ne bi prišlo do ne­ zaželenih posledic. 5.9. Rezultati izvršenih analiz v tej študiji ka­ žejo, da je globinski odvod vode iz jezera pri na­ ravnem dotoku v jezero (brez uvajanja dodatnih voda iz Radovne) učinkovitejši od površinskega od­ voda vode. Pomembna prednost globinskega odvoda vode je še, da predstavlja trajen ukrep proti staranju jezera, ker zmanjšuje količino akumuliranih hraniv na dnu jezera, ki se postopoma nabirajo na dnu tudi najbolj »čistih jezer«. Zato ima globinski odvod vode trajno sanacijsko vrednost, tudi ko se bodo kakovostne razmere v jezeru izboljšale. Nadaljnja prednost globinskega odvoda vode je v tem, ker manj neugodno kot površinski odvod vpliva na toplotno bilanco jezera. Pri globinskem odvodu vode se bo temperatura vode v jezeru v primerjavi s prvotnim stanjem povišala. UDK 628.19:626 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (29) ST. 2-3, STR. 34 dr. Mitja Rismal PRESOJA POSAMEZNIH METOD ZA SANACIJO BLEJSKEGA JEZERA Za presojo učinkovitosti ukrepov za sanacijo moč­ no evtroficiranega Blejskega jezera je v članku pri­ kazana uporaba Imbodenovega modela, ki je modifici­ ran tako, da omogoča primerjavo rezultatov površin­ skega in globinskega (z natego) izplakovanja jezera pri različnih jakostih. Rezultati modela kažejo, da je glo­ binsko izpiranje jezera bolj učinkovito. To velja pred­ vsem, če so količine vode za izplakovanje jezera ome­ jene in pri močnejši generaciji hraniv iz usedline na dnu jezera. Rezultati izračunov so podani tudi v gra­ fični obliki. Opozorjeno je na negativne posledice moč­ nejšega površinskega izplakovanja jezera s svežimi vodami Radovne, na toplotno bilanco jezera in na prob­ lem negativnih vplivov iztoka iz natege na okolje, kar je potrebno ob izvajanju preizkusa nadzorovati. Seznam literature: 1. Dieter M. Imboden: Phosphorous model of lake evtroplication Limnology and Oceanography, Marec 1974 Vol. 19 (2), stran 297. 2. Wesley L. Bradford: Lake Procesess Models Ap­ plied to Reservoir Management, Journal of the Envi­ ronmental Engineering Division. Oktober 1978, stran 981. 3. Raymond C. Loeher: Characteristics and compa­ rative magnitude of non-point sources. Journal WPCP Vol. 46, No. 8, Avgust 1974, stran 1849. 4. K. F. Walher: The stability of meromictic lakes in central Washington Limnology and Oceanography. Marec 1974, Vol. 19 (2). 5. P. J. Dillon: The phosphorus budget of Cameron Lake, Ontario: The importance of flusling rate to the degree of eutrophy of lakes. Limnology and Oceano­ graphy. 6. Dietrich Uhlman — Hydrobiologie. Januar 1975, Vol. 20 (1). 7. Odum: Fundamentals of Ecology. UDC 628.19:626 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (29) NR. 2-3, PP. 34 dr. Mitja Rismal THE JUDGEMENT OF INDIVIDUAL METHODS FOR SANITATION THE LAKE OF BLED To get more informations about the efficiency of several methods possible to recover the heavily eutro- phic lake of Bled, the modified Imboden’s model has been applied, which makes it possible to compare the efficasy of surface against the bottom flushing (by means of the siphon) of the lake using different flush­ ing rates. The results of the model have shown that the bottom flushing is more efficient, especially when the quantity of flushing water awailable is limited and if the intensity of nutrients exchange between bottom sediments and water of the lake is high. The results of the model are given in diagrams and tables. The warning is given about the negative consequences of intesified surface flushing on the thermal balance of the lake and about the environmetal problems which may occur at the outlet of the siphon discharg­ ing water from the bottom of the lake. TEHNIČNO POROČILO k predlogu za gradnjo združenega vzhodnega prometnega koridorja, prekopa prek Golovca UDK 624.12 + 625.7/.8 CIRIL STANIČ Ljubljana je s Toškim čelom, Rožnikom, Gra­ dom in Golovcem fizično razdeljena na severno in južno polovico mesta. V ljubljanskem merilu imenujemo območje na­ štetih gričev in dveh sedel — Podutiškega in na Orlah — ter dveh dolin ob Ljubljanici in Gruberje­ vem prekopu Ljubljanska vrata (glej podolžni pre­ rez sl. 2). Severno savsko ravnino in južno barjansko kot­ lino najbolj na široko, predvsem pa po dolgem pre­ reže golovško gričevje. Ob vzhodni in zahodni strani grajskega hriba imamo že sedaj bolj ali manj izrabljeno možnost za boljšo povezavo sever—-jug tako ob Gruberjevem prekopu kakor od Ljubljanice tja do Tivolija. Okoli 1 km dolg grajski hrib smo za potrebe prometa sever—jug celo prevrtali s cestnim predo­ rom. Nekateri so predlagali in še predlagajo dodat­ ne predore med Šiško in Vičem skozi Šišenski vrh za železnico in cesto, da bi tako razbremenili sre­ dišče mesta med Gradom in Tivolijem. Dokaj bolj zamotani prometni problemi pa se kažejo na obsežnih površinah severno in južno od Golovca. Ugotavljamo, da imamo na severni strani okoli 8 km dolgo in okoli 7 km široko ravnino in na južni strani okoli 7 km dolg in okoli 5 km širok del Ljubljanskega barja. Glej sliko 1. Opisani ca. 56 km2 veliki površini na severu in ca. 35 km2 na jugu sta s 7 km dolgim golovškim gričevjem fizično ločeni. Sedanja pot prek Golovca ob Poti spominov in še slabša prek Orel ne ustre­ zata prometnim potrebam oziroma zahtevam raz­ voja mesta. Vsi dosedanji prometni načrti za Ljubljano na­ kazujejo in že zahtevajo takojšnjo boljšo povezavo med obema ravninama. Poleg sanacije ali celo grad­ nje nove ceste prek sedla pod Orlami so vsi načrti nakazovali možnost gradnje cestnega predora skozi Golovec. Tako smo imeli predlog za predor tik poleg Hradeckega ceste, prek strelišča za zvezo na Orlovo ulico in na Ižansko cesto, prek opuščenih ribnikov za Rakovnikom ali po dolini Londona do Zgornje Hrušice in več variant v smeri Rudnik—Bizovik— Dobrunje ali pod Motnikom od Podmolnika do Šmarja ali celo Grosupljega. In sedaj sprejemamo »U« sistem, ki ima dvojni predor med dolino Rud­ nika, imenovano Malence, ter Bizovikom in Dobru- njami. Vsi dosedanji predlogi mestnih cestnih študij so nakazovali, da bi se ti predori zgradili v zadnji fazi — ali pri »U« sistemu okoli leta 1990—1995 Avtor Ciril Stanič, v. g. t. Ljubljana. (glej sliko 3, tj. »U« sistem cest). Razpored cestnih del je vsekakor pod vplivom prometa, toda predor je bil vedno nakazan ob zaključku vseh drugih del, ker je predor najdražji. Pisalo je, da bo ta predor stal okoli 500,000.000.— din. Priročna skica (slika 1) nam jasno kaže lego in velikost Golovca in severne ter južne ravnine. Občina Moste se ne strinja, da se začetek grad­ nje predora odlaga prek leta 1990, ker bi bila že danes potrebna boljša zveza med obema ravninama. Vedno bolj pospešeno širjenje Ljubljane proti vzho­ du zaradi stanovanjske gradnje, predvsem pa zaradi nove mestne industrije vsekakor zahteva, da se to vprašanje že sedaj pospešeno rešuje. Sedanja trasa dolenjske železnice dodatno pre­ reže oziroma razreže središčni del mesta in občino Moste. Vsi dosedanji predlogi, da bi se ta železnica preložila bolj proti vzhodu s predorom skozi Golo­ vec, so se izjalovili zaradi drugih, vedno bolj nujnih del. Tako bomo že letos začeli graditi podvoz na Poljanski cesti, takoj zatem podvoz na Zaloški cesti in Povšetovi ulici, Ob Ljubljanici in v Domžalski ulici. V zelo kratkem času bomo gradili še pet pod­ vozov in dva podhoda za pešce. Istočasno pa bomo morali dvigniti dolenjsko železnico od Gruberje­ vega prekopa vse do tovarne Zmaj, ker sicer teh­ nično ne moremo zgraditi podvozov. Pet podvozov ter dva podhoda in dvig železnice bo stalo ca. 400,000.000.— din. Dosedanje študije za osuševanje Ljubljanske­ ga barja nakazujejo potrebo, da se sedanji svetlobni pretočni profil Ljubljanice od Fužin do Most poveča tako, da bo lahko odvajal vsaj 600 mVsek vode. Ker sedaj podvodni prag v Mostah ne omogoča pretoka več kot 300—400 m3/sek, se na Barju razlijejo prek bregov vse vodne količine, ki jih sedaj mestna Ljubljanica in Gruberjev prekop oz. previsoko dno v Mostah ne morejo odvajati. Ker pa priteče na Barje tudi 600—900 m3 in odteče največ 300—400 m3, se vsa ostala količina na Barju razlije (glej sl. 4 — Poplave na Barju). Po tej ugotovitvi so že leta 1964 sestavili stro­ kovnjaki 3 predloge za odvajanje prekomerne vode z barja, in sicer: a) poglobitev in razširitev struge Ljubljanice in Gruberjevega prekopa od Fužin do Vrhnike; b) regulacija profila Ljubljanice in naprava nasipov ob vseh večjih združenih pritokih na Ljub­ ljansko barje, ob Iški, Išči, Malem grabnu, Čurnov- cu itd.; c) naprava predora skozi Golovec do vodne gladine Ljubljanice pod Vevčami. DOMŽALE 'UBLJANSKA KOTLINA RAVNINA WRB/N602D Vse tri študije zagotavljajo pravočasni odtok odvečne vode, da se ta ne bi razlila prek bregov in uničevala kulturo in naselja na barju. Plovna pot s temi posegi še ne bi bila rešena, ker Ljubljanica in Gruberjev prekop v sedanji izvedbi onemogočata plovbo. Gradnja nasipov je naj cenejša, poglobitev mestne Ljubljanice in Gruberjevega prekopa je težka in dražja, toda naj dražji bi bil predor skozi Golovec. Stroški za te rešitve se gibljejo od ca. 300,000.000 do 900,000.000.— din. Železniško gospodarstvo išče traso za hitro že­ lezniško progo iz Italije proti Jugoslaviji in osred­ nji Evropi prek ljubljanskega območja. Zopet so nakazali potrebo severne obvoznice ob Savi ali ce­ lo predora pod Šišenskim hribom po projektu A/54. Gotovo moramo predlog trase hitre železnice po A/54 z novim prerezom Tivolija in celotnega re­ kreacijskega centra Mostec ter jezera D,raga dosti bolj odgovorno in resneje obravnavati kakor leta 1958. Zato smo nakazali povsem novo traso za hitro železnico prek barja južno od Čurnovca. Najnovejši osimski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo pogojujejo nadaljevanje gradnje avto­ ceste Italija—Jugoslavija, gradnjo hitre železniške proge ter plovno pot iz Padske nižine v Italiji do Panonske nižine v Jugoslaviji. V najnovejšem času se nakazuje še hitra železnica iz srednje Evrope prek Jesenic do Ljubljane in dalje na jug in vzhod. Ponovno smo že slišali o načrtovanju plovne poti po Savi, skozi Ljubljanska vrata in prek Barja do Vrhnike ter dalje s predorom do reke Vipave in Soče vse do Tržaškega zaliva in dalje po že obsto­ ječi plovni mreži prekopov v celotni Padski nižini v Italiji. Gradnja plovne poti po mestni Ljubljanici ni primerna, zato računajo na predelavo Gruberjeve­ ga prekopa s plovno komoro nekje na Fužinah in na Vevčah. S to traso bo pa gotovo prizadeto obsto­ ječe Štepanjsko in bodoče Fužinsko stanovanjsko naselje. Ob urbanizaciji teh naselij niso dovolj upo­ števali pripomb hidrotehnikov. Vsekakor bo ta trasa zelo draga in bo v svojem poteku od Vevč do Barja bistveno vplivala na vso okolico. Ljubljanska kotlina (glej sliko 1) leži v širšem obsegu med krimskim pogorjem, Polhograjskimi Dolomiti, Molnikom, Jančami, Trojanami, nepo­ sredno tudi Šmarno goro in Rašico ter posredno celo pod vencem Kamniških planin. V ožjem meri­ lu pa leži na obeh straneh Rožnika, Gradu in Go­ lovca. Včasih je boljše severno ozračje, včasih juž­ no, kakor pač potegnejo skromni vetrovi severno ali južno od Ljubljane. Golovec gotovo ovira stru­ janje šibkih vetrov skozi Ljubljanska vrata. Glej perspektivo Golovca s orekopom — sl. 5. Mesto oz. občina Vič je dokazala, da moramo v merilu mesta Ljubljansko barje bolje izkoristiti. Za ta namen so izdelali nove študije za potek juž­ nega kraka avtoceste med Tržaško in Dolenjsko ce­ sto globlje prek Barja. Na ta način je dobila Ljub­ ljana južno od Golovca 3 km2 novih površin za gradnjo usmerjene redkejše stanovanjske in gospo­ darske gradnje. Vso to novo površino, ki jo barjan­ ske vode dostikrat poplavijo, bo treba nasuti 1 do 2 m visoko, da jo bomo tako zavarovali pred popla­ vami. PREDLOG ZA PREKOP GOLOVCA ‘ Zaključek Vse naštete, predvsem mestne prometne prob­ leme vzhodnega predela Ljubljane, ki pokriva se­ verno in južno ravnino Golovca, je treba povezati in združiti z vzhodnim krakom skupne obvoznice in avtoceste, z odvaj alnikom odvečne vode z Ljub­ ljanskega barja, s preložitvijo trase dolenjske že­ leznice, s 'traso nove mednarodne hitre železnice in z boljšo lokalno povezavo naselij južno in severno od Golovca. Istočasno laže rešimo tudi odvajanje fekalnih voda iz novih naselij na Barju 'ter pre­ skrbo z energijo, vodo, toploto in plinom (glej si­ tuacijo in prerez prekopa — sliki 6 in 8). V predlogu združujemo v enem samem prekopu prek Golovca možnost gradnje naštetih prometnic v združenem profilu, lahko rečemo vzhodnem pro­ metnem koridorju, in sicer: obvoznico in avtocesto, novo plovno pot, odvajalnik z Barja, dolenjsko in hitro železnico, lokalne ceste in poti, komunalne napeljave ter možnost gradnje stanovanjskih hiš. Iz prečnih profilov, situacije, modela, podolžnega profila, osnutka normalnega prečnega profila je razvidno, da moramo izkopati za okoli 150 m širok prekop pri dnu okoli 34,000.000 m3 golovškega la­ porja. Ves ta izkop bi s pridom porabili za nasip sosednjega novega barjanskega stanovanjskega na­ selja, ki ga moramo pred gradnjo dvigniti vsaj za 1 do 2 m. Tudi ves izkop za nov odvajalnik borno porabili za dvig nivelete Barja in za delno nasutje odseka opuščene Iščice, ki jo preusmerimo v odva­ jalnik. Novo stanovanjsko naselje na Barju meri 3,000.000 m2, tako lahko porabimo veliko izkopa za ta nujni in takoj potrebni nasip. Prekop bo služil tudi boljšemu prevetrovanju južnega in severnega območja Golovca. Združeni prekop bo stal vsaj 100 °/o manj kakor ločeni ob­ jekti štirih ali celo petih predorov skozi Golovec. Temu primerno predlagamo, da se »U« sistem po presoji smiselno dopolni in prilagodi vsaj ob vzhod­ ni strani lokacije prekopa. Glej sliko 3! Vsem prizadetim posestnikom v Dobrunjah, Bizoviku, Rudniku in Vevčah bi omogočili gradnjo novih stanovanjskih hiš na položnih pobočjih no­ vega prekopa oziroma v globokih in širokih doli­ nah, ki jih prekop prečka. Kmetom bi na Barju z izkopom dvignili zamočvirjene travnike, na polju pa bi z izkopom zasuli vse opuščene mrtve rokave Ljubljanice nad Vevčami in pod njimi, stare izčr­ pane gramoznice in na površju uredili nove njive. Presoja predloga mora upoštevati dejstvo, da moramo, če hočemo zavarovati Barje pred popla­ vami, preprečiti nenaden dotok vode na Barje, ali pa da ta prekomerni dotok takoj lahko odvedemo v Savo oziroma da to vodo zadržimo v umetnih zajezitvah na ljubljanski, planinski in cerkniški ravnini. Menimo, da je pravilneje, da omogočimo hiter uravnavani gravitacijski odtok vode z Barja. Ne mislimo, da ni treba graditi predvidenih akumulacij na dotokih za enakomernejši pretok vode do nukle­ arne elektrarne v Krškem in za plovbo po Savi. Ljubljanica skozi mesto in Gruberjev prekop sta regulirana na najvišjo koto 287,30, tako da je visoka voda teoretično in resnično le ca. 20 do 50 centimetrov nižja kakor skoro ena petina barjanske površine. Zato nam vsak že nekoliko večji dotok vode povzroči redne letne večkratne poplave. Iz priročne skice (glej sliko 4) so razvidne črno označene površine, ki so sedaj letno poplavljene. Črtkano označene površine, ki so za okoli 1 m više, nam pa voda zalije približno vsaki dve leti. Pri sedanji niveleti terena na Barju s seda­ njo višino talne vode nam mora novi regulirani »odvajalnih« preprečiti poplave ter znižanje nive- lete terena in talne vode na Ljubljanskem barju. Vse nadaljnje, sedaj že zamočvirjene površine, in teh je ca. 1/3, bi reševali deloma z melioracijo in ribniki, v glavnem pa z nasipavanjem hribin in od­ padkov. Za dvig s poplavami ogroženega Barja bomo imeli na razpolago do 30,000.000 m3 materiala, ki ga izkopljemo v prekopu Golovca. Predlagamo, da sklada za urejanje zemljišč občine Moste in Vič v sodelovanju z mestno upra­ vo skličeta na posvet vse posredno in neposredno prizadete interesente, da sporazumno preučijo ute­ meljenost izkopa prekopa, da tako pripravijo zem­ ljišče za gradnjo vseh nakazanih objektov. Ob pre­ soji predloga naj bi sodelovali: 1 1. Republiška skupnost za ceste 2. SIS za gradnjo 10-letnega programa cest 3. Vodni sklad Slovenije 4. Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava 5. Železniško gospodarstvo Slovenije 6. Elektrogospodarstvo Slovenije 7. Skupščina mesta Ljubljane 8. Skupščina občine Moste 9. Skupščina občine Vič-Rudnik 10. Mestna kanalizacija 11. Mestna plinarna in toplarna 12. Mestni vodovod 13. Zveza inženirjev in tehnikov z vsemi strokovni­ mi zvezami gradbenikov, arhitektov, urbani­ stov itd. 14. Društvo za varstvo okolja 15. Društvo za ceste Slovenije 16. Ribiška zveza Slovenije 17. Turistično društvo Ljubljana 18. Republiški sekretariat za urbanizem 19. Poslovno združenje industrijske cone v Mostah 20. Emona: uprava ekonomije na Barju 21. Uprava za izvajanje osimskih sporazumov 22. Uprava projekta za regulacijo Save 23. Gospodarska zbornica Slovenije 24. Gozdno in kmetijsko gospodarstvo Ljubljana itd. Našteti in še morebitni drugi posredni ali ne­ posredni interesenti naj bi po načelni odločitvi zbrali potrebna sredstva za izkop in nasip, da se tako pripravi zemljišče, na katerem bi potem vsak interesent v določenem času in po potrebi zgradil svoj objekt. Popolnoma neodvisno od prekopa pa predlagamo, da občini Moste in Vič, mesto in re­ publika zgradijo pokrajinsko obvozno cesto od Li­ tijske do Dolenjske ceste prek sedla pod Orlami. Če prekopa ne bomo gradili, potem znova in znova predlagamo, da se vzhodna obvoznica in avtocesta ne speljeta s predori mimo Bizovika in Rudnika, ampak prek sedla pod Orlami brez predorov. Po nujnosti predlagamo naslednji vrstni red ob­ jektov v prekopu: 1. Preložitev dolenjske želenice pred gradnjo pod­ voza na Poljanski cesti, ki bi lahko odpadel 2. Gradnjo pokrajinske obvoznice ali vsaj lokalne ceste od industrijske cone in železniških termi­ nalov v Mostah oz. Litijske ceste do Dolenjske ceste (brez predora) prek sedla pod Orlami 3. Gradnjo prekopa za odvajanje odvečne vode z Barja in za potrebe plovbe v okviru osimskih sporazumov 4. Gradnjo vzhodne obvoznice in avtoceste skozi prekop 5. Gradnjo kanalizacije za fekalne vode z Barja 6. Gradnjo plinovoda, vodovoda, toplovoda, elek- trovoda in ostalih komunalnih napeljav skozi prekop 7. Gradnjo elektroobjekta ob vodnih splavnicah na Vevčah 8. Gradnjo južne železniške obvoznice ali celo evropskega dela meddržavne hitre železniške proge proti Zagrebu in proti Trstu 9. Dograditev opisanih lokalnih cestnih promet­ nic in turistične brvi prek prekopa 10. Izgradnjo lokalnih podzemeljskih skladišč v Golovcu 11. Izgradnjo lokalne toplarne v zadnjem koncu bizoviške doline s speljavo položnega dimnika 30 m nad golovški vrh ali do višine 160 m nad Bizovikom in Barjem 12. Posaditev in preudarno poselitev vseh novih pobočij in povezanih dolin. 13. Plovni objekt bo omogočil gradnjo potrebnega pristanišča in nadaljnji razvoj vodnih športov, rekreacije in turizma 14. Ob nadaljnjem posedanju celotnega Ljubljan­ skega barja omogoča samo prekop možnost sprotnega zniževanja nivelete barja, in to od 17 do 20 m višine, kolikor znaša niveleta Ljub­ ljanice ob koncu prekopa pod Vevčami oz. ni­ veleta pri izlivu Ljubljanice v Savo pod Zalo­ gom. Niti sedanja Ljubljanica skozi mesto niti Gruberjev prekop ne preneseta bistvenega zni­ žanja Barja, ker bi se tako Ljubljansko barje v pretežni površini ojezerilo, kakor je že bilo ob njegovem nastajanju v preteklosti TEHNIČNI PODATKI PREKOPA: A. Splošno Zamisel o prekopu niso spremljale posebne geo­ loške raziskave, pač pa ponovni obhod trase od začetka prekopa na Ljubljanici pri Ižanski cesti do dolenjske železnice in Dolenjske ceste, nato prek Golovca do Bizovika in dalje prek polja do roba ježe in Litijske ceste ter prek mrtvih rokavov Ljub­ ljanice do vodnih komor za dvig in spuščanje vlačil­ cev, ki jih predvidevamo na niveleti Ljubljanice pod vevško papirnico. B. Dolžina prekopa: (Glej podolžni profil, slika 7) a) Prek Ljubljanskega barja na poprečni koti 288,00 m od Ljubljanice pri Ižanski cesti do do­ lenjske železnice je ca. 2400 m b) Pod novo dolenjsko železnico in Dolenjsko cesto do hriba je ca. 1000 m c) Globok usek prek sedla na Golovcu znaša ca. 800 m d) Presek stranske krajše bizoviške dolinice znaša ca. 100 m e) Presek ali odsek zahodnega hriba Bizovika znaša ca. 250 m f) Presek bizoviške doline znaša ca. 250 m g) Presek ali odsek vzhodnega hriba Bizovika znaša ca. 1000 m h) Prekop preko njiv do stare ježe ob Ljubljanici znaša ca. 1000 m i) Nasip in prekop do začetka splavnih komor znaša ca. 900 m j) Plovne komore za dviganje in spuščanje vlačilcev v minimalni dolžini znaša ca. 100 m k) Izplavljanje na prvo stopnjo zajezitve Ljublja­ nice ob Savi znaša ca. 100 m Skupna dolžina prekopa znaša 7900 m C. Širina prekopa Podrobna uporaba bi bila: (Glej normalni prečni prerez, slika 8) L 2 kolesarski stezi ä 2,5 m = 5,0 m Skupna širina na dnu izkopa = 150,0 m 2. lokalna dvopasovna cesta = 7,0 m 3. prometna zelenica = 4,0 m 4. hitra in dolenjska železnica 4 tiri = 24,0 m 5. 2 obrežni zelenici ä 10,0 m = 20,0 m 6. 2 bregova prekopa ä 5,0 m = 10,0 m 7. Čista plovna širina prekopa = 40,0 m 8. Mestna obvoznica in avtocesta = 30,00 m 9. Lokalna gozdna pot = 10,00 m Skupna širina v niveleti prekopa = 150,00 m 10. Dvignjena 5 m nad dolino, obojestranska pešpot širine 4 m in 2 m zelenice. D. Niveleta prekopa in količina izkopa Zajezena voda v prekopu je v ravnovesju z za­ jezeno vodo v Ljubljanici in Gruberjevem prekopu. Največji izkop Golovca je ca. 130 m. Vsega izkopa bo ca. 34,000.000 m3. E. Proračun za izkop prekopa Izkop, transport in nasip masovnega izkopa bi stal s sodobno mehanizacijo ca. 1.000,000.000.— din. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV SGP PRIMORJE, AJDOVŠČINA Mednarodni mejni prehod Vrtojba V Vrtojbi gradimo mednarodni mejni prehod, ki bo reševal prometno problematiko Nove Gorice, z njim pa bo tudi omogočen hiter ter sodoben prehod osebnega in tovornega prometa. Za tovorni promet so predvideni trije vozni pasovi v vsako smer, za osebni promet pa skupaj deset pasov. V končni fazi so predvidena še ve­ lika parkirišča za tovornjake in osebna vozila z vsemi potrebnimi servisi. Avtocesta je dolga 711 m, vendar sedaj ni sred­ stev, da bi jo podaljšali do sežanske vpadnice v Novo Gorico ali pa celo do Sela. V celoti bodo zgrajene ceste, ki omogočajo normalno odvijanje prometa prek carin­ skih kontrol, ter dovozne ceste, ki usmerjajo promet na AC in iz nje na novo zgrajeno cesto 306, ki povezuje mejni prehod s Šempetrom, pozneje pa s kraškim pod­ ročjem. Površina vseh cest, ki jih moramo zgraditi, je 50.000 kvadratnih metrov, pogodbena vrednost del pa znaša 63 milijonov dinarjev. Kontrolni objekt zajema izhodno in vhodno zgrad­ bo, kontrolne kabine ter nadstrešnico površine 1350 m2. Primarni nosilni okviri nadstrešnice so klasično zgra­ jeni, sekundarna konstrukcija pa je naš montažni iz­ delek. Predračunska vrednost objekta je 26 milijonov din in mora biti zgrajena do 1. 5. 1980. Gradnje v Postojni V Postojni gradimo stanovanjsko sosesko, zdrav­ stveni dom in pa čistilno napravo za vodovod. Stanovanjska gradnja poteka že vrsto let nepretr­ gano, in sicer poprečno dva objekta letno s po 80 do 100 stanovanji. Delamo z outinord opaži, in to že od 1973. leta. Z nabavo in uvedbo le-teh pa se je razvoj tehnologije kar nekoliko ustavil in v teh letih nismo na­ pravili nobenega bistvenega koraka naprej. Večja noviteta je bila zamenjava klasičnih ometov z granol ometi, ki pa smo jih zaradi naših klimatskih razmer opustili in pričeli obdelovati stene s kningips ploščami. Ta dela izvaja Final iz Gorice in smo z delom kakor tudi s kakovostjo zelo zadovoljni. Prednosti knin­ gips plošč so precejšnje; instalacijskih utorov ni treba zapolniti z malto, delo je tri do štirikrat krajše kot pri klasičnem ometu, stene so že čez dva dni pripravljene za pleskanje, delamo pa lahko tudi v zimskem času, če le ni temperatura čez dan veliko pod ničlo. Omeniti je treba tudi spremembe pri instalacijah, kjer je IMP namesto dosedanjih vozlov začel izvajati sanitarne bloke. Ti pomenijo pomemben napredek pri odpravi vrste problemov v primerjavi s sanitarnimi vozli, poleg tega pa omogočajo enostavnejše in cenejše popravilo instalacij, če pride do okvar. Na zdravstvenem domu se bliža čas predaje. Zelo zahteven objekt — čistilno napravo za po­ stojnski vodovod — gradimo v Malnih pri Planini. Končana mora biti do septembra 1980. Do sedaj nam gradnja napreduje v redu, čaka pa nas zahtevna kon­ strukcija filtrnih naprav. Težave so pri projektih, ker rešujejo še sam sistem čiščenja in razkuževanja vode. Kupili smo računalnik Na podlagi temeljite priprave in zbranih ponudb smo podpisali pogodbo z združenjem Progres-EI za do­ bavo računalniškega sistema EI-HONEYVELL model 6/47 v vrednosti 8,418.449 dinarjev. Cestni predor Karavanke Celoten obseg investicije sestavljajo na jugoslovan­ ski strani predor Hrušica s priključkom na magistralno cesto št. I/I a Jesenice—Rateče (dolžina 2,5 km), rekon­ strukcija magistralne ceste I/I a na odseku Mlaka— Jesenice (dolžina 5,3 km), dovozna cesta h glavi verti­ kalnega jaška na višini 1200 m n. m. (dolžina 6 km), regulacija Save (2,05 km), električni daljnovod 35 kV do južnega portala in 20 kV do glave vertikalnega jaška, mejni plato in avtocestna baza. Analogne so investicije na avstrijski strani. Mejna kontrola obeh držav se opravi na obeh straneh vedno pred vstopom v predor. Izvoz iz predora je prost. Za predor je predvidena fazna izgradnja. V prvi bc zgrajena zahodna predorska cev z dvema voznima pa­ sovoma za dvosmerni promet. Tudi dovozni cesti bosta zgrajeni etapno. Dolžina predora je 7,9 km, od tega 3,3 km na jugo­ slovanski in 4,6 km na avstrijski strani. Predor bo zgrajen kot bazni, višina portala na avstrijski strani je 655 m n. m., na jugoslovanski strani pa 625 m n. m. Širina betonskega vozišča v predoru je 7,50 m, širina pločnikov pa 2 X 0,85 m. Prečni presek predora je približno 90 m2. V predoru so predvidene odstavne niše, niše za obračanje ter prevozni in prehodni vezni rovi med obema cevema. Izbran je sistem prečnega prezračeva­ nja. Predor bo razsvetljen in opremljen z vsemi var­ nostnimi ter komandnimi napravami, komandni cen­ trali bosta na obeh straneh. Sinteza vseh raziskav je pokazala, da bodo razmere pri gradnji na jugoslovanski strani zelo težke. Južni portal in prvih 320 m predora v zaglinjenem grušču ne bo problematičen. Naslednji odsek, dolg 570 m, bo v lapornatih apnencih in dolomitih, kjer je bil ugotovljen nivo podzemne vode 70 m nad niveleto predora in je treba pri gradnji računati s celotnim pritiskom vodnega stebra. Preostali del do državne meje v dolžini 2540 m in južni prezračevalni jašek pa bosta v karbonskih kla­ sičnih sedimentih. Mehanske karakteritike te hribine so zelo slabe. Računati je treba s plastičnimi deformacija­ mi hribine v območju predora, z velikimi hribinskimi in tektonskimi pritiski ter s pojavi metana. Po pogodbi med SFRJ in republiko Avstrijo je po­ verjeno projektiranje, gradnja, obratovanje, vzdrževa­ nje financiranje predora, vključno s pobiranjem pre­ dornine v Jugoslaviji Republiški skupnosti za ceste, v Avstriji pa delniški družbi Turska avtocesta. Grad­ beni komite rešuje tehnične in finančne probleme, 6- članska meddržavna komisija pa bdi nad izvajanjem pogodbe in rešuje zadeve na državnem nivoju. Gradnja predora in vseh spremljajočih objektov naj bi bila končana v 48 mesecih, tj. spomladi 1984. Dela v predoru bodo izvajala podjetja iz Jugoslavije in Avstrije. Državna meja je tudi meja gradbenega odse­ ka, ki se odda v gradnjo. Skupni razpis obsega le tisto opremo, ki mora biti v predoru enotna. Vsaka od držav pogodbenic zagotovi vplačilo po 400 milijonov šilingov (Jugoslavija ekvivalent v dinar­ jih) kot lastna sredstva, za ostalo je treba najeti kredite z odlačilom v 25 letih. Investicijski stroški za gradnjo predora in sprem­ ljajočih objektov na jugoslovanski in avstrijski strani znašajo po oceni 5068 milijonov din oz. 3700 milijonov šilingov. Vir: glasilo Primorje št. 6 in 7/79 SGP GORICA, NOVA GORICA Koliko v letu 1980 Ocenjujemo, da je za leto 1980 možno načrtovati 195 milijard starih dinarjev, doseči ca. 60 milijard do­ hodka, pri čemer bi polovico ali 30 milijard predvideli za obveznosti in sklade, 30 milijard pa za osebne do­ hodke. Delavcev nas bo (po vkalkuliranih urah) 1775, medtem ko nas naj bi bilo v letu 1980 3 % več ali 1829. Po enem letu INDOK službe INDOK služba v SGP Gorica se je angažirala pri zbiranju, obdelavi in posredovanju strokovnih infor­ macij in se povezala tudi z ostalimi informacij sko-do- kumentacijskimi centri. Osnovali smo strokovno knjiž­ nico in v letu dni vpisali v inventarno knjigo 1200 knjižnih zvezkov ter okoli 50 revij. Gradivo smo biblio­ tekarsko obdelali in ga posredovali uporabnikom. Za leto 1980 smo organizirali enotno nabavo tujih revij in knjig, kar pa še stalno izpopolnjujemo. Najaktivnejše je sodelovanje s Centralno tehniško knjižnico v Ljubljani, ki deluje v okviru specializira­ nega INDOK centra za gradbeništvo. Sodelovanje te­ melji na izposojanju tujega in domačega knjižnega gra­ diva, kongresnega gradiva, revijskega tiska, standardov in drugih informacijskih virov. CTK pripravlja infor­ macije z magnetnega traku s področja gradbeništva iz ZRN, kar bo tudi za nas velika pridobitev. Nudi nam tudi informacije o svetovni tehnični literaturi na osno­ vi referatnih časopisov. Tudi knjižnica FAGG v Ljubljani nas sproti sezna­ nja s svojimi knjižnimi novostmi. V bodoče bomo pre­ jemali tudi publikacije Računalniškega centra na FAGG. Gradbeni center Slovenije nam nudi seznam perio­ dičnega gradiva, ki ga prejema. Pričel je tudi s posre­ dovanjem »Informacij iz oblasti industrijske svojine«, ki naj zlasti informirajo na področju patentiranih do­ mačih in tujih tehničnih dosežkov. INDOK služba je še v fazi organizacije, vendar je opazen velik napredek. Domicilna listina Novgrad 23. november 1979 je datum, ki bo zapisan v srcih in spominih preživelih borcev NOVGRAD (narodno­ osvobodilne vojne gradnje), saj je naša delovna organi­ zacija sprejela pokroviteljstvo in podelila domicilno listino bataljonom NOVGRAD. NOVGRAD je sestavljalo prek 1000 borcev, orga­ niziranih v tri bataljone, ki so v letih 1944 in 1945 pred­ vsem rušili mostove, v rekordnem času postavljali nove, vzdrževali in usposabljali cestno omrežje itd. Veliko dela so opravili tudi pri zasilni obnovi poškodovanih objektov. S pokroviteljstvom bo naša delovna organi­ zacija materialno pomagala domicilnemu odboru, da zbere in ohrani zapuščino enot NOVGRAD in prenaša­ nja tradicije na mlade. Priznanje za delo v Italiji V letu 1976, ko so potresni sunki hudo prizadeli so­ sednjo Furlanijo in Julijsko Krajino, je med prvimi pri­ skočila na pomoč SR Slovenija, ki je za ta namen odo­ brila 20,252.051 din, v letu 1977 pa je Skupščina SFRJ odobrila še dodatnih 60,000.000 din. Za izvajanje pomoči je bila določena naša delovna organizacija. Proizvedli smo montažne hiše tipa 4M, katerih preteženi del stoji v beneških vaseh, v nadižkih in terskih dolinah pa tudi globlje v notranjosti Furlanije. Iz dodatnih sredstev je bilo postavljenih še 50 montažnih hiš 4M, opravljenih več sanacij in adaptacij tipičnih beneških hiš ter kul­ turnih objektov, kot je kulturni dom v Reziji, knjižnica v Čedadu in večnamenski kulturni objekt v Grmeku. Dela so potekala skoraj tri leta. Strokovni krogi v Italiji so jih ocenili izredno visoko in naši delavci so bili med tamkajšnjim prebivalstvom zelo priljubljeni. Prijetno smo bili presenečeni, ko je bilo naši enoti, ki je izvajala dela v Italiji, dodeljeno priznanje za kva­ liteto in dobre odnose (Premio qualitä e cortesia) s pod­ ročja gradbeništva. To priznanje podeljujejo vsako leto na podlagi anket, objavljenih v dnevnih in drugih časo­ pisih celotne Italije, tistim podjetjem, ki so po mnenju anketirancev najbolj kvalitetno in solidno izvajala de­ la. Podelitev priznanja je bila 2. 12. 1979 v Abano Ter­ me v Italiji, kjer je bila navzoča tudi naša delegacija. Vir: Vestnik št. 3/79 SGP GRADNJE, POSTOJNA Planirano moramo tudi zgraditi — Zaključena so dela na tovarni opažnih plošč v Belskem. V Postojni smo zgradili poslovno-stanovanjsko stavbo na Ljubljanski 9 in Galvano LIV s spremljajo­ čimi objekti. Končujemo dom družbenih organizacij in ambulanto. Začeli smo graditi samski dom in objekte na športnem parku. — V Pivki gradimo za JAVOR bazensko žago in prostore za družbeno prehrano. V Pivki in Košani gra­ dimo stanovanja za Stanovanjsko skupnost Postojna. — V Cerknici smo dogradili prizidek k osnovni šoli, v izgradnji pa je trgovski center za NANOS Postojna in otroški vrtec. — V Gerovem smo končali vsa dela na hotelu Snež­ nik. -— V Podgradu so končana dela na hali IZOTERM in stanovanja. — Zaključena so dela II. faze poliuretana v PLAMI in avtobusni postaji v Ilirski Bistrici. — V Jelšanah gradimo šivalnico z vsemi spremlja­ jočimi objekti za CICIBAN v Mirnu in trgovino za kmetijsko zadrugo Ilirska Bistrica, v Pregarijah adap­ tiramo osnovno šolo. Gradimo nov vrtec v Cerknici Meseca decembra je bil v Cerknici položen temeljni kamen za novi vrtec. Zgrajen naj bi bil do konca leta 1980 in bo veljal okoli 30 milijonov dinarjev. Središče notranjske občine rešuje s to gradnjo eno od pomemb­ nih vprašanj zaposlenih, saj so morali letos odkloniti varstvo za blizu 100 otrok. Vir: Gradnje št. 2/79 SGP PIONIR, NOVO MESTO Hotel Vera v Varšavi je pod streho V oktobru je bila na severnem delu stavbe hotela Vera (bivši Soleč) v Varšavi postavljena smrečica, ki je označena konec najtežavnejšega dela gradnje, dogra­ ditev IH. stopnje. Vrednost del, ki jih je opravil PIONIR, znese okoli 3,900.000 dolarjev ali 72,540.000 dinarjev, kar je približ­ no 49 % celotne cene stavbe. Rok dograditve je investi­ tor zaradi njegovih in naših težav premaknil na marec 1980. Naloga je zelo težka in vse preveč odvisna od brezhibnega delovanja vseh dejavnikov in od vremena. Osnovni gradbeni material, kot gramoz, cement, opečne izdelke in kanalizacijske cevi, smo kupili na Poljskem. Z dobavo ni bilo večjih težav, če odštejemo neprestane urgence in nekaj nervoze. Ostali material smo morali uvoziti iz Jugoslavije ali iz tujine. Na gradbišču je bila prvič uporabljena tudi na no­ vo nabavljena tehnologija z NOE opaži. Ta sistem se je pokazal kot zelo dober, vendar stavba hotela nanjo ni bila projektno prilagojena in smo zato morali veliko prilagojevati in »telovaditi«, ob tem pa se je na žalost normirani čas bistveno podaljšal. Prvič je bil na stavbi uporabljen tudi sistem mon­ tažnega pročelja, ki ga je opravila TOZD Novoles iz Kostanjevice. Kot dodatno naročilo smo prevzeli še iz­ vedbo zunanjih priključkov, kar povečuje napore za dokončanje del v roku. Na investitorjevo zahtevo smo ustavili gradnjo avtoservisa, po dveh mesecih pa spet nadaljevali dela, vendar bo v stavbi šolski center. Vir: Pionir št. 12/79 GP STAVBAR, MARIBOR Dela v Črni gori napredujejo Do konca lanskega leta je bilo v občini Cetinje dograjenih 24 stanovanj, skupaj pa jih bo Stavbar v okviru akcije Giposs zgradil 40. Vrednost del, ki jih opravljamo v Črni gori, znašajo skoraj trinajst milijo­ nov dinarjev. Gradbišče je bilo odprto v pričetku okto­ bra. Groba gradnja, ki jo izvaja naša delovna organiza­ cija, poteka po zastavljenem načrtu. TOZD Drava, Ptuj V preteklem letu je TOZD Gradbeništvo Drava Ptuj dogradila most čez Pesnico, halo Petovie in halo Delta Labod, objekt ptujske kmetijske zadruge ter vodohra- ma v Jurišincih in v Vičancih. Dokončana je bila tudi hala in sušilnica v Opekarni Pragersko ter 20-stano- vanjski blok v Majšperku. V letošnjem letu gradimo dom učencev v Ptuju, objekt zdravstvenega doma in 54-stanovajski blok v Ormožu ter dom oskrbovancev v Muretincih. Omeniti velja še vodohram Bori, halo ptujskega komunalnega podjetja, upravno stavbo Perutnine in številne objekte ptujskega kmetijskega kombinata. Rastoča hiša Upravni odbor GP Stavbar je v sodelovanju z zvezo arhitektov Slovenije in Društvom arhitektov Maribor v decembru 1976 razpisal splošni projektivni anonimni natečaj RASTOČA HIŠA. Namen natečaja je bil pri­ dobiti tipske idejne projekte individualne usmerjene gradnje. Posebna delovna skupina intenzivno preučuje na­ tečajno gradivo. Ob tem smo v stiku z Zavodom za urbanizem Maribor in Birojem za mestno izgradnjo Maribor. Pri delu smo zastavili nekatere nove smernice. Analize in izkušnje o tem, kako družina danes živi ob upoštevanju energetske krize in z njo povezane nove tehnologije materialov in gradnje, so nas pripravile do razmišljanja, da bi bilo treba natečajne elaborate do­ polniti. Projekt želimo izbrati tako, da bi omogočal predvsem organizirano gradnjo hiš, saj vemo, da se teh­ nološko sodobno zasnovana hitra in cenena gradnja ne da doseči z individualnimi napori graditeljev in nera­ cionalno porabo energije. Koliko stanovanj lani TOZD Visoke gradnje so v preteklem letu predale skupaj 488 stanovanj v naselju Maribor-jug oz. v so­ seski S 23. Koliko stanovanj v Sloveniji v prihodnjem srednjeročnem obdobju V Sloveniji nameravamo v prihodnjem srednjeroč­ nem obdobju zgraditi 65.000 novih stanovanj docela prenoviti oziroma modernizirati pa jih nameravamo 20.000. V letih 1981—1985 bi tako v naši republiki dobili precej prepotrebnih stanovanj — seveda, če bo dovolj denarja. Strokovnjaki so izračunali, da bi za vse potre­ bovali skoraj 74 milijard dinarjev. Vir: Stavbar št. 1/80 EM — HIDROMONTAŽA, MARIBOR Ali so naše zmogljivosti za leto 1980 že povsem zasedene? »Ni se nam treba bati, da bi bili brez dela,« odgo­ varja generalni direktor. Končali smo sicer PHE Čap­ ljina in cementarno Sar ter še nekatere objekte vključno s tovarno sladkorja v Ormožu, na NE Krško pa se bo število delavcev bistveno zmanjšalo. Imamo pa že nove, zelo zahtevne naloge. Največje naše grad­ bišče v letu 1980 bo Feronikel v Glogovcu na Kosovem. Blizu 70 milijard S din velja naša pogodba po principu inženiringa, ki vključuje tudi domače dobave. V Ljub­ ljani odpiramo poleg Toplarne novo gradbišče Julon, v Mariboru Slovenijasadje v Bohovi, v Kutini in še ne­ katera. Pomembno gradbišče bo tudi v Novem Sadu (Naftagas), Bajini Bašti, na Ravnah in seveda NE Krško. Računamo na približno 30 gradbišč v domovini. Na zunanjem tržišču smo končali Boxberg v NDR in se preselili v Jenschwalde. Zaključena so dela na plinskih turbinah v Libiji (Ras Lanuf). Tam ostajamo, ker smo sklenili nove pogodbe za izgradnjo objektov za razsoljevanje morske vode. V Libanonu bomo gra­ dili dve plinski enoti po 25 MW. Končujemo toplarno v Miinchnu, dela v Berlinu (Borsig) pa potekajo v ne­ zmanjšanem obsegu. Sicer pa imamo na zunanjem trži­ šču ponudb v opciji za prek 100 milijonov dolarjev. So izgledi, da pridobimo še nekatere večje nove posle, da bomo naš izvoz v letu 1980 še povečali. Vir: Glas EM št. 42 MPP CEVOVOD, MARIBOR Sonce namesto elektrike Na lanskem sejmu Tehnika okolja smo sodelovali tudi z našim sončnim kolektor jem, ki je zbujal veliko zanimanja. Z razvojem nadaljujemo, saj so sedaj po­ trebe že znane za nekaj tisoč kolektorjev, ki bodo v rabi pri nekaterih bolnišnicah, hotelih, kampih, števil­ nih individualnih hišah in drugih objektih. Naša družba se zaveda pomembnosti koriščenja sončne energije in ga tudi stimulira z ugodnim kredi­ tiranjem ter z oprostitvijo prometnega davka pri na­ kupu sončnega kolektor j a. Po vsem tem sodeč je to, kar je bilo še včeraj daleč, danes blizu. LTH Škofja Loka in naša delovna organizacija sta sklenili samoupravni sporazum o skupnem proizvodu in skupnem nastopu na tržišču pri proizvodnji sistemov za koriščenje sončne energije. Skupen proizvod pome­ ni že v samem začetku skupno dokumentacijo, ki sta jo že in jo bosta še dogovorno razvili obe proizvajalki. V nadaljnjem procesu proizvodnje naj bi LTH proiz­ vajal absorberje, medtem ko naj bi naša delovna orga­ nizacija izdelovala akumulatorje. Vsi elementi so se­ veda tipizirani in deloma zmontirani že naprej, tako da bo končnega montažnega dela čim manj. Tak pristop pomeni za obe organizaciji specializacijo in združevanje vseh sil na skupnem področju, s tem pa racionalno iz­ rabo obstoječih znanj, kapacitet in poslovnega uspeha na tržišču. Vir: Monter št. 7/79 ŽELEZNIŠKO GRADBRENO PODJETJE, LJUBLJANA Sanacija na koprski progi Že pred dvema letoma so opazili, da se na nasipu pred postajo Hrastovlje na koprski progi pogreza ste­ ber kontaktne mreže, lani pa se je pojavilo večje po­ sedanje v nasipu. Pred začetkom sanacijskih del je Zavod za raziska­ vo materiala opravil tam geološke raziskave. Potem so na dolžini okrog 80 m proge postavili prečne in vzdolž­ ne drenažne cevi ter površinska zajetja z jarki. V na­ sip so tudi vgradili prečna drenažna rebra, ki segajo do 12 m pod progo. Rebra in cevi so zabetonirali z okrog 1800 m3 drenažnega betona, katerega so v hru­ škah dovažali iz Kopra. Nato je bilo treba drenaže še zapreti z zgneteno glino, da bi tako zaščitili nasip pred atmosfersko vodo, saj drenažne cevi odvajajo le talno vodo. Vir: Nova proga št. 2/80 SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZGP GIPOSS, LJUBLANA Pričeli smo graditi sosesko ŠS-8/2 V samoupravni sporazum o družbeno usmerjeni iz­ gradnji stanovanjskih objektov v soseski ŠS-8/2 Dravlje je vključeno 14 soinvestitorjev, 16 družbenih dejavni­ kov in 8 izvajalcev. Med izvajalci je tudi SOZD ZGP GIPOSS, kot projektant in graditelj vseh objektov so­ seske. Celotno akcijo vodi izvršni svet skupščine občine Šiška s koordinacijskim odborom, ki se sestaja teden­ sko, da sproti rešuje nastala vprašanja priprave in gra­ ditve. Poleg tega sodeluje še operativni štab, komisija za spremljanje projektiranja, tehnološka komisija, po­ slovni odbor izvajalcev, operativna koordinacija in fi­ nančni svet. Soseska je načrtovana podobno kot že zgrajena so­ seska ŠS-7/1 Dravlje, le da je 210 stanovanj več. Tudi tehnologija gradnje je enaka z razliko, da se pri tej so­ seski že v projektu odpravijo vse napake, ki so bile ugotovljene pri gradnji ŠS-7/1. V vlogi uporabnikov so se prvič že pri načrtovanju vključili tudi hišni sveti in krajevna skupnost. Naj večja ovira je bila pravočasna pridobitev ko­ munalno opremljenega zemljišča. Gradnja soseske naj bi potekala kontinuirano, tako da se v letu 1979 prič­ neta graditi dva bloka, v aprilu 1980 naslednja dva, v juliju šola in vzgojno varstveni zavod, takoj tudi trgovski prostori za SOZD Mercator in ploščad v III. fazi soseske. Pri izgradnji bodo sodelovale združene delovne organizacije v SOZD GIPOSS, in sicer: GIP INGRAD, GIP OBNOVA, SGP PIONIR in GP TEHNIKA. Vključitev infrastrukture bo omogočena v samo­ stojnih objektih in v pritličnih etažah v šestih stano­ vanjskih blokih soseske. Etaže teh blokov so že pri sa­ mem projektiranju predvidene z višino 3,40 m in omo­ gočajo vključitev različnih dejavnostih za potrebe so- ske. Črpalna postaja center Črpalna postaja Center, ki jo GP Tehnika gradi nasproti železniške postaje, bo vročo vodo iz šišenske toplarne prečrpavala iz globine —15 m prek črpalnih agregatov na globino —2,70 m, to je do globine kinet (napajalnih cevovodov za odjemnike) proti mestnemu centru. Izvajalec instalacijskih del je IMP Ljubljana, projekt pa je izdelala Projekta, Ptuj. Vrednost grad­ beno obrtniških del je 3,5 milijarde S din. Objekt je v tlorisu 20 X 30 m, zgrajen bo v globino 9 metrov s priključknim vertikalnim jaškom na pod­ zemni dovodni tunel globine — 15 m. Tunel bo potekal od Vilharjeve ceste pod železniško postajo do črpališča RGD Trbovlje. Objekt je iz dvoranskega dela, kjer bo strojnica z 8 črpalkami, in komandnega dela, ki bo povsem avto­ matiziran. Ves objekt bo pod zemljo. Površina nad črpalno postajo bo obdelana kot park. Projekte zavarovanja gradbene jame je izdelal Ge­ ološki zavod Ljubljana. Piloti premera 80 cm skupaj z 20 cm obloženo steno bodo rabili kot zunanja stena objekta. Krovna plošča je izdelana iz 20 prenapetih mostovnih nosilcev razpona 19 m (tip Gradis), ki so bili lepljeni na samem gradbišču. Vsak nosilec je sestav­ ljen iz dveh delov. Zvočna izolacija bo izvedena v stropni konstrukciji. Predstavljeni objekt je eden najsodobnejših tovrst­ nih objektov v Evropi. Vir: GIPOSSOV VESTNIK št. 5/79 Bogdan Melihar VESTI IN INFORMACIJE Kidričev nagrajenec Dobitnik Kidričeve nagrade je tudi predstavnik gradbeništva Viktor Turnšek, dipl. ing., bivši dolgoletni direktor ZRMK. Nagrajen je bil za doživljenjsko delo na področju gradbeništva. Ing. Viktor Turnšek je diplomiral leta 1936 na te­ danji tehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Kmalu po diplomi je odšel na dopolnitveni študij na EMPA v Zürich, ki ga je tedaj vodil dr. ing. Roš, naš rojak in znani raziskovalec na področju gradbeništva. Delo na imenovanem zavodu ni ostalo brez vpliva, saj se je tu navdušil za raziskovalno delo, ki ga je spremljalo vse življenje. Tudi bivanje v pariškem gradbenem labora­ toriju pri prof. 1’Hermitu ga je potrdilo v tej smeri. Ko se je vrnil, se je zaposlil v tedanji gradbeni opera­ tivi, ki je bila, kar se tiče slovenskih gradbenih stro­ kovnjakov, zelo skromna. Vodilne položaje so imeli skoro izključno inozemci, ki so skrbno čuvali pozicije. Ing. Turnšek je bil prodoren in se je kljub takemu položaju pojavil kot aktivni graditelj objekta sedanje NAME nasproti stare pošte, kjer je bila v akciji prva za tedanje čase avtomatizirana postaja za proizvodnjo betona. Ze na fakulteti je politično zavedno delal. Bil je v organizacijskem odboru za postavitev univerzitetne knjižnice. Odbor je od tedanjih oblastnikov izsilil po­ stavitev knjižnice kot reprezentančnega poslopja uni­ verze v Ljubljani, ki je bila tedaj ves čas na tehtnici, ali bo obstala ali jo bodo ukinili. Bil je med organiza­ torji Slovenskega kluba, ki je bil izrazito napredno usmerjen in oporišče naprednih sil na univerzi. Okupator ga je kmalu po zasedbi zaprl in odvlekel v koncentracijsko taborišče. Vrnil se je ob osvoboditvi. Leta 1951 je prevzel takratni gradbeni laboratorij mini­ strstva za gradnje ter ga pod imenom Zavod za raziska­ vo materiala in konstrukcij povedel na samostojno pot raziskovalne in preiskovalne institucije. Vodil ga je vse do leta 1976, ko je odšel v pokoj. Vse to obdobje je aktivno deloval tako kot organi­ zator in usmerjevalec in hkrati kot raziskovalec, saj je bilo za to obdobje značilno, da ni bilo na razpolago ustreznih raziskovalcev. Področje gradbeništva je bilo opustelo področje. Bilo je le malo slovenskih strokov­ njakov, dela in problemov pa na pretek, saj so z izva­ janjem prve petletke že nastali številni problemi, tako v zvezi z gradbenimi materiali, z ekonomizacijo kon­ strukcij, z uvajanjem mehanizacije itd. Bil je pobudnik velike mehanične opremljenosti, ki se je manifestirala ob številnih priložnostih, med ka­ terimi je mogoče najznačilnejša uvedba moderne meha­ nizacije pri gradnji naše tedaj prve avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, kjer se je med drugim postavil problem transporta mas in konkurence med avtopre- vozi in ozkotirno železnico. Odločnemu nastopu, ki je bil podkrepljen z ustreznim študijem, gre zahvala, da se je že takoj spočetka uvedla moderna mehanizacija. Spremljanje naprednih metod dela ga je povedlo na vsa področja dela. Tako je izvedel napredne posege na področju opekarništva, ki je bilo tedaj v celoti zasta­ relo, povečal produktivnost, sodeloval pri uvajanju iz- votlenih oblikovancev itd. Njegovo najpriljubnejše področje je bilo vedenje materiala v konstrukciji. Ze zgodaj je napisal razpravo o plasticiteti betona, ki je bila za tedanje čase zelo napredna, katere izkoriščanje pa šele sedaj praktično uvajamo. Dobro razumevanje obnašanja konstrukcij se je iz­ razilo pri reševanju nastale problematike ob rušilnih potresih, kot so bili v Skopju, Banjaluki itd. Njegovo bogato znanje je prišlo tu do polnega izraza, saj ga najdemo tako na terenu v prvih ekipah, ki so prišle na pomoč porušenim krajem, kjer je svetoval prve ukrepe in hkrati opazoval primere rušenja, tako kot pozneje v laboratoriju, kjer je delal na simulaciji rušilnih sun­ kov na modeliranih delih objektov, sodeloval pri sana­ cijskih metodah, snoval teoretske osnove za izračun napetostnih stanj v konstruktivnih elementih itd. Njegovo delo na tem področju ni ostalo nezapaženo. Eksperti iz ZDA in ZSSR so postali pozorni na nekatere ugotovitve in tako se je kmalu razvil projekt, ki obrav­ nava potresno odpornost zidanih zgradb ob podpori in sodelovanju berkeleyske univerze. Projekt še vedno te­ če, sadovi pa so razveseljivi. Za izdelavo nekaterih faz tega projekta so bile po­ trebne najmodernejše aparature za simuliranje potre­ sov, ki jih je dobavila renomirana tvrdka Amster, tako da spada danes Zavod med redke institucije, ki imajo s tega področja tako specializirano opremo. V obdobju aktivnega udejstvovanja je bil osem let poslanec prosvetnokulturega zbora ljudske skupščine SRS, član odbora za znanstveno raziskovalno delo pri izvršnem svetu SRS, član zveznega komiteja za koordi­ nacijo raziskovalnega dela, predsednik sveta za znanost SRS. Bil je predsednik Saveza Jugoslovenskih labora­ torija, predsednik Zveze raziskovalnih organizacij SRS, član upravnega odbora sklada Borisa Kidriča in član odbora v času ustanovitve nagrad AVNOJ. Dobil je številna priznanja za družbenopolitično delo, red dela II. stopnje, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, red za zasluge za narod s srebrnimi žarki ter red republike s srebrnim vencem. Zaradi aktivnega dela v strokovnih organizacijah je dobil priznanje častnega in zaslužnega člana SGITJ in jubilejno zlato plaketo SGITJ. S podelitvijo Kidričeve nagrade ing. Viktorju Turn­ šku je dobilo slovensko gradbeništvo tudi uradno druž­ beno priznanje za prizadevanja slediti sodobnemu raz­ voju gradbeniške vede. Marjan Ferjan, dipl. ing. Sedemdesetletnica Maksa Megušarja, diplomiranega gradbenega inženirja Maks Megušar, dipl. gradb. inženir, praznuje 26. 4. 1980 svoj 70. rojstni dan. Rodil se je v Kamniku, po osnovni šoli je končal realko ter nato gradbeno fakul­ teto na ljubljanski univerzi. Že v rani mladosti ga sre­ čamo kot rednega telovadca in športnika pri sokolskem društvu Tabor v Ljubljani Vsa mladostna leta in vse do danes je v svojem prostem času deloval pri vzgoji športnikov in organiziranju raznih telovadnih in šport­ nih prireditev v Ljubljani in širom po Sloveniji. Tudi sam je bil viden član lahke atletike, saj je dosegal v mladih letih lepe uspehe. Vojna vihra ga zateče kot rezervnega inženirja ofi­ cirja v Sarajevu. Po ujetništvu v Nemčiji se zopet znajde v italijanskih koncentracijskih taboriščih, kjer je osebno okusil zlo druge svetovne vojne. Takoj po osvoboditvi ga srečamo pri obnovi poru­ šene Slovenije in Jugoslavije. Povsod se je izkazal kot dober organizator in vsestranski strokovni delavec. Po­ sebno so se mu priljubila cestno-gradbena dela, kate­ rim je posvetil pretežni del svojega službovanja. Kot večletnega tehničnega direktorja Uprave za ceste ga srečamo že pred petindvajsetimi leti v strokovnih vrstah, ki so začele sistemsko reševati slovensko cestno mrežo. Po gradnji nove koprske ceste je spremljal gradnjo ceste Ljubljana—Zagreb. Tu mu je bila pover­ jena zelo težka naloga organizacije vseh jugoslovan­ skih asfaltnih baz za pravočasno asfaltiranje ceste. Maks Megušar se je v življenju izkazal tudi kot velik pedagog, saj je več let predaval na Tehnični sred­ nji šoli kot redni profesor in kasneje kot vidni zunanji strokovni sodelavec. Ob dolgoletni zaposlitvi pri go­ spodarski zbornici je bil kot vodja gradbeništva viden soorganizator seminarjev, posvetovanj in predavanj. Kot pedagog še vedno deluje kot strokovni predavatelj pri izpitih za višje gradbene strokovne kadre. Kljub vsestranski strokovni zaposlitvi je že od usta­ novitve strokovnih društev reden član. V Zvezi grad­ benih inženirjev in tehnikov ter v Zvezi inženirjev in tehnikov je opravljal vsa povojna letna vidne funkcije tako v Ljubljani kakor tudi v centralnih strokovnih zvezah v Beogradu. Istočasno je bil tudi funkcioar dru­ štva za ceste in je še vedno funkcionar v Društvu za promet v Ljubljani. Kot strokovnjak je sodeloval v neštetih strokovnih komisijah in ocenah v Sloveniji, Beogradu in Zagrebu. V Zvezi gradbenih inženirjev je bil organizator raznih strokovnih predavanj, predvsem pa znan strokovni vo­ dič ob raznih ogledih gradbenih objektov v Jugoslaviji in inozemstvu. Vse to opravlja še danes z nezmanjša­ nim elanom, vedno mladostno razpoložen in poln živ­ ljenja. Njegov hitri korak kaže odločnega moža, ki sku­ ša vsako sprejeto nalogo in zamisel speljati do konca. Kot mladega idealista in športnika ga srečamo že zgodaj kot športnega poročevalca in novinarja ob raznih sokolskih in drugih športnih prireditvah. Telo­ vadbi in športu je bil vedno predan z dušo in telesom. Še danes obiskuje vsako sredo redno telovadbo v dru­ štvu Partizan Narodni dom, kjer ima tudi funkcijo, predvsem v zvezi z gradbeno stroko. Pojavlja se še vedno kot viden organizator športnih prireditev vseh vrst slovenskih podjetij. Trenutno je najstarejši sloven­ ski atletski sodnik, saj opravlja to funkcijo že 50 let in je zato prejel zlato značko. Za svoje udejstvovanje na strokovnem področju ter v družbeni in športni de­ javnosti je prejel red dela z zlatim vencem. Upokoji­ tev ga je zatekla kot direktorja pri podjetju PROD. Maks Megušar še ni prenehal delati. Se vedno deluje kot strokovni predavatelj in organizator, vodič, druž­ beni in športni delavec. Maks Megušar se je izkazal v življenju kot velik idealist. Njegova skromnost, dobrosrčnost, prijaznost, priljubljenost je splošno znana, vzor in zgled vsem nam. Ob sedemdesetletnici mu želimo še mnogo zdravih, plodnih let! Ciril Stanič IZ ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JUGOSLAVIJE PREDLOG S sklepi Predsedstva CK ZKJ, Predsedstva SFRJ in Predsedništva ZK SZDL so utrjene smeri in vsebina akcij vseh subjektivnih sil za stabilizacijo; za njeno uresničevanje je nujna organizirana aktivnost, mobili­ zacija vseh delovnih ljudi in organiziranih socialistič­ nih sil s pomočjo konkretnih in celovitih programov, trajne aktivnosti, večje osebne in družbene odgovor­ nosti. Izhajajoč iz navedenega, iz mesta in vloge, ki jo Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije zavzema na čelu organiziranih socialističnih sil, realnih možnosti organizacij in članstva in razlag na seji ter vodene razprave je Predsedstvo Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije na svoji XI. seji dne 22. II. 1980 v Beogradu ugotovilo OPERATIVNE NALOGE ORGANIZACIJ-CLANIC IN ORGANOV ZITJ V URESNIČEVANJU EKONOMSKE STABILIZACIJE 1. Organizacije-članice in organi Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije morajo v prihodnjem obdobju okrepiti družbeno-strokovno aktivnost pri uresničeva­ nju stabilizacije in se truditi za večjo osebno in druž­ beno odgovornost v vseh organih, organizacijah in obli­ kah delovanja tako pri izpeljavi dogovorjenih nalog kakor pri vsakdanjem delu. Organizacij e-članice in organi ZITJ so odgovorni, da bodo vse zveze, društva, komiteji in druge oblike družbenega organiziranja in delovanja inženirjev in tehnikov trajno in aktivno delovali pri stabilizaciji go­ spodarstva, kjer imajo delegati v predsedništvih in skupščinah še posebno odgovornost in obveze. 2. Pri izdelavi programov aktivnosti je treba izha­ jati iz analize konkretnega stanja v vsaki organizaciji, od specifičnosti članstva, kritične analize uresničenih in načrtovanih aktivnosti ter ugotavljanje realnih po­ treb in možnosti. Temeljna naloga vseh organizacij-članic in orga­ nov ZITJ je zmanjšanje vseh oblik porabe v take okvi­ re, kot jih predvidevajo resolucije delegatskih skupščin ali opredelitve in odloki družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, programiranje in uresničevanje aktivnosti, ki so strokovno upravičene, družbeno potrebne in pri­ spevajo k prizadevanjem celotne družbe po stabiliza­ ciji gospodarstva. Poseben pomen imajo aktivnosti za združevanje pri vodenju in organizaciji posameznih programskih aktiv­ nosti do združevanja enakih ali sorodnih organizacij in prizadevanj, da bo varčevanje del vsakdana. 3. Organizacij e-članice in organi ZITJ se morajo prizadevati in uresničiti, da bodo člani — inženirji in tehniki in drugi delovni ljudje in državljani aktivni pri politiki ekonomske stabilizacije, in to ne samo v organih in organizacijah inženirjev in tehnikov, temveč na vseh področjih družbenega delovanja, kar ima velik pomen za učinkovitost in kvalitetno delo, afirmacijo družbenega dela in delovanja inženirsko-tehniških or­ ganizacij. Boj za večjo produktivnost, racionalnost investicij, povezovanje znanosti in proizvodnje, uveljavitev zna­ nja in strokovnega dela, uvajanje lastne in nove teh­ nologije, zmanjšanje uvoza licenc, razvoj lastnega no- vatorstva in racionalizacije, verčevanje energije in re­ produkcijskega materiala, zaščito življenjskega in de­ lovnega okolja, boljšo organizacijo dela, večjo izkori­ ščenost lastnih surovin in substitucije, organizirano iz­ koriščenost sekundarnih surovin in zaščito materiala — vse to so naloge, kjer lahko inženirji in tehniki zveze in društev inženirjev in tehnikov kar največ prispe­ vajo. 4. Aktivnost organizacij-članic in organov ZITJ mora biti usmerjena tudi v organizirano krepitev in učinkovito delovanje na čelu organiziranih socialističnih sil, močnejše povezovanje in programsko sodelovanje z vsemi subjekti, izdelavo nujnih sistemskih rešitev, ki prispevajo k uspešnejšemu delovanju zvez in društev inženirjev in tehnikov, aktivnejše vključevanje v pri­ pravo načrtov razvoja, osnovanje in aktivno delo dru­ štev v vseh oblikah združenega dela. 5. Organizacije-članice in organi ZITJ so še po­ sebej odgovorni, da se organizirajo zbori, simpoziji in kongresi samo takrat, kadar za to obstoji resnična po­ treba, kadar se pridobi širše soglasje, kadar so koordi­ nirani in dogovorjeni ali imajo vlogo nadaljnjega raz­ voja in napredka. Komisija za strokovne zbore Predsedstva ZITJ, ki jo sestavljajo delegati vseh organizacij-članic ZITJ, po­ sebno odgovarja za koordinacijo, evidentiranje aktiv­ nosti, usklajevanje tem in terminov posameznih zbo­ rov in uresničevanje sodelovanja sorodnih zvez in orga­ nizacij inženirjev in tehnikov. Delegati v predsedništvih in skupščinah so posebej odgovorni za priprave mednarodnih zborov v Jugosla­ viji in za nastope svojih članov na mednarodnih kon­ ferencah v inozemstvu. V teh primerih je treba zagoto­ viti kvalificirano in aktivno sodelovanje delegatov in preprečiti vse mogoče negativne pojave in deviacije. 6. Izdajateljska znanstveno-tehniška dejavnost zvez in društev inženirjev in tehnikov kot dejavnost poseb­ nega družbenega pomena, ki je v statutih in programih dela rada upravičeno uvrščena med prioritetne naloge, je dala izredne rezultate — tako po številu izdaj, vse­ bini in stvarni funkciji kakor po društvenem delu, vo- lonterizmu in entuziazmu članov in drugih delovnih ljudi in državljanov, obvladovanju raznih težav, ki so spremljale delo, in vztrajnosti. Kljub temu pa obstajajo številne slabosti, ki jih v stabilizacijski akciji moremo in moramo preseči: para­ lelno izdajanje enakih ali podobnih časopisov, razdrob­ ljenost, nezadostno meduredniško sodelovanje, neza­ dostno spoštovanje zakonskih predpisov na področju informiranja in izdajateljske dejavnosti — posebno pri formiranju izdajateljskih svetov in širšem družbenem vplivu, nekoordinirano reševanje finančnih vprašanj, plasmaja in publicitete, slaba zamenjava kadrov, neza­ dostna prisotnost mladih in nezadostno sodelovanje osnovnih organizacij itd. IT novine, edini časopis zveze inženirjev in tehni­ kov Jugoslavije, ustanovljen pred 18 leti kot skupno informativno glasilo vseh zvez, društev in oblika dru­ štvenega zbiranja in delovanja inženirjev in tehnikov, ni bil v taki obliki sprejet. Pri tem pa posamezne zveze izdajajo nove biltene, ustvarjajo nove stroške, tiskajo jih v majhnih nakladah itd. Komisija za informiranje in izdajateljsko dejav­ nost Predsedstva ZITJ in predsedstva vseh organizacij- članic ZITJ morajo takoj obravnavati to problematiko ter pokazati in predložiti naj celovitejše rešitve. Pri tem morajo upoštevati potrebe in posebnosti organizacij in glasil ter racionalnost pri uporabi društvenih sredstev, zadovoljevanje ciljev in nalog ter širši društveno-stro- kovni vpliv in značaj. 7. Mednarodno sodelovanje, ki ga uresničujejo zve­ ze in društva inženirjev in tehnikov kot del medna­ rodnega znanstveno-tehniškega sodelovanja naše de­ žele, je prispevalo k uveljavitvi naše stvarnosti in na­ ših dosežkov, pri čemer pa prave možnosti niso bile izkoriščene, realne potrebe pa ne zadovoljene. Poglavitne slabosti so: neobstajanje koordinacije in sodelovanja organizacij-članic, izolirani nastopi in dogovori, nespoštovanje družbenega dogovora o med­ narodnem sodelovanju društvenih organizacij in zdru­ ženj, neevidentirano sodelovanje pri pristojnih repub­ liških in pokrajinskih organih, ne izvajajo se dogo­ vorjene odredbe osvojenih aktov in odlokov itd. Komisija za mednarodno sodelovanje Predsedstva ZITJ mora čimprej oceniti dosedanje sodelovanje, pred­ ložiti ukrepe za odpravo vseh slabosti in rešitev očit­ nih težav. Posebej se opozarja na dožnost razširitve sodelo­ vanja z inženirskimi organizacijami neuvrščenih dežel in dežel v razvoju, kjer dela veliko inženirjev, ki so se šolali v Jugoslaviji, kar daje velike možnosti razši­ ritve ekonomskega sodelovanja. 8. Nenehno povečevanje števila zvez, komitejev, zveznih društev inženirjev in tehnikov in drugih oblik združevanja in delovanja vodi poleg razširjanja de­ javnosti do razdrobljenosti organizacij, zmanjšanja koordinacije in akcije, hitrega povečanja števila pro­ fesionalcev, stroškov dela in poslovanja. Obstaja veli­ ko število pritlikavih strokovnih služb, ki jih najpo­ gosteje sestavljata eden ali dva delavca, povečuje se honorarno delo, zaradi povečanja števila organizacij s statusom pravne osebe se povečujejo stroški admini­ stracije in finančnega poslovanja itd. Nujno je čimprej ukreniti vse za združitev stro­ kovnih služb, ustanavljanje servisov, kadar je to mogo­ če, ali reševanje teh vprašanj s pomočjo drugih orga­ nizacij. Posebno odgovornost za reševanje teh vprašanj imajo predsedništva in skupščine vseh zvez in dru­ štev inženirjev in tehnikov. 9. Z razširitvijo sodelovanja s sorodnimi društve­ nimi organizacijami in združenji v fronto organizira­ nih socialističnih sil, izogibanjem paralelnih aktivnosti in podobnim bo prišlo do uspešnejše aktivnosti, boljših rezultatov in zmanjšanja stroškov. Hkrati se nalaga organom ZITJ in organizacij am- članicam ZITJ, da zaradi obstoja številnih društvenih organizacij in združenj, ki jih ustanavlja ali sestav­ lja pretežni del članov inženirjev in tehnikov, preu­ darijo možnost razširitve medsebojnega sodelovanja pri združevanju. 10. Izdelava predlogov za reševanje nekaterih si­ stemskih vprašanj, ki so zasnovana z ustavo SFRJ in zakonom o združenem delu (npr. javna pooblastila, ukvarjanje z gospodarsko dejavnostjo idr.) kakor tudi tista, ki so stalno prisotna (npr. knjigovodstvo in fi­ nančno poslovanje društvenih organizacij, davki, pri­ spevki, sprejetje zakona o društvih v delu organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti, zbornic, sin­ dikatov idr.) bodo omogočila uspešnejše, učinkovitejše in družbeno koristnejše delo zvez in društev inženir­ jev in tehnikov. 11. Pri izvajanju teh nalog kakor tudi v vsakda­ njem delu je nujno zaostriti odgovornost za dosledno izvajanje politike stabilizacije, dosledno uresničevanje dogovorjenih odločitev in stališč, dosledno izvrševanje poverjenih in sprejetih funkcij in obvez, upreti se vsem pojavom omahovanja in formalizma. Obnašanje pri uresničevanju politike stabilizacije mora biti eden od kriterijev za oceno rezultatov dela organizacij-članic in organov ZITJ, društev in oblik delovanja. 12. Za čim učinkovitejše delo in koordinacijo je treba te naloge dostaviti: — vsem organizacij am-članicam ZITJ, — vsem organom in delovnim telesom ZITJ, — komitejem in društvom inženirjev in tehnikov, — uredništvom izdaj organizacij inženirejev in tehnikov, da jih bodo objavili v celoti. Kot informacijo pa: — Zvezi komunistov Jugoslavije, —- Zvezni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, — Gospodarski zbornici Jugoslavije in — Zvezi sindikatov Jugoslavije. 13. V naslednjem obdobju bosta skupščina in Pred­ sedstvo ZITJ stalno in kontinuirano delovala v smislu uresničevanja ekonomske stabilizacije, ki jo bo sprem­ ljala in spodbujala realizacija teh nalog; tehtala bosta konkretna vprašanja in ustrezno ukrepala. Predsednik ZITJ ing. Vujo Skendžič INFORMACIJE »* Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XX 2 -3 FEBRUAR - MAREC 1980 Razprostranjenost, lastnosti in uporabnost karbonatnih kamnin Slovenije Drugi del Primerjava fizikalno mehanskih lastnosti paleozo- iskih, mezozoiskih in kenozoiskih apnencev po ge­ ološki starosti, lastnosti kenozoiskih peščenjakov ter uvrstitev mezozoiskih dolomitov (Tabela 1) V tej primerjavi so mezozoiski apnenci zastopani s 93 lokadijami, paleozoiski apnenci s 4 lokacijami ter kenozoiski apnenci z 11 lokacijami. V paleozoiskih apnencih ni sedaj aktivnega kam­ noloma. Izmed lokacij kenozoiskih apnencev je 10 lo­ kacij v paleocenskih in cocenstaih apnencih na Pri­ morskem, kjer so v njih še sedaj aktivni kamnolomi. Kenozoiski miocenski litotamnijski apnenec pa je za­ stopan z eno lokacijo pri Ziidanem mostu. Primerjava, razvidna iz tabele 1, je pokazala, da imajo najmlajši kenozoiski apnenci vse obravnavane fizikalno mehanske lastnosti boljše kot starejši mezo­ zoiski in paleozoiski apnenci, razen namočljivosti, v čemer so malenkostno slabši. To so zaključki na osnovi povprečnih vrednosti. Seveda tega ne moremo postaviti za vsako vrsto kenozoiskega apnenca. Nadaljnja primerjava srednje starih mezozoiskih apnencev in starih paleozoiskih apnencev kaže, da so pri mezozoiskih apnencih pomembno večje tlačne trdnosti v vseh treh stanjih, kot pri paleozoiskih apnencih, medtem ko so v ostalih lastnostih paleozoiski apnenci malenkostno boljši kot mezozoiski apnenci. Kot je razvidno iz tabele, je zadnje podprto še s premalim številom določitev. Ker obstaja možnost, da so paleozoiski apnenci v Večji meri prekristaljeni, kot mezozoiski apnenci, kar vodi v sparitno strukturo, je pričakovati v paleozoiskih apnencih lastnosti spanitne strukture, t. j. večjo odpor­ nost na dinamične obremenitve in manjšo tlačno trd­ nost. V kenozoiskih apnencih in apneno kremenovih pe.čenjakih ni sedaj večjega aktivnega kamnoloma, pač pa so v njih manj ši opuščeni kamnolomi in podatki preiskav iz prejšnjih let. Kremenovo apneni peščenjaki imajo v sestavi od 5 'Vo do 45°/o kremena. Za primerjavo fizikalno mehanskih lastnosti smo zbrali za apnene peščenjake podatke šestih lokacij in sicer za štiri lokacije eocenskih peščenjakov iz Pri­ morske in za dve lokaciji miocenskih peščenjakov iz severne in iz vzhodne Slovenije. Za kremenovo apnene peščenjakih ni sedaj večjega aktivnega kamnoloma, Primorske. Iz tabele 1 je razvidno, da imajo oboji peščenjaki sorazmerno dobre fizikalno mehanske lastnosti. V od­ pornosti iproti drobljenju pod udarci in obrabi (Devalov koef., Mannheimov koef., Los Angeles) ter v odpornosti na) statične pritiske agregata (pritisk na gramozno plast) izkazujejo v povprečju boljše vrednosti kot ap­ nenci. Mezozoiski dolomiti imajo v primerjavi z vsemi obravnavanimi kamninami (tabela 1) najvišjo tlačno trdnost v suhem stanju (208,4MPa) in po namakanju (198,3 MPa); njihova tlačna trdnost po zmrzovanju pa je takoj za kenozoiskimi apnenci. Po odpornosti na statične pritiske agregata so do­ lomiti v povprečju v sredini med kenozoiskimi kam­ ninami na eni strani ter mezozoiskimi in paleozoiskimi kamninami na drugi strani. Obrus (18,6 cm3/50 cm2) imajo približno podoben kot mezozoiski apnenci (19,0 cm3/cm2) in so torej pred­ zadnji v obravnavani vrsti izmed šest vrst kamnin. Po odpornosti na dinamične obremenitve so dolo­ miti po Los Angelos vrednosti (28,9 “/o) in po koefici­ entu po Mannheimu (7,7) zadnji izmed obravnavanih šest vrst kamnin. Tudi v koeficientu po Devalu (9,1) so v bližini zadnjega mesta. Kvartarni prodi Petrografska sestava Med najbolj čiste karbonatne prode spadajo na­ nosi rek Soče in Save, ki vsebujejo 65°/o do 85 “Vo kar­ bonatnih kamnin, predvsem apnenca, delno dolomita. Ostali del proda predstavljajo silikatne kamnine. V savskem produ so od silikatnih kamnin v glavnem kre­ menovi peščenjaki, keratofirji, portirji in tufi ter le malo rožence v in kremena. Poleg navedenih kamnin se v savskem produ pojavljajo mehki rumenkasti do­ lomitni laporji s prehodi v rumenkaste lapornate do­ lomite. V soškem produ pa so od silikatnih sestavin naj­ pomembnejši roženci. Ti so trdi; pogosto se pojavljajo kot pole v apnenčevih prodnikih. Poleg tega se po­ javljajo v soškem produ tudi lapornati apnenci, to je apnenci, ki imajo precej primesi mineralov glin. Ti se na oko težko ločijo od običajnih apnencev. Dravski prod ima 30 ‘Vo do 44 ‘Vo karbonatnih ka­ mnin, pretežno apnenca, delno dolomita. Izmed sili­ katnih sestavin je veliko kremena, kvarcita in meta­ morfnih kamnin (diaftoritov, amfibolitov, blestnikov). Zrnavost Mehanska zrnavost se lokalno zelo menja. Ce vza­ memo kot merilo količino frakcije 0/30 mm, se gibljejo /rednosti pri savskih gromoznicah od 52 do 90 %, pri dravskih od 54 do 85 ®/o, pri soških okrog 68 °/o, v povprečju torej okrog 3/4. Žilavost — dinamična trdnost Pri savskem produ je Mannheimov koeficient od 7,4i do 9,9, najpogostejše vrednosti so od 7,4 do 7,8 in Los Angeles vrednosti od 25,2 do 27,6°/», za 'drobljene krogle (Črnuče) pa so vrednosti boljše, Mannheimov koeficient 11,1 in Los Angeles vrednost 20,0®/# Tabela 1. Povprečne vrednosti fizikalno mehanskih lastnosti paleozoiskih apnencev, mezozoiskih apnencev in dolomitov, kenozoiskih apnencev, apnenih peščenjakov ter kremenovo apnenih peščenjakov v Sloveniji Geološko razdobje PALEOZOIK MEZOZOIK KENOZOIK Razporeditev po i 2 3 4 5 6 (teži) s številkami Številka in vrsta kamnine Apnenci Apnenci Dolomiti Apnenci Apnenipeščenjaki Kremenovo apneni peščenjaki rastoči kvaliteti kamnin Namočljivost, 'Vo 0,28 (7) 0,34 (190) 0,62 (51) 0,39 (29) 0,52 (10) 0,46 (6) 3, 5, 6, 4, 2, 1, Tlačna trdnost, suho, MPa 122,8 (7) 157,9 (174) 208,4 (36) 188,2 (30) 184,5 (10) 187,8 (7) 1, 2, 5 — 6 — 4, 3 Tlač. trd., namoč., MPa 120,4 (5) 164,1 (139) 198,3 (28) 197,8 (23) 181,7 (6) 162,0 (7) 1, 6 — 2, 5, 4 — 3 Tlač. trd. zmrz., MPa 121,5 (5) 164,8 (127) 185,1 (27) 199,9 (22) 171,3 (7) 163,4 (7) 1, 6 — 2, 5, 3, 4 Obrus, c m3/50 cm2 17,4 (7) 19,0 (177) 18,6 (31) 17,1 (28) 17,5 (8) 14,9 (6) 2 — 3, 5 — 1 — 4, 6 Koeficient po Devalu, JUS B.B8.018 4,2 (1) 91,1 (103) 9,1 (28) 10,1 (26) 11,9 (4) 12,6 (6) 13,8 (6) 1, 2 = 3, 4, 5, 6 Koeficient po Mannheiimu 9,6 (1) 8(5 (107) 7,7 (25) 10,9 (25) 12,2 (4) 3, 2, 1, 4, 5, 6 Los Angeles B, °/o - 25,0 (23) 28,9 (6) 23,0 (11) 19,6 (2) - 3,2 4,5 Pritisk na gramozno plast, presej ki 35 mm 79,7 (2) 83,5 (136) 81,2 (34) 80,0 (27) 83,3 (4) 78,8 (6) 2 — 5, 3, 4 — 1, 6 Pritisk na gramozno plast, presejki 25 mm 69,9 (2) 70,,2 (137) 67,5 (34) 65,6 (28) 62,3 (4) 61,6 (6) 2 — 1, 3, 4, 5, 6 Pritisk na gramozno plast, presejki 15 mm 51,3 (2) 50,8 (137) 48,3 (34) 46,9 (28) 42,2 (4) 42,5 (6) 1 — 2, 3, 4, 6 — 5 Pritisk na gramozno plast, presejki 10 mm 38,1 (3) 38,6 (137) 36,4 (34) 35,1 (28) 30,9 (4) 31,2 (6) 2 — 1, 3, 4, 6 — 5 Pritisk na gramozno plast, presejki 5 mm 23,4 (2) 23,0 (137) 20,6 (33) 20,7 (28) 17,6 (4) 17,2 (6) 2,66 (7) 1 — 2, 4 — 3, 5 — 6 Prostominska masa Mg/m3 2,77 (6) 2,69 (170) 2,78 (43) 2,67 (29) 2,68 (10) 5 = 6, 4, 2, 1, 3 Gostota Mg/m3 2,70 (6) 2,75 (165) 2,86 (41) 2,73 (28) 2,71 (10) 2,73 (7) 5, 4 = 6, 2, 1, 3 Legenda: 1. X (Y): X - poprečna vrednost, Y-št.evilo podatkov za poprečno vrednost, 2. Oznake pri razporeditvi:—, približno enaka poprečna vrednost, —, enaka poprečna vrednost, 3. MPa = 10 MNm2 — Mg/m3 = p/cm3 Tabela 2. Najpogostejše petrografske, mehanske in tehnološke lastnosti glavnih nahajališč proda v Sloveniji Predel Sava — Ljubljansko polje Krškopolje Dravsko polje in Dravska dolina Vrtojbsko polje Jeprca Stanežiče Gameljne romacevo- Cmuče Drnovo Radlje Rače Podbrežje Duplek Vrtojba Karbonatne kamnine "/o 86 81 85 ca. 80 65 44 36 30 80 Silikatne kamnine % 14 19 15 oa. 20 35 56 64 70 20 Količina frakcije 0/30 mm 73 52—75 81 ca. 74 — ca. 90 84 80 54—81 85 68 Prod: Koeficient po Mannheimru 7,4— 9,9 7,8 7,4 7,5 7,6 10,5 10,6 14,1 13,1 Los Angeles B; nl o 27,6 26.8 25,2 20,6 31,0 25—28,2 22,8 23,6 27,2 Los Angeles A; %> 24 —27 26,0 27,2 22,4 22,2 27,2 Drobljeni prod: Koeficient (60/200 mm) — (60/200) po Mannheimu 11,1 11,1 Los Angeles B; % 20,0 — Približno maksimalno zrno, mm 200 212 220 100 — 10O 230 130 300 (800) samice samice samice 800 do 1 m nad 1 m Drobljiva slaba zrna v celoti, %> 1,5 2,1 1,18 ca. 1.9 4,3 1,3 ca. 1.8 Podobno velja za dravski prod, kjer pa je nihanje nekoliko večje, saj so Los Angeles vrednosti od 20,6 % do 31,0 "/o. Soški prod na Vrtojbenskem polju ima Mannhei- mov koeficient 10,5 do 14,1, Los Angeles vrednosti pa od 22,2; o/o do 23,6%, kar je relativno homogena vred­ nost. Maksimalna zrna V splošnem so naj večja zrna v savskem produ od 100 do 220 mm, izjemoma tudi posamezne samice do 800 mm, v dravskem produ so nekoliko večje, in to od 130 do 300 mm, pogosto tudi samice do lm . Pojavljanje samic v pleistocenskih terasah tolmačimo s transpor­ tom ledenih plošč ob eroziji moren, to je ledeniških nanosov, ki so omogočili nastanek tako obsežnih naha­ jališč. Zanimivo je, da takih samic v produ V dolini Soče ni. Drobljiva, slaba zrna So večinoma laporasta ali glinasta in drobljivi do­ lomiti v savskih nanosih, kjer se pojavljajo pretežno v količinah, od 1 do 2%. V teku eksploatacije ali teh­ nološkega postopka je treba taka zrna »umetno« zdro­ biti in očistiti, da ne vplivajo škodljivo na odpornost betona. V dravskih nanosih so slaba predvsem zrna blest- nikov, ki niso odporna proti zmrzovanju. Pojavljajo se povprečno v skopni količini od 1 do 4 %. V soškem produ se pojavljajo predvsem laporji in drobljiv dolomit, skupaj okrog 1 do 2 %. Zaobljenost Oblika zrn proda vseh naših rek je zelo ugodna. Posebne preiskave Polirnost Pomembna lastnost kamnin, ki jo pri nas ugota­ vljamo šele zadnjih nekaj let, je polirnost oziroma zaglajevanje ali torna sposobnost. Angleži so te vrste preiskav standardizirali že leta 1960 (B.S.812), pri nas jo je uvedel ZRMK leta 1974. Iz nekaterih doslej zna­ nih podatkov povzemamo, da so vrednosti za karbo­ natne kamnine od 0,43 do 0,48. Zadnja 'vrednost je značilna tudi za savske mešane karbonatne silikatne krogle. Mezozoiski dober (triasni) apnenec je pokazal vrednost 0,4.8 in žilav dolomit 0,46, jurski slabši apne­ nec 0,43, medtem ko so dali kenozoiški staro terciarni apnenci biomikritne strukture vrednosti od 0,44 do 0,47. Toplotna razteznost Za tehnični kamen se toplotna razteznost doslej ni merila in navajamo nekaj originalnih podatkov, ki smo jih prikazali že na posvetovanju DRGMIT v Ljub­ ljani leta 1975 in 1979. Za dobre mezozoiske apnence in za kenozoiški apnenec smo dobili toplotni raztezno­ stni koeficient v območju 20 do 60 °C 3,2 do 4 ,1 .10-6, medtem ko prti marmorjih niha ta 'vrednost od 3,4 do 11,5 . 10-° cm/1 «C. V primerjavi z magmatskimi kamninami imajo apnenci za približno polovico manjše raztezke, preiska­ ni zielo ddber dolomit pa je dal rezultate 8,5 do 8,6. IO-6 cm/1 °C in je torej zelo podoben magmatskim kamninam. Povečana drobljivost kamnin, izpostavljenih temperaturnim šokom do 700 °C Ker se je že kmalu po uporabi vročih asfaltnih mešanic pokazalo, da nekatere kamnine postanejo bolj drobljive v asfaltnih pečeh, so v Nemčiji izdelali po­ stopek, ki je bil pred kratkim standardiziran. Le-tega uporablja tudi ZRMK že od leta 1972 m je znanih že nekaj podatkov tudi za karbonatne kamnine. Žilav triasni apnenec je dal po preiskavi le za 0,7 "/o slabši rezultat, zelo žilav staroterciamli apnenec le za 0 ,9 % , dravske mešane kroge za 0,75 %, medtem ko dajejo magmatske kamnine od 2,6 do 5,0 % slabše rezultate. Zal se v to skupino pridružuje tudi zelo žilav dolomit z vrednostjo 3,3 %. Ugotavljanje sposobnosti prenašanja temperatur­ nih sprememb kaže na pomembno odstopanje dolomita od apnencev in mešanih krogel, medtem ko v tornih sposobnostih ta razlika ni značilna. V primerjavi z vse­ mi magmatskimi kamninami, zlasti z globočninami in metamorfnimi kamninami, se apnenec znatno pozi­ tivno razlikuje od njih v termičnih lastnostih, dolomit pa se jim približuje. V tornih sposobnosth se vse kar­ bonatne kamnine negativno značilno razlikujejo le od vulkanskih kamnin, ne pa od intruzivnih in metamorf­ nih kamnin. Uporabnost Kot tehnični kamen oziroma kot surovina za pri­ pravo agregatov imajo karbonatne kamnine Slovenije veliko uporabnost. Apnenci Naši apnenci so večinoma gosti, zadostno trdni in odporni na zmrzal ter brez problematičnih količin škodljivih primesi. Po teh lastnostih v večini prime­ rov ustrezajo zahtevam za pripravo agregata za beton in za malte. So sicer razpokani in imajo lezike plasto- vitosti, a niso mikrorazpokani. Iz njih je možno pri­ praviti drobljenec z zrni najmanj do 30 mm, pa tudi do 60 mm in več mm. Odprte razpoke se v drobljencih v glavnem ne pojavljajo. Ker je za cestogradnjo potrebna tudi odpornost na dinamične m na udarne obremenitve ter za obrabne plasti cestišč tudi odpornost na obrabnost pri brušenju, ustreza po sedanjih kriterijih večina naših apnencev v glavnem le za pripravo agregatov za tampone in za nosilne asfaltne plasti cestišč. Pri tem je treba pri­ pomniti, da se Los Angeles vrednost nad 33 % ne dopušča. Le manjštevilne vrste apnencev pa po seda­ njih kriterijih ustrezajo za pripravo agregatov za as­ faltne betone cestišč do največ s srednjo gostoto pro­ meta. Za obrabne plasti cestišč s hitrim prometom je seveda tudi vprašanje zaglajevanja. To pri nas še ni urejeno s predpisi in se sedaj še ne postavlja tako ostro. Načeloma vemo, da se najmanj zaglajujejo take kamnine, ki imajo v sestavi različno trde sestavine. Pri nas so to idiabazi in lahko tudi andeziti. Toda v Sloveniji je pomanjkanje eruptivnih agregatov za ob­ rabne plasti cestišč. Nahajamo sicer keratofirje, dia- baze, andezite, dadite, žilne porfirite, toda ti se pojav­ ljajo v mnogoštevilnih malih čokih in vložkih med ogromno maso tufov, tako ni možno odpreti kakšnega večjega kamnoloma, ki bi bil samo v kvalitetni kam­ nini. Dolgo časa se je sicer postavljalo vprašanje upo­ rabe globočnine tonalita iz Pohorja namesto eruptivcev. Toda ta je pokazal premalo odpornost na dinamične in udarne obremenitve ter premajhno odpornost na temperaturo. Zelo kritično pa je tudi zaglajevanje. Nasprotno pa se robniki iz istega kamna odlično ob­ nesejo. V sedanji usmeritvi imamo tako na razpolago za gradnjo cestišč pretežno karbonatne (apnenčeve, do­ lomitne in prodne) agregate in to v glavnem le za spod­ nje plasti cestišč. Vedno večji problemi pa so tudi v zadovoljevanju potreb po teh agregatih. Odprtje novega kamnoloma ali gramoznice je dolgotrajno in povezano s številnimi vsemogočimi zaprekami. Izmed naših apnencev imajo mladoterciami lito- tamnijski apnenci svoje specifičnosti v strukturi in ge­ nezi, ki se razlikujeta od ostalih vrst apnencev. V njih ni aktivnega kamnoloma za pripravo tehničnih agre­ gatov, niti niso dovolj proučeni po petrografskih in po mehanskih lastnostih. Obstaja pa verjetnost, da bi ustrezali za manj zahtevne agregate. Prodi Ti so svojevrsten problem. Uporabni so za pri­ pravo agregata za malte. Za tampone, asfaltne in za cementne betone pa vzorci izkazujejo pogosto take vrednosti, da je njihova uporabnost za te namene že pod dopuščeno mejo. Ker je stanje teh dolomitov zelo različno — so razpokani, mikrorazpokani, zdrobljeni v pesek, v jed­ ru gosti, porozni, brečasti — je potrebno za vsak pri­ mer posebej proučiti ne samo njihove fizikalno mehan­ ske lastnosti, ampak tudi, za katero vrsto agregatov oziroma do katere velikosti zrn je posamezno nahaja­ lišče primemo za (pripravo agregatov. V večini prime­ rov je pričakovati prebitek drobnih frakcij in pri- mankljaj debelih frakcij. Pri dolomitih je uporabnost nekoliko pogojena tudi zaradi večje temperaturne občutljivosti v asfalt­ nih bazah in pri uporabi za cementne betone zaradi možnosti nevarnosti alkalne dolomitne reakcije. Za maloštevilna nahajališča krednih dolomitov bi veljalo v glavnem podobno kot za apnence, z razliko, da je potrebno biti pri njih pozoren na alkalno dolomit­ no reakcijo, če se namerava iz njih pripravljati agre­ gat za cementne betone. V zvezi z dolomiti pa se še vse premalo poslužu­ jemo možnosti kombiniranja agregatov: dolomitnih z apnenčevimi ter dolomitnih s prodnimi. Apneni peščenjaki in kremenovo apneni peščenjaki Ugodne fizikalno mehanske in petrografske lastno­ sti teh kamnin imamo iz časov malih kamnolomov. V nahajanju teh peščenjakov je analogna situcija kot j>n eruptivcih. EruptivcS se pojavljajo kot mali čoki "in vložki v mehansko nekvalitetnih tufih, apneni pešče­ njaki in kremenovo apneni peščenjaki pa kot vložki v flišu. Pri tem so apneni peščenjaki kot vložek v flišu, apneno kremenovi peščenjaki pa kot sesta dna fliša, to je vložki, ki se menjavajo s plastmi laporjev in gli- novcev. Za te peščenjake bi bilo torej potrebno rešiti najprej ekonomičnost eksploatacije, ali pa jih najti same v taki masi, da bi bila eksploatacija ekonomična, npr. ob kamnolomih cementnega laporja v Anhovem. Dolomiti Pri naših glavnih prodnih nahajališčih v glavnem ni problemov uporabnosti za cementne betone in za tampone. Problem pa je že pri uporabnosti za nosilne asfaltne plasti, ker mora agregat za ta namen uporabe vsebovali najmanj 30 "/o drobljenih zrn nad 2 mm. To se rešuje z drobljenjem krogel, seveda, če jih prod vsebuje v zadostni količini. Znano je, da dajejo drob­ ljene krogle agregat, ki je kvalitetnejši kot naravni prod. Kako se v pleistocenskih savskih naplavinah manjša v smeri toka Save velikost prodnikov in koli­ čina krogel, to je frakcij nad 30 mm, pokaže že na­ slednji ilustrativni podatek: na Kranjsko-Sorškem po­ lju in na Ljubljanskem polju ni težko dobiti krogle, velike okrog 200 mm ter količino krogel okrog 25 Vo. V savskih naplavinah Krškega polja pa je prod že drobnejši, z naj večjim prodnikom okrog 100 mm in s količino krogel okrog 10 "Vo. Navedeno velja aa stara, pleistocenska prodna nahajališča, medtem ko se pri sedanjih prodnih nano­ sih lahko pojavljajo problemi z materialom, ki ga pri­ našajo odplake in onesneževanje rek in potokov (pre­ mog, mazut in drugo). Zaključno mnenje o uporabnosti Če torej razmotrimo možnosti za pripravo agre­ gatov v Sloveniji, je očitno, da pri sedanji situaciji ni možno zadovoljiti potreb po eruptivnih agregatih. Pri taki situaciji se postavlja vprašanje, ali so res naše sedanje metode preiskav tako preštudirane in kriteriji tako osnovani, da ne bi bila možna tudi Višja stopnja uporabnosti domačih karbonatnih agregatov kot je sedanja. Verjetno bi bilo potrebno za to študirati po­ izkusne odiseke cestišč, oziroma preiskovati ponašanje naših agregatov v njih in uporabljati kvalitetne erup­ tivne agregate res samo za najzahtevnejše dele in ele­ mente cest. Ocepek Valentin, dipl. inž. geol. Grimšičar Anton, dipl. inž. geol. Literatura Gilesc, G., Sabey B. E., Cardew K. H. F., 1964, Development and Performance of the Portable Skid — Resistance Testeij, London 1964, Road Research Tehnical paper No 66. Grimšičar A., 1956, Kvalitet domačih mineralnih mate­ rijala za gradnju betonskih i asfaltnih kolovoza, nalazišta i korištenje obzirom na lokalne prilike. Ceste i mostovi; br.: 8—9, Zagreb 1956, p 459—469. -- 1964, Kvaliteta mineralnih agregatov za gradnjo cest, Gradbeni vestnik 3, Ljubljana 1964, p 54—60. — 1964, Kamniti materiali, Skupnost cestnih podjetij SRS, knjiga 4, Ljubljana, 1966, p 1-65 — 1972. Prosudjivanje raznih metoda ispitivanja žila­ vosti na kamenu i kamenitim agregatima. Simpozijum o primeni sa vremenih dostignuča u našem gradjevmarstvu u oblasti materijala i kon­ strukcija, Haludovo (Malinska) 22 — 28. 10. 1972. Beograd, Savez jug. lab. za ispit, i istraž. mat. i konst., 1972. Ref 1/26. Mejak D., 1974, Polirnost kamnin in njen vpliv na izbi­ ro kamnitega agregata za obrabne plasti cest, Grad­ beni vestalk, XXIII/1974 4. Informacije ZRMK št. 165. Ocepek V., Grimšičar A., Vesel J., 1979, Apnenec in dolomit kot tehnični kamen, Mezozoik Slovenije, RSS in Zavod za raziskavo materiala in konstruk­ cij, Ljubljana 1979, Arhiv ZRMK. Skubic Boris, 1978, Odpornost mineralnih agregatov proti 'vročini, RSS in ZRMK, Institut za ceste, Ljubljana 1978. Povzetek Obravnavani so naši apnenčevi, dolomitni in prodni agregati, njih značilne lastnosti in možnosti uporabe v gradbeništvu. Izvedena je medsebojna primerjava in povezanost tehničnih lastnosti s strukturo ter opozor­ jeno tudi na posebne kemične, torne iin termične od­ pornosti. Synopsis In this report the problem concerned with the limestone and idolomitestone aggregates produced from the quarries and river pits of Slovenia are discussed, as well as the main characteristics and possible use of these aggregates in building and civil engineering. A mutual comparison of the limestone and dolomitestone aggregates is given, common points regarding techni­ cal properties and mineralogical structure are descri­ bed, and some remarks concerning their chemical, skid and thermal resistance are given. Vodno gospodarsko podjetje Hidrotehnik Ljubljana, o. o., Slovenčeva 95 TOZD hidroinženlring Ljubljana, n. sub. o. Slovenčeva 95, telefon 342 491 Bratovševa ploščad 5, telefon 345 443, 343 763 Organizacija za projektiranje in izvedbo inženiringa hidrotehničnih objektov ter naprav in drugih nizkih gradenj TEMELJNA ORGANIZACIJA HIDROINŽENIRING LJUBLJANA n. sub. o. Ljubljana, Slovenčeva 95 je specializirana projektivna organizacija združenega dela, ki je usposobljena za: projektiranje, izdelovanje investicijskih programov, investicijsko-tehnične dokumentacije za vodnogospodarske objekte in naprave, projektiranje in izde­ lavo vodnogospodarskih osnov za potrebe vodnega gospodarstva in za druge potrebe. Ta dejavnost mimo že navedene projektantske dejavnosti zajema še: • projektiranje objektov in naprav komunalne in industrijske hidrotehnike (melioracije, kanalizacije, vodovodi, čistilne naprave odpadnih voda, pri­ prava pitne vode, tehnološke vode in drugega), • projektiranje drugih objektov nizkih gradenj in konstrukcij, • prevzemanje in izvajanje projektnega in izvedbenega inženiringa s pod­ ročja svoje dejavnosti, $ raziskovalna, študijska in laboratorijska dejavnost na področju vodnega gospodarstva in drugih dejavnosti iz poslovnega predmeta, • opravljanje še drugih strokovnih in tehničnih zadev in opravil s področja vodnega gospodarstva in nizkih gradenj. Slovenija projekt p o d je t je za p r o je k tir a n je LJUBLJANA, Cankarjeva 1 telefon: 061-22-546, telex YU 31505 slop ARHITEKTURA VISOKE GRADNJE INDUSTRIJSKA GRADNJA URBANIZEM STATIKA INSTALACIJE, KALKULACIJE NIZKE GRADNJE STANOVANJSKA STOLPNICA NA PODMURVICAH GRADIL: SGP »ZIDAR« KOČEVJE, TOZD Gradbeni sektor Rijeka, Polič Kamova 85 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Z I D A R K O Č E V J E N. SOL. O.