I |CT
H BMflf Hi	BB	M	V^k^B	^B	HH H	BB	Ljubljana,
celoletno 180 din (za	H	MUFiffll	VBV	H	BH	BJL^_ H	HI	Gregorčičeva	ulica 23. Tel.'
^b bi b^b^b	Bi	b^^f	^B	bi	EH3»b9	»V bs
00 din, za ‘L leta 45 din,	čičeva	ul.	27.	Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska v	•	Rokopisov	ne	vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani : Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo
nlcl v Ljubljani St. 11.053.
f jr|tsia vsak ponedeljek, *«iaid sred0 ppl<.k
Ljubljana, ponedeljek 22. mala 1939
Cena ESI T50
Tudi sami nismo brez krivde
Kakor je res, da je za premnoge pomanjkljivosti v naši javni upravi in organizaciji gospodarstva kriv Beograd, tako pa je enako res, da tudi mi sami nismo brez krivde. In ta naša krivda je dostikrat mnogo večja, kakor pa se misli, in se kaže že v ostri davčni praksi, ki je že slovenska specialiteta, kakor tudi pri večini drugih vprašanj.
Predvsem pa je naša krivda v tem, da nismo sposobni za dosledne in energične akcije in da ne znamo koncentrirati svojega dela. Značilno za nas je, da je vsa naša delavnost silno razbita in da se vedno potezamo hkrati za več velikih stvari in da zato nobene tudi prav ne dosežemo. Vsaka večja akcija pri nas se začne z velikim zaletom, nato pa obvisi v zraku, dokler jo čez leta zopet ne ponovimo z enakim uspehom.
Koliko vika je bilo n. pr. zaradi poglobitve ljubljanskega kolodvora. Celo posebni plakati so se izdali, tisoči in tisoči so se izdali za propagando te misli, danes pa je vsa stvar pozabljena in veliki kolodvori se modernizirajo v drugih krajih. Niti tega ne moremo doseči, da bi se tlakoval prostor lmed tovornim kolodvorom v Ljubljani. Tako zelo smo že slabotni, da je postalo neizvedljivo celo to, da bi mestna občina ljubljanska smela ta prostor lcatranizirati. Birokratizem ne dopušča niti tega in tako bodo morali še naprej trpeti ljudje in živina.
Vprašanje naših bolnišnic je drugo tako žalostno poglavje naših neizvedenih akcij. Leta in leta že pišejo listi o škandalu, da spe po dva in celo trije bolniki v eni postelji, toda zlo še vedno ni odpravljeno. Niti to nam ni prhra-ujeno, da slojev že nove bolniške stavbe v surovem stanju, a se ne morejo zaradi pomanjkanja sredstev dokončati. Sedaj se obljubljajo krediti Suzorja. Ne glede na to, da ti krediti nikakor niso izredno ugodni, je pri vsej zadevi važno še to, da bomo morali rešiti vprašanje bolnišnic le z lastnimi Sredstvi. Kajti posojilo Suzorja komo plačali mi sami.
Pri tej priliki pa je treba opozori še na nekaj. Ce bo sklenjen sPoraz.um, in o tem ni in ne sme kiti dvoma, padejo vse bolnišnice samouprave. 50 milijonov clin ko morala samo slovenska samouprava pripraviti za bolnišnice. Ce bi znali doseči, da bi se vsaj nekatere bolnišnice uredile že sedaj, bi se za tol i' - zr injšala vsota teh 50 milijonov din. Ker pa tega nismo znali doseči, bo padlo vseh teh 50 milijonov din na nas. Pa kako bi to dosegli, ko nismo znali doseči mili tega, .da bi država plačala lo, kar je za bolnišnice dolžna.
Naš cestno vprašanje, vprašanje tujskega prometa, poslopje univerzitetne knjižnice itj., itd. K°’nadal je dokaz, kako znamo si-®er' začeti velike akcije bučno in ' Klasno, ue znamo pa jih izvesti do v0,ica. Obstanemo vedno sredi po-la, dost" -at pa tudi že na začetku Pota.
, Krivda vseli teh neuspehov pa •lo v tem, ker kljub svoji malošte-'knosti ne znamo koncentrirati gojili sil, ker je naša organizacija uosledno oslabljena od našega že *' ""ionalnega dualizma. Nismo
srečni, dokler nimamo za vsako stvar po dve organizaciji, ki pa ne služita tekmi, temveč ki se z vso doslednostjo medsebojno ovirata.
Pa še nekaj je treba čisto odkrito reči. Iz naše javnosti pride mnrgo zdravih in koristnih pobud. Toda tisti, ki imajo vodilno vlogo v naši javnosti, teh pobud ne vidijo, ker imajo čisto druge skrbi. Skrb za domačo moč je dominantna in ta narekuje vse delo. Inici-
ativa, ki ne služi krepitvi domače moči, se ne upošteva, tem bolj dobrodošla pa je vsaka iniciativa, ki krepi »domačo« moč.
Zato tudi mladina ne more priti naprej, zato ne najde razumevanja za svoje hotenje. Samo tisto hotenje mladine, ki more biti koristno domači moči, le tisto najde blagohoten sprejem. Vsako drugo pa se prezre ali pa celo zatre.
Zaključna črta iz vseli teh dej-
stev more zato pokazati samo en rezultat: da naša nacionalna organizacija zastaja in da smo vedno manj sposobni za ureditev celo onih vprašanj, ki so za nas najvažnejša. Ne znamo se usposobiti za javno delo, ker nam je le toliko važno, v kolikor se nanaša na naš dualizem. Ta nas ovira na vsakem koraku in zaradi tega dualizma se ne morejo zboljšati naše razmere. Ne le Beograd, tudi sami smo krivi teh slabih razmer.
Skrajšanje železniške zveze
z morje
v
Slovesen pričetek del v Črnomlju
Včeraj je Črnomelj sprejemal goste, ki so počastili Belo Krajino ob-priliki zasaditve prve lopate za novo progo, s katero se znatno skrajša železniška zveza Slovenije z morjeui. Dela vodi gradbeni odbor vod vodstvom projektanta inž. Klodiča. Prvi in peti odsek se pričneta delati v železniški režiji takoj, za ostale odseke se še vrše licitacije. Vsa dela so proračuna-na za vsolo 140 milijonov din, ker bo proga zahtevala tudi večji predor. Boj za to progo je trajal dolgo, njen pomen pa je ne samo v prometni, marveč gotovo tudi v socialni vrednosti za vse slovensko ozemlje, posebno seveda za Belo Krajino, ki bo imela od obsežne gradbe tudi prva neposredno korist.
Ob prihodu posebnega vlaka so pozdravili ministra dr. Spaha domačini pod vodstvom župana Klemenca, poslanca dr. Koceta, sre-skega načelnika Svetine ter drugih zastopnikov oblastev. Prišli so tudi mnogi poslanci, višji uradniki prometnega resora, župani prizadetih občin in duhovništvo, gostje iz Metlike, iz Novega mesta in Karlovca, prijatelji Bele Krajine s predsednikom dr. Banotom. V lepem številu so bili prisotni tehnični strokovnjaki z dr. Nagodetom in zastopniki tiska iz vse države. Pozdravno brzojavko je poslal tudi predsednik zagrebške industrijske zbornice VI. Arko. Ob zvokih godbe je odšel g. minister na tribuno pred kolodvorom, kjer so ga pozdravile deklice z deklamacijo in cvetjem. Na županov pozdravni nagovor je odgovoril prometni minister dr. Spaho z zahvalo za povabilo na to proslavo in pohvalil trud domačinov za to železniško zvezo. Omogočena je bila gradnja nove proge šele s sedanjim štirimilijardniin posojilom. Spomnil se je tudi zaslug dr. Korošca, ki se pa žal ni mogel ude-
ležiti slovesnosti, ker je zbolel in je poslal zato samo brzojavni pozdrav. Z vzkliki Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji je zaključil dr. Spaho svoj govor. Nadrobneje je govoril o boju za novo železnico poslanec dr. Koce, ki je naštel imena zaslužnih mož, predvsem projektanta Klodiča in odbornikov iz Bele Krajine. Zgodovina bo priznala, da je z zgraditvijo te veje Črnomelj— Vrbovško pretežni del osnovne zamisli, zvezati celo Slovenijo z morjem, realiziran, vendar pa je treba dovršiti tudi ostalo. Ideja je izšla iz Črnomlja pred ‘20 leti, zato je prav, da se tu zasadi tudi prva lopata, in upajmo, da se bo 1.1941. res praznovala tudi otvoritev nove železnice.
Predsednik inž. Klodič je nato pozval k blagoslovitvi prvega koščka zemlje, kjer se prične delo. Lopate so zasadili pred zbranimi delavci in domačini po vrsti vsi odličniki, za ministrom tudi ljubljanski župan in dolenjski župani, predsednik Zbornice TOl Jelačin idr. Ves čas so streljali topiči. Prireditev samo je zaključil sprevod mladine in telovadnih društev na glavnem trgu. Popoldne so pa nastopila dekleta z domačimi plesi v lepih narodnih nošah.
Gostom na čast je bil pripravljen skupen obed v dvorani hotela Lakner, kjer se je domačinu županu Klemencu zahvalil za zdravico sam minister dr. Spaho, poudarjajoč okoliščine, v katerih pričenja Jugoslavija reševati velika javna dela. Kakor za to, tako bo pokazala vlada resnost in iskrenost tudi za rešitev hrvatskega vprašanja in kljub sedanjemu zastoju v pogajanjih ter kl jub nevarnostim z vseh strani. Ko se je navdušenje poleglo, je z uspelim govorom označil stališče gospodarstva gospod predsednik zbornice Ivan Jelačin, ki je žel splošno odobravanje.
Potek boja in projekt inž. Klodiča
Predsednik gradbenega odbora inž. Klodič je dal tisku pregled Svojega,načrta, ki pojasnjuje tudi pomen nove železnice.
Pot, ki smo jo morali prehoditi od načetka železniškega vprašanja Slovenije—Jadran vseh ‘20 let, ni bila lahka, temveč polna zadržkov, ovir, stranpotov in težkoč, kakor je pač vedno tako. Ako Samo pomislimo na veliko razpravno dobo v prvih letili naše svobode, ko so se kresala mnenja, kod naj vodi nova železnica k morju, so nam tehten dokaz za gornjo trditev. Predaleč bi segli, ako bi hoteli, četudi v zgoščeni obliki, vse to
orisati. Mnogo bi bilo tega odpadlo, ako bi se bili povsod vsi krajevni činitelji zavedali, kateremu glavnemu namenu naj bi služila nova proga. Saj se nismo tedaj potegovali za kako krajevno železniško progo, pač pa za najboljšo in krajšo glavno, tranzitno progo in zvezo vse naše ožje domovine z morjem po našem državnem ozemlju. Bilo je iz vsega začetka jasno, da potrebuje prav tako Maribor kakor Ljubljana in seveda tudi zaledje izrazito glavno progo k morju, ne pa kakšne lokalne, ki bi mogoče prinesla ožji okolici mesta nekatere koristi, za vso deželo pa
bi bila brez haska. Prav tako pa smo se vsi tudi dobro zavedali, da mora nova proga korist iti tudi našemu morju tamkaj pri Sušaku in vsemu zaledju tega pristanišča in ju pritegniti ne le v večji objem srednjeevropske mreže, temveč jim tudi nuditi priliko, da zlasti iz Gorskega kotara po krajši poti izvažajo les in druge proizvode v severno smer preko Slovenije, odkoder drže važne železniške zveze v Italijo, Nemčijo, Švico in dalje v zahodno polovico Kvrope.
To izhodno zrelišče in stališče je omogočilo, da sta se polagoma izluščila iz kopice načrtov, nasvetov in razprav dva sistema za izdelavo nove železniške zveze. Prvi je obsegal skupno troje delnih prog, ki naj bi napravile, da bi tako Ljubljana kakor tudi Maribor pridobila prvovrstno železniško progo vse do Sušaka. Od Sevnice do Tržišča na šentjanški progi bi se zgradila prva delna zveza Maribora proti Novemu mestu; od Črnomlja naj bi vodila druga delna zveza do Severina na Kolpi, kjer bi se ji pridružila tretja delna zveza iz Ljubljane preko Kočevja do Vrbovškega. Drugi sestav pa je predstavljat povsem drugačno zrelišče onih, ki so ga priporočali; iz Črnomlja naj bi se napravila zveza do Ogulina kot zveza Slovenije s Splitom in Šibenikom, od Novega mesta pa bi se preko Koga izdelalanova proga do Kočevja in od tod na sušaško progo. Razume se, da so nastali razni načrti, ki so se pa vedno dali nekako podrediti navedenima dvema glavnima sistemoma.
Glavno vprašanje glede pravilne položitve nove železnice se je pa vsekakor sukalo okrog premostitve Kolpe in izognitve drča-veniu ozemlju v gornji kolpski dolini. Navidezno je to bila malenkostna zadeva, ki pa je koncem koncev šele dala vsemu delu pravilen poudarek in ga tudi pravilno usmerila. Gornja kotpska dolina je za izdelavo glavne proge zaradi drčavega ozemlja nesposobna, saj na nekaterih mestih gradbena dela skoraj onemogoča, oziroma bi izdelava zahtevala tako velike investicije, da bi bila vsaka, tudi najmanjša rentabilnost proge onemogočena. Tej resni zapreki se je moralo izogniti, bodisi na zahod tik do državne meje pod Snežnikom, ali pa ha vzhod do Severina, kjer šele pričenja zopet ugodno zemljišče za izdelavo železniških prog. Premostitev Kolpe je zopet tvorila težko poglavje za sebe. V svojem velikem kolenu med zgornjo in spodnjo dolino se la reka pregrize skozi 900 do 400 m globok iu le nekaj stotin metrov ši
rok kanjon, ki se da premostiti! le mestoma in še tam samo z ve-i likimi stroški, ki bi prav tako odločilno vplivali na nezadostno rentabititeto proge. S tema dvema zaprekama, ki nista samo go-, spodarskega, temveč tudi eminentno strokovno-gradbenega značaja. se je moralo vsekakor, in lo v polni meri računati. Na žalost je prav nepravilno poznavanje lega vprašanja bistveno zavlačevalo začetek dela. Niti zakon o Blairovem: posojilu lota 1022., ki je uzakonil tudi že izgraditev zveze od Kočevja na sušaško progo, niti razne konference in odločitve železniške uprave niso dali rešitve.
Končno je železniška uprava po vsestranskem pretehtanju in pre-računanju leta 1927. odločila, da se bo zgradil prvi izmed obeh omenjenih železniških sistemov, t. j. s pomočjo delnih zvez Sevnica —Tržišče, Črnomelj —V rbov-sko in Kočevje—Severin. Odločilno je bilo, da se mora prvenstveno računati z zvezo Slovenije na Su-šak in ne z Dalmacijo, ki je tudi po 1 iški progi preveč oddaljena s svojimi pristanišči od Ljubljane in Maribora.
Nastopila je od leta 1927. do leta 1935. doba nekakega zatišja. Položaj je postajal iz raznih razlogov vedno bolj brezupen vse dotlej, dokler ni vlada izdala leta 1936. svoje »uredbe za gradnjo iu trasiranje novih železnic«, ki je dobila zakonito moč in kamor je bila po prizadevanju naših političnih einiteljev uvrščena proga Črnomelj—Vrbovško na prvo mesto onih prog, ki naj se izdelajo v prvih letih po novem gradbenem razporedu. S tem dejstvom je bila dosežena prvikrat večja enotnost v pogledu na bodoče delo. V dobi od leta 1936. do 1939. so bila izvršena na terenu vsa ona dela, ki jih štejemo med predpriprave za izdelavo sleherne železnice, izdelani so bili vsi glavni in podrobni načrti in izvršeno vse ostalo, tako da se je vendarle približal dan, ko bodo lahko zapele lopate svojo pesem med Črnomljem in Vrbovškim, dočim je S. decembra lanskega leta hlapon že stekel med Sevnico in Tržiščem.
Skrajšanje poti do morja znaša;
Ljubljana—Črnomelj—Vrbovška —Sušak:
Proti Ljubljani, Karlovcih Sušaku za 80 km; proti Ljubljani, Zagrebu. Sušaku za 120 km.
Mn ribor — Sevnica — Črnomelj —• Vrbovško—Sušak:
Proti Mariboru, Zagrebu, Sušaku za 70 km.
Nikakor ne smemo pozabiti ha koristi, ki jih bo prinesla nova železnica vsej Sloveniji, našemu Primorju, Gorskemu kotam in vsemu tamkajšnjemu okolišu. Že dejstvo, da bo postal Sušak pristanišče Ljubljane in Maribora, govori želo veliko besedo. Sušak bo dobil poleg dosedanje zveze preko Zagreba še stik 's severozapadniiu omrežjem naših državnih železnic, kjer najmočneje utriplje naš promet. Spoj s Srednjo Evropo, zlasti z njenimi predeli na severozahodu, bo krajši in močnejši. Toda ne samo Šušak, vse njegovo zaledje bo pritegnjeno v srednjeevropski promet. Gorski kolar, ki se ponaša z velikim bogastvom lesa, se bo po vsej dolžini pridružil velikemii izvoznemu prometu tudi na sever in Uidi turistično bo zavzel povsem drugačen položaj, kakor ga ima danes. Saj nas bo vlak prepeljal v nekaj urah iz Ljubljane do Srbskih Moravic in
Delnic in od tam bo le še ura .vožnje do Susaka. Četudi proga Črnomelj—Vrbovško ne bo zgrajena kot lokalna, pač pa kol glavna proga, bo tudi Bela Krajina imela svoje koristi od nje, posredno in neposredno. Posredno zaradi tranzitnega prometa, neposredno pa, ker bo tudi njen južni, del, kakor tudi okoliš	ustanov tega ministrstva. Tako se bo kot prva izdala uredba o ustanovitvi zavoda za proučevanje gospod,irstva. Zavod bo organiziran približno tako, kakor so podobni zavodi organizirani v drugih državami. Nadalje se bo izdala uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju turizma. V zvezi s to uredbo se pripravlja	kona o Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Obljublja se torej zelo velika zakonodajna aktivnost. Bojimo se, da bo ta kar prevelika in da bomo dobili zaradi obilice uredb premalo dobro preudarjene uredbe. Bojimo se nadalje, da bodo nekatere le preveč narejene po tujih w.oiili m d.i zalo ne bodo za mm	bi bili veseli, če bi se izkazalo,, da je ves la naš strah nepotreben. J u goslovansko-nem ški stalni odbor - Posvetovanja v Kolnu, ki so se pričela v soboto po prihodu naše delegacije pod vodstvom pomočnika zunanjega ministra M. Pilje.
okrpg Severina pridobil kratko in važno zvezo na sušaško progo in	tudi uredba o sanaciji gostinskih obratov. Poleg lega ‘se pripravlja	dovolj prikladne. Končno pa se tudi bojimo, da bodo gospodarski	bodo trajala 10 dni. Na dnevnem redu so: ureditev bodočega pro-
s tem tudi 7. morjem. Marsikateri vagon bo iz Bele Krajine našel pot tja dol. Saj tudi ta deželica nekaj premore, kar bi bilo za izvoz. Upamo, da se bodo našli	uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti industrijske lastnine, kot tudi uredba o dopolnitvah in spremembah za-	ljudje k izdelavi teh uredb premalo pritegnjeni in da se ne bodo dragocene praktične izkušnje teh ljudi zadostno upoštevale. Iskreno	meta s Češko in Moravsko oziroma ev. podaljšanje stare pogodbe s ČSR, ter ureditev tečaja klirinške marke. *
tudi Ijudjer, ki bodo za tako po-vzdigo Bele Krajine poskrbeli.
Prepričani smo, da se bliža polah ko dan, ko bo v letu 1942. prvi vlak pohitel iz Ljubljane in Maribora preko Črnomlja tja k našemu morju. Zasaditev prve lopate dne 21. maja nam bodi samo postaja na našem polu do popolnega uresničenja teženj, ki jih je pred 20 leti sprožila prva vest v javnosti o potrebi nove zveze Slovenije z morjem. Prav tako pa smo nverjeni, da bo po otvoritvi nove proge doprinesen dokaz že v najkrajšem času, da so imeli prav oni, ki so se od samega začetka zavzemali za zgraditev glavne proge, ki naj poveže vso našo lepo ožjo domovino z našim morjem po našem ozemlju.
Na parobrodih
Jadranske in Dubrovačke plovidbe imajo obiskovalci Ljubljanskega velesejma znižano voznino tako, da se z vozno karto nižjega razreda vozijo v višjem razredu. Za potovanje proti Ljubljani je določen čas od 29. maja do 10. junija, za povratek pa od 5. do 20. junija. Na parobrodih Zetske plovidbe pa velja 50°/o popust od 20. maja do 13. junija, oziroma na povratek od 3. do 20. junija. Sejmske legitimacije' za znižano voznino na parobrodih se dobe pri kopaliških poverjeništvih (kupališnih povje-renstvih) in potniških uradih po vsem Primorju in na otokih.
Kako nat se	iz
socialnega zavarovania
Predvsem ie potrebna decentralizacija socialnega zavarovania
Reorganizacija trgovinskega ministrstva
V ministrstvu za trgovino in industrijo je dokončno izdelan načrt uredbe o reorganizaciji ministrstva. Trgovinski minister je ta načrt že odobril ter bo v kratkem podpisan od drugih članov vlade. Glavne določbe nove uredbe so naslednje:
Ministrstvo bo imelo v bodoče šest oddelkov, in sicer: občni oddelek, oddelek za notranjo trgovino, za zunanjo in trgovinske pogodbe, za industrijo in obrt, za denarništvo in zavarovanje ter oddelek za strokovni pouk. Dosedaj je imelo trgovinsko ministrstvo samo tri oddelke. Z ustanovitvijo novih oddelkov naj se doseže, da se bodo bolj pospeševale vse panoge gospodarstva ter da bo tudi državna intervencija hitrejša in bolj učinkovita.
Nova uredba predvideva tudi ustanovitev posgbrie turistične uprave. Ta naj bi se bavila z vsemi vprašanji turizma in hotelirstva. Naša turistika bo dobila s tem svojo centralno ustanovo, ki pa bo slonela, kakor se zatrjuje, na lecentralistični podlagi. Ta turistična uprava bo popolnoma samostojna ter prosta vse birokra tičnosti. (Upamo, da bo tudi res tako.)
Nova uredba pa predvideva še eno novost. Ustanovi se namreč svet načelnikov, ki bo reševal vsa ona vprašanja, ki se tičejo več oddelkov. S tem naj dobi vse delo v ministrstvu enotno smer.
Na zboru Centrale industrijskih korporacij, ki bo dne 24. maja v Beogradu, je postavljeno na dnevni red tudi vprašanje revizije socialnega zavarovanja. Kot podlaga za debato o tem vprašanju bo služil referat dr. V. Živadinoviča, ki izčrpno podaja ves problem. Iz njegovega zelo zanimivega referata posnemamo naslednje misli.
Osnovni očitek sedanjemu našemu socialnemu zavarovanju je, da nalaga delavcem in delodajalcem velike gmotne žrtve, da pa pri tem ne daje zavarovancem primerne koristi. Zato se socialno zavarovanje vedno bolj odtujuje zavarovancem, ki vidijo v njem vedno bolj samo birokratsko ustanovo.
Res je, da je težko pri socialnem zavarovanju ustreči vsem željam zavarovancev, da bi bili prispevki čim nižji, ugodnosti socialnega zavarovanja čim večje, da pa bi bilo pri tem ustreženo tudi načelom matematične varnosti. Vsega tega seveda ni mogoče doseči v popolni meri, pač pa je treba gledati na to, da se čim bolj približamo idealni rešitvi vsega vprašanja.
Predraga in prebirokra-tična uprava
Kot glavni razlog za pomanjkljivo funkčio- ‘ nje socialnega zavarovanja se navaja, da je njegova organizacija preveč birokratizirana in da so zato upravni stroški previsoki. Iz letnih poročil Suzorja izhaja, da rastejo ti stroški stalno ter so znašali upravni stroški Suzorja:
L 1933. okoli 55’— mil. din
Cela vrsta novih uredb se napoveduje
»Jugoslovenski Kurir« poroča, da se pripravlja v trgovinskem ministrstvu cela vrsta novih uredb, s katerimi naj se reorganizira delo
1. 1934.	„	605	„	„
1. 1935.	„	6U5	„	„
L 1936.	„	63‘5	„
L 1937.	„	68'5	„	„
Upravni stroški so se torej v petih letih povečali za približno 14 milijonov din ali za več kot 25 odstotkov.
Pri zavarovanju v primeru nesreče se posebno vidi relativni dvig upravnih stroškov. Tako je znašal odstotek upravnih stroškov v dobi 1922.-1926. 1879«/», od 1. 1927.—1930 20'35®/», v dobi od 1931. do 1935. pa celo 21'17°/o. A tudi stroški bolezenskega zavarovanja so narasil, in sicer od 15-10«/» v 1. 1922./23. na 1778»/» v 1. 1927., v L 1933.—35. pa se gibljejo med 16*61 do 16"97»/». V resnici pa je odstotek še večji in znaša 19*12 do 22'6»/o. Neko zboljšanje se je moglo izkazali najbrže tudi zato, ker se je število zavarovancev povečalo in so se dvignile njih mezde, deloma pa tudi zato, ker je mogel Suzor upravne stroške razdeliti tudi na tretjo panogo zavarovanja, namreč na ono za primer onemoglosti, starosti in smrti, ki je bila uvedena 1. 1937.
Kar se tiče zavarovanja za primer nezgode, priznava Suzor sam v svojem poročilu, da je bil re*-zultat poslovanja bolj ugoden predvsem zaradi povečanja prispevka na 8®/».
Zalo bi bilo treba gledati na to,
da se dosežejo z racionalno organizacijo in poenostavljenjem uprave prihranki. Ti prihranki so tem bolj nujni, ker so bila v zadnjih letih uvedena nova in zelo občutna socialna bremena.
Nadalje se najbolj graja
investicijska politika Suzorja.
Namesto da bi se investirani kapital obrestoval po 6°/o, kakor je predpisano, se je obrestoval leta 1935. po 4"61»/o, 1. 1936. po 4T>7% in 1. 1937. po 4'93®/». Pri vsoli 600 milijonov din, kolikor znašajo ti kapitali, je izguba na obrestih zelo občutna.
Od Suzorja investirani kapital pa se ni’ le slabo obrestoval temveč tudi ni bil naložen gospodarsko produktivno. Preveč se je izdalo za palače, ko istočasno ni v naši državi dovolj bolnišnic. Krediti se dajejo predvsem občinam in banovinam, dočim se drugo gospodarstvo zanemarja. Zlasti bi bilo po-trebno sedaj, ko so z novimi socialnimi dajatvami bile odtegnjene stotine milijonov iz zasebnega gospodarstva, da bi se nalagal denar Suzorja bolj v gospodarska podjetja. S tem bi se tudi povečala gospodarska delavnost v državi, povečalo bi se število zaposlenih delavcev, kar bi bilo zopet v korist Suzorju. Zato se je tudi na mnogih skupščinah Centrale industrijskih korporacij zahtevalo, da se kapital, ki se odtegne iz industrije, tudi naloži v industrijo.
Mnogo pritožb je povzročilo tudi vprašanje samouprave zavarovanja. Prav gotovo se ne more opravičiti, da v mnogih upravnih in nadzornih odborih posameznih krajevnih odborov (organov) Suzorja niso bili industrialci sploh zastopani. Načelo samouprave se mora v resnici izvesti. Nadzorstvo ministra za socialno politiko bi dobilo pravi smisel šele potem, ko ne bi več upravljale ustanove soc. zavarovanja osebe, ki jih samo to ministrstvo imenuje.
Zelo kritikuje javnost tudi
zdravniško službo socialnega zavarovanja.
Ne sme se namreč pozabiti, da pridejo zavarovanci v kontakt z zavarovanjem predvsem po zdravniški službi. Vsi zavarovanci pričakujejo predvsem, da dobe v bolniški oskrbi ekvivalent za svoje prispevke. Zato se tu tudi nedo-statki socialnega zavarovanja najbolj pokažejo. Od skupnih izdatkov bolezenskega zavarovanja v 1. 1937. v višini 261 milijonov din, je odpadlo na zdravnike in zdravila, na stroške ambulatorijev, sanatorijev itd. 160 milijonov, dočim na hranarino in vse druge podpore Ie 100 milijonov din. Zlasti pa se v bolezenskem zavarovanju navajajo naslednji nedostatki:
Zdravniki so preobremenjeni, tako po številu bolnikov kakor tudi z upravnimi posli in pisarijami. Čakalnice za bolnike so večinoma slabe, zdravniki posvečajo zaseb-
ni praksi več pozornosti ko ura-dovi, bolnikom morajo predpisovati samo cenena zdravila, bolniki se pregledujejo površno, ni zadosti možnosti za temeljito zdravljenje, bolniki morajo dolgo čakati, da pridejo na vrsto, zdravniki dajejo silno radi delavcem tri dneve dopusta, ker to ne gre v breme Suzorja, temveč delodajalcev; posebno velike pritožbe so zaradi zdravljenja zob itd.
V svrho reorganizacije zdravniške službe se zlasti zahteva svobodna izbira zdravnikov po bolnikih; zdravniki naj se ne bi plačevali mesečno, temveč od zdravniških pregledov, večjim podjetjem naj bi se omogočilo, da imajo svoje avtonomno bolniško zavarovanje. Predlaga se nadalje, da bi se delavcem, ki so izčrpali podpore po zakonu o zavarovanju delavcev, priznavala še nadalje pravica do brezplačne zdravniške pomoči, da se vrne delavcem, ki vse leto niso bili bolni, 25«/o njili prispevkov itd.
Zahteva se nadalje, da bi se bolniški list spremenil in naj bi imel tri dele, od katerih enega bi dobil vedno delodajalec, da bi bil obveščen o vrsti bolezni in njenem koncu. Gozdno-žagarska industrija zahteva zlasti, da se lestvica nevarnosti revidira, nadalje se zahteva poenostavljenje dela rentnih komisij, poenostavljenje uprave itd.
Ravnateljstvo Suzorja je sicer nekatere reforme glede plačilnih nalogov in knjiženja prispevkov ter doklad že samo izvedlo. Izdalo je tudi neka navodila, da se znižajo deficiti, toda zavarovanci se boje, da bodo šli ti prihranki na račun pravilnega zdravljenja bolnikov. Na vsak način pa je notorično, da je reforma socialnega zavarovanja pri nas nujnost, ki se ne bi smela več odlašati.
Predvsem je nujna: decentralizacija socialnega zavarovanja.
K tem izvajanjem bi samo dodali, da bi se po našem mnenju moralo predvsem gledali na to, da se izvede popolna decentralizacija socialnega zavarovanja. Sa mo na ta način je mogoče upravne stroške znatno znižali, dvigniti kontrolo nad vsem poslovanjem socialnih ustanov in s tem zboljšati zdravniško službo za zavarovance. Decentralizacija socialnega zavarovanja je prvi pogoj vsake dobre reforme in dokler se ta ne izvede, tudi ni pričakovati, da bi se socialno zavarovanje v resnici zboljšalo. Dosegli bomo le krpa-rije, ki ne bodo zadovoljile ne zavarovancev ne podjetnikov. Po trebujemo moderno in dobro ter hitro delujoče socialno zavarovanje, to pa moremo doseči le, če socialno zavarovanje popolnoma decentraliziramo.
Kmetska posojilnica v Ljubljun
obrestuje nove vloge po 4 do 5%
Politične vesti
Angleška kraljevska dvojica je
iz Montreala odpotovala v Ottavvo, ki je glavno mesto Kanade. Ob cesti iz Montreala se je zbralo nad dva milijona ljudi, na stadionu je defiliralo 35.000 francoskih otrok.
V Ottawi pa je bilo bivanje skrajšano, da bi se pospešil obisk v Washingtonu, kjer želi kralj še bolj utrditi prijateljstvo z USA.
V Ottarvi je vladalo za kraljevsko dvojico veliko navdušenje. Kraljiča je v radijskem govoru proslayiJa, lepoto Kanade.. Kralja je že tu pozdravil tudi poslanik USA in izrazil veselje Amerike ob tem obisku.
Nemški poslanik v Parizu grof VVelczek je v Parizu prvič po svojem povratku obiskal vladno palačo.
Truplo uradnika ameriškega poslaništva v Varšavi Grofovskega so našli na železniškem tiru pri San-domiru. Napadalci so ga vrgli iz vlaka in odnesli tajne dokumente. Atentat je povzročil veliko vznemirjenost po vsem Poljskem.
češki fašisti generala Gajde zahtevajo sprejem v vlado in nje popolno reorganizacijo.
Lord Halil'ax je v soboto v Parizu razpravljal o programu zasedanja v Ženevi, kamor je že odpotoval tudi ruski poslanik Majski.
Zasedanje Društva narodov zbuja veliko zanimanja zaradi pogajanj med zastopniki Anglije, Francije in Rusije, ki se bodo odločila v Ženevi do srede.
Zavlačevanje pogajanj z llusijo se razlaga z namenom, da hoče Anglija omogočiti Nemčiji primerno gesto, s katero bi se mogla uvesti nova pogajanja. Vendar pa je bil ta Chamberlainov poskus v Nemčiji zelo slabo sprejet.
V angleški spodnji zbornici je imel predsednik vlade Chamberlain v petek zunanjepolitičen govor o sedanjem položaju in o pripravljenosti Anglije, ki noče miru za vsako ceno, vendar pa bi se po njegovem mnenju lahko mnoga vprašanja mirno rešila, če bi imeli zagotovilo, da ne bo Nemčija nikogar napadla. Branil je tudi dana jamstva in naglasil veliki pomen pogodbe s Turčijo.
Odločno za sporazum s Sovjetsko Rusijo so govorili opozicijski vodje I,loyd George, Attlee in Churchill. Fronta miru bo po njihovem mnenju popolna šele s priključitvijo Moskve. Opoziciji, ki je stavila tudi predlog za znižanje kreditov zunanjega ministrstva, je odgovoril podtajnik Butler, ki je priznal, da je Anglija spremenila svoje prvotne predloge, ki so bili v Moskvi odklonjeni. Pri glasovanju o kreditu so se mnogi poslanci urnak* nili in se je končalo z 220 proti 96 glasovom v prid vlade.
Zastoj v pogajanjih je nastal še zaradi križajočih se interesov Rusije in Anglije na vzhodu, kjer bi Rusija rada spet vzela nazaj Mandžurijo in hoče zato imeti hrbet zavarovan.
Veleposlanik Majski je izročil v Londonu noto ruske vlade, o vsebini note pa ni nič znanega.
Grof Ciano je dospel v Berlin, kjer bodo zastopniki vlad in štabov podpisali vojaško pogodbo.
Francija bo danes izročila Turčiji tudi sandžak Hataje, ki ga takoj zasedejo turške čete.
Judje so v Palestini priredili velike demonstracije proti angleškemu načrtu in proti objavljeni beli knjigi. Po tem načrtu bi se smelo v desetih letih naseliti samo še 75 tisoč Judov, nakar bi bila Palestina proglašena za samostojno državo. Zastopniki Judov, pa tudi Arabci odklanjajo ta načrt, katerega tudi egiptska vlada noče priporočiti.
O poskusu zasedbe otoka Ku-iangsija pravi japonsko uradno poročilo, da so se čete umaknile, ko so opravile svojo nalogo, ne pa pred intervencijo zapadnih velesil, ki so poslale tja svoje ladje in izkrcale nekaj mornariških oddelkov. Japonsko časopisje zelo ostro napada to »protijaponsko manifestacijo« tujcev, s katero da hočejo preskusiti moč Japoncev.
Japonska bo na strani totalitarnih držav, je dejal zunanji minister Hiranuma. Šla bo po poti imperija in opozarja, da je zveza s Sovjetsko Rusijo za vse države zelo nevarna. Japonska vlada priznava načela morale, vendar pa se je na vzhodu nakopičilo mnogo vprašanj, ki jih je treba rešiti.
Ameriških vojaških vaj se bo letos udeležilo nad 400.000 mož vseh orožnih vrst. Dovoljen je bil tudi nov kredit 773 milijonov dolarjev za vojno mornarico, ker smatra minister Hull, da so interesi Ameriških zed. držav vedno bolj ogroženi.
Velike pomorske vaje ruskega brodovja so bile v Severnem in Vzhodnem morju. Sodelovale so tudi obalne baterije in letalstvo.
Denarstvo
Beograjska borza
Borzni teden je bil krajši zaradi praznika 18. maja, potekel je s čvrsto tendenco za vse državne obveznice in dosegel celo znatne skoke njihovih tečajev, posebno še tečaja vojne škode, ki se je dvignil za 9 in ]/. poena. Manjkalo je pa blaga. Največji je bil promet begluških, dalmatincev in 7%nega Blaira. Nespremenjen je ostal tečaj gozdnih in stabilizacijskih obveznic.
Tečaji so bili v glavnem proti 12. V. 19. V. vojna škoda	450'—	459 50
7%no inveslic. pos. 100'— 101'— 4% agrarji	00'—	01'—
6% begluške	88'25	89'—
dalmatinski	86*25	87'50
gozdne	85'50	85'50
7% Bair	91*50	93*25
8% Blair	100—	102'50
7% Seligman	100'—	J01*—
slabil, pos	100'—	100'—
Rentabilnost državnih papirjev je znašala 19. maja: vojna škoda 5'44%, inv. pos. 6*92%,	agrarji
6'56, begluške 6'74, gozdne 7'02, dalmalinci 0'80, 7%ni Blair 7*51, 8%ni Blair 7'805, Seligman 6'92, slab. pos. 7%.
Ves promet teh papirjev je dosegel ta teden 7'2 milijona din, za 178 tisoč, več ko v prejšnjem.
Delnice Narodne banke so ostale na 7'400. Nekoliko je napredoval PAB s ponudbo do 218 in povpraševanjem do 216 za velike komade (promet 300), druge delnice niso noti rale.
Angleški funt je ostal ves teden na 258. Klirinška marka je stalno pri 13'80, brez terminskih zaključkov. Grški boni so popustili za M točke od 31*75 na 31*50. Ves devizni promet je dosegel 17'2 milijona din; za 6 milijonov več ko Prejšnji teden.
Stanje kliringov
Naš presežek v prometu z Nemčijo se je zadnji teden znatno zmanjšal, likrati se je povečal naš dolg Italiji. Splošno stanje je bilo
na dan 15. maja	sledeče	(v mili-
jonih dolične valute):		
Aktivni kliringi:	8. V.	lo. V.
Bolgarska din	1,8	1,6
Nemčija RM	17,97	15,97
Turčija din	17,15	17,12
Španija p	2,9	2,9
Češkoslovaška		1,28
Pasivni:		
Belgija b.	1,977	1,98
Bolgarska din	0,77 35,6	0,78
Italija din		49,25
Madžarska din	7	2
Poljska din	10,9	11,8
Romunija din	4,3	3,5
Švica fr.	1,83	.1,86
Ministrski svet je podpisal uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o poštno-hranilnem, čekovnem in virmanskem prometu, s katero se povečuje rezervni fond Poštne hranilnice zaradi visoke Vsote vlog (do 2 milijardi din) od 100 na 250 milijonov din.
Poseben devizni zavod se po pojasnilu Narodne banke le ne bo ustanovil. Izvedla pa se bo globoka P^reditev tega prometa.
•:s- Ia- 81 Se bo določil poseben Ijencev ^ Za <ievize naših izse-
Pošiljanje efektivnih valut v tujino ]e dovoljeno odslej samo z dovoljenjem Narodne banke tudi za pooblaščene zavode in sicer no čl. 5. pravilnika. Za uporabo prostih deviz velja predpis od 5. maja okenske devize.
Vprašan/e zaščite cen
Ob pripravah za noveiaciio zakona proti nedostoini tekmi
v
Ze v 24 urah
barva, plesi ra in kemično enažl obleke, klobuke Skrohi in svetlolika srajce, ovrat-n,ke in manšete. Pere, suši, rnonga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Zagrebško glasilo Združenja ir govcev za mesto in okraja Zagreb ter Dugo selo »Trgovac« je objavilo v številki z dne 1. maja o tem vprašanju pod gorenjim naslovom kratko razpravo dr. Štefana Bo-gala. Zaradi važnosti tega vprašanja posnemamo vsebino članka, ki bo zanimala tudi naše gospodarske ljudi.
V gospodarskih krogih se ob razpravljanju o zaščiti cen načenja tudi vprašanje, ali se. prodaja blaga pod ceno (zbijanje cene, Preis-unterbietung, Preisschleuderei) more smatrati za nelojalno konkurenco ali ne. Ker se najavlja novelaeija sedanjega zakona o tej, se zdi piscu važno prikazati vprašanje o zaščiti cen z raznih vidikov.
Predvsem pa želi razčistili predsodek, po katerem da je vsaka taka zaščita naperjena zoper potrošnike in že karteliranje podjetij. Trdi se, da zahteva korist kupca kolikor mogoče nizke cene, da je vsako naravnavanje cen torej okrnitev teh interesov. To pa je nesporazum, ker se tu zamenjujeta pojma svobodne tekme in spodbijanja cen radi konkurence. Vprav podjetniki nimajo nič proti svobodni tekmi, ki je podstava njihovega poslovanja in vsega gospodarstva. Ne more se prepovedati prodaja po nižji ceni. C e pa prodaja trgovec ceneje — ali celo z zgubo — zato, da bi kupce na-zunaj prepričal o nižjih cenah vsega svojega blaga in privabljal tako odjemalce svojih kolegov, nato pa si žrtvovano razliko povrne pri drugih predmetih, dalje če naprej ve, da odjemalce samo meša, ker gotovo ne dobi novega blaga po tej ceni, pa ugodno kupljeno blago vendar pod ceno prodaja, to gotovo ni ljudstvu v korist in je to nedostojna tekma, ki oškoduje konkurenta in ustvarja napačne pojme o poslovnih možnostih trgovca. Treba je torej ta dva pojma strogo ločiti.
Sedanji naš zakon iz 1. 1930. ne našteva zbijanja cen med dejanji nelojalne konkurence. Uvrstiti bi se moglo le pod splošno klavzulo § 1., ki določa, da je vsak, kdor stori radi poslovne tekme kaj dobrim običajem nasprotnega na škodo drugega tekmeca, toži ji v s tem, da se taka dejanja prepovedo, odstrani tako nastalo stanje in popravijo storjene škode. Ni pa dvoma, da je zbijanje cen med tekmovalci radi tekme v poslovnem prometu nasprotno dobrim običajem. Le za prakso s tem stvar ni rešena, ker je treba ugotoviti konkretno zbijanje cen in določiti pojem. o pa je najtežji del vprašanja. Najprej je treba ugotoviti, katera je tista cena, izpod katere se prodaja more smatrati kot spodbijanje, in okoliščine, v katerih je to protivno dobrim običajem
Pojem cene
Cen je po teoriji in v praksi mnogo vrst. V navedenem primeru gre za prodajno ceno, ki je pa zelo individualna že po tem, če se ji priračunavajo stroški, lahko je pa tudi dnevna tržna cena. Navidezno bi se dalo predpisati, da je nelojalna vsaka prodaja pod nabavno ceno. Ta pa ni v navadi in je lahko tudi krivična oziroma jih je tudi več vrst, gotovo pa je posebno tržno nabavno ceno težko ugotoviti. Ce se upoštevajo stro-. * režija in primerni dobiček, je kalkulacija podjetij zelo različna, že po obsegu podjetja, njegovi naiavi in organizaciji. Ce se pa vzame za osnovo dnevna ali tržna prodajna cena predmeta, je rešitev pravilnejša, toda se včasi težko uporabi, posebno ko je treba to ceno naknadno ugotoviti in ob
že drugačnih razmerah. 2e vprašanje cene same zadeva torej na mnoge težkoče.
Vprašanje prodaje
Podobno je z vprašanjem, kdaj se lahko prodaja smatra kot nasprotna dobrim običajem. Čeprav je dosti primerov prodaje pod ceno in tudi pod nabavno ceno, jih vendar še vedno ne štejemo med nelojalne. To velja n. pr. za modne predmete, ki se zbog zastarelosti morajo včasi vreči iz skladišča kot balast in da se obvarujemo še večje zgube. Isto velja za lahko pokvarljivo blago. Te primere mora opredelitev nelojalne tekme izvzeti.
Videti pa je, da bi se dalo vsaj na videz prepovedati prodajanje pod ceno, akršna ustreza trenutni vrednosti. V praksi je tudi to merilo nezanesljivo. Posebno v trgovini pa je vprašanje zbijanja cen eno najvažnejših in ga je treba pravično ter zadovoljivo rešiti.
Predmeti z zaščitno znamko
Ločeno bi se dalo obravnavati vprašanje 'cen za žigovne, zaščitene predli” ' z znamko (Marken-artikel). To je standardizirano blago s stanovitno obnko, količino in kakovostjo, tako da je enotna cena najlaže ostvarljiva. Ker bi se utegnilo to vprašanje najprej rešiti, se velja zdaj o tem sporazumeti. Žigovne predmete dobavlja veletržec ali zastopnik detajlnemu trgovcu navadno v enaki vrsti, kvaliteti in opremi ter s pogojem stalnih cen za konsumente. Žig pomeni obeležje, bodisi ime, tvrdko, znak, sliko, opremo itd., ne glede na to, ali je ta znak žig, zaščiten po zakonu o zaščiti industrijske svojine. Glavno je, da blago dobi povsod po isti ceni in za-obali. To se uvaja tudi v svetovnem merilu že za mnoge predmete (fotografske, zdravilne itd.).
V dobah depresije se pa vprav ti predmeti radi uporabljajo za nelojalno pritiskanje cen. To doživljamo vsak dan v praksi. Zaradi velike reklame je to blago naj-
bolj znano, znana tudi cena in se tako vsaka sprememba hitro opazi. Posledice tega zbijanja cen so strahovite, ker utegnejo uničiti čele stroke delavnosti. Zato so prizadeti že zgodaj zahtevali zaščito cen takih predmetov. Predlagali so, naj se za to blago uvede dolžnost ali vsaj možnost registracije z javnopravno veljavo. Potem bi ti predmeti uživali neke prednostne ugodnosti in bi bilo zbijanje njih cen kaznivo kot nelojalna tekma ter bi se dalo kmalu preprečiti. Zdi se, da je to za zdaj tudi edina možnost zaščite cen. Samo žigovni predmeti so objektivno določeno blago, pri katerem je objektivno postavljena tudi cena in se da zbijanje cene naglo ugotoviti. Ne bi se pa tudi mogla taka zaščita odklanjati kot karteliranje, ker ne gre za monopolizirano blago, marveč so v prometu še mnogf podobni predmeti drugačnega izvora.
Sodne ustanove
Pobude iz stanovskih krogov se dopolnjujejo tudi z zahtevo, da se ustanove posebna razsodišča za cene ali vsaj poseben sodni oziroma upravni postopek.
Mnoge gospodarske organizacije so predlagale, naj bi se ta vprašanja reševala pred posebnimi sodnimi kolegiji s sodelovanjem zasebnih razsodnikov ali vsaj pri-sednikov svetovalcev. Tak poskus so napravili pred nekaj leti v Avstriji, a so ga v enem letu opustili, ker se ni obnesel zaradi prepogostnega menjavanja laičnih sodnikov in ker so se tako izdajale nasprotujoče si sodbe.
Naš sedanji zakon je deloma že ločil od nelojalne tekme nekatere stalne primere (premijske kupčije, plazovite posle i. dr.), ki jih kaznujejo že upravna-oblastva prve stopnje. Morda bi bilo zato najboljše, da se ob novelaciji zakona zajeti drugi primeri uvrste v ad-ministrativno-pravni del, to je v tretje poglavje zakona. Skrajšal bi se s tem tudi predolgi postopek, ki je prikladen za gospodarska vprašanja. To naj bi poskušale doseči gospodarske ustanove.
Olajšave za konverzijo dolgov
Na podstavi § 1113. finančnega zakona za 1.1939./40. je predpisal ministrski svet na predlog ministra za finance uredbo o taksnih olajšavah pri konverziji obstoječih denarnih dolgov, ki se glasi:
§ L — Za vse listine o hipotekarnih posojilih, izvzemši menice, s katerimi se glede denarnega dolga, že izpričanega z listino, pri istem upniku spreminja samo višina obresti ali rok za plačilo ali se kapitalizirajo neplačane obresti, je treba, če je bila za ta pravni posel že v začetku plačana po zakonu predpisana ’aksa, plačati do zneska prvotnega dolga samo stalno takso 20 dinarjev.
Ce se napravi taka sprememba s sodno poravnavo, se za tako poravnavo ne plača l°/ona taksa iz tar. post. 8. oziroma 22. zakona o sodnih taksah, marveč samo zadevna taksa na zapisnik in zgoraj navedena taksa za listino v znesku 20 dinarjev.
Prednje določbe veljajo zlasti ludi za tiste listine, s katerimi izdajo, da bi se znižala obrestna mera, zastavne liste z znižanimi obrestmi tiste ustanove, ki so pooblaščene izdajati zastavne liste, in izdajo te zastavne liste radi konverzije hipotekarnih dolgov.
Ce se v teh listinah obenem zvišuje znesek prvotnega dolga, veljajo glede razlike (presežka) kot
listina o novem pravnem poslu, pa se pobere na ta presežek redna taksa tako za pravni posel sam kakor tudi za morebitni vpis v javne knjige.
§ 2. — Upniški zavodi so dolžni voditi o opravljenih konverzijah hipotekarnih dolgov posebne zapiske (dnevnike), v katere vpisujejo posle o konverzijah, glede katerih so se koristili s taksnimi olajšavami po tej uredbi. Ti zapiski morajo vsebovati vse dejanske podatke, iz katerih se da razbrati, da so bili dejansko dani pogoji za taksne olajšave po tej uredbi.
Ti zavodi so nadalje dolžni predložili do konca januarja vsakega leta pristojni finančni direkciji sumarne izkaze o konverzijah po prednjem odstavku, ki so bile opravljene pri njih v prejšnjem koledarskem letu.
§ 3. — Finančna oblastva so pooblaščena opravljal i po svojih organih revizijo pri zavodih, omenjenih v tej uredbi, pregledovati te zapiskp (dnevnike) in se vobče prepričevati o pravilnosti in popolnosti vseh podatkov, primerjajo jih z izvirnimi listinami, ki jini jih morajo dati ti zavodi na vpogled.
§ 4. — Zavodi, ki sploh ne vrše ali ne vrše redno in pravilno s to uredbo predpisanih dolžnosti, se smejo kaznovati zaradi nerednosti
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
Rogaško mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
v denarju od 50 do 5000 dinarjev, ne da bi se s tem spremenile kazenske posledice, določene po veljavnih predpisih o taksah.
§ 5. — Ce se koristi kdo na neupravičen način z olajšavami po tej uredbi, jamči zavod, ki je konvertiral, za vse takse, za katere je bila s tem državna blagajna prikrajšana.
§ 6. — Glede vsega ostalega veljajo obstoječi predpisi o taksah.
§ 7. — S to uredbo se razveljavljajo vse določbe in predpisi, ki ji nasprotujejo.
§ 8. — Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah« (29. aprila 1939.).
Zunanja trpvina
Narodna banka je izdala dovoljenje, da se smejo plačila s Češko-Moravsko poravnavati na borzi.
Izvoz lesa v Francijo se ni popolnoma prost. Interesenti naj se obrnejo s prošnjami na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Na izvoznice je uvedena manjša taksa, niso se pa mogle opustiti zaradi francoskih uvoznih predpisov.
Uprava državnih monopolov namerava sezidati tovarno za izdelovanje nikotina iz domačega tobaka z uporabo ao enega milijona kg surovine na leto.
Neka francoska skupina je kupila Zadružno mlekarno pri Belo-varu, kjer bo predelovala mesečno pq pol milijona litrov mleka v masio, sir in kazein, kar bo pa vse izvozila.
Na Bolgarsko je dospel en član velike angl. gospodarske delegacije, ki je odpotovala iz Romunije v Grčijo. Njegova naloga Je pripraviti pogajanja za večji angleški kredit Bolgarski.
Kmetijske stroje v znesku do 100 milijonov levov po novem vladnem kreditu bo dobavila Bolgarski Nemčija. Nemčija pa bo še povečala svoj uvoz iz Bolgarske, ki je dosegel že doslej 70% vsega bolgarskega izvoza.
3 km južno od Klajpcde bo Nemčija postavila novo pristanišče za litavski promet.
Grški predsednik general Meta-xas je sprejel vodjo angleške gospodarske delegacije.
Trgovinska bilanca Južnoafriške Unije za 1. 1938. izkazuje 179,226.552 funtov (49,515.530 manj ko 1. 1937.). Izvoz je znašal 83,344.702 funta (1937: 125,359.840) in uvoz 95 milijonov 881.850 funtov (1937: 103 milijonov 382.242). Trgovinska bilanca je bila pasivna za 12,537.148 funtov, medtem ko je bila 1. 1937. aktivna za 21,977.598 funtov.
Egiptovska trgovina je v I. 1938. zelo čutila slabo bombažno žetev in nizko ceno bombaža. Celotni uvoz je znašal 37,000.000 EF (—1 milijon v primeri z 1937., toda več kakor v katerem koli prejšnjih let od 1930.); izvoz pa je dosegel 29,250.000 EF (—10,500.000 EF, najmanjši od 1. 1933.). Vel. Britanija je povečala svoj delež pri egiptovskem uvozu od 22% na 23% in pri izvozu od 31% na 34%. Trgovinska bilanca, med obema deželama je aktivna za Egipt za ca. 1.500.000 EF (lani še za 4,250.000 EF).
Uradno se sporoča, da je tehnični biro ameriškega vojnega ministrstva v zvezi s tovarno »Right Aeronautical Company« začel izdelovati letalske motorje z 2000 konjskimi silami. To so najmočnejši motorji, kar jih je dosedaj v aviaciji.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 20. maja objavlja: Uredbo o taksnih olajšavah pri konverziji obstoječih denarnih dolgov — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o vojnih inva lidih in ostalih vojnih žrtvah — Pravilnik za izvrševanje uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah.
Trgovinski register
Vpisali sta sc naslednji firmi: Elektrarna za selško dolin« na Češnjici, družba z o. z. Obratni predmet: proizvajanje in oddajanje električnega toka za razsvetljavo in pogon ter nakup in prodaja v ta namen potrebnih nepremičnin in premičnin. Družbena glavnica 200.000 din, od katere je vplačano v gotovini 50.000 din, 150.000 pa v stvarni vrednosti. Poslovodje: Primož Lotrič, posestnik, Janez Demšar, posestnik v Studenem in Josip Megušar, posestnik v Dolenji vasi. Družbo za stopata po dva poslovodji kolektivno.
Vavpetič Alojzij in drug, mehanična tkalnica, Šmarea pri Kam nikti. Obratni predmet: mehanično in ročno izdelovanje in barvanje vsakovrstnih tkanin na rokodelski način. Javna trgovska družba. Družbenika: Alojzij Vavpetič ml., zasebni uradnik in tkalski mojster Viktor Dolgan, oba v Šmarci. Pro kurist Alojzij Vavpetič st. Družbo zastopata oba družbenika skupno ali pa en družbenik s prokuristom
Vpisale so se naslednje izpremem-be in dodatki:
»Albus«, Avtodružba z o. z. v likvidaciji, Bled. Izbriše se vpis likvidacije ter poslovodja in likvidator Zdravko Rus. Vpišeta se poslovodji Janez Pretnar, trgovec in Olip Marija, soproga advokata v Beogradu.
Anton Cuk, Itlekova vas. Obratni predmet: trgovina z lesom. Izbriše se zaradi smrti dosedanji lastnik Anton Čuk, vpiše pa nova lastnica Katarina Čuk.
Avtotaxi, družba z o. z. v Kočevju. Vpisala se je razdružitev družbe po likvidaciji. Likvidator dosedanji poslovodja Rihard Lo-ser, posestnik v Kočevju.
»Jezersko«, gozdno-prodakcijska družba z o. z., Kokra. Družbenik in poslovodja Maksimilijan Salins Spallek se imenuje odslej »Lame-zan Salins« Maksimilijan.
»Jugočeška«, Jugoslovanska češka tekstilna industrija d. d., Kranj. Izbriše se član upravnega sveta Pavel Theimer.
»Standard«, družba z o. z. industrija usnja, Kranj (poprej Pollak), centrala Ljubljana. Trgovsko pooblastilo, podeljeno Pavlu Pollaku in Zori Borštnar so preklicuje.
»Arbor«, lesna trgovska industrijska družba, Ljubljana. Po sklepu občnega zbora se je spremenila družbena pogodba. Besedilo firme odslej še italijansko, nemško in francosko. Osnovna glavnica v višini 250.000 din je vplačana. Vpiše se poslovodja dr. Rudolf Marn, načelnik banske uprave v p.
Jugoslovanska tiskarna in knjigarna, družba z o. z. v Ljubljani. Vpiše se prokurist Jože Košiček, urednik v Ljubljani.
Jugoslovanske tekstilne tvorni-ee Mautner, d, d. v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Ko n deg ra be r Herbert.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Vpiše se član upravnega sveta dr. Ivan Bole, gen. ravnatelj banke Slavije v Ljubljani. Po-očituje se, da je Ivan Jelačin izvoljen za predsednika, Leo Souvan pa za 1. podpredsednika banke.
»Opeka«, družba z o. z. v Ljubljani. Izbrišeta se poslovodji Ivan Petelin in Karl Polc, vpišeta pa
se poslovodji Josip Osana, gimn. ravnatelj in vseuč. docent dr. Ivo Ribarič.
Parna žaga »Gorjanci«, družba o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Ivan šiška, vpišeta pa se poslovodji dr. Josip Mal, ravnatelj Nar. muzeja in Franc Sever, župan na Ježici.
»Reka«, lesna industrija in trgovina, družba z o. z., Ljubljana. Vpišejo se poslovodje: Vojteh Hy-bašek, profesor, dr. Fran Kržan, ravnatelj Ljudske posojilnice, docent dr. Ivo Ribarič in Franc Sever, župan na Ježici.
Svečarna Pax, Kopač Sc Stele, družba z o. z., Ljubljana. Vpiše se prokurist Janko Stele v Ljubljani.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d. Izbriše se član upravnega sveta Alojzij Vodnik, vpiše pa inž. Dušan Ser-nec, minister v p.
Mariborska livarna in tvornica koviu Job. Pengg, Maribor. Pro-kura je podeljena Jarcu Marijanu iz Maribora.
Franc S\vatv, Maribor. Obratni predmet: tovarna umetnih brusnih iu ostrilnih kamnov, prva ju-
goslovanska tvornica koluta za brušenje in trgovina s temi predmeti. Prokura je podeljena Ljudevitu Rebolju iz Maribora.
Izbrisale so se naslednje tvrdke: Anton Ziherl, trgovina z lesom,
Cerknica obrala.
Slaščičarna z., Ljubljana,
radi končane
zaradi opustitve
Košak, družba z o.
v likvidaciji — za-likvidacije.
Tehniški biro inž. Emil Fiedler, Ljubljana. Obratni predmet: trgovska agentura — zaradi opustitve obrata.
Lavrič Ivan, trgovina z mešanim blagom, Travnik-Draga — zaradi smrti imetnika.
Brata Naglič, izdelovanje in eks-port čevljev, Žiri — zaradi opustitve obrata.
Ivan Mikolič, gostilna in mesarija, Šmar'- "> pri Slovenjem grad-cii — vsi a radi opustitve obrata.
Fric Sever, Očeslavci — zaradi preselitve.
Kump & Gaspari, parna žaga, Ribnik v likvidaciji — zaradi končane likvidacije.
Nadalje je bilo uradno izbrisanih še 16 firm.
Zakai	ne
za Jugoslaviio?
od gornjim naslovom objavlja znani angleški politični iu gospodarski tednik »Grčat Britain and the Kast« zanimiv članek izpod peresa g. J. M. Bee-a.
V članku se pisec zavzema za to, da bi komisija angleških gospodarstvenikov, ki prav sedaj o lusk uje za Romunijo še Grčijo, obiskala tudi Jugoslavijo, da bi se uinficirala vsa britanska trgovinska politika na Balkanu. Da se to ni zgodilo, razlaga pisec s tem, da je Jugoslavija po razvoju v Srednji Evropi, in še posebno po padcu Albanije, v dosti bolj neugodnem položaju kakor Romunija ali Grčija. Toda po mnenju pisca bi moralo biti to le vzrok, da Vel. Bri tani,ja podvoji svoja prizadevanja, da poglobi odnošaje z Jugoslavijo. Namen britanske politike v Južno-vzhoclui Evropi je, da zagotovi vsem enake možnosti na raznih trgih, in to se ne da doseči brez aktivnih ukrepov. »Ce se ne potrudimo, utrditi svoje stiki' z Jugoslavijo tako kakor z Romunijo in Grčijo, bomo le podpirali na daljnjo gospodarsko ekspanzijo osi,« pravi g. Bee. »Noben trg ni nezupen, in razmere v Jugoslaviji so celo odločno ugodne za nas.«
Kakor v drugih deželah Jugovzhodne Evrope, je Nemčija tudi v Jugoslaviji razširila svojo trgovino z znano metodo: neomejenim nakupovanjem pridelkov na kredit, s posledico, da se poveča njen izvoz v odplačilo neizbežnih zamrznjenih kreditov. Omejitev trgovine na samo Nemčijo in Italijo ni v .Jugoslaviji nič bolj dobrodošla kakor v Grčiji in Romuniji; ni
celoti trgovine
dvoma, da bi Jugoslovani veliko rajši videli razvoj Vel. Britanijo. Zelo cenijo dobro cakovost angleškega blaga. Toda mora se jim nuditi prilika, da ga kupujejo, in te v sedanjem siste mu omejenega izvoza ne dobijo. Sedaj se ustvarja
anglo-jugoslovanski sindikat
za izmenjavo pridelkov obeli dežel po načelu zamenjave — n. pr bombaž za les. Tudi ta povratek v menjalno trgovino je posledica sedanjih kupčijških razmer.
Jugoslavija je še v razvoju iu potrebuje mnogo kapitala, poseb no za izrabo rudnih zakladov in zboljšanje komunikacij. Britanska podjetnost iu kapital sta igrala ž> precej znatno vlogo v izkoriščeva nju jugoslovanskih možnosti, kar priča rudnik Trepča. Nadaljnji ko rak v tej smeri bi bil znatne ji kredit, ki bi omogočil Jugoslaviji da takoj naroči potrebne surovine Dejansko bi kredit bil investicija kajti o gospodarskem zdravju Ju goslavije ni nobenega dvoma. Nje ne trgovinske statistike zadnjij let o tem zgovorno pričajo. Sedaj nudena pomoč bo dala Vel. Britaniji neomajno stališče'na jugoslovanskem trgu in bo ustavila naraščajočo nemško nadmoč. Nujno je treba porabiti to priliko; posledice nasprotne politike so vsem jasne.
Doma in po svetu
Opozarjamo na današnji oglas Bromelne banke d. d. v Ljubljani
ter jo toplo priporočamo vsem cenjenim naročnikom.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1 Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje!
Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega * rdečimi srci,
našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitekt
PROMETNA BANKA D. D.
Zaprisegi rekrutov na Banjici je prisostvoval tudi knez namestnik Pavle, ki je v lepem nagovoru pozval vojake, naj se zavedajo velikih nalog državne obrambe.
Zunanja ministra Cincar-Marko-vič in Gafencu sta se v nedeljo sestala na Donavi za izmenjavo informacij.
Prešernova rojstna hiša v Vrbi je bila včeraj slovesno izročena javnosti. Proslava se je spremenila v veliko narodno manifestacijo z govorom pesnika Zupančiča in rektorja dr. Kušeja, ki je izročil ključe Prešernovega doma banu dr. Natlačenu.
V Zagrebu se je pričel včeraj jubilejni kongres časnikarjev za 20-letnico ustanovitve Jugoslovanskega časnikarskega društva. Udeležili so se kongresa minister Rajakovič in zastopniki drugih resorov in oblastev, pa tudi Penkluba in zbor nic in zastopniki tujega tiska, časnikarji obiščejo tudi Split, kjer bodo gosti mestne občine.
Ameriškim prostovoljcem, ki so poginili na Jadranu, postavijo spo menik na Cetinju.
Akademski pevski zbor je v Kočevju navdušil domače občinstvo pesmimi slovenskega preporoda. Po koncertu v hotelu Unionu so odšli pevci v Zavod za slepe in zapeli otrokom nekaj pesmi.
Na večerji turističnega odbora v Beogradu je govoril fin. minister Gjuričič, ki je obljubil večjo podporo vlade turizmu in pojasnil razporeditev hotelirskega kredita letoviščem.
V novo upravo agencije Avale sta izvoljena za Slovence Joško Krošelj in dr. Ivan Ahčin, v nadzorstvo pa senator Smodej. Predsednik je Stjepo Kobasica.
Nemško-jugoslovansko društvo v Berlinu je imelo ob prihodu naše gospodarske delegacije prvo sejo in banket v letalskem domu. Udeležile so se mnoge ugledne nemške osebnosti.
Baldvvin, prejšnji predsednik angleške vlade, je v Ulstru govoril o veliki napaki, ki jo pomeni zasedba ČSR in ki je tudi njega presenetila, ker te napake od Hitlerja ni pričakoval in je ne more razumeti.
Švedska bo zgradila dve novi veliki križarki za obalno službo.
Irski ekstremisti so baje podtaknili več manjših požarov v nekih angleških kopališčih.
Turčija in Anglija sta se sporazumeli tudi za skupno akcijo za ohranitev miru na Balkanu. Ob tem povodu se kaže v Angliji veliko zanimanje za novo Turčijo in njeno bodočnost.
Mussolini je obljubil v nedeljo v Cuneu, da bo odslej molčal, spregovoril pa bo po potrebi italijanski narod. Množica je vzklikala med govorom: Pojdimo nad Pariz, v Nico, Savoio! Sodijo, da se je Italija že odrekla samostojnim po gajanjem.
Rim in Berlin sta prejela japonske predloge o ustanovitvi vojaške trozveze, ne bo pa še mogoče, da bi se japonski zastopnik udeležil razgovorov z grofom Cianom ob podpisu nemško-italijanske vojaške pogodbe.
O novem spopadu v Oobrudzi poročajo iz Sofije. V vasi Sarsailar so orožniki poklali 7^ Bolgarov. Po nekih vesteh je opažati tudi oja-čenja turške vojske na meji Bolgarske.	.	,
V Pragi je eksplodirala pred hiso bivše prostozidarske lože bomba, ki pa ni povzročila večje nesreče.
Proslava zmage v Madridu se je končala s sprejemom diplomatov v samostanu San Lorenzo v Escu-rialu in z večerjo v dvorani evangelistov. Nato je potoval general Franco v Burgos k odhodu nemške legije »Condor«.
Glede pogajanj s Sovjetsko Rusijo je Chamberlain zavrnil vse očitke o nekem zavlačevanju. Zlasti ne razume, zakaj se je mislilo da se Anglija izmika vzajemnemu jamstvu; obžaluje pa, da ne pride v Ženevo ruski podkomisarPatjom-kin, s katerim bi niogel lord Hali-tax tam osebno pospešiti sporazum Vendar upa, da se bo to vprašanje po razgovorih s francosko .vlado v Parizu naglo rešilo. _
Tri tovarne za orožje m rauni-'cijo s kapitalom 900.000 funtov bodo zgradili Angleži v Egiptu. Pri tovarni bo udeležen tudi egiptovski kapital.
Uspeh romunskega izvoza
Romunska je v aprilu povečala svoj izvoz od 1,54 na 2,16 milijarde lejev, uvoz pa jil ostal na 1,4, kakor v marcu. Znatno več je kupovala Nemčija, za 755 proti 466 v prejšnjem mesecu, manj Češko-moravska s 97 proti 136 milijonom lejev. Skupno odpada na Nemčijo 40%. Druga je kot kupec Italija s 644 (116), povečata pa je svoj del tudi Anglija od 74 na 125 milijonov lejev. Izredno velik pa je napredek nemškega uvoza v Romunijo, Nemčija 638 (462), protektorat 92 (163), skupno 52,2%! vsega romunskega uvoza. Zboljšali sta si mesto tudi Italija od 67 na 158 in Anglija od 96 na 121 milijonov lejev. Kakor poročajo Jug. Kurirju, se bo začela tudi Japonska pogajali za romunsko nafto; Nemčija pa je poslala zastopnika H. Goring Werke Schmidta, ki naj doseže, da Romunija natančno določi, kaj bo kupovala od tega podjetja in kako se uredi plačevanje.
Razlika med načinoma
zidanja pred 20. leti in sedanjim je prav ogromna tudi pri nas, čeprav ne živimo v ameriškem tempu. Zadnja leta je naše stavbarstvo napredovalo zlasti v tem, da se je začelo posluževati umetnega kamna, izdelanega s hidravličnimi stiskalnicami iz znanstveno preizkušenih in pravilno mešanih surovin. Pri nas mnogi še ne poznajo tega stavbenega gradiva, zato ga tudi še ne znajo pravilno ceniti. Prav zaradi tega je potrebno opozoriti nanj. Razstavljeno bo na Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija.
V LJUBLJANI
STRITARJEVA ULICA 2
Telefon 21-49
Ugodni trgovski krediti Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo
Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve
Obrestovanje vlog od	5
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 17. maja'objavlja: Ured-bo z zakonsko močjo o prenosu premoženja verskih zakladov katoliške cerkve v last in upravo kar totiške cerkve — Uredbo o sprer
niembali in dopolnitvah uredbo o
klasifikaciji gostinskih obratov in o maksimiranju cen v teh obratih
— Pravila za podeljevanje državnih štipendij dijakom rudarske tehnike v kraljevini Jugoslaviji — Odločbo o spremembi imen posameznih krajev v dravski banovini
— Prepoved vožnje s težkimi vozili po občinski cesti Rakitnica— Kubeljni >
RaJii Ljubljana
mmammmmmmmmmmmmmmm
Torek 23. maja. 11.00: Pokrajin-Iska oddaja iz Litije, izvaja meščanska šola, vodi g. Rojc — 12.00: Zvoki iz češke (plošče) — 12.45: Poročila —	13.00:	Napovedi	—-
13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 18.00: Klavirski koncert, gdč. Silva Krašovec — 18.40: Človeški tipi in značaji (prof. E: 19.30: Nac. ura: Ohranjevanje narodnih običajev, nošeni in arhitekture — 19.50: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah, član Nar. gled.)
20.00: šaljapin poje (plošče) — 20.20: Fr. Celestin: Roza, komedija (izvajajo člani radijske igr. družine) — 22.00: Napovedi, poročila _ 22.15: Radijski orkester.
Sreda 24. maja. 12.00: Godbe na pihala (plošče) — 12.45: Poročila
— 13.00: Napovedi — 13.20: Šramel »Štirje fantje« — 14.00: Napovedi — 18.00: Mladinska ura: a) Jezik najdražja dota (g. prof. Fr. Vodnik); b) Opazuj in poskušaj, (g. prof. M. Adlešič) — 18.40: Podlaga za odmero posrednih ih nepoL srednih davkov (davč. uprav. gosp. Voljč . Štefan) —- 19.00: Napovedi: poročila — 19.30: Težnje Hrvatov, na polju likovne umetnosti. II. del.
— 19.50: Prirodopisni kotiček (profesor Fr. Pengov) — 20.00; Wur-liške orgle, (plošče) — 20.15: Prenos iz Zagreba: Koncert Hrvat-r skega obrtnega pevskega društva »Jug« — 22.00: Napovedi, poročila
— 22.15: Kvartet mandolin.
Pl
§
BIRMANSKA DARILA
ure, zlatnina, srebrnina in optični predmeti po nizkih cenah pri
I. VILHAR, urar, LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA STEV. 36
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Piess, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.