DEVET ČLANOV KOLEKTIVA ODLIKOVANIH ZA PRIZADEVNO DELU V MINULEM OBDOBJU IZREDNO SLOVESNO PRAZNOVANJE I.MAJA V četrtek, dne 30. aprila smo v našem kolektivu proslavili mednarodni praznik dela izredno slovesno; ta dan je devet članov našega kolektiva prejelo visoka odličja za svoje prizadevno delo na družbenopolitičnem in delovnem področju, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike tovariš Josip Broz Tito. Predsednik osnovne organizacije sindikata Cinkarne tovariš Martin Andrejaš je otvoril proslavo. V svojem govoru je orisal pomen tega mednarodnega praznika in več kakor stoletno borbo delavskega razreda za svoje pravice. Dotaknil se je tudi pomembnega jubileja, ki ga letos praznujejo vsi napredni narodi sveta — stoletnice rojstva velikega revolucionarja in ideologa napredne miselnosti Vladimirja Iljiča — Lenina. Glavni direktor podjetja tovariš Franjo Klinger, dilp. inž. je v krajšem nagovoru jmed drugim opisal prizadevno mnogoletna delo naših odlikovancev, nakar jim je podpredsednik celjske občinske skupščine tovariš Dušan Burnik, dipl. inž. podelil naslednja odlikovanja; RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM Ivanu Vičiču, RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO Viliju Gla-žarju, z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM so bili odlikovani: Karel Macuh, Alojz Potočnik, Ivo Svetličič, Anton Šemrov, Ivo Šterbenc, dipl. inž. in Ivo Šupek. MEDALJO DELA pa je prejel tovariš Franc Pokl-šek. RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM Ivan Vičič Vsa mlada leta je preživel na ozemlju, ki je bilo zasedeno od Italijanov in občutil krutost fašizma. Kot mnogi Slovenci je kmalu po izbruhu II. svetovne vojne tudi on vedel kje je njegovo mesto in postal simpatizer OF. Leta 1943 je aktivno stopil v NOB in bil za vojaške vrline že dvakrat odlikovan. Po demobilizaciji seje vključil v naše gospodarsko in družbeno življenje. V Cinkarni, kjer se je zaposlil že mar- ca 194“ je prevzel razne odgovorne dolžnosti. Vse od leta 1947 do 1950 je bil sekretar politbiroja KPJ v Cinkarni in kasneje sekretar tovarniškega komiteta ZKS in večkratni član Ivan Vičič sprejema odlikovanje od podpredsednika občinske skupščine tovarniškega komiteta. Bil je tudi član Okrajnega komiteta ZKS in SZDL, delegat kongresa sindikata Slovenije, večkratni član sindikalnega odbora v Cinkarni. Bil je prvi predsednik UO v podjetju, kasneje pa večkratni član samoupravnih organov in komisij. Kot republiški poslanec je 4 leta aktivno sodeloval v gospodarskem zboru. Tudi na delovnem mestu se je izpopolnil in postal K delavec metalurške stroke. Ker je bil pri svojem delu izredno marljiv in prizadeven je po- Nadalje je upravni odbor na tej seji dodelil tovarišu Vojislavu Arsovskemu, delavcu v obratu valjarne, zazidalno parcelo na Hudinji, tovarišu Rudiju Kerčeku, deidvodji v elek-tro službi pa je upravni odbor dodelil gradbeno parcelo na Lavi I. S. Parcele so dane v uporabo pod istimi pogoji, kot jih imajo ostali graditelji stanovanjskih hiš. Slušateljem Tehnične srednje šole v Cinkarni je upravni odbor odobril za opravljanje izpitov po sedem dni izrednega plačanega študijskega dopusta, tovarišici Mariji Skok-Cuk, dipl. ing. pa je odobril 15 dni izrednega plačanega študijskega dopusta za opravljanje izpitov na fakulteti v Zagrebu '(postdiplomski študij). Po 15 dni študijskega dopusta je upravni odbor odobril tudi tovarišici Fridi Sajovic, zaposleni v razvojnem laboratoriju grafike, nadalje tovarišem Jožetu Ašenbergerju, Svetozarju Miljeviču, Ivanu Podergajsu, Milanu Seničarju, stal vodja izmene obrata pra-žilnih naprav. Med delavci je priljubljen, ker ima tovariški odnos. K (Nadaljevanje s X. strani) cinkova žica zaradi izpada planirane prodaje; aniiin-ske barve zaradi desortira-nosti kot posledica pomanjkanja obratnih sredstev za Kanjs odi amin mcuoiv? sezen z zo,i n« uvoz oziroma carinjenje su- (iaje na domačem tržišču je rovin; modra galica zaradi letos intenzivnejši. lasat®!**. -nsj f* l• ■ Im Z**^i“****W)»»i*»»’ ... Pogled ua eno izmed čudovitih plaž v Novalji na otoku Pagu; desno restavracija pomanjkanja bakra; modri baker zaradi remonta in pomanjkanja bakra. Kumulativno za razdobje januar — april 1970 je letni plan blagovne proizvodnje dosežen s 333 %• V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je vrednost blagovne proizvodnje računana po stalnih cenah v letu 1970 za 12,6 " o manjša. To zmanjšanje proizvodnje je bilo predvideno že s planom zaradi pomanjkanja surovinske osnove za talilnico in zaradi nekaterih večjih remontov, ki so Do zmanjšanja izvoza ie prišlo predvsem zaradi i monta valjarne. Poprečno število zaposlenih je v letošnjih štirih mesecih sicer za 4,2 “ o manjše od onega v istem razdobju preteklega leta, vendar pa je zmanjšanje proizvodnje večje od zmanjšanja števila zaposlenih zaradi česar je produktivnost manjša od one v preteklem letu. Vendar se situacija • meseca v mesec postopom a popravlja. i * ►«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦• iaiT ■Sili ....- •• I Fji o ■a NASI ODLIKOVANCI (Nadaljevanje s 1. strani) Po prihodu iz JNA je zaradi svoje aktivnosti in predanosti socializmu ter doslednosti v izvajanju nalog več let opravljal profesionalne politične funkcije in sicer: za bratske odnose med jugoslovanskimi narodi. Tako ni bil le najboljši delavec in mojster v proizvodnji, temveč aktiven ustvarjalec bratskih odnosov med narodi, pobornik in funkcionar ZK in samoupranih organov v vseh' delovnih organizacijah kjer je delal. Čeravno se zaradi slabega zdravstvenega stanja pripravlja na upokojitev, pa je še vedno med najbolj doslednimi v izvajanju tako delovnih kot samoupravnih in političnih nalog. Njegovo zadnje delovno mesto je ponoven dokaz, da se ga postavlja vedno tja, kjer je nujno napraviti red. Tako je Glavni direktor podjetja Franjo Klinger, dipl. ing. je navzočim spregovoril o zaslugah odlikovancev V Novem mestu član OK SKOJ. v Ljubljani v PK SKOJ in nato v Beogradu na CK SKOJ — odgovoren za mladinske brigade v Bosni in avto cesto Beograd—Zagreb. Vedno in tudi kasneje, ko se je vrnil v industrijo (Cementarna Anhovo, keramična industrija Liboje, TOB Celje), se je boril za pristne človeške in humane odnose in še posebej Tov. Vili Glažar je prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo uspešno razčistil neurejenost evidenc nad osnovnimi sredstvi kemije, ki je po svojem obsegu in številnih obratih ve- 4 CINKARNAH Za svoje prizadevno delo je bil odlikovan tudi tovariš Ma-cuh činski del podjetja. Tudi kot član CDS je aktiven in zlasti objektiven v ocenjevanju različnih problemov. Vsekakor si zasluži priznanje pred Podhodom v zasluženi pokoj. ven na področju gasilstva. Poleg starešinstva prostovoljne gasilske čete v podjetju, je opravljal še dolžnost namestnika komandanta okrajne gasilske zeve in namestnika ko- Podpredsednik občinske skupščine čestita tovarišu Alojzu Potočniku za prejeto odlikovanje RED DELA S SREBRNIM VENCEM Karel Macuh Imenovani se je zaposlil v Cinkarni avgusta 1939 kot delavec v talilnici surovega cinka. Tu je delal tudi vse vojno obdobje. V tem času se je pokazal na eni strani kot dober mandirja občinske gasilske zveze v Celju. Za njegovo' dolgoletno vestno in požrtvovalno delo na delovnih mestih s težkimi delovnimi pogoji in ker je poleg tega posvetil še mnogo svojega prostega časa za delo v druž-beno-političnih organih kot v društvu gasilstva je bil predla- Med odlikovanci je bil tudi tovariš Ivo Svetličič delavec, zavedal pa se je tudi, kaj je njegova dožnost. Na osnovi svoje zadržanosti je bil na predlog ZK poslan v metalurško delovodsko šolo v Ljubljano in bil na tej šoli celo sekretar osnovne organizacije. Po uspešno končani šoli je opravljal dolžnosti delovodje v težjih metalurških obratih kot sta pražarna in talilnica surovega cinka. Aktivno je sodeloval v družbeno-političnih organih in samoupravnih organih podjetja. Zelo pa je bil akti- gan,^ da se mu izreče ustrezno družbeno priznanje. I Alojz Potočnik lakoj po prihodu okupatorja so ga kot mladega mobilizirali za delo pri železnici in je služboval v Knitelfuldu v Avstriji. Po osvoboditvi se je zaposlil v Cinkarni Celje in- aktivno sodeloval pri gospodarskem in družbenem razvoju. Zelo aktivno sodeluje v samoupravnih /»rganih podjetja in je oprav-(Nadalejvanje na 5. strani) NASI ODLIKOVANCI (Nadaljevanje s 4. strani) Ijal funkcijo že večkratnega predsednika DS podjetja ali predsednika UO. Je član ZK, bil sekretar osnovne organizacije, član tovarniškega komi-teta, bil pa je že tudi na odgo- rudarja do občinskega uradnika. Tako usmerjen je odšel njegov sin na uk v Maribor. Izučil se je za poklic strojnika v grafični industriji in se kot mlad član sindikata grafikov uspešno razvijal v borca za so- I jsfe; fl| [ J 71! j ; Inž. Dušan Burnik izroča tovarišu Šemrovu odlikovanje vornih mestih v sindikalni organizaciji. Je član Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in predsednik Izvršnega odbora pri Komunalni skupščini za socialno zavarovanje. Na svojem delovnem mestu v podjetju je izredno marljiv in dober vodja izmene. Zaupanje na delovnem mestu je dokaz njegove prizadevnosti in gospodarnost v podjetju. V organih samoupravljanja, kakor v drugih družbeno-političnih organih, skuša s svojimi zdravimi pogledi in predlogi prispevati k čim boljšim rezultatom delovnega kolektiva in za družbo. Tov. Potočnik je eden tistih delavcev, ki si zasluži priznanje od družbe. Ivo Svetličič Njegov oče je bil zelo razgledan in je s posebnim šolanjem napredoval od idrijskega cialne pravice delavca. Zlasti pa je pridobival mladino skozi razne oblike na področju športa, ki ga je tudi sam aktivno gojil (planinarstvo in kolesarstvo). Med vojno je bil interniran na Hrvaško, kjer se je zaposlil in po osvoboditvi vrnil v Celje. Tu se je vključil v delo in zlasti politično zaživel. Tako je opravljal celo vrsto odgovornih funkcij. Bil je član IG MLO, občinski odbornik, tajnik sindikalnega sveta, sekretar osnovne organizacije ZK, član Glavnega odbora RK (kjer še danes na terenu zelo aktivno dela), član štaba za gradnjo zadružnih domov, član občinskega odbora SZDL, član upravnega' odbora inštituta za javno upravo, porotnik Vrhovnega sodišča, 10 let član upravnega odbora društva socialnih delavcev, član IO sindikalne podružnice, komiteja ZK v tovarni itd. Med prizadevnimi delavci na družbeno-političnem in delovnem področju, ki so ta dan prejeli odlikovanja, je bil tudi Ivo Šupek Še vedno aktivno dela pri ljudski tehniki in društvu socialnih delavcev. Z izrednim prizadevanjem je končal višjo šolo za socialne delavce in tako poleg svojih novih delovnih nalog aktivno posegel v reševanje socialne problematike. Njegova prizadevanja niso cenjena samo v okviru delovnega kolektiva, temveč v širšem občinskem merilu. Pri delu je zelo natančen in precizen. Po značaju miren in skromen ter pošten. Kot vzgledni Celjan in zlasti aktiven ustvarjalec druž-beno-politične in samoupravne zavesti si je vsekakor zaslužil za vso povojno plodno dejavnost tudi družbeno priznanje. Anton Šemrov Še kot zelo mlad je občutil kruto pest fašizma, saj je živel v kraju, ki je bil pred drugo svetovno vojno pod italijansko upravo. Tamkajšnje oblasti so ga leta 1942 mobilizirale v italijansko redno vojsko. Že avgusta 1945 pa se je dal ujeti angloameriški vojski. Junija leta 1944 je aktivno stopil v NOV ter v sestavu prekomor- odbora sindikalnih podružnic podjetja, član občinskega in republiškega odbora sindikatov, večletni član centralnega DS, član UO podjetja, sekretar osnovne organizacije ZKJ metalurgije, član občinskega komiteja ZKJ, delegat zveznega kongresa sindikata in odbornik občinske skupščine zbora proizvajalcev. S svojim izredno plodnim sodelovanjem v družbeno-političnih organih in organih upravljanja si je pridobil velik ugled v kolektivu. Njegovo sodelovanje pa ni bilo izključno vezano le na podjetje, temveč je aktivno sodeloval tudi v organih izven podjetja in republiških dAžbenih organih. S svojim* doljpletnim delom na družbeno-pomičnem polju, kot s svojim delom na delovnem mestu, si je zaslužil poleg dosedanjih vojaških priznanj tudi družbeno priznanje. * Ivan Šterbenc, dipl. inž. Je sin kmeta iz Bele Krajine in je okupatorja spoznal v času obiskovanja gimnazije v Ljubljani. Njegov odpor do fašistične šole in organizrano Inž. Šterbenc je bil odlikovan z I\edom dela s srebrnim vencem / skih brigad sodeloval pri osvobajanju naše domovine. V JLA je ostal vse do konca leta 1945 in bil za svoje sodelovanje v NOV večkrat odlikovan. V Cinkarni se je zaposlil aprila 1949, ped tem pa je bil profesionalni sindikalni delavec. V začetku je vodil referat pred-vojaške vzgoje v Cinkarni, sočasno pa je obiskoval šolo za industrijske poslovodje, ki jo je uspešno zaključil in bil tudi razvrščen kot industrijski poslovodja v obratu pražilnih naprav. Vse zaupane naloge na delovnem mestu izvršuje zadovoljivo in je eden zelo priljubljenih vodij izmen, ki zna delati z ostalimi sodelavci. Vse od zaposlitve v Cinkarni do danes je aktivni družbenopolitični delavec in je opravljal vrsto pomembnih dolžnosti, kot so predsednik Izvršnega sodelovanje z OF ga je prisililo, da je ^apustil Ljubljano in stopil v partizanske odrede. Do konca vojne je bil v brigadah kot mitraljezec. Bil je ranjen in končno tudi mladinski funkcionar v štabu divizije. Takoj po vojni so ga poslali na STŠ v Lenjingrad. Zaradi resolucije IB se je vrnil v Slovenijo in nadaljeval študij na ljubljanski univerzi. Kot gradbeni inženir se je močno uveljavil, saj je delal kot statik v projektivih birojih in zlasti kot vodja zelo zahtevnih gradbišč. Pod njegovim vodstvom je bila zgrajena tekstilna tovarna v Krapini in Polzeli, stanovanjski objekti v Celju, (Nadaljevanje na G. strani) NAŠI ODLIKOVANCI (Nadaljevanje s 5. strani) Ljubljani (kjer je dobil nagrado občine za uspešno ekonomsko — statično rešitev) in največji objekt t. j. TE Trbovlje. Za ta objekt je tudi dobil nagrado od podjetju, saj je mnogo bolj zahtevna gradnja izvršena za nekaj milijard ceneje kot podobni objekti-drugod v Jugoslaviji. Poleg vseh strokovnih prizadevanj in uspehov, ki jih je dosegel, pa ima enake zasluge na druž- Tovariš Franc Poklšek je bil odlikovan z medaljo dela beno-političnem področju delovanja* Dolga leta je bil sekretar komiteta Ingrada, kjer je služboval 10 let in bil med tem tudi član samoupravnih organov, kot vodilni delavec pa je pokazal izredne sposobnosti, ki se izražajo v tovarištvu do sodelavcev in podrejenih ter še posebno v skrbi za delavce in njihove življenske ter delovne pogoje. Zaradi tega je bil najbolj priljubljen vodja gradbišč. V svojem vedenju manifestira skromnost intelektualca, ki ni tako pogosta lastnost inteligence. Zato je tudi spoštovan med drugimi ljudmi. Je vzoren tovariš in s socialistično mislijo prepojena osebnost, ki si zasluži več družbenega priznanja kot ga je bil deležen doslej. Ivau šupek Izhaja iz revne . bujturskc družine, ki je med vojno sodelovala / NOV. lako se je tudi on. čeravno še mladoleten in ključavničarski vajenec, zelo kmalu vključil v mladinsko organizacijo, ki je zbirala orožje, sanitetni material jn informacije za NOV. Po vojni je končal šolo in napravil izpit za kjučavničarja, nato še oficirsko šolo in je danes rezervni kapetaii I. klase. Po vrnitvi iz JLA je opravljal različne profesionalne funkcije kot so predsednik in organizacijski sekretar mladine okraja, poverjenik na okraju Dugo selo itd. V zadnjih letih pa je ravno tako stalno voljen v samoupravne organe in vodstvo sindikalne podružnice ter je sekretar osnovne organizacije ZK. Poleg tega pa aktivno dela še pri rezervnih oficirjih. opekarni Ljubečna ter občutil krutost takratnega življenja. Leta 1945 je bil mobiliziran v tako imenovani arbeits-dienst« od tam pa v vojaško eijpto v Romunijo, ki pa je bila pod nadzorstvom. Po vrnitvi domov v mesecu septembru 1945, se je takoj zaposil v Cinkarni kot delavec v talilnici, ker pa je pred tem že dalj časa delal v keramični stroki, je bil po službeni potrebi premeščen v obrat keramike in tam kmalu sprejel odgovorno delovno mesto vodje izmene. Zaradi uspešnega dela in organizacijskih sposobnosti je bil kmalu zatem imenovan za delovodjo v tem obratu. Ves čas službovanja je uspešno deloval v družbenopolitičnih organizacijah in to v ZKS, sindikatu in športnih sekcijah. V teh organih je imel tudi odgovorno mesto predsednika sindikalne podružnice podjetja, sekretar osnovne organizacije in podobno. Bil je tudi član samoupravnih organov v podjetju, v katerih je sodeloval zelo aktivno s svojimi predlogi. Poleg dela na delovnem mestu in v raznih organizacijah se je tudi strokovno izobraževal in leta 1965 uspešno zaključil srednjetehnično šolo metalurške smeri. Kot metalurški tehnik dela v obratu talilnica surovega cinka in uspešno vodi manever. Ker je bil vsa leta do sedaj prizadeven na delovnem mestu, v družbeno-političnih organih, kot v samoupravnih organih in s to prizadevnostjo nadaljuje tudi danes, je za svojo plodno dejavnost prejel to družbeno priznanje. Po sprejetju zaključnega računa za preteklo poslovno leto, ki smo ga zaključili z izgubo, nam po določilih zakona o sredstvih gospodarskih organizacij pripadajo le osemdesetodstotni osebni dohodki, in sicer do potrditve sanacijskega programa, ne glede kakšne poslovne rezultate bi dosegali v tem odobju. Ker naši osebni dohodki v primerjavi z drugimi gospodarskimi, zlasti pa še z negospodarskimi organizacijami, niso bili kdo ve kako visoki, je to določno prizadelo slehernega člana kolektiva, zlasti pa še tiste z manjšimi osebnimi dohodki. Zato Imenovani je izredno skromen, tih in prizadeven delavec. Ze vrsto let zelo uspešno vodi samski dom, v katerem živi okrog 500 delavcev vseh jugoslovanskih narodnosti. Ima velike zasluge za dobro počutje teh mladih ljudi, ki so daleč od doma in prepuščeni sami sebi. Uspešno jih vključuje v družbeno in športno življenje. Poleg upravljanja doma opravlja tudi vse druge naloge v zvezi z vzdrževanjem. 8 tako vestnim in požrtvovalnim delom je kolektivu prištedil že marsikateri milijon. Zlasti pa ima zasluge za red in mir ter primerno vedenje tako različnih po nacionalnosti, veri, izobrazbi in socialnem okolju, iz katerega so izšli ti mladi ljudje. Za vso to njegovo vzgoj-no-politično aktivnost si zasluži družbeno in moralno priznanje. MEDALJA DELA Franc Poklšek Je sin tovarniškega delavca, zato se je tudi sam kot zelo mlad zaposlil kot delavec v Kulturni program v počastitev praznika dela so pripravili učenci osnovne šole »Franja Vrunča«. Na sliki recitatorji, zadaj pa pevski zbor so v podjetju razmišljali, kako bi omilili nastali problem. Med drugim so zaprosili številna trgovska podjetja, ki imajo svoj sedež na območju naše občine pa tudi drugod, da bi le-ta dovolila odložitev odplačevanja potrošniških kreditov saj za dva meseca. Pri nekaterih trgovskih podjetjih smo naleteli na Izredno veliko razumevanje. Tako je trgovsko podjetje TKANINA iz Celja (nekdanji Ljudski magazin) odobrilo podaljšanje odplačevanja potrošniških kreditov brez dodatnih zamudnih obresti za tri mesece (od marca do vključno maja). Podjetje za izvoz in uvoz ter notranji promet z lesom in proizvodi iz lesa šl-PAD iz Sarajeva, je vsem cinkarnarjent, ki so pri njih najeli kredit za pohištvo, preložilo odplačevanje kreditov za dva meseca (marec, april). V svojem dopisu so vsem članom kolektiva izrazili najboljše želje, da bi čim prej prebrodili nastalo težko situacijo. Tudi podjetje ASTRA iz Ljubljane in LEKSIKOGRAFSKI ZAVOD iz Zagreba sla odobrila dvomesečno preložitev odplačevanja kreditov. (Nadaljevanje na 7. strani) VELIKO RAZUMEVANJE NEKATERIH POSOJILODAJALCEV EKIPNO SINDIKALNO PRVENSTVO CELJA V ŠAHU V LETU 1970 Letošnje sindikalno tekmovanje je bilo razdeljeno v tri lige, in sicer v I. II. in III. Prvoplasirana ekipa I. lige postane po propozibijah prvak Celja, v ostalih ligah pa se prvi in drugi kvalificirata v naslednjem tekmovanju v I. oziroma II. ligo. Dve zadnje plasirani ekipi pa gresta za en razred nT3-je. V vsakem moštvu je lahko nastopilo pet igralcev z rezervo. Cas tekmovanja je bil določen ena ura za posameznika. V prvi ligi je tekmovalo osem ekip in to: INGRAD, EMO, KOVINOTEHNA, KLIMA, ŽTP -CELJE, ZLATARNA, AERO in CINKARNA. Rezultati tekmovanja: I. kolo: INGRAD : AERO 3 1/2 : 1 1/2, CINKARNA : ZLATARNA 5:0, EMO : ŽTP CELJE 3 : 2, KOVINOTEHNA : KLIMA 3 1/2:1 1/2. II. kolo: INGRAD : CINKARNA 5:0, ZLATARNA : EMO 3 : 2, ŽTP CELJE : KOVINOTEHNA 11/2:3 1/2, AERO : KLIMA 1 :4. III. kolo: EMO: INGRAD 2 1/2:2 1/2, CINKARNA : AERO 4 1/2 :1/2, KOVINOTEHNA : ZLATARNA 3 1/2:1 1/2, KLIMA : ŽTP CELJE 3 : 2. IV. kolo: INGRAD : KOVINOTEHNA 4 :1, CINKARNA : EMO 4 : 1, ZLATARNA : KLIMA 2:3, AERO : ŽTP CELJE 3 1/2 : 1 1/2. V. kolo: KLIMA : INGRAD 11/2:3 1/2, KOVINOTEHNA : CINKARNA 0 : 5, EMO : AERO 11/2:3 1/2, ŽTP CELJE : ZLATARNA 4 : 1. VI. kolo: INGRAD : ŽTP CELJE 4 1/2 : 1/2, CINKARNA : KLIMA 4 1/2 :1/2, EMO : KOVINOTEHNA 1 : 4, AERO : ZLATARNA 3 :2. VII. kolo: ZLATARNA .-INGRAD 1 : 4, ŽTP CELJE : CINKARNA 2 : 3, KLIMA : EMO 11/2:3 1/2, KOVINOTEHNA : AERO 3 : 2. Končna uvrstitev ekip I. lige je naslednja (v oklepaju: število doseženih točk): 1. INGRAD (27), 2. CINKARNA (26), 3. KOVINOTEHNA (18 1/2), 4.-5. KLIMA (15), 4.-5. AERO (15), 6. EMO (14 1/2), 7. ŽTP CELJE (131/2), 8. ZLATARNA (10 1/2). Kot je že v tradiciji je prvo mesto osvojilo moštvo Ingrada. Naše moštvo je z eno točko manj osvjilo drugo mesto. Z malo več sreče bi lako osvojili prvo mesto. To govorijo tudi rezultati tekmovanj, razen seveda rezultat 0:5, ki je bil dosežen proti Ingradu. Ta poraz je bil za nas usoden za uvrstitev. Ponovno smo morali Ingradu priznati, da je boljše moštvo in da so prvo mesto osvojili povsem zasluženo. Ce upoštevamo, da je naše moštvo oslabljeno (ing. Vrhovec in Jovanovič, ki sta odšla iz podjetja), potem lahko štejemo za uspeh, da smo ponovno osvojili drugo mesto in se s tem skupno z Ingradom plasirali na republiško prvenstvo, ki se bo pričelo v mesecu juniju. Spomladansko kegljaško prvenstvo mncneii nnuiln < 4 ( j za dolgoletni staž i . ► | Centralni delavski svet je ;; ' ■ v mesecu marcu med dru- ;; • • gim razpravljal tudi o iz- > '! plačilih nagrad, ki jih za ;; ■ • dolgoletno neprekinjeno de- •; m lo v podjetju prejmejo na- ;; II ši delavci, običajno za prvi j : I maj. Centralni delavski ; '! svet je zaradi sedanje iz- > ' I redno težke finančne situ- ; > acije, ko kolektiv prejema ;> ! 80 11 „ osebne dohodke, to iz- j > ! plačilo nagrad premaknil '■ • ! I na kasnejši datum, ko bo | • !; finančna situacija podjetja ■ | :; urejena, delavci pa bodo j > I prejemali vsaj 100 % obesne '■ j : [ dohodke, ki so predvideni j i I s pravilnikom. Datum, ozi- < • ! roma mesec, kdaj bodo te ' • ; nagrade izplačane, ni dolo- •• I čen. • I :: d. m. :: Objavlajmo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinemato-giafih od 15. maja do 15. Junija 1970. Kino Union Od 14. do 19. maja »NUNA 17. MONZE«, italijanski barvni film Od 20. do 24. maja »MLEČNA CESTA«, francoski barvni film Od 25. do 28. maja »ŽIVLJENJE, LJUBEZEN, 'SMRT«, francoski barvni film Od 29. maja do 1. junija »OBRAMBA OBTOŽUJE«, ameriški barvni film Od 2. do 5. Junija »JUŽNA ZVEg-1)A«, francosko-angleški barvni film Od 6. do 10. junija »OPERACIJA LEONT1NA«, francoski barvni film Od 11. do 15. junija »TAJNI AGENT 101«, japonski barvni film V ČSSR LETOVANJE Obveščamo vse delavce Cinkarne, ki nameravajo v sezoni 1970 letovati v Ondrašu pri Ostravi, da takoj oddajo svoje prijave pri referentu za rekreacijo v kadrovsko-splošnem sektorju. Interesanti bodo morali plačati za 10-dnevno bivanje 350.00 din, oziroma dnevni penzion 35 din s tem, da se jim od tega zneska odšteje regres podjetja (torej znesek bo zmanjšan za ustrezni regres) in stroški prevoza do 50 din po osebi. Ostale stroške prevoza, nabave potrebnih potnih listov in nakupa možne kvote deviz v banki itd., bodo morali letovalci samostojno kriti in si oskrbeti dokumente. Stroški prevoza v 2. razredu brzega vlaka pa so po zbranih informacijah naslednji: — normalni stroški v obe smeri brez olajšav 340 din; — skupine nad 5 oseb plačajo po osebi v obe smeri (s popustom) 251,55 din in kolikor je v skupini 15 oseb oziroma več. je v tem primeru za eno osebo dana možnost brezplačnega prevoza. Kino Metropol Od 14. do 17. maja »SHALAKO«, francoski barvni film Od 18. do 21. maja »RAZBITI VRC«, nemški barvni film Od 22. do 25. maja »NEDOLŽNA LJUBEZEN«, angleški barvni film Od 26. do 29. maja »LOČITEV PO AMERIŠKO«, ameriški barvni film Od 30. maja do 2. junija »SMRT V RDEČEM JAGUARJU«, nemško-ita-lijanskl barvni film Od 3. do 4. junija »VESELI RE-GRUT«, nemški film Od 5. do 7. junija »BOSTONSKI DAVITELJ«, ameriški barvni film Od 8. do 10. junija »KAKOR SOVA PODNEVI«, italijanski barvni film Od 11. do 15. junija »SKRIVNOST LABORATORIJA ST. 4«, francoski barvni film Kino Dom Od 16. do 18. maja »DIVJI ANGELI«, jugoslovanski barvni film Od 19. do 21. maja »ARABSKA PRINCESA«, egipčanski barvni film Od 22. do 24 maja »SMRTNI POLJUB«, ameriški film Od 25. do 28. maja »BRATJE KA-RAMAZOVI«, sovjetski barvni film Od 29. do 31. maja »LEVJE POLETJE«, švedski film Letni kino Od 1. do 2. junija »JUDOKA, TAJNI AGENT«, francosko-ttalijanski barvni film Od 3. do 4. junija »HONDO IN APACI«, ameriški barvni film Od 5. do 6. junija »KROGLA Z NEBOTIČNIKA«, ameriški barvni film 7. junija »OPERACIJA OPIUM«, ameriški barvni film Od 8. do 9. junija »RAJ PO HAVAJSKO«, ameriški barvni iflm Od 10. do 11. junija »OSAMLJENEC IZ NEVADE«, italijanski barvni film Od 12. do 13. Junija »ROBIN CRU- K6IXY«. ameriški barvni film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Klnopodjetja Celje In za spremembe ne odgovarjamo. Ti pogoji veljajo za vsak primer čim traja potovanje načf 3 dni, ker ima ŽTP za take primere posebej prirejene obi-azce za obračunavanje prevoznih stroškov. Služba sporazumno s sindikalno organizacijo v podjetju fSfe V APRILU SO PRIŠLI V PODJETJE: Mastnak Slava, Redžep Rizani, Znider Valentin, Znider Marija, Miljevič Jovanka, Simič Dora. Sil-jak Hasija, Butinar Ljubica, Fidler Marija, Urbanc Frančiška, Lesjak Anton, Napotnik Stanislav, Vrhovac Ljubica, Bajrami Isa, Hadjari Mur-selj, Bajrami Saban, Antanasijevič Djordje, Knez Rajko. Bolarič Ivan. Cene Drago, Selimi Halim, Baniček Vladimir, Franjlčevič Stjepan, Petek Franc, Sukalo Ostoja, Grago-verlič Ljubisav, Husejnovič Cazlm, Marinovič Voja, Marinovič Dragiša, Mujič Mujo, Lazarevič Milan. Dju-kič Gavro, Tadič Tomo, Djukič Milivoje,, Sahovič Enez, Rama Musta-fa. Ramadani Fadil, Biljah Ismet, I. ukič Milan, Kezič Simo, Lež Zvonko, Tiringer Franc, Koštomaj Franc, Pavlič Dragutin, Cičič Pctar, Agba-ba Svetko, Sajotanovič Slavko, Bla-gojevič Dragutin, Dragomirovič Lazar, Paunovič Boža, Arzenšek Drago, »Klinaku Aslan, Gucati Bajram, Marič Avguštin, Stojčič Josip, Gu-ta Gani, Kostanjeva Redjep, Aliu Idriz, Radakovič Nenad, Sahiti Lja- II, Pejič Stanislav, Balija Zenelj, še drugo možnost prevoza s kombijem ali manjšim avtobusom. Možnost letovanja je omejena na čas od 20. avgusta do 30. avgusta 1970. Izven tega roka ni mogoče rezervirati nobene sobe. V tem času je sicer po sporočilu tovarišev iz Češke najbolj ugodna klima in stalnost vremena. Bajrami Muhamed, Ibriši Seremt, Magajna Kozina. Jezernik Stanislav, Kovač Jurij, Mirnik Marjan, Korez Jože, Dedič Joso, Gaiamič Vasil, Jordačevič Jovan, Stevanovič Bla-goje, Jokinič Vidoje, Agbaba Dušan. ODŠLI IZ PODJETJA: Sumandl Anton, Steiner Stanislava, Rizani Redžep. Brumec Branivoj, Dvoršak Ladislav, Jovanovič Drinka, Rupnik Janez, Bušnja Adam, Zadravec Dragutin, Kolman Avgust, Jordači-jevič Marjan, Krstič Danilo, Spat Anica, Kostreševič Stanoje, NeškoV-ski Kirko, Jezernik Jože, Zvegler Dominik, Režonja Jože, Lokar Albin, Arvivuk Dragoljub, Blagojevtč Dragutin, Kostreševič Boro, Paunovič Boža Krajnc Adolf, Škoflek Alojz, Culejevic Dragoslav, Trupi Stanislav, Siinonovski Cvetko, Frece Vincenc, Tadič Tomo, Djukič Gavro, Djukič Miloje, Gucati Bajrami, Marič Avguštin, Todorovič | Tomislav, Šket Ivan, Golce Milan, Ružič Franc, Nikolič Milan, Marčen Milan. Rošar Vinko, Marinkovič Dragiša, Rižnar Martin, Markovič Vojislav, Jelen Henrik, Bukvič Franc, Okrožnik Franc, Bevc Hinko, Štrucl Franc, Polajžar Anton, Brzevski Živko, Bračič Jože, Marinček Majda, Kociper Franc, Mi-lankovič Zdravko, Curkov Jerlslav, dipl ing. V POKOJ ODŠLI: Pangerl Anton, Utrankar Alojz, Vatovec Franc, Kramar Ignac, Grobler Jože. POROČILI SO SE: Jesih Alojz, Kačičnik Marko, Jazbec Boris. Vrednost točk V APRILU e (ZA CELOTNO PODJETJE) \ 0,82 din Javna licitacija Društvo Ljudske tehnike Cinkarna Celje, prodaja na javni licitaciji, ki bo dne 20. maja 1970 ob 17. uri v društvenih prostorih: avtomobil Zastava 600 D, v voznem stanju; izklicna cena je 3.000,00 din. motor Panonija 250 ccm v voznem stanju; izklicna cena je 900,00 din. Pristop k javni licitaciji ima vsak član društva Ljudske tehnike Cinkarne Celje, ki se izkaže z veljavno člansko izkaznico in ki mora pred licitacijo položiti 10 % licitacijskega pologa. Licitacija bo izvedena samo ob pristopu najmanj 3 (treh) licitantov. Za Ljudsko tehniko Cinkarne Celje tajnik Viktor Skale