LE SKUPNA UPRAVA STO JAMČI, DA NE BOMO DOŽIVELI NOVIH DVANNUNZIEVSKIH PUSTOLOVŠČIN IN DA BO DOKONČNO PREPREČENA VSAKRSNA DISKRIMINACIJA V NASO ŠKODO TER DA BOSTA ZAJAMČENA TRAJEN OBSTOJ IN NEODVISNOST STO!
RIMSKI IMPERIALIZEM ME POPUŠČA
Italija zahteva vse STO
le ponovno poudaril Tarchiani
Krogi OZN za odločno akcijo proti Singman Rijevi samovolji
DUNAJ. 20.	— Neodvisni
dnevnik «Die Presse» je izšel danes s posebno tržaško prilogo. ki nosi naslov «Trst naj bo vrata v svet za donavski bazen«. V prilogi je objavljeno mnogo podatkov in številk o razvoju ladjedelnic in plovnih linij ter o napredku tržaškega velesejma, zlasti pa o povečanju trgovinskega prometa med Avstrijo in Trstom.
Potniki pripovedujejo tudi, da je še pred incidenti v Berlinu prišlo v številnih krajih Vzhodne Nemčije do protestov in neredov. Prvi neredi so baje bili 20. maja v številnih mestih Vzhodne Nemčije in so se potem razširili na vzhodni Berlin, ko je Grotevvohlova vlada izdala znano uredbo o zvišanju proizvodnje za 10 odstotkov.
Ze nekaj dni vrši policija v Vzhodni Nemčiji množične a-retacije in preiskave v vseh stanovanjih, da aretira delavce. ki so se udeležili demonstracij proti vladi.
Vzhodnoberlinski 'radio in moskovski tisk pa demonstracije še dalje skušata prikazati kot rezultat hujskanja z Zahoda. Tako navajajo »izpovedi# Kraikowskega, ki je brezposelni delavec in ki je stanoval v ameriškem sektorju Berlina. Kraikowski naj bi 17. t. m. zjutraj skupno z 90 drugimi moškimi prišel iz ameriškega sektorja v vzhodni Berlin in začel akcijo po navodilih nekega angleškega častnika. Agencija Tass navaja poleg Kraikow-skega in Goettlinga (ki je bil tudi brezposeln in je stanoval v francoskem sektorju) še A-meričana Hiverja. Neki ameriški predstavnik je vse te trditve danes odločno zanikal. Kakor se vidi, so zato da bi podkrepili svoje propagandne trditve, izbrali za žrtve prav take ljudi, ki so živeli v zahodnih sektorjih Berlina in ki so jih dogodki zatekli v vzhodnem Berlinu.
Medtem je francoski visoki komisar kot predsednik visoke zavezniške komisije predlagal, naj bi za prihodnji teden sklicali v zahodnem Berlinu sestanek treh visokih komisarjev.
Zgražanje svetovnega mnenja nad usmrtitvijo Rosenbergovih
Moskovski tisk ne daje usmrtitvi posebnega poudarka kljub razburjanju kominformističnega in nekominformističnega tiska v drugih državah
je imel prvi dogodek v primeru z drugim, obrazložuje, da je treba to pripisati «deloma intenzivni komunistični propagandi, ki se vodi z veliko odločnostjo, od kar je bilo potrebno spraviti v pozabo proces v Pragi«. Kar se tiče simpatije, ki jo je povzročil primer Rosenbergovih, jo list pripisuje dejstvu, da sta bila oba obsojenca skoraj tri jeta «v senci električnega stola«, ter poudarja, da je treba smrtno kazen — če se mora izvršiti — izvršiti takoj.
Bivši ameriški predsednik Truman, ki v svojih zadnjih dneh bivanja v Beli hiši ni hotel odločiti o prvi prošnji za pomilostitev, ki sta jo vložila obsojena zakonca, je na vprašanje, kaj miisli o zadržanju vlade in sodnih oblaisti, izjavil; »Moja dejanja v tej zadevi sama govorijo.«
Omeniti je treba še, da je Ethel Rosenberg pol ure pred smrtjo poslala predsedniku Ei-senhowerju dolgo pismo s prošnjo za pomilostitev. V pismu pravi med drugim: «Kot vrhovni poveljnik na evropski fronti ste imeli velike možnosti, da spoznate grozna mučenja, ki jih je politika maščevanja zadala velikemu številu nedolžnih žrtev.
Danes, medtem ko ti ubijalci ti umazani rasisti uživajo ugodnosti pomilostitve in v številnih primerih zavzemajo znova javna mesta, predlagajo velike in demokratične Združene države surovo uničenje majhne židovske družine, katere krivdo postavlja v dvom ves civilizirani svet«.
Glede procesa je treba pripomniti, da je obtožba proti zakoncema Rosenberg, da sta prodajala in izdajala skrivnosti atomske bombe, padla že leta 1949, ko je Klaus Fuchs, ki so ga razkrinkali kot atomskega vohuna, označil newyorške-ga kominformista Harryja Gol-da za svojega kurirja in je ta potem med preiskavo izdal nekega Greenglassa kot člana vohunske organizacije, ki je sovjetskim predstavnikom izdajala razne skrivnosti iz Los A-
lamosa kjer so izdelovali a-tomsko orožje. Greenglass je bil kot mehanik in vojni obveznik zaposlen v delavnicah v Los Alamosu in je Goldu dajal razne informacije. Kmalu po svoji aretaciji je povedal, da ie take informacije dajal tudi svoji sestri Etheli Rosenberg in njenemu možu Juliju Rosenbergu. Ker sta svoje zločine priznala in pomagala pri razkrinkanju vohunske mreže, sta bila Gold in Greenglass obsojena prvi na 3Q, drugi pa na 15 let ječe.
Pri tej sodbi so upoštevali da nista bila v neposrednih stikih s sovjetskimi predstav, niki, medtem ko sta zakonca Rosemberg že leta 1944 in 1945 neposredno izdajala atomske skrivnosti Rusom. Ker se je to zgodilo v vojnem času, sta bila oba obsojena na smrt, če. prav je bila takrat ZSSR za. veznica ZDA.
Trupli Rosenbergovih so že pripeljali v New York in po. ložili v neko kapelo v Brook. lynu. Pogreb bo jutri popoldne.
PROTESTNA NOTA FLRJ
zaradi žaljive razstave v Rimu
Pr usmrtitvi zakoncev Rosenberg so bile v Parizu, Londonu in drugih večjih mestih demonstracije.
Izvršitev te smrtne obsodbe je močno odjeknila v svetovnem tisku. Francoski tisk objavlja številne podrobnosti, a malo komentarjev. «Franc Ti-reur« piše, da usmrtitev Rosenbergovih ne bo služila drugemu nego propagandi sovraž. nikov »svobodnega sveta«. »Vendar se to ne sme dopustiti, da bi dušljivo ozračje še dolgo viselo nad to deželo, ki si je tudi v tem dnevu noben svobodni človek- ne bi upal primerjati tistim režimom, kjer se politični in sodni zločini dogajajo vsak: dan«.
Od dveh newyorš'kih dnevnikov obsoja «Berald Tribune« dolgost procedure ih jo primerja s proceduro, ki je v 24 urah dovedla do usmrtitve Goettlinga v Berlinu.
Tudi londonski konservativni list «Daily Telegraph« primerja usmrtitev Rosenbergovih z usmrtitvijo Goettlinga. Pri ugotavljanju odmeva, ki ga
g “»UOOOjeil 01 TTIUTUI U'..-
ni’n> pomagati osvobajati. Bes. D,c<1 Pa je da zato da bi se
ISP«>MIX!»K| dnevi
Na današnji dan je leta 1908 umrl sloveči ruski skladatelj N. A. Rimski-Korsakov.
EVI	f gp				
fllilli	ilil				lf
Danes, nedelja 21. junija • Alojzij, Miloš Sonce vzide ob 4.15 irj zaton.e?. 19.58 Dolžina dneva 15.43. vzide ob 14.20 in zatone ob 0.14. Jutri, ponedeljek 22. junija Ahaci.), Gostimir _______________
Belgijski delegat izjavil na tiskovni konferenci, da bo to svoje stališče zastopal tudi v Stockholmu, Predstavniki OF poudarili v razgovoru z delegati še posebej stališče OF, da bi bila najpra-vičnejša rešitev tržaškega vprašanja na podlagi skupne uprave
Tudi zadnji dan bivanja v našem mestu so elani komisije Intersoc izrabili za razgovore z raznimi predstavniki političnih skupin med njimi tudi Osvobodilne fronte, ki sta jo zastopala tov. dr. Dekleva in dr. Kukanja. V razgovoru, ki je trajal 40 minut, sta oba tovariša obrazložila stališče OP do tržaškega vprašanja ter se izjavila za ustanovitev STO v mejah obeh con s skupno u-pravo Jugoslavije in Italije, ki naj bi vsaka s svoje strani jamčili za njegovo ohranitev. Ta rešitev, bi zagotovila tržaškemu prebivalstvu možnost najširše samouprave, demokratizacijo javnega življenja ter bi prispevala k sožitju med tu živečimi narodi. Oba naša predstavnika pa sta se po drugi strani izjavila proti /reševanju tržaškega vprašanja, na osnovi entnične linije, proti razdelitvi STO ter proti plebiscitu.
Ob koncu razgovora sta tov. dr. Dekleva in dr. Kukanja izročila opazovalcema spomenico v zvezi s tržaškim vprašanjem, spomenico koordinacijskega odbora o vprašanju slovenskega šolstva, spomenico v zvezi z odstranitvijo dvojezičnih napisov v Nabrežini, spomenico bivših političnih preganjancev ter še mnogo drugega študijskega in dokaznega gradiva.
Oba delegata komisije sta pozorno in z zanimanjem poslušala izjave predstavnikov OF, postavljala razna vprašanja, a delegat Huysmans je odločno izrazil svoje nasprotovanje reševanju podobnih vprašanj s plebiscitom.
Tudi Kmečka zveza je komisiji poslala posebno spomenico. v kateri poudarja povezanost kmetijstva s splošnim gospodarstvom ter njegov pomen za velik del tukajšnjega prebivalstva. V spomenici je podrobno prikazano kritično stanje našega kmetijstva ter so navedeni razni diskriminacijski postopki proti kmečkemu prebivalstvu, ki ga sestavljajo v 95 odst. Slovenci.
Zvečer pa sta člana komisije Intersoc imela v prostorih PSVG tiskovno konferenco, na kateri sta po kratkem uvodu o nalogah, principih in delu komisije, ter po Huysmanscvi izjavi, da bi «v vzdušju splošnega pomirjenja bil tržaški problem lahko rešen med šefoma obeh vlad* (jugoslovanske in italijanske — op. ur.), odgovarjala na vprašanja novinarjev, pri čemer pa sta se povečini dejansko izognila odgovorom. Belgijski delegat Huysmans je v uvodu dejal, da bo komisija pripravila za kongres socialistične internacionale v Stockholmu objektivno poročilo na osnovi vsega kar so tu čuli in na podlagi dokumentov.
Predstavnik našega lista je postavil naslednja vprašanja:
1. «Kaj je mislil Mr. Rose s tem, ko je izjavil, da bo laburistična stranka podpirala socialiste v Julijski krajini in v Italiji?«
Vprašanje je prebral v slovenščini, ker pa ni bilo zanjo tolmača, je ponovil vprašanje V angleščini.
Delegat Rose najprej ni točno odgovoril; na ponovno vprašanje ali je mislil na splošno podporo stranki ali tudi v tržaškem vprašanju, pa je odgovoril:	((Mislil	sem	podporo
v vseh pogledih kot članici Intersoc)).
2. «Ali je komisija opazila umetno naseljevanje Italjanov zlasti ob slovenski obali med Trstom in Tržičem kar vzbuja nezadovoljstvo med slovenskim življem?«
delegat
«Brali
včeraj komisija intersoc zaključila z delom |pred uvedbo dnevne
avtobusne proge Trst - Ljubljana?
Iz ljubljanskega dnevnika ((Ljudska pravica — Borba« posnemamo vest, da bo v kratkem vzpostavljena stalna dnevna avtobusna zveza med Ljubljano in Trstom v in obratno. List piše;
«Te dni so naše (jug. op. ur.) oblasti izdale ljubljanskemu avtopodjetju «Slovenija-avto-promet« (SAP) dovoljenje, da spet vzpostavi redno dnevno avtobusno progo Ljubljana— Trst in obratno. Svoje dovoljenje in pristanek pa morajo izdati seveda tudi tržaške oblasti, kar je pričakovati že prihodnje dni. Ce bo stvar potekla v redu, bo prepotrebna avtobusna proga obratovala verjetno že v prvi polovici letošnjega julija. Kolikor smo informirani, bo potovalni čas na tej cestni relaciji izredno skrajšan in bo tako ta proga najhitreja in ekonomsko najugodnejša zveza s Trstom, obenem pa bo tudi znatno cenejša od vseh ostalih prometnih sredstev. Iz tržaških krogov smo izvedeli, da bo verjetno istočasno uvedena tudi še druga reciprocitetna avtobusna zveza Trst—Ljubljana in obratno, ki jo bo opravljalo eno izmed tržaških avtobusnih podjetij. Avtobusi bodo vozili v obeh smereh vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih«.
Uresničitev te vesti bo tudi naše prebivalstvo sprejelo z zadovoljstvom, saj so sedanje zveze po železnici neugodne in tudi drage.
Na vprašanje je
Huysmans odgovoril smo poročila«.
Na tretje vprašanje:	«Kaj
mislite o rešitvi tržaškega vprašanja na podlagi sporazuma med Jugoslavjo in Italijo, ki bi slonel na spoštovanju teženj prebivalstva po samoupravljanju (selfgovernement)«, je Huysmans dejal: «Upam, da bo prišlo do sporazuma med obema državama. Mi želimo mir in hočemo sporazum, zato smo tudi prišli sem«. Izognil pa se j
neznanec zagrozi s kaznimi, ki naj bi jih uvedel proti njim občinski zdravstveni in higienski urad.
Pri tem občina obvešča, da je nakup takih tablic neobvezen, vendar ni prodaja od občine odobrena. Zaradi tega so vabljeni vsi, h katerim bi neznanec, ki se izdaja za uradnika občinskega higienskega urada, prišel, da to takoj javijo že omenjenemu uradu.
tudi prisil sem«, jzognn pa	.	.
je vprašanju o samoupravlja- I\|aV0dllQ ZQ DarKiranie
niti.	lil
motornih koles
nju
Na vprašanje predstavnika ((Slovenskega poročevalca«, ali so dobili podatke in dokumente o diskriminacijah proti Slovencem v coni A, je delegat Huysmans odgovoril, da so jih dobili in da se je s tem vprašanjem tudi seznanil, ko je bil pred nedavnim v Jugoslaviji.
Dopisnik Tanjuga je prosil delegata Rosea, naj pove, kaj je mislil ko je predvčerajšnjim omenil podporo socialistom v Julijski krajini, ko je vendar večina bivše Julijske krajine v Jugoslaviji. Rose je dejal, da je mislil na stranko in ne na deželo.
Predstavnik «Progressa» je vprašal, kaj mislijo člani komisije o tržaškem delavskem gibanju, na kar je dobil odgovor. da niso prišli sem, da bi kritizirali.
Na mnoga vprašanja drugih novinarjev, ki so hoteli vedeti kaj mislita o plebiscitu, o rešitvi tržaškega vprašanja itd., sta delegata odgovorila, da ne izražata mnenj. Delegat Huys-mans pa je dejal, da si je svoje mnenje ustvaril, in da ga bo tudi v Stockholmu zagovarjal. Ne ve pa, ali bo sprejeto in bo spoštoval mnenje večine. G. Rose pa je pripomnil, da ne ve, ali se njuni mnenji strinjata.
Delegat Huysmans je namreč nasproten plebiscitu, kar je poudaril na županstvu v Miljah in z razgovorom s predstavniki OF včeraj.
Člani delegacije odpotujejo danes, in sicer z jutranjim oz. popoldanskim brzovlakom.
Ker se motoristi ne držijo dosedanjih pravil za parkiranje svojih vozil, je občina podvzela naslednji ukrep;
Motorna kolesa ne smejo parkirati na tisti strani ceste, kjer parkirajo avtomobili, če je na nasprotni strani ceste dovoljeno parkiranje motornih koles. Kdor se tega ne bo držal, zapade globi, ki jo predvideva občinski pravilnik.
Uradne objave
Ukaz ZVU tv. 87, določa, da pritiče hišnikom, ki pazijo, oskrbujejo in čistijo mestne nepremičnine kakor tudi delavcem, ki so stalno zaposleni pri čiščenju mestnih nepremičnin, ki jih uporabljajo za stanovanja ali druge namene, v decembru poleg zaslužka tudi božična nagrada.
Božična nagrada za leto 1952 jim bo izplačana v roku 20 diji od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo.
Ukaz ZVU štv. 88, določa, da so dela, ki se tičejo povečanja cestarske hiše ob km 130-267 železniške proge Devin-Timav-Kržišče ob pedoru med postajama Sesljan. Vižovlje in Nabrežina-Križišče na anglo-ameriškem pdoročju Svobodnega tržaškega ozemlja javno koristna in nujno potrebna.
Osvobodilna fronta
SESTANEK AKTIVA OF ZA NABREZINSKI OKRAJ
Danes 21. t. m. ob 9. uri zjutraj bo v dvorani kulturnega doma «Igo Gruden« širši sestanek aktiva OF za nabrežinski okraj. Na sestanku se bo razpravljalo o sledečem: 1. aktualni politični položaj našega teritorija; 2. komunalna vprašanja; 3. razno.
Ljudska prosveta
PEVSKI ZBOR PD (■IGO GRUDEN« IZ NABREŽINE
obvešča sodelujoče člane, da je pevska vaja, ki bo danes 21. t. m. točno ob 16. uri obvezna za vse pevke in pevce, ker mora biti zbor dobro pripravljen za bljižnjo turnejo po Sloveniji.
Vsem članom prosvetnega društva ter njihovim družinam sporočamo, da bo danes ob 18. uri v kulturnem domu pevski koncert, pri katerem bo naš pevski zbor izvajal celoten program pes. mji, ki ga bo naštudiral za tri koncerte, ki jih bo imel v Ljubljani, Kamniku in na Jesenicah.
GLASBENA MATICA V TRSTU
SKLEPNA PRODUKCIJ A
gojencev Giasoene šole
bo v torek 23- junija 1953 ob 20.30 uri
v AVDITORIJU
Nastopili bodo gojenci oddelkov za klavir, violino, flavto, klarinet, mladinski orkester ter šolski pevski zbor.
Vabila so na razpolago v šoli Glasbene Matice ter pri SHPZ v Ulici Roma 15-n.
Koncert Komora zh
25. junija 1953 ob 21. uri
v AVDITORIJU
Spored obsega dela slovenskih in drugih skladateljev
Velika matura
na slovenskih višjih srednjih šolah
Na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem se bo velika matura začela 22. t. m. Izpiti se bodo začeli s pismeno nalogo iz slovenščine. Pismene naloge bodo pisali dijaki približno teden dni, nakar bodo sledili ustni izpiti. Na učiteljišču se bodo ustni izpiti začeli 27. t. m., v ostalih dveh zavodih pa kakšen dan pozneje, ker imajo nekaj več pismenih nalog.
Te dni so bile tudi še določene izpraševalne komisije za posamezne šole, za njih predsednike pa so bili imenovani profesorji: na realni in klas. gimnaziji dr. Anton Kacin, na učiteljišču dr. Rudolf Perhavc, na trgovski akademiji pa dr. Edvard Mizerit.
Vsem našim maturantom želimo, da bi veliko maturo opravili s čim boljšim uspehom.
ŠE ENO POGLAVJE STANOVANJSKE STISKE V TRSTU
«Sodni izgoni» zaostrujejo že itak veiiko stanovanjsko krizo
V preteklem lelu je bilo odrejenih 691 sodnih izgonov, v prvih letošnjih mesecih pa je vloženih že veliko število prošenj za nove izgone
Opozorilo kmetovalcem
Tržaška občina obvešča, da prihaja k živinorejcem, ki imajo hleve, pa tudi k drugim imetnikom podobnih prosto-storov, neznanec, ki vsiljuje tablice z napisom, da je bil hlev razkužen proti muham. Ce se kdo nakupu upre, tedaj
PRED OTVORITVIJO TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Velesejem v Padovi bo zaključen 25. i.m.
Oster ukaz italijanskega ministrstva upravi padovanskega velesejma-Od jutri predprodaja vstopnic za tržaški velesejem
Ustanova tržaškega velesejma sporoča, da je italijansko ministrstvo za trgovino in industrijo sprejelo protest predsednika tržaškega velesejma inž. Sospisia proti podaljšanju padovanskega velesejma do 28. junija. Na podlagi tega je podtajnik omenjenega ministrstva Carcaterra poslal upravi padovanskega velesejma ukaz, da morajo zapreti velesejem dne 25. junija, kot je bilo to predhodno domenjeno. Carcaterra je poslal v objavo italijanskim radio-postajam obvestilo, ki obvešča vse zainteresirane osebe, da je bila uprava padovanskega velesejma opozorjen s, da mora velesejem zaključiti za vse obiskovalce dne 25. junija ob 24. uri. V naslednjih dneh pa bodo imele dostop v razstavljalne prostore samo določene poslovne osebe. V teni smislu je Carcaterra poslal padovanskemu prefektu vsa potrebna navodila, da ukaz spoštujejo in je določil ministrskega inšpektorja,, ki bo nadzoroval, da bo Padova zaprla velesejem kot ji je bilo ukazano.
Iz vseh krajev Evrope in Sredozemlja prihajajo medtem na upravo tržaškega velesejma prošnje za informacije glede pravil za obisk tržaškega
velesejma ter pozdravi, voščila in izrazi solidarnosti. Belgijska ambasada v Rimu je sporočila da bodo na tržaškem velesejmu predvajali zanimiv film iz Belgijskega Konga, ki bo uradno sodeloval na drugi izredni mednarodni razstavi kave.
Veliko zanimanje vladatudi za objavo, da bodo na velesejmu vsakodnevno žrebali bogate dobitke za obiskovalce. Dobitki bodo žrebani na številko kupona, ki ga bo posamezni obiskovalec dobil z vstopnico. Pripravljenih je 54 predmetov, ki bodo razdeljeni z loterijo. Vsak dan bodo žrebali tri dobitke, med katerimi so moto-skuter, motorno kolo, jedilnica, kuhinjska oprema, plinski kuhalnik, fotoaparat, hladilnik itd. itd. Vsi ti predmeti bodo za časa velesejma razstavljeni v izložbah največjih tržaških trgovin.
Da prepreči prenatrpanost pri vhodnih blagajnah, je u-prava velesejma pooblastila reklamno podjetje v Galeriji Prott', da prodaja vstopnice za velesejem že od Jutri dalje.
Poročajo, da bo otvoritvi velesejma prisostvoval tudi ttalijanski minister za trgovino in industrijo Campilli.
Stanovanjsko vprašanje ne predstavlja veliko skrb samo za tistega, ki nima stanovanja ali pa ki živi v težkih stanovanjskih razmerah. Na stotine je tudi drugih družin ki sicer imajo stanovanje, nad katerim pa imajo druge osebe določeno «pravno» pravico in ga na podlagi te pravice tudi zahtevajo. Gre za tako imenovane «sodne izgone«, za izgone, ki jih določi sodišče na podlagi obstoječih zakonov in proti katerim si ljudje, ki so prizadeti ne morejo- pomagati.
Družine, ki so sodnijsko izgnane iz stanovanja dobijo začasno stanovanje-Tčetumajo nobenega znanca ali sorodnika, ki jim lahko nudi začasno zatočišče), v raznih skupnih prostorih, kjer kivijo v nečloveški razmerah strpane številne družine. (V silosu, telovadnici v Ulici Della Valie. v nekaterih šolskih poslopjih itd,).
Preteklo leto je sodna oblast v Trstu pregledala 1249 prošenj za «sodni izgon«. 691 omenjenih prošenj je bilo sprejetih in je sodnija odredila prisilni izgon. 150 prošenj je bilo odbitih, 148 pa poravnanih med zainteresiranimi strankami. Na koncu leta pa je bilo v prizivu 377 prošenj.
Znano pa je, da sodni izgoni ne postanejo takoj veljavni, ker je Zavezniška vojaška uprava izdala posebno odredbo, ki v določenih primerih prepoveduje tudi sodne izgone.
Iz podatkov zadnjega statističnega biltena za anglo-ame-riško področje Tržaškega o--zemlja je razvidna, razdelitev 691 sodnijskih prisilnih izgonov. Za 276 stanovanj je bila predložena prošnja lastnikov ki so nujn0 potrebovali stanovanje in ki so dokazali, da so brez stanovanja. Vsa ta stanovanja pa so vezana na blokirane stanarinev. 274 izgonov je bilo odrejenih zato, ker stanovalci niso plačevali stanarine, od katerih 160 v starih stanovanjskih hišah, kjer je stanarina blokirana. 114 pa iz svobodnih . stanovanj. Zaradi ne- ! se )e še pred spoštovanja pogodb je bilo odrejenih 59 izgovnov. od teh 56 blokiranih, 3 pa svobodnih stanovanj. Skupno je bilo odrejenih 492 izgonov iz blokiranih stanovanj.
To so le glavni podatkih sodnijskih stanovanjskih izgonov v preteklem letu. Za letos se predstavlja položaj še slabši.
2e v prvih mesecih je bilo predloženih mnog0 prošenj za sodnijski izgon. Poleg tega pa so se letos pojavile številne zahteve izgonov iz stanovanj, ki So bila kupljena v tako ime. novani »condominio«. Predvideva se, da bo več sto revnih delavskih družin vrženih na cesto, če oblasti ne bodo pomagale. na primer z dolgoročnimi posojili ali kaj podobnega vsem tistim delavskim družinam, ki stanujejo v stanovanjih, ki jih lastnik nameravajo prodati. To vprašanje je bilo načeto že v tržaškem občinskem svetu in upamo, da bodo občinski upravitelj resno posegli v zadevo, da preprečijo zaostritev stanovanjske krize.
5. uro zbudil, ni zapazil več poleg sebe svoje žene in jo ves zaskrbljen s pomočjo sosedov začel iskati. Kmalu so jo našli, toda ne ves Žive, v domačem vodnjaku. Takoj nato so obvestili policijo; dr, Niccolini je lahko ugotovil le, da je ženska umrla približno pred pol ure. Nato so odpeljali truplo v tržaško bolnišnico. Policija v-di še nadaljnjo preiskavo. Zdi se pa, da gre za samomor in da je Bensijeva skočila v vodnjak zaradi živčne bolezni. Zanimivo je, da sta'si pred leti njena mati in sestra prav tako vzeli življenje.
Nevaren padec z lambreto dveh mladeničev z Opčin
Sinoči ob 23.15 je prišlo na cesti Trebče — Opčine do resnejše prometne neisreče, kate-
re žrtev sta postala 20-letni Silvij Dainev in 23-letni Karel Tavčer, oba stanujoča na Opčinah na Proseški cesti št. 105 oz. št. 5. Med vožnjo z lambreto sta na ovinku kakih 100 m od šport, igrišča pri Trebčah padla in se močno potolkla. Na mesto je prišla ambulanta Rdečega križa iz Trsta, ki je oba ponesrečenca odpeljala v tržaško bolnico, kjer so ju sprejeli na 1. kirurškem oddelku. Tavčerju so ugotovili poleg številnih udarcev in ran na glavi še zlom leve ključnice in močan možgAiiski pretres. Ce ne bo posledic, se bo moral zdraviti 60 dni. Danevu pa so ugotovili številne podplutbe in rane na glavi, rokah in nogah. Zdraviti se bo moral 1 mesec, če bo šlo vse po sreči. Lam-breta je utrpela precejšnjo škodo.
DISKRIMINACIJA MA SKOPO TRŽfiSKEGfi DELAVSTVA
V PREDILNICI ..SV. JUST"
odklanjajo domače strokovnjake
Vodstvo tovarne zavrnilo kvalificirano delavko iz Sv. Križa samo zato, ker je delala v Jugoslaviji
Živčno bolna škodila v vodnjak
Dolgo časa sta se v petek zvečer pogovarjala Riccardo Bensi in njegova 49-letna žena Ana roj. Barič iz Rocola 124, nato je pa mož brez skrbi zaspal. Ko se je nekoliko pred
V našem uredništvu se je oglasila bivša tekstilna delavka iz Huterjeve predilnice v Mariboru. Delavka, katere i-mena iz razumljivih razlogov ne moremo objaviti, ki pa ima v Trstu vse zakonske pravice (državljanstvo, rezidenco delavsko knjižico urada za delo) je v mariborski tovarni delala 9 let na raznovrstnih stroji h in ima tudi uradna potrdila o strokovni kvalifikaciji. Ko so v Trstu pričeli graditi predilnico Sv. Just se je takoj pobrigala, da bi v tem objektu lahko dobila delo. Zato dobrim letom dni zapisala med kandidate za zaposlitev. Vendar od takrat ni bilo s strani vodstva podjetja nikakega glasu. Pred otvoritvijo se je še mnogokrat obrnila na vodstvo tovarne, ki je ni hotelo niti sprejeti. Končno so ji ob zadnjem takem obisku odgovorili. da bi jo sprejeli, Če je kvalificirana za neko določeno vrsto dela, kar je ona bila. Dela za njo pa kar naenkrat ni bilo, ko je vodstvo tovarne zvedelo, da je delala pred vojno v Jugoslaviji,
To je samo eden izmed številnih primerov, o katerih se v zadnjih dneh mnogo šušlja v Trstu, češ da vodstvo tovarne noče sprejeti na delo kvalificirane delavce-domačine, odnosno, da noče sprejeti domačine v industrijsko šolo in «u-uoža« delovno silo.
Take govorice so kaj malo v skladu z otvoritvenimi besedami predsednika tovarne adv, Pietra Ferrara, ki je ob otvoritvi dejal:
«Najtežje vprašanje je bilo delovna sila«, je ob tej priliki izjavil predsednik tovarne adv. Pietro Ferraro in nadaljeval: ((Mnogi so nas odvračali in nam odsvetovali graditi tkalnico in predilnico v Trstu, ker tukaj ni kvalificirane delovne sile, sposobne delati v takem obratu. Sedaj se vrši prvi tečaj za kvalifikacijo delavcev in delavk, ki je pokazal izredno dobre uspehe. Izkazalo se je, da TRŽAŠKI DE-
Primorski dnevnik
je tvoj zvesti spremljevalec skozi vse leto. — Obvešča te hitro in točno o vseh domačih in tujih dogodkih. — Oddolži se mu s tem, da mu poravnaš naročnino še pred koncem meseca.
LAVCI IN DELAVKE izredno hitro prodirajo v zapletene skrivnosti predenja. Temu tečaju bodo sledili še štirje, nakar bo predilnica lahko pričela polno obratovati«.
Ne vemo. koliko je kvalificiranih tkalcev v Trstu, vendar je zelo značilno, da so interesentom za zaposlitev na «Uradu za delo» odgovorili, da se tovarna ne zanima za take delavce, skratka da po njih ni zahtev.
Vse te govorice so v ostrem nasprotju z uradnimi lepo zvenečimi besedami vodstva podjetja, zato bomo zadevo še na-tančenje proučili. Za domačine in tržaške brezposelne namreč nima nikakega smisla gledati nove tovarniške objekte v žaveljskem industrijskem pristanišču, če potem dobe delo tam pretežno tujci.
(iz JUGOSLOVANSKE CONE STO)
Določila za zdravljenje
bolnikov iz coae B v Trstu
Na sestanku podkomisije za gospodarska vprašanja jugoslovanske in zavezniške vojaške uprave, ki je bil v Kopru 18. t. m., so obravnavali dosedanje obračune tržaške bolnice za bolnike iz jug. cone STO in je bila sklenjena nova pogodba o pogojih zdravljenja prebivalcev jug. cone v tržaških bolnicah. Sklenjena pogodba predvideva, da morajo bolniki iz jug. cone, katerim je izjemoma potrebno zdravljenje v tržaških bolnicah imeti zdravniško potrdilo z garancijskim pismom pooblaščenega zdravnika uprave bolnic jug. cone STO.
Bolniki iz jug. cone, ki gredo v tržaške bolnice brez potrdila in garancijskega pisma, ne bodo sprejeti in jih bo tržaška bolnica napotila v koprsko bolnico. V primeru da takšne bolnike tržaška bolnica sprejme, plača stroške bolnik sam.
Sporazum določa tudi pogoj za zdravljenje onih prebivalcev jug. cone STO v tržaških bolnicah, ki so stalno zaposleni v coni A in zavarovani pri zavodih tamkajšnje cone, kakor tudi za člane njihovih družin, za te uprava bolnic jug. cone ne prevzame odgovornost za plačilo. Bolniki te kategorije se lahko zdravijo v tržaških bolnicah na stroške zavarovalnih družb ali pa na lastne stroške.
Ta sporazum stopi v veljavo 1. julija 1953.
VSTOP PROST
IZLET V ILIRSKO BISTRICO
Šentjakobsko prosvetno društvo «Ivan Cankar« organizira društveni izlet v Ilirsko Bistrico 5. julija 1953. Vpisovanje danes 21. t. m. od 10. do 12. ure ter od ponedeljka do četrtka 25. t. m. od 19. do 21. ure v gostilni «Pri Cirilu«, Ul. S. Marco 21, kjer dobite tudi pojasnila.
IZLET V TOLMIN
Motoklub «Adria» k Doline in motoklub «Milje» organizirata e-nodnevni Izlet 5. julija v Tolmin. Vpisovanje v večernih urah na sedežu v Dolini do četrtka 25. t. m. Vabimo vse člane motoklubov iz Doline in Milj, da se vpišejo za ta izlet.
PDT
priredi 4. in 5. julija izlet v Bovec, Koritnico in na Mangrt. Vpisovanje do 3. julija na sedežu v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure.
IZLET V GORICO IN TOLMIN TER NA REKO IN V OPATIJO
Motoklub «Amatori» organizira ifleta z motornimi kolesi v Novo Gorico in Tolmin ter ,na Reko in v Opatijo. Izleta bosta v nedeljo 5. julija ter se ju lahko udeležijo člani, ki se morajo prijaviti na sedežu med 17. in 19. uro do srede 24. .junija.
Razna obvestila
TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR«
danes običajna zamenjava znamk v prostorih kluba od 9. do 13. ure.
URNIK OBČINSKEGA KOPALIŠČA
Občina javlja, da bo občinsko kopališče (kadi in prhe) v dnevnem hotelu na Trgu Liberta odprto skozi vso poletno sezono, in sicer med 8. in 19. uro ob delavnikih in od 7.30 do 13. ure v nedeljah in praznikih.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. junija 1953 se je v Trstu rodno 8 otrok, umrlo je 5 oseb; porok je bilo 5.
POROČILI SO SE: barist Paolo Savio in postrežnica Giovanna Fabbro, financar Giuseppe De Robbio in babica Maria Del Rio, uradnik Mario Fermeglia in prodajalka Nidl Silvana, tehnik Gia-como Pizzamei in gospodinja Lui-gia Martin, bančni uradnik Paolo Norbedo in učiteljica Maria Silvi.
UMRLI SO:	45-letna	Giorgina
Cocolo vd. Fait, 56-letna Elena Mamilovich por. Bossi, 69-letnl Carlo Mayer, 58-letni Giacomo Fe. letti, 70-letna Angela Furlan vd. Mahnič.
V v
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
VELIKA UPRIZORITEV NA PROSTEM
NA STADIONU «PRV1 MAJ* - UL. GUARD1ELLA št. 7
v petek 26. Junija - t soboto 27. junija - v nedeljo 28. junija - v ponedeljek 29. junija - v sredo 1. julija - v četrtek 2. julija - v petek 3. julija
ZAČETEK OB 21. URI	KONEC OB 23 45 URI
MIKLOVA ZALA
LJUDSKA IGRA V DEVETIH SLIKAH
Spisal: FRAN ŽIŽEK	Dirigent: OSKAR KJUDER
Scenska glasba: RADO SIMONITI	Plesi: JURE STA VAR
Scena in kostumi: VLADIMIR RIJAVEC Gradnja: JOŽE CESAR Režiser: JOŽE BABIC
Osebe: Serajnik, kmet — Stane Raztresen; Mirko, njegov ain — Julij Guštin; Mi-klov Marko — Ljudevit Crnobori; Miklovka, njega žena — Ema Starčeva; Zala njuna hči Štefka Drolčeva; Davorin, hlapec pri Miklovjh — Jožko Lukeš; Vinko kmečki fant — Silvij Kobal; Tevže, kmečki fant — Stane Starešinič: Strelec, kmet Srečko Košir; Tresoglav, beneški trgovec — Modest Sancin; Almira, njegova hči — Zlata Rodoškova; Iskender, turški poveljnik — Rado Nakrst; Odposlanec kmečkega punt a — Danilo Turk.
Kmetje, turški vojščaki
Dogaja se v letih 1478—1485 v Rožu na Koroškem, 8. slika pa v Skopju Poleg pomnoženega ansambla sodeluje folklorna skupina tržaške mladine in člani pevskega zbora «Ivan Cankar« ter mladinski orkester Glasbene akademlije
Odmor po 3. in 6. sliki
Prodaja vstopnic za vse predstave v Ul. Roma 15-11. tel. 31-119 od srede 24. junija dalje od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure. Od 19. ure do pričetka predstave pri blagajni na stadionu, tel. 96-548. Po predstavi tramvajske zveze: 2, 3, 6, 9,
Morski pes pri Miramaru
Včeraj ob 12.50 so zapazili pred ameriškim kopališčem pri Miramaru zelo blizu obale morskega jsa. Na mesto je takoj pohitela policija z motornim čolnom.
Prisebni motorist preprečil nesrečo
Včeraj popoldne bi se bila lahko zgodila zaradi tega huda nesreča, hi pa zaradi previdno* sti vozača ni imela hujših posledic. Ko se je peljal po omenjeni ulici Pietro Tofful s svojim motorjem, je naglo stekla čez cesto mala deklica Nadia Zuzzi. Motorist se je takoj u-stavil, pri tem pa se je zvrnil in pri padcu nekoliko pobil po glavi in odrgnil kožo po levi nogi. Deklici se ni zgodilo ničesar.
LOTERIJA
TORINO	1	72	78	88	47
MILANO	87	38	24	76	33
VENEZIA	72	71	67	88	87
NAPOLI	90	35	20	19	V
FIRENZE	8	58	84	54	51
GENOVA	39	2	24	62	18
PALERMO	2	66	61	15	12
ROMA	17	64	67	61	18
CAGLIARI	64	20	26	6	49
BARI	26	52	8	13	90
Darovi in prispevki
Za sipomenik Frana Venturinija je nabralo prosvetno društvo v Barkovljah 5.500 lir.
Rossetti. 15.00: ((Kavalir puščave«, Randoiph Scott, Joan Leslie. Barvni film.
Excelsior. 15.30: «Maria Walew-ska», Greta Garbo Ch. Boyer.
Nazionale. 15.00:	((Plavolaske«,
Virginia Mayo, Dennls Morgan. Barvni film.
Filodrammatico. 14.30: «M! grgšni-ki«, Vvonne Šanson, Steve Bar-clay, Tamara Lees, Marc Law-rence.
Arcobaleno. 14.00: ((Rdeča avtomobilska kolona«, Jefr Chandler, Alex Nicol.
Astra Rojan. 15.00: «Bes nad mestom«, VVilliani Holden, AlexiS Smith. Mladoletnikom prepovedano.
Grattacielo. 15.00: «Dekleta na oknu«, Jeanne Craln, Mirna Loy, J. Hunter. Barvni film.
Alabarda. 15.00: «Deset ljubezenskih pesmi za ohranitev« J. Sernas, Brunella Bovo, Nllla Pizzi, Giacomo Rondinella.
Ariston. 16,00:	»Tri besedice«,
Fred Astaire, Red Skelton, Vera Ellen.
Armonia 14.15: «Bratje Italije«, E. Manni, P. Muller.
Aurora. 15.00: »Sin bledega obraza«, Bob Hope, Jane Rucsell. Barvni film.
Garibaldi. 14.00: »Ukročena meja«, Joseph Cotten, S. Winters, S. Brady. Barvni film. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Impero. 16.00: ((Ljudje mrmrgjo«, Gary Grant, Jeanne Crain.
Ideale. 14.30:	«Mandy»,	Mandy
Mueller.
Italia. 14.30: «Mala kneginja«, J. Huntez, A. Louise, S. Temple
Viale. 14.30:	«Lotarinški	križ«,
Jean Pierre Aumont, G. Kelly.
Kino ob morju. 15.00: «Gospodo-valka usode«, Susan Hayward, David Wayne. Glasbeni barvni film.
Massimo. 14.30: «Ježa rdečih vragov«, Sterling Hayden, Barbara Rush. Barvni film.
Moderno. 16.00: «Vem, da me boš ubil«, Joan Crawford.
Savona. 14.00: «Zenske proti neznanemu«, R. Taylor, D. Darcel.
Secolo. 17.00:	«Don	Camillo«,
Fernandel.
Vktorio Veneto. 14.00: «Vsi smo zločinci«, Claude Daydu, Rai-mond Pellegrin, Yvonne Šanson, Amedeo Nazzari. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Azzurro. 14.00: »Dolina maščevanja«, Burt Lanchester, Joanne Dru. Barvni film.
Belvedere. 16.00: «Strah ima velike oči«, S. Pampanini, U. To-gnazzi, C. Croccolo.
Marconi, 14.30: «Zaklad sekvoj«, Kirk Douglas, Eve Miller.
Novo cine. 14.00: ((Oddaljeni bobni«, Gary Cooper. Barvni film.
Odeon. 14.30, 17.00, 19.30. 22.00: «Luči odra«, Charles Chaplin.
Radio. 14.30: »Prišel je kavalir«, Tino Scotti, S. Pampanini.
KINO NA PROSTEM
Arena del fiori. 20.45: ((Rudniki kralja Salamona«, Deborah Kerr, Stevvart Granger.
Grad Sv. Just. 21.00: «Svet v mojih rokah«, Gregory Pečk, Ann Blyth. Barni film.
Ginnastjca. 21.00: ((Poganska pesem«, E. Wl!llams. Barvni film.
Ponzlana. 20.30: ((Navijajmo skupaj«, E. VVilliams, G. Kelly, F. Sinatra. Glasbeni barvni film.
Rojan. 20.45: «Dva ledna ljubezni« Jane Povvell. R. Montalban. Glasbeni barvni film.
Paradiso. 20.30: »Krvave arene«, Tyrone Povver, Linda Darnell, Rita Hayworth.
najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Operne arije in dueti. 13.00 Glasba po željah, 14.30 Zabavni orkestri. 15.00 Mozart: Koncert št. 5. za violino in orkester. 15.30 O-peretne melodije. 16.00 Malo za šalo — malo zares. 16.30 Slavne melodije. 18.30 Stavki iz znanih koncertov. 20.00 Večerni koncert. 20.30 Športna kronika. 21.00 Grieg: Koncert za klavir ih orkester, 21.30 Izbrana lirika. 21.40 Puccini: Manon Lescaut, 1. in 2. dejanje. 23.00 Chopinovi valčki in mazurke.
TRST 1.
11.15 Glasba po željah. 14.30 «E1 campanou«. 17.00 Simfonični koncert iz Florence, dirigira Di-mitri Mitropulos, klavir Arturo Benedettt Michelangeli. 19.00 Športna vesti. 21.05 Reviia. 22.30 Koncert violinista Josefa Szige. tija.
M L O V KSIJA
327.1 m. 202.1 m. 212.4 m
8.15 Domače pesmi za veselo nedeljsko dopoldne. 9.40 Dopoldanski simfonični koncert. 11.30 Odlomki iz znanih baletov. 12.15 Slovenske narodne pesmi. 12.30 Poročila. 12.45 Zabavna glasba. 13.10 Želeli ste — poslušajte! 16.15 Lahka glasba. 16.45 Pri naših pevcih in godcih na vasi. 17.45 Priljubljene skladbe velikih mojstrov. 20.00 Umberto Giordano: Fedora, opera v 3 dejanjih.
tu opernih melodij. 17.10 Jogija kladnice slovenskega sklad«-Benjamina Ipavca. 18.00 r...go valčki, mazurke. 18.30 Dr. "jg.40 Rupel: Jezikovni pogovori, ^jf. Poje Mariborski komorni qipi-19.10 Zabavna glasba. 20.00 fonični koncert Radia LjublJ«
NEDELJA. 21. junija 1953 •IU IlON LO V AN M14 K CI11 K T H * T A
254.6 m ali 178 kc
8.00 Poročila. 8.15 Slovenske narodne. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 MladinsKh oddaja: Obisk v glasbeni šoli v Kopru. 13.30 Po-
RADIO JUG. CONE STO
Poslušajte oddajo danes od 10.30 do 19. ure »ZDAJ ZAORI PESEM O SVOBODI«
Pojeta pevska zbora iz Sv. Križa in Velikega Repna.
PONEDELJEK, 22. junija 1953 .11' 4» »N LU V A N IS K K U O X I! 'I' II ti i A
254,6 m alt 1178 kc
7.00 Poročila. 13.30 Poročila.
14.30 S filmskega platna. 14.40 Po. slušajte klavir v ritmu. 17.30 V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji. 18.15 Od uverture do finala. 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. 23.40 Glasba za lahko noč.
Tit BT II.
306,1 m ali 980 kc-eek
11.30 Zabavna glasba. 12.10 Za vsakega nekaj. 13.00 Slovenski motivi. 13.30 Kulturni obzornik. 13.40 Znani samospevi. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Čajkovski: Koncert za violino v C-duru. 18.45 Črnske duhovne pesmi. 19.00 Mamica pripoveduje. 19,15 Priljubljene melodije. 20.00 Lepe melodije — lepi glasovi. 20.30 Športna kronika. 21.00 Književnost in u-metnost. 21.30 Albaniz, De Falla in Granados. 22.00 Puccini Manon Lescaut, 3, in 4. dejanje. 23.00 Serenade.
T R H T 1.
11.30 Poje Claudio Venturelli.
17.30 Plesna glasba. 21.05 Lirični turnir 1953, prenos iz Neaplja,
8 1.01 K MIJA
327.1 m. 202,1 m, 212,4 m
12.00 Opoldanski koncert. 12.30 Poročila. 12.45 Pester spored slovenskih narodnih pesmi. 13.40 Od melodije do melodije. 15.15 Malt popoldanski koncert. 16.00 v sve-
\PZ/A ADEX IZLETj
DVODNEVNI IZLET 4. in 5. Julija 1953 V
PULO in ROVINJ
enainpoldnevni 4. in 5. julija 1953 v
ŠTANJEL
BRANIK
DORNBESG
ENODNEVNI 5. juliJ3 V
DUTOVLJE
Vpisovanje do 25. jun'^a
DVODNEVNI IZLETI y 11. in 12. julija I®3
NOVO GORICO KANAL
MOST OB SOCI {Sv. Luciia'
TOLMIN
KOBARID
BOVEC
• lij®’
Vpisovanje do 2. Ju
11. In 12. julija I9’3
IZLET v
PULO
ROVINJ
Vpisovanje do 2. jjj.
pri «Ad.ria-Expres5)i 43
F. Severo 5-b tel.
ročila. 13.45 Glasba po željah. 15.00 Z mikrofonom po Primorski: Nabrežina. 18.30 Pojo zbori s Primorskega in Tržaškega. 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila.
TRMI' 12.
306.1 m ali 980 kc-sek
8.00 Jutranja glasba. 8.30 Lahka glasba. 8.45 Kmetijska oddaja. 9.15 Slovenske pesmi 945 Respl-ghl: Rimski vodnjaki 1115 Paganl-nijevi capriccl. 11.30 Oddaja za
5po-
ZAHVALA
Vsem Ustim, ki so prispevali za postavitev minske plošče našega
MUHUJmiA ŠTOKU  ^
se iskreno zahvaljujemo. Nadalje se zanva ^ pr(v. pevskemu zboru iz Sežane, pevskemu zb01lJca vsem seka-Konitovela, godbenemu društvu s F’ros®rrlogli P1' darovalcem vencev ter vsem, kateri so pup
svečanosti
,anoau-	.	nilskemu
Posebno zahvalo izrekamo crganiza*
odt>b'
ru iz Štorij in govornikom.	prodniki
Družina Stoka i*1 Prosek, 21. junija 1953.
Maš tedenski
pregled
NARODNO PREBUJENJE V BENEŠKI SLOVENIJI
DOM MIKLOVE ZALE SE STOJI
den Slovenec, ta je preganjan in pahnjen v črno bedo. Ze od dneva, ko smo prišli pod Italijo, učijo v šolah naše otroke sovraštva do lastnega naroda. Prikazujejo jim, da je slovenski narod mani vreden od drugih naroaov. Trpajo jim v glavo, da so Slovenci kot Atilovi Huni, klavci in klateži, ki živijo v gozdu in da ne poznajo civilazicije. Po vseh teh storjenih krivicah, po vsem tem obrekovanju in blatenju naših bratov v svobodni domovini, ni nič čudnega, če imamo tudi med nami ljudi, ki jih je rodila, kot nas, slovenska mati, pa se sramujejo in nočejo biti Slovenci. Mislimo, da ni človeka, ki bi se temu čudil. Tisti, ki so mu znane vse krivice, ki smo jih pretrpeli v dolgih 87 letih, bo priznal, da so beneški Slovenci res trdni, če še govorijo slovenski. Da, mi govorimo slovenski, in želja večine beneških Slovencev je ta, da se ta jezik spoštuje in ohrani tudi v bodočnosti. Zato zahtevamo od italijanskih oblati, da nas priznajo in spoštujejo kot Slovence, ne pa kot «italianissime». Skupina odpadnikov in narodnih izdajalcev, ne more predstavljati Beneške Slovenije, ne za belo. ne za črno. Najboljši dokaz kako naši ljudje ljubijo svoj materni jezik in slovenke šole imajo italijanske oblasti v tem. da najhujši teror, Ja ga izvajajo trikoloristi, orožniki in celo sodniki, ne more preprečiti slovenskim staršem, da ne bi pošiljali svojih otrok v goriške slovenske šole. Kaj bi se pa ! zgodilo, če bi imeli takšne šo-| le po naših vaseh? ltalijanstvo ! bi propadlo in tista megla, ki ; temni in mrači Beneško Slove-; nijo, bi se zgubila in tudi nad našo lepo slovensko deželo bi zasijalo svobodno sonce.
IZIDOR PREDAN
Skoraj bi rekli, da je težko najti v svetu takšen narod, ki je pretrpel pod tujim jarmom, toliko gospodarskih, političnih in narodnostnih krivic, kot so jih beneški Slovenci. Kakor si rabelj izmišlja in pripravlja najgrozovitejše muke za sovražnika, ki ga namerava zgrabiti v svoje kremplje, tako so nam tudi italijanske oblasti, že prej kot smo prišli pod Italijo, pripravile najstrašnejše muke, da bi izmučeni in v nezavesti izddli svojo domovino, svoje prednike, svoje brate in svoj matični narod. Mi pa nismo klonili. Ostali smo zvesti svojemu poreklu in ničesar nismo izdali. Trdni smo bili in trdni smo kakor skala. Vera in upanje v boljšo bodočnost nam dajeta moč in pogum, da se trdno in neustrašno borimo za narodnostne in človečanske pravice beneških Slovencev.
Pahnjeni smo bili v suženjstvo, kjer še danes čakamo odrešenja. Trpeli smo in trpimo. Molče smo prenašali mu-
li Svatnah pri St. Jakobu v Rožu na Koroškem še stoji hiša, ki je bila dom junakinje Miklove Zale.
Slovensko narodno gledališče bo uprizorilo znano ljudsko igra Miklovo Zalo na Stadionu v petek 26. t.m.j ponovitve bodo do drugega petka
  ............
EiVII OSREDNJIH IIPHNŠAVJ ITN LIJANSKE NOTRANJE POLITIKE
reforma na jugu
Dokler bodo imeli v Italiji vlado, ki bo odražala predvsem koristi zemljiške gospode in se opirala na neprikrite nazadnjaške težnje I/atikana in visoke cerkvene gosposke, bo nemogoče govoriti o dejanskem gospodarskem, socialnem m kulturnem preporodu te tako zapostavljene pokrajine
Nova zdravila
Na letnem zborovanju Arne. riške zdravniške zveze so objavili odkritje novih zdravil, med Katerimi sta tako imeno. vana thiolepa, ki je uspešno sredstvo za zdravljenje levkemije in neko novo cepivo, ki se je izkazalo za učinkovito orožje proti encefalitisu — vnetju možgan. Zdravniki so nadalje poročali, da se jim je z obsevanjem prašičev z rent. gentskimi žarki posrečilo za. treti v teh živalih trihine, ki se jih lahko naleze tudi človek.
( KAKŠNO JE V PRAKSI SOVJETSKO kOLEKTIVNO POLJEDELSTVO
4 —
21. junija 1953
RADA
JELINČIČ
le lutke sme mesili pezulttii nuni
Tokrat smo z veseljem prekinili našo tradicijo in ne objavljamo danes novele kake svetovne literarne veličine, temveč krajšo novelo Tržačanke Rade Jelinčič', katere se čitatelji «Glasa mladih« prav gotovo še spominjajo po njeni odlični zgodbi «Zjutraj je vstalo sonce«.
Po pesku pred hišo so zaškripali koraki, nato je na pragu obstala senca. Nekoliko postarana, a krepka in zagorela ženska se je naglo obrnila od preprostega ognjišča. Svež dekliški glas jo je pozdravil:
»Zdravo, Francka! Kaj bo dobrega za večerjo? Bo tudi zame kaj?«
Zgarano obličje žene je preletela senca nežnosti.
«0 mala, si nas spet prišla pogledat? Dolgo te ni bi-lo».
Novodošla je vstopila, spustila usnjeno torbo na stol za vrati in se razgledala po temačnem prostoru.
«Na terenu sem bila, preko proge. Je mama doma?*
»Je, v hiši piše. Ali si lačna? Imam še malo kruha in slanine*.
»Hvala, Francka, res sem lačna kakor volk. Ze ves dan natepam same češnje».
Francka je prestrašeno premerila drobno dekletovo postavico in zmajala z glavo. «Križ božji! Kaj ti nikjer niso dali jesti? Ti ubogi otrok!* Naglo je začela brskati po vzidani omari in pri tem prevrnila lonec na robu ognjišča, da je s treskom zgrmel po tleh.
Dekle se je nasmejalo in pobralo posodo. »Saj se ne mudi tako, ne bo me konec. — Kako si dobra z menoj, Francka!} Objela je presene-| čeno žensko.
»Moram pogledati k mani, takoj se vrnem*. In že je izginila skozi vrata. Za njo je I Francka, rezaje slanino de-| beleje, kot je bila njena navada, mrmrala: »Le kdo ne bi bil dober s teboj, otrok«.
Hiša, kamor je vstopilo dekle, je bila nevelik prostor, ki ga je osvetljevalo troje majhnih oken v debelem zidovju. Pod njimi se je vzdolž obeh zidov vlekla klop. V kotu med dvema oknoma je stala težka hrastova miza j papirjev. Ves nasprotni kot je zavzemala rjava krušna peč, prav tako obdana s klopjo, na katero se je od zidanega roba krušil omet in pesek. Prav na koncu prostora je med pečjo in oknom, odmaknjena od zidu, stala manjša miza s pisalnim strojem. Moški v angleški uniformi je neokretno udarjal na tipke. Crni, gladki lasje so se mu mastno svetlikali, veliki, temni obraz, kakor zgneten iz gline, je bil v svoji negibnosti čudno trd in ne-dober. Tudi mrzli pogled sivih oči, nenavadno svetlih v temnem obličju, ni vzbujal zaupanja.
Poleg njega je stal fant, navidez morda petindvajsetleten v resnici je bil še mlajši, napravljen pol civilno, pol v uniformo italijan-j skega oficirja. Na resni, odločni obraz so mu padali prameni neubogljivih rjavih las. Ob veliki mizi, obrnjena s hrbtom proti vhodu, je pisala svetlolasa ženska. Ko so se odprla vrata, se je naglo ozrla.
«Pozdravljena, mama!}
«0 Lorica, vendar si prišla!»
Dekle je kar splavalo k njej čez sobo in se ji vrglo okoli vratu.
«No mala, saj nam boš še zadušila mamo!} Lorica se je v zadregi vzravnala, temni zlatozagoreli obraz ji je rahlo zardel.
»O, Branko!} Nato je ugledala še moža za pisalnim strojem, ki je ob njenem prihodu prenehal pisati. — «Po-zdravljen, Tone! Tako molčita, da vaju niti opazila nisem*.
Igor se je namuznil: «Se-veda, ko imaš oči samo za mamo. Raje bi meni dala poljubček.
»Zakaj pa ne?} je odgovorilo dekle v njegovo presenečenje, mu vrglo roke okoli vratu in pritisnilo ustnice na njegovo lice. Pri tem mu je drobne, bele zobe krepko zasadila v kožo.
»Au, saj grizeš, mačka. Le počakaj, po zadnji plati te bom!} si je Branko drgnil boleče lice, toda ves obraz mu je sijal v nasmehu. C e I bi v resnici imel sestro, je | ne bi mogel ljubiti bolj od tega dekletca, kakor da je ljubezen žene, ki so jo vsi klicali *mama», a v resnici ni bila nikomur od njih, vse te mlade ljudi zvezala v eno družino močneje od krvnih vezi. A morda jih je vezala druga mati, ki ji nihče ni vedel pravega imena, a so | jo imenovali zdaj »domovi-na», zdaj »naša borba*, zdaj »naša misel*. Toda na to ni I mislil ne Igor, ne Lorica, ne \ fantje in dekleta, ki so bili zdaj nekje zunaj, vsak pni svojem delu.
Moški za pisalnim strojem je v tem vstal in stopil po sobi. »No mala, meni pa niti roke ne daš?*
»O seveda. Tone, kar obe!»
mu je Lorica z nasmehom pomolila roki. Trdo, da jo je zabolelo, jih ji je stisnil. Neprijetno jo je spreletelo — Toneta ni marala. Nekaj kakor nezaupanje in strah je čutila pred njim. Naglo je hotela odmakniti roke, a Tone jih je trdneje zgrabil in gledaje nanje dejal; »Kakš-ne aristokratske ročice. In sploh — kakšna gospodična!»
Lorica mu je s silo iztgala roke. Lica so ji potemnela in od užaljenosti so ji stopile solze v oči. Tonetova težka roka se ji je dotaknila obraza. »Nikar se ne jezi, mata, saj sem te le podražil. Vesel sem, da si zopet prišla, bali smo se že zate.
Ošinila ga je s pogledom izpod dolgih, temnih trepalnic. Pomislila je:	»Vesel?
Rada bi vedela, kaj sploh tebe veseli!*
«Torbico sem pustila v kuhinji, ponjo moram*, se je obrnila proti vratom. Toda Tone jo je prestregel. «Pusti, grem jaz ponjo in Francki porečem, naj ti da jesti*. Stopil je v kuhinjo in se takoj vrnil z Loričino torbo ter s kruhom in slanino.
»Francka ti je že pripravila jedačo, kar sedi in jej*.
Lorica je sedla in pričela z velikim tekom jesti, Tone pr. se je vrnil za svbj pisalni stroj ter začel tipkati. «Naj pošljem po patruljo?» mu je ponagajal Branko. »Zakaj?* ni Tone razumel zbadljivke. Branko je pojasnil; «Da ti pomaga iskati črke*. Vsi so se zasmejali, tudi Tone, čeprav se mu je v očesu utrnila jezna iskra. Lorica, ki še ni prebolela njegovega pozdrava, jo je z zadoščenjem opazila. Vstala je in se presedla k mami. Pritisnila se je k njej kakor mačica ter vprašala:	»Imaš
še. veliko dela? Toliko stvari ti imam povedati/»
Mama se je nasmehnila. Rjave oči, svetle kakor jantar so ljubeče božale drobno dekletovo postavo, bogate kostanjeve lase, skoraj pretežke ra vitki vrat in zagoreli obrazek z dvojico o-gromnih oči, ki so se pod povešenimi trepalnicami zdele črne, a so bile v resnici modre.
»Kmalu bom končala, potem bova lahko klepetali», ji je odgovorila.
»Prav, mama. Jaz bom zdaj stopila k Brdarju, rada bi govorila z njim. Pokliči me, ko boš prosta! Saj me boš poklicala, kajne?*
«Seveda, Kar brez skrbi pojdi*.
Lorica se je dvignila, da odide, a Tonetov porogljivi glas, zaradi katerega se ji je zdelo, da se vedno norčuje iz nje, jo je zadržal.
»Kaj boš hodila k staremu Brdarju, raje nama z Brankom povej, kaj je novega*.
Ko se je Lorica trudna in lačna s partizanskimi kolonami umikala pred Nemci, se ji je ob misli na prijetno domačnost okrožne izpostave, kjer je gostoval tudi okrožni komite SKOJ, tožilo celo po tem glasu. A zdaj ji je vzbujal stari, ne-prijel li občutek, zato se je izgovorila:
»Nočem vas motiti pri delu, ko ste vsi tako zaposleni*.
«Saj nič ne motiš. Z Brankom sva že skoraj končala. Jaz spišem še par vrstic, on pa bo ta čas spravil skupaj stvari, ki jih čez noči shranimo v bunker*.
Zdaj se je oglasil še Branko:
»Kar tu počakaj mamo, Lorica. Kaj bi letala okoli, saj moraš biti utrujena in —» tu se je rahlo namuznil, »Anica in Peterček te že počakata. Sicer pa se zaman trudiš z njima, njunih uši ne boš nikoli pregnala*.
Lorica je uvidela, da jo je Branko spregledal — njene male zvijače so bile tako prozorne — in je zavzdihnila; tiho sicer, vendar njen vzdih nikomur ni ušel in nehote so se nasmehnili.
Opazila je to in vzbudila te ji je drobna jezica.
»Kaj mi mar Peterček in Anica — toda Brdarjeva mama ima gotovo v kakšni skledi kislega mleka zame*.
«Zabeljenega s tolstimi ščurki*, je dopolnil Branko, ki je poznal Loričin odpor do teh živalic. »Saj ima tudi Francka kislega mleka, če si ga res tako želiš. A raje počakaj na večerjo*.
»Vsi mi delite nasvete, kakor bi bila majhna punčka«, je kujavo odvrnila Lorica, ki je sprevidela, da je premagana. Toda hitro te je potolažila. «Vama lahko kaj pomagam?*
»Ne, kar lepo sedi in povej, kje si hodila toliko časa. — Pa ti še ne veš novice — novega fanta smo dobili od cerkljanske komande mesta*.
V Lorici se je za hip vzbudila neka misel, a naglo jo je zavrnila kot nemogočo »Kaj res?*
»Da, in izvrsten fant je.
Od dvainštiridesetega leta je že partizan*.
Celo Tonetov porogljivi glas je zvenel nekam bolj prisrčno in Lorica je pomislila, da mora biti novi res izreden fant, če se celo Tone
navdušuje zanj. »Kako mu je ime7* se je pozanimala.
»Igor*, sta Tone in Branko odgovorila hkratu in mamo, ki se je tedaj ozrla od pisanja, je presenetila rdečica na Loričinem obrazu. Toda ni mogla čitati njenih misli in Lorica je pač lahko zardela zaradi česarkoli.
Ze nekaj časa je bilo za hišo čuti govorico in v tem je vstopila Francka.
«Večerja je kuhana. Ali jo lahko prinesem?*
»Kaj pa fantje?*
»Od straže so že vsi tukaj, drugim pa lahko pustimo*.
»Prav, pa prinesi. Samo Petra pokliči poprej, jaz pa ta čas končam delo*.
«Francka je odšla, a mama se je vrnila fc delu. Za nekaj minut je zavladala tišina, ki jo je motil edino neenakomerni ropot pisalnega stroja in šumenje papirja, ki Oa je pospravljal Branko.
Lorica se je zazrla skozi okno. Med drevjem se je, nekaj sto metrov oddaljena, belila vasica, na katero so počasi padale prve sence. Rdeči zvonik farne cerkve se je ponosno dvigal nad strehami hiš, v daljavi pa so se risale silhuete gora, obžarjene z večernim soncem. V srce ji je legel čuden pokoj, občutek neizmerne sreče in bolečine ji je stiskal grlo. Rada bi odprla okno, rada bi stopila pred hišo, da bi s polnimi pluči zadihala sveži zrak, a ni se ji hotelo premakniti. Tiho je sedela in solze so ji silile v oči. O čem je razmišljala? O mamici, ki so jo obesili Nemci? O očku v internaciji? O bra-tu? O pljuskanju valov ob obali pod domačo hišo? Ali je mislila na fanta, čigar ime je še zvenelo med temi stenami in na svoje lepo, plaho čustvo zanj, ki mu še ni vedela imena? Tega ne bi mogla povedati. Vse misli so se ji nedoločeno zlivala v eno samo občutje ,ki ni vedela, ali je žalostno ali veselo.
Mama, ki je nehala pisati, jo je opazovala, a Lorica se tega ni zavedala. Tiho je stopila k njej.
»Kaj ti je, Lorica? Zakaj *i tako zamišljena?*
»Nič mi ni, mama* Nenadoma se ji je to ime, ki ga je bila vajena že dolge mesece, težko izvilo z ustnic. Mama tega ni prezrla in pri srcu jo je stisnilo. Mar je zopet mislila na svojo mrtvo mater? Tudi horičin brat je bil mrtev ,a niso imeli popu* ma, da ji to povedo. Saj je komaj prebolela prvo smrt — in morda le ni bilo resnično. «Uboga mala, toliko sonca si prinesla med nas s svojo otroško milino, vse bi storili zate, a vendar ne moremo od tebe odvrniti novega gorja*.
Lorica se je tiho privila k njej. Pogladila jo je po laseh »O mama, tako se mi je tožilo po tebi, po Branku, po dekletih, po naših fantih, pa vseh... Kar zgrizla bi se, ker nisem mogla k vam. Kakor miš v k-ztki sem čepela na Selu, a kurirjev ni bilo od nikjer in sama si nisem upala preko proge, ker je bilo toliko Nemcev*.
«Kako pa st zdaj prišla?*
»Z Gregorčičevo brigado*. Tone je s šumom spravil dopis in je zapiral pisalni stroj. Tudi Branko je nehal pospravljati in je zdaj stal. naslonjen na rob peči.
»S katero?* se je obrnil k Lorici.
»Z Gregorčičevo. Kar srečno smo prišli preko. Nemcev menda ni bilo doma, Italijani pa so se poskrili v svoje mišje luknie*.
Kuhinja se Je v tem očitno napolnila z ljudmi. Cul se je ropot menažk, glasna govorica in smeh. Nekdo je zadel ob vrata in pridušeno zaklel. Lorica se je nasmehnila:
»To pa je gotovo Peter, on hoče vedno skozi zaprta vrata?* Vstopil je suhljat dolgin in v zadregi obstal, ko so ga v sobi pozdravili s smehom.
»Le naprej, Peter. Naša mala te je spoznala takoj, ko si se zaletel v vrata*. Fant je stopil naprej in se nasmehnil Lorici:	»Ze sedem
laških let te nisem videl*. Lorica mu je podala roko, ki jo je skoraj zmečkal s svojo težko šapo. Nenadoma pa je obstala.
Za Frančka, ki je nesla večerjo, je vstopil visok, vitek fant v rdeči srajci, preko katere je imel ogrnjen italijanski oficirski suknjič in z usnjeno torbico, obešeno preko ramen. Presenečen se je ozrl v Lorico in stopil k njej. Mama ju je hotela seznaniti, a fant jo je prekinil: »Saj se že poznava, kajne Lorica*.
Prijel je njeno drobno ročico, ki se je skoraj zgubila v njegovi veliki roki in jo dolgo podržal. Dobre rjave oči so mu sijale v prečudni nežnosti. Mamin pogled je zdrknil preko obeh, nato se je neopazno nasmehnila vase. V trenutku je spoznala to, česar se tadva otroka nemara sama še nista zavedala. Zunaj je tiho padal mrak.
(Nadalj. prihodnjo nedeljo)
V šoli na Katinari so vaščani napolnili dvorano do zadnjega kotička. Na sliki: učenci 5. raz. igrajo Jurčičevo enodejanko »Krjavei in morski strah«. Krjavel je bil Batič Sergij.
Iz leta v leto je opaziti, kako šolske prireditve ne bude le zanimanje staršev, temveč kako si ustvarjajo tudi vse širši krog občinstva
Zadnji mesec šolskega leta. Otroke je zajela izredna delav. nost. Vsak hoče nadoknaditi zamujeno in popraviti tu pa tam morebitni slab red. Poleg tega imata tretji in peti razred izpite čez vso obravnavano snov. In to tudi ni kar tako, ker izpiti so vselej resna stvar in že ime samo nehote vzbuja spoštovanje pred njimi.
Temu celotnemu šolskemu naprezanju se potem še pridružita vrvež razstav in prire. ditev. Vsaka šola pač hoče in končno tudi mora pokazati sadove svojega dela. Marsikdaj se ceni po teh le zunanjih vidnih uspehih. Marsikateri izmed staršev se ozira le na te, ko gre za važno odločitev o nadaljnji življenjski poti njegovega otroka. Razdvojenost sedanjega časa se s svojimi tokovi v tem primeru zaganja tudi ob šolski prag.
Po radiu in	časopisih nas
šolska mladina vabi, naj si ogledamo, kaj zmore. Iz obilja prireditev je pravzaprav težko izbrati. Navadno se odločiš za tiste, ki so ti najbližje in najlaže dosegljive. To je postalo že pravilo, ki nekako velja za vse, a bi za šolnike in to zlasti za tiste, ki se ukvarjajo s šol-
skim odrom, ne smelo veljati. Le-ti bi morali vzeti drugo merilo, to je tisto, po katerem bi lahko najlaže merili uspehe ali neuspehe svojega lastnega dela. Ta ali ona svetla misel se utrne šele ob zamisli nekoga drugega in zamisel nekoga drugega morda šele pokaže, kaj bi se le dalo izboljšati doma. Prav v tem se mi zdi, da se mnogo greši.
To kritično spoznanje me je obšlo, ko sem pred nedavnim prisostvovala prireditvi v Nabrežini. Vršila se je v kino dvorani, ki razpolaga z ne sicer prostornim, vendar primernim odrom. S tem je tu odpadla najtežja tehnična plat, ki je ponekod skoraj nepremostljiva. To dejstvo samo je sicer ugodno, olajševalo je delo, nikakor pa ni bilo tisti ključ, ki ga včasih iščemo, ko bi radi našli opravičilo za ta ah oni neuspeh. Ves čas sem imela občutek, da bi nabrežin-ski otroci tudi na manjšem odru prav tako doživeto in vi-grano reševali posamezne prizore. To je predvsem stvar na. ravnega talenta, tradicije in mnogih vaj in dobrega, spretnega vodstva, ki ima smisel in okus za odrsko umetnost. O
nabrežinski šoli lahko trdimo, da ima vse te štiri elemente in da se ti štirije elementi lepo med seboj skladajo. Znano je, da igralskih talentov med ljudstvom ni težko najti, ali prav tako je res, da stoji učitelj na številčno manjši šoli pred nelahko nalogo, ko je tre. ba izbirati igrico in razdeljevati vloge. Kot je načelo, da morajo igrati vsi otroci‘po eni strani vzgojno, tako po drugi škodi umetniškemu nivoju, če ni med otroki takih, ki bi ustrezali. Ta neprijetnost se sicer lahko primeri tudi na številčno močnih šolah, ker kot m splošna nadarjenost vsako leto enaka, tako tudi ni vsako leto na šolah enako število igralsko dojemljivih otrok, Vendar prav v tem mnogo po, more tradicija. Povsem drugače je tam, kjer šola to tradicijo ima, kot tam, kjer si jo šele ustvaria-Morda je med štirimi elementi, potrebnimi za dober šolski oder, prav ta najmoč nejši. Nabrežinska šola si svojo tradicijo ustvarja že vsa leta svojega ponovnega obstoja. Pri tem ima velik delež učiteljica glavica Tence, ki s pravo umetniško intuicijo najde do-
iiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiuiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniHiiiitiiiiiitnitiiiMiiiiiiiiiiiiiintiitiiiiiiiiiiifiiiiiiitiitniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiuiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiinMiiniiiiiiiiiitiiuntii
C NOVA ZBIRKA Z A LOŽE E „MLADINSKA KNJIGA“ ")
Ta zvestoba nič več ni na prodaj za nobeno zlato ne
Vkljub neugodnim knjigo-tržnim razmeram je založba «Mlandinska knjiga« izdala tudi v zadnjem času več dobrih -knjig. To kulturno delo ji omogoča gospodarska povezava knjigarn s trgovinami papirja, ki jih založba vodi, a tudi množično izdajanje knjig, ki so zaradi visoke naklade zelo poceni Citajoči javnosti je pravkar pripravila novo zbirko:	F. S. Finžgarja
«Iz mladih dni«, (Zgodbe o živalih), J. Swifta «GuliVer med pritlikavci in velikani«, «Pepelko» in «M<?j koledar« za osnovno in nižjo srednjo šolo. .
Zanimiva posebnost je vsekakor nova mladinska knjiga, ki jo je napisal nestor slovenskih pisateljev Finžgar v svojem dvain-
Založba bn izdala: F. S, Fin-žgarja „lz mladih dni*J. Swifta „Guliver med pritlikavci in velikani„Pepelka“9 in „Moj koledar66 za osnovno in nižjo srednjo šolo
osemdesetem letu. Dasi je bil pisatelj resno poškodovan ob bombardiranju Ljub-bljane 1. 1945, in trpi na posledicah, je dal letos naši mladini knjigo, ki jo bodo radi vzeli v roko tudi odrasli. Z njo je, tako pravi sam, v duhu še enkrat stopil na steze svoje mladosti, obenem pa je obnovil tudi nekaj dedovih zgodb. Mladini svetuje, naj ne hodi v nmravo z zavezanimi očmi in gluhimi ušesi, ker bi na ta način zamudila pol lepote in bogastva, ki ji ga ponuja življenje. 2e te pisateljeve besede povedo, da je
napisal zgodbe o živalih človek, ki je sam bil s srcem zelo blizu naravi. To dokazujejo tudi misli, ki jih Finžgar razvija v fabulah, ali pa vpleta v razgovore. Ded ga je učil: «Vsa živad se med seboj pogovarja; po svoje, pač, čeprav ne s človeško besedo«. Ce se živali pogovarjajo, morajo imeti tudi čustveno življenje. In spet pravi ded: »Žival natančno ve, kdo jo ima rad. Zato nikoli nad njo s šibo. Vselej z lepa!« Z drugo besedo:	Tudi v razmerju do
živali je potrebna srčna o-mika, ki je ima. na nesrečo.
lliiiiiiiniiiintiiitiiiiiitiniiiniiMMiiiliiiiiiMililiilllliiiliiiiiniliTniiiiiiiiiiiiiiiniitiiififiitfniitniniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiniiiitttiitiiiiitiiiitii
ZANIMIVOSTI
Znamke o
Znano je, da prikazujejo znamke vse panoge našega sedanjega in preteklega življenja. Ze večkrat smo podali pregled znamk, ki nam prikazujejo različne umetnike, stroje, pokrajine, živali, športe in druga področja. Prikazali smo tudi pregled znamk, na katerih so bile naslikane druge stare znamke; večina teh znamk je bila izdanih ob stoletnici izida prvih znamk. Danes pa bomo videli, seveda le v glavnih obrisih, kakšne znamke nam prikazujejo poštne sle iz preteklega in sedanjega časa, na kakšen način so prenašali pošto pred stoletji in kako jo prenašajo danes, kako jo prenašajo pri nas in v drugih deželah in kontinentih. Podobna zbirka, ki bi lahko nosila naslov «Poštne znamke o poštni službi v preteklosti in sedanjosti«, bi prav gotovo obsegala veliko število znamk, bila bi zanimiva in ker se današnje zbiranje o-rientira predvsem na «področ-
ja«, bi bila priporočljiva za marsikaterega filatelista, posebno še mladega.
Znamk, ki bi nam prikazovale poštno službo pri starih narodih «sredozemske civilizacije«, nismo našli. Pač pa je zbirka znamk, ki nam prikazujejo poštno službo v 16., 17., 18. in 19. stoletju precej pestra. Cela vrsta znamk nam prikazuje razne poštne kočije, ki so vršile svoj posel do preteklega stoletja. Nemška znamka iz leta 1939 nam prikazuje tako kočijo, na kateri sedi poštni sel — »postiljon« v značilni obleki, v ozadju pa vidimo značilne zgradbe iz one dobe. Skoda, da je ta znamka le enobarvna, sicer bi prišla do večjega izraza. Večji učinek pa dobimo, če gledamo znamke, ki jih je na čast «dnevov znamk« izdala poštna uprava Saarske oblasti po drugi svetovni vojni. Tu vidimo poštne sle in poštne kočije v krasnih barvnih slikah na znamkah velikega formata. Tudi Zahodna Nemčija je la-
ni izdala barvno znamko s sliko kočije iz preteklega stoletja. Leta 1942 se je vršil na Dunaju evropski poštni kongres; ob tej priliki je Nemčija izdala nekaj znamk, na katerih vidimo poštne sle v slikovitih uniformah iz prejšnjega stoletja.
Tudi ljudje, ki imajo neki pomen za poštno službo, so bili naslikani na znamkah. Tako vidimo n. pr. naslikano že vso rodbino Turn und Ta-xis, katera je bila v poznem srednjem veku in v začetku novega veka lastnika vseh poštnih prog v Evropi. Na številnih znamkah mnogih dežel je naslikan Anglež Sir Rowland Hill. katerega smatrajo danes po krivici za po-četnika poštne znamke. Slovenec Lovrenc Košir pa je bil naslikan samo na jugoslovanskih znamkah, čeprav nam u-radni dokumenti avstrijske vlade dokazujejo, da je bil pravzaprav on početnik nove poštne reforme, katero je Hill po nekaj letih resnično izvedel.
Na perujski znamki iz leta 1936 vidimo poštnega sla iz rodu Inkov, ki prenaša poštno vrečo. Kot je znano so španski osvajalci našli v šestnajstem stoletju v Peruju in v Mehiki vzorno urejene države, v katerih je bila poštna služba za tiste čase »moderno« urejena. Italijanska poštna uprava Eritreje je leta 1930 izdala znamko, na kateri je naslikan poštni sel — domačin, V eni roki ima pošto, v drugi pa kratko^ sulico. Poštna uprava v španskem Maroku je dala v promet znamke, na katerih je naslikan arabski prismonoša; zdi se, da je ta imel slično obleko kot njegovi kolegi v preteklih stoletjih. Nekatere turške znamke pa nam prikazujejo razliko med tem in med prejšnjim stoletjem. Na eni strani znamke je naslikan pismonoša iz leta 1840 s širokimi hlačami .podobnimi krilu, na drugi strani pa vidimo pismonošo iz leta 1940 v moderni evropski uniformi.
Avstrijska poštna uprava v Bosni in Hercegovini je dala v promet tudi znamko, ki nam prikazuje prenašanje pošte na muli, na eni vijugastih bosenskih cest. Ameriška znamka pa nam prikazuje enega znamenitih «Poney ex-press« — »letečih konjev«, to je poitnega sla na konju, ki so vršili v preteklem stoletju svojo službo na divjem Za-padu.
Cela vrsta jugoslovanskih, bolgarskih, ameriških in drugih, povečini evropskih znamk pa nam prikazuje kakšna je poštna služba danes. Leta 1940 je jugoslovanska poštna uprava dala v promet serijo s prebitkom v korist doma uslužbencev poštno - telegrafske uprave. Na eni znamki je bil naslikan voz z živinsko vprego za prenašanje poštnih zavitkov na dom; na drugi vidimo poštnega uslužbenca, ki jemlje pošto iz poštnega nabiralnika, na tretji pa pismonošo, ki stavlja pismo v poštni predal. Bolgarska znamka nam prikazuje prekladanje poštnih vreč iz aviona v tovorni avto, druga pa nakladanje poštnih vreč na vlak. Neka ameriška znamka nam prikazuje notranjost ameriškega poštnega urada iz preteklega stoletja, bolgarska znamka pa moderno tehtnice v modernem poštnem uradu.
moderni svet tako malo. Kakor je Finžgar kot pisatelj po svojem čustvovanju stal blizu človeku, ki se bori in muči, kakor mu je hotel pomagati, tako je imel posebno razumevanje tudi do živali, ki so mu vračale njegovo človeško toplino na svoj način. Zato sta potekli iz njegovega peresa poleg drugih tudi dve taki zgodbi, kakor sta «Moja prva živi-nica« in «Moj kuža Jazon«. To nista več le dve zgodbici o živalih, to je košček pisateljevega življenja, pisatelja samega. Izgubil je kanarčka in prizadelo ga je tako, da se je nameraval maščevati. Več tednov je mislil na to. Ko je prišla priložnost, je omagal, ni mogel ubiti živali, ki mu je zadušila kanarčka prav tako dokazuje popis vrnitve zvestega psa, ki ga je prodal prijatelju, vse pisateljevo globoko poznavanje živali, obenem pa tudi njegovo umetniško silo v snovi, kjer bi marsikateri spretni roki oblikovanje spodletelo. Pa naj govori Finžgar sam:
»Sedel sem v delovni sobi in bral. Hipoma se vrata burno odpro in skoznie plane pes Jazon. Qbjema mi kolena, nori po sobi. celo na tla se povali in skoči spet k meni in me gleda * zve stimi očmi in rahlo cvili — po svoje joka in me prosi.
»Priden, moj Jazon!« sem ga božal. «Ali si ušel? — Prav si naredil! V hipu sem sklenil, da ta zvestoba nič več ni na prodaj, za nobeno zlato ne«.
Ima pa Finžgarjeva knjiga še drugo pisateljevo odliko: svojstveni jezik. Napisal jo je vzgojitelj in umetnik obenem. Delo je okrasil z mnogimi risbami slikar Ive Šubic. Posrečene so tu-
di v tem, da je pogodil bistvena mesta zanimivih zgodb.
Druga knjiga množične izdaje je: «Guliver med pritlikavci in. velikani«. To je sloveče delo Jonatana Svvifta, velikega satirika svoje dobe (1667 - 1745), slovitega časnikarja in političnega bo--jevnika na Irskem. »Guli-verjeva potovanja« so izšla 1. 1726 in pomenjajo začetek angleškega realističnega romana. Z opisovanjem razmer v kraljevini pritikav-cev in velikanov je pisatelj kritiziral ljudi svojega časa, pa tudi družbo in njene napake, včasih s šalo, včasih s posmehom. O sebi pravi sicer, da je na potovanju izruval iz sebe vso peklensko navado laganja, izmotavanja, varanja in dvosmi-selnega govorjenja, ki je tako globoko koreninjena v dnu duše njegove pasme, zlasti pa Evropcev. Vendar je hotel pisati o ljudeh, da bi jih poboljšal. V preprostem slogu in duhovitosti satire je v Swiftovem delu tudi danes še toliko svežosti, da še vedno radi segamo po tem prijetnem čtivu.
«Guliverjeva potovanja« je v celoti prevedel Izidor Cankar že 1. 1951. Današnja izdaja «Mladinske knjige« je delni množični ponatis, ki pa ima to prednost, da je okrašena z izvirnimi starinskimi slikami.
Nova izdaja ene izmed variant o «Pepelki», skromni in zaničevani deklici, ki naposled najde srečo, se odlikuje z izredno lepimi slikami v barvah. Pravljico je ilustriral Jože Ciuha.
Mladinska knjiga je gotovo zelo ustregla šolski mladini tudi z izdajo praktičnih koledarjev za novo šolsko leto. JOŽE PAHOR
polnilo svojemu šolskemu delu v mladinskem odrskem u-stvarjanju. Za njo in za nas vse je škoda ,da je njeno prizadevanje in snovanje omejeno samo na Nabrežino. V vecJ jih možnostih bi lahko še ve® dala ali pa vsaj tudi v Trstu po a" zala, kaj vse je mogoče izvabiti iz naših podeželskih otrok, ce pravilno doumeš tisto veliko vzgojno poslanstvo, ki Sa ima igralska umetnost za oblikovanje človeka.
Za letošnjo prireditev si J® izbrr.la Kunčičevo trodejanko »Triglavska roža«. Ze ime P0^ ve, kje se zgodba dogaja, kaj vse je lahko pisatelj nam« okoli čudovite rože — mogot®* preproste planinske prebivale* ir. pastirje, nad katerimi ljuje čar triglavskih planin, krijejo v sebi Pehtro babo, v1" le, škrate, Žalik žene. PravlJ1® se prepleta z resničnostjo in
resničnost postane pravljica, da ne ločiš drugo od drugega. Mladi igralci te s svojo igr0 tako potegnejo za seboj, da s® z njimi treseš za usodo malega Gregca, ki je odšel v plastne po rožo mogoto, ki naj ®3 ozdravi bolno mater. Dve uri in čez živiš v popolni odmaknjenosti od vsega ostalega. M°® igre, petja in plesa je tako velika. Ko zavesa poslednjič Pa' de, se zbudiš, kakor iz sna. T«* daj se šele spomniš, da so Prl-čeli s tremi recitacijami, dvema Grudnovima in eno Aške1* čevo, ki opisujejo Nabrežino lD morje. Nehote pomisliš: tudi v tem so bili pristni, znali so P°" udariti vez med obrobjem 19 osrčjem, morje je zašumel® pod Triglavom.
Osem dni pozneje je bila Prl' reditev in razstava barkon-Ijanske šole. Oboje istočasno, koliko truda je v tem, bi la“' kc povedali le učitelji. In di za tako razstavo kot je k1 barkovljanska ni dovolj s3®0 delo enega šolskega leta, te®" več je potrebna že tradicij3-Goji jo učiteljica Eva M1®1®9
ževa. To pa izveš šele po
dol-
gem poizvedovanju. Ko je dejstvo tu. ti v svoji tihi skr®1^
«Da;
ali
nosti preprosto poreče: samo vzorce jim poiščem, bolje svetujem jim«. Vzor®1; vzorci! Kje vse po dolgol®tn_ učiteljski praksi jih ni isl!a” la njena iznajdljivost. P?? stavljam si kako se tovariš® posvetujejo z njo, in kako P®" tem nastajajo tisti prti, PrtlC.. bluze in podobno, ki bi z nJ '
mi lahko krasil najelegantn®^
šo modno -zložbo. V teh je bilo vse to ponos Bark®^ ljam in ponos slovenski šol1 celoti.
V eni prostornih, a za ta. primere mnogo pretesnih ucl' nic se na zasilnem odru že 0 pira zastor. V razstavnih Pr.j štorih pa se mudijo še za obiskovalci. Cas jim je Pr kratek in kakor da se ne ® rejo odtrgati ob vbadanja otr ških prstkov.	.
Za slovo od letošnjega s° skega leta je učiteljica Martelančeva naštudirala iS co Janko in Metka, ki je P°vZvi ta po priljubljeni Grim®03> pravljici. Tudi ona se je raV”aj
la po načelu, po katerem nastopa čim več otrok. Po.®00. nosti kar vsa šola. Okoli 9 silcev glavnih vlog:	J
Metka, njene matere in 0 nj ter zlobne čarovnice so zbra
d®
vsi vidni in nevidni £oZ'
prebivalci ter vsa vaška dež, kar je je, oziroma
mi*'
kolik0?
se je lahko nagnete na
neka)
borih kvadratnih metrih. ke tesni prostor tebe Pa *e j.
—1	 J.	...	.	 —	isel, u
re-
iiTimmiiniHiimitiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiinniiii,,,,,,,!,,,,
 flcffcf/Zj/ifi h'iizunhc«-----------------------------------------------------------------------------------------------------
BESEDE POMENIJO
Vodorauno:	1.	razdobje -
ptič: 2. del voza - moško ime; 3. osebni zaimek - zaprtje pristanišč - kratica za fizkultur-no organizacijo; 4. dragocen kamen - torej (lat.); 5. zarodek - struja - ves (srbohr.); 6. igralna karta - moško ime -predlog; 7. teža zavoja - turški sodnik; 8. veznik - preplah - primorska rečenica; 9. moško ime - nadležna žuželka
- prod; 10. moško ime - najnovejša noša; 11. kazalni zaimek
- junak v Verdijevi operi Ai-d« - voznikov klic; 12. osnova
- sunkovito joče; 13. predlog -hudobija.
Navpično:	a)	jaz (lat.)‘ -
značilna oblika:	b) Ibsenova
drama . kovaško orodje; c) veznik (pesniška oblika) - zakon . oblika pomožnega glagola; č) strupena muha - reka, ki teče skozi Bratislavo; d) trije enaki soglasniki - na-plačilo - zelenica v puščavi (2. sklon množine); e) dva enaka samoglasnika - podlaga pri cepljenju drv - pritrdilni-ca; f) vrsta tkanine . žensko ime; g) kazalni zaimek -reka na Gorenjskem . osebni
od prizora do prizora m>s se ne morejo sprostiti. N1 šitve v tem, da se igra eg krat, trikrat ponavlja, tetn p3 samo v prostoru, ker samo ^ odgovarjajočem odru sk ^no ski prizori lahko polno1®1 ^ zaživijo. In prav zaradi P,^ štora ti je nehote nekako male Metke, ki se je m°^af naučiti tako dolgo vlogo-vidiš jo, kako bi se razig9 .jj če bi se lahko na odru P° » volji zasukala; če bi ,av* svojih miolih lahko res P1 vg, Metka in se ne bi vPle jene, njo bojazen,da kam ne zad ^ V barkovljanskem primer je ta tehnični nedostatek z, -
di skupinske izgrajenosti^|®5(,
in zaradi tistih otrok,
• tu P*
morda prvič nastopali. 1 tg tam resnično čutil. M*®10 ]c* ugotovitve, ki mlade le mimogrede zadeva, je pribiti polno zvenečo }z^epir javo vokalov, ki tvorijo sg to našega jezika. V tem P jji očituje tisti velik napred 'g* smo ga lahko veseli, zmore doseči le šola in vZ -ji no delo v njej. To je tud. 0, vs-m tem osnovno in bist* -ti, Iz leta v leto je tudi oP?a(ji kako šolske prireditve ne^v®^ le zanimanje staršev, te jjrJi kako si ustvarjajo vse v9 krog občinstva. Tudi to deJ^ ge, je razveseljivo in samo 0 ^u[-bi sili učiteljstvo, da v' pred' turno raven mladinskih j t stav in se ne sme zadoVtje jol-doseženimi uspehi.	ih
sko tromesečje Je Prf tvari'
zaradi ponavljanja u<m ne tudi prenasičen ca , $e v njem iskali kaj 19	—«
bo uprizorilo. To se m° ^ ng diti že mnogo P°^ j0iskega že v začetku nove S	dlle'
leta. Otrok ni kot na odru
tantski igralec in l. -oVih iS°r otroku le -ftijenja- Tod«
tudi Igrneka-
zg°-
Ie
iz vsakdanjega
kot te igre
mora
biti
zaimek; h) vrsta pesnitve (množ.) - osebni zaimek - kovaška potrebščina; i) vojni bog Rimljanov „ prometno
jo bo igral na odrU;^ snovanj'
ko predmet n) trebna nek to pa Je P .
sredstvo; j) veznik - Jupitrov točaj . predlog; k) nočni ptič - turški bog; e) ribiška po- mesecev trebščina - vrsta zemjje.
Za
dolga
doba.
mara
SAMSA
OB IZDEIOVANIU PERSPEKliVNiH NAČRTOV ZA Btivoi KMEliJSivi v siovehui
Možnosti razvoja kmetijstva
na področju postojnskega okraja
Glavne panoge so; živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo - Postojnski okraj je kmetijsko najbolj razvit okraj Slovenskega Primorja
V postojnskem okraju u-stvarja danes kmetijstvo razmeroma večji narodni dohodek kot v ostalih okrajih Slovenskega Primorja. Zaradi večjega narodnega dohodka ima kmečko prebivalstvo tudi višjo življenjsko raven. Večji narodni dohodek in višja življenjska raven se pojavljata deloma zaradi ugodnejših prirodnih po-Eojev za razvoj posameznih kmetijskih panog, zlasti živinoreje. deloma pa kot posledica večjih dohodkov, ki jih je dosegel kmet s prodajo lesa iz l"itsč^ gozdov in z zaslužkom, ki mu ga je donašala vožnja lesa iz državnih gozdov. Odnos med dobrimi — stabilnimi in slabimi — degradiranimi gozdovi je namreč v postojnskem okraju mnogo ugodnejši kot v ostalih okrajih Slovenskega Primorja. Vendar je treba poudariti, da je bilo v dobi italijanske okupacije in tudi po osvoboditvi izkoriščanje gozdov v postojnskem okraju večje od doseženega prirasta lesne mase. Boljša življenjska raven je bila torej dosežena v precejšnji meri na račun prevelikega izkoriščanja gozdov. Padec lesne mase v gozdovih je tako napredoval, da se je dohodek kmeta od proda-
S*1*
Ameriška križana koruza za Jugoslavijo. Na priporočilo a-merišMh strokovnjakov, ki so proučili položaj kmetijstva v Jugoslaviji, so Združene ameriške države poslale v Jugoslavijo 400.000 kg semenske ameriške hibridne koruze, to je koruze, pri kateri so z umetnim opraševanjem povečali Pridelek koruze v. Ameriki za 25 odst. in še več. Seme je bilo namenjeno za posestva v Srbiji, Vojvodini in na Hrvat-»kem.
V Slavonski Posavini pričakujejo letino, kakršne ni bilo že nekaj let. Pomladansko vreme je bilo ugodno, tako da se je ozimina naglo in dobro razvila. Pomladna slana, ki je hudo prizadela slovensko vinogradništvo na Štajerskem in v Beli krajino, je slavonskim vinogradom prizanesla. Posebno lepo kažejo vinogradi nad Novo Gradiško. Precej bo letos tudi slavonskih sliv, imenovanih črnice, ki so dobre iZa konzerve in marmelado. Glede na dobro letino menijo, da jih bodo tudi izvozili
V Splitu so napravili poskuse z umetnim dežjem. Neko zagrebško podjetje je pokazalo kmetom splitske okolice svoje nove izdelke za .umetno namakanje. Kmetje so se zelo zanimal; za rentabilnost umetnega namakanja in za ceno črpalk. Težko bo v Splitu s sladko votlo, zato že grade na Marjanu vodovod, ki bo oskrboval splitsko prebivalstvo s pitno vodo hkrati pa pripomogel, da bo postal Marjan botanični vrt.
je in vožnje lesa v zadnjem času že občutno znižal in bo ostal nizek tudi v prihodnjih letih. Izhod iz takega stanja je treba iskati v intenziviranju kmetijske proizvodnje, saj vemo, da je postojnski kmet zaradi velikih dohodkov, ki mu jih je nudil gozd. v nekaterih predelih precej zanemaril obdelavo zemlje.
Glavna panoga kmetijstva v postojnskem okraju je živinoreja, ki ima glede na velike površine razmeroma dobrih travišč tudi velike možnosti razvoja. Po skupni površini travnikov, ltošenic in pašnikov, ki presegajo 43 odstotkov celotne površine, je Postojna na tretjem mestu za Sežano in Črnomljem, ki imata 58 odstotkov oziroma 52 odstotkov travišč. Ce pa upoštevamo strukturo travišč, to je odnos med travniki, košenicami in pašniki in njihovo kakovost, pripada traviščem postojnskega o-kraja prvo mesto.
Taka struktura rastlinskega porasta dovoljuje okraju, da izvaža letno do 3000 ton sena. Taka struktura nakazuje tudi bodočo smer razvoja kmetijstva v okraju. Z boljšo nego in gnojenjem travne ruše se bo lahko toliko povečal pridelek sena, da bo mogoče ob ustrezni uporabi močnih krmil dvigniti ne le proizvodnost, ampak tudi številčno stanje živine. Koncentracija dobrih travišč, ki se pojavlja v nekaterih predelih okraja, pa bo omogočala, da bo okraj tudi v bodoče ostal važen dobavitelj sena sosednjim, pa tudi oddaljenejšim okrajem, ki v slabih le-tih ne bodo imeli dovolj lastne krme.
Kakovostni in količinski dvig živinoreje je torej osnovni ukrep za povečanje dohodkov kmečkega prebivalstva postojnskega okraja. Razen povečanja krmne osnove je treba predvideti tudi modernizacijo in izpopolnitev mreže za za. jemanje in predelavo mleka.
Poljedelska zemlja, ki je ima okraj 5,8 odstotkov, je dobro obdelana in gnojena. Najvažnejši poljski sadež je krompir, Postojnski okraj ima razen Tolmina izmed vseh okrajev naj večji odstotek krompirja na njivah. Približno četrtina njivske površine je letno posajena s krompirjem. Krompir bo tudi v bodoče najvažnejši njivski pridelek, ki ga bo mogoča z večjo uporabo umetnih gnojil še prav občutno povečati. Zaradi velikih možnosti oddaje v sosednje predele Hr-vatske Istre mora okraj proučiti tudi možnost intenzivne gojitve vrtnin na manjših, namakanih površinah.
Razen živinoreje in poljedelstva bo tudi sadjarstvo lahko znatno doprineslo k povečanju narodnega dohodka in dvigu življenjske ravni prebivalstva v postojnskem okraju. Zlasti
nega njivskega sadeža - krompirja, čim večji dvig sadjarstva z zasaditvijo sodobnih zadružnih sadnih nasadov v vseh sadjarskih legah, zlasti v Brkinih. načrtna odbira živine in večja uporaba krepkih krmil, doora organizacija prevzema in pasterizacije mleka in predelave sezonskih presežkov mleka v večjih, sodobno urejenih mlekarskih obratih, so glavna sredstva za povečanje kmetijske proizvodnje in dvig življenjske ravni prebivalstva v postojnskem okraju.
To je samo nekaj vprašanj, povezanih z razvojem kmetijstva v Postojni. Po določanju obsega količinskega, kakovostnega in časovnega dviga kmetijske proizvodnje v okviru perspektivnega načrta pa bo treba upoštevati, da je kmetijstvo glavna gospodarska panoga okraja, ki bo morala tudi največ doprinesti k dvigu življenjske ravni prebivalstva.
m „ -
m
•£
  fcfcV
SODOBNA PRAŠIČEREJA 0 VELIKI BBIIAHIJI
Tako zdravijo na konjski kliniki v Bals-tone Lodgeu blizu Newmarketa v Angliji konja, ki si je pretegnil žilo, z infrardečimi toplotnimi žarki. Da bo bolj zadovoljen, so mu obesili na drog še lucerno
Združenje britanskih praši-čerejcev je objavilo poseben piegled angleških prašičjih pasem z rodovniki po želji svojih članov, da laže ocenjujejo prašiče, ki jih prodajajo in kupujejo. Ta naloga v Velik,!.Britaniji ni bila lahka zaradi posebnosti angleške prašičereje. Združenje je v svojem pregledu upoštevalo številne pasme, od katerih so v Veliki Brita niji najbolj znani debeli beli prašiči tako imenovani «Lar-ge Whites» in waleški prašiči, ki imajo najboljšo gnjat Za ostalo svinjsko meso so najbolj znani prašiči pasem «Middle White» in «Berkshire». Plemena lisastih prašičev drugih barv, «Wessex Saddleback«, «Essex» in «Large Blacks«. križajo z belimi merjasci. Tako križane živali imajo oboje, okusno meso in dobro gnjat. Te vrste križancev imajo__ se mnogo podvrst. Ker dorascajo prašiči različnih pasem v različnem času, kar pa ne Pomeni da so tudi cene njihovih končnih izdelkov temu primerno različne, je razvrstitev posameznih pasem in njihovih podvrst zaradi pravilne ocene trgovske vrednosti prašičev zelo težavna. Združenje britanskih prašičerejcev ne proučuje zaradi tega razlike posameznih pasem, da jih med seboj primerja. temveč zato, da ugotovi razlike med prašiči iste pasme.
Obvarujmc nevarno d	y: Le'	se \ telj	>red no	l zajedavko predenico
Borba proti tej nevarni za j g an/e napadene detelje/ š	edavki je težavna. Najboljša sredstva so: seži-kropljenje z zeleno galico in preoravanje polj			
Deteljna predenica je samo ena vrsta mnogočlanske družine predenic, ki sicer zajedava-jo različne rastline, ki pa vendar enako žive in se razširjajo. Zelo nevarna je tudi vrsta predenice, ki napada lucerno ali večno deteljo. Druge vrste predenic napadajo nadalje hmelj, konopljo in trtne mladike. Važno je, da vemo, da deteljna predenica ne živi samo na detelji, kakor bi to po imenu sodili marveč napada tudi mnoge druge rastline, predvsem raznovrstne grašice, materino dušico in druge. Isto ye.lj a tudi za predenična yisto, ki napada lucerno.
Navadno se razširja deteljna predenica s semenom. Predenično seme je zelo drobno, še za spoznanje drobnejše, kakor seme navadne detelje, okrog-laste' oblike in temnorjave barve. Kdor ima dobre oči, ga lahko razloči od deteljnega se mena.
predenično seme je kalivo več let (do 6) in je zato treba njive če so okužene s pre-
denico, očistiti. Seme predeni-bo treba posvetiti skrb razvo-. ce ostane namreč po več let ju sadjarstva v Brkinih, ki so y zemjjj ne da bi kalilo, in še-poleg Slovenskih goric. Y'P?y"lle kadar posejemo deteljo, se
ske doline in Brd najvažnejše sadjarsko področje. Ta malo razvit in s svojim okoljem slabo povezan predel ima velike, še neizkoriščene možnosti razvoja. ki jih je treba čim prej in čim temeljiteje izkoristiti. Okvirni predlog za razvoj sadjarstva v Brkinih je sestavljen. Treba se bo lotiti izdelave podrobnega načrta, v katerem bo problem razvoja brkinskega sadnega področja zajet in obdelan v celoti.
Boljše negovanje in gnojenje travne ruše in široka akcija za izvedbo manjših melioracijskih del na travnikih preko ustreznih oblik zadružnih organizacij, povečanje proizvodnje in dvig kakovosti glav-
spet pojavi predenica. Vendar skali predenično seme šele, ko je deteljna rastlina že kolikor toliko odgnala. Iz semena odženejo nekake nitke, ki tipajo okoli sebe, da bi našle kakšno deteljno steblo. Ce se jim to ne posreči, se nitke po-suše, kajti predenična rastlina ne tvori korenin in ne more črpati hrane sama iz zemlje. Ce pa se predenični nitki posreči, da najde steblo detelje (ali tudi kake druge rastline, na kateri lahko živi), se hitro ovije okoli njenega stebla ter napravi na mestih, kjer se nitka najtesneje dotika stebla, nekake bradavice, Te imenujemo sesalne bradavice, ker pre-
denica z njimi izsesava detelj-ni rastlini hrano.
Cim bolj nujna je rast detelje, tem bolj nežna so njena debla in tem bolj hitro se razrašča tudi mlada predenic-na rastlina. Kot že rečeno ne tvori nobenih korenin, a tudi nobenih listov he, ki jih kot «zajedavka» tudi ne potrebuje. Z zelenimi listi rastline namreč črpajo hrano iz zraka, pre-denici tega ni treba. Zato pa tudi predenica ni zelene barve, kakor vse druge rastline, ki' se same hranijo, temveč blede, belkaste — kakor vsak brezdelnež. Njene nitke se hitro razraščala ina vse,.strani, oprijemljejo se in ovijajo
sijo.
Kako pa se predenica širi? Ne mislimo pri tem na širjenje po nitkah iz enega središča naokoli, kakor smo ga opisali. Ce bi predenica ne imela drugih možnosti za širjenje, bi ne bila tako nevarna kakor je, zakaj drugo jesen deteljišče preorjemo in predenica bi morala začeti svoje škodljivo delovanje šele, če bi na isti njivi vnovič posejali deteljo. Zadeva je čisto drugačna, predenica ima za svoje življenje toliko možnosti, kakor le malo-katera druga rastlina.
Predvsem zori seme hitreje kakor deteljno. Ce torej' tudi šele cvetočo deteljo kosimo, je
UUi 1JC1UIJCJ V	ot	»*»	,	.	v'	J
okrog sosednih deteljnih ste-1 sredi predemcnih gnezd seme
bel in tvorijo nove bradavice V kratkem času nastane iz enega samega cela naselbina predenice.
Predenična rastlina prezimi z deteljo vred in se drugo pomlad spet daije razrašča iz sredine na vse strani. Na de-teljišču, ki je okuženo s pre-denico, se pokažejo rjave lise, ki so središča predeničnih gnezd. Te lise nastanejo zato, ker so se začele deteljne rastline na teh mestih sušiti, kajti predenica jim izsesava življenjske sokove hitreje/kakor pa jih tvorijo.
Sredi gnezda, kjer je predenica najstarejša, seme tudi prej nastavljajo. Cvetovi so združeni v klopčičih in so rdečkaste barve; semena se stvori zelo mnogo; iz enega klobčiča po več ducatov.
Vsako gnezdo predenice se razrašča na zunanjem robu, kjer se tvorijo nove nitke, ki posegajo vedno dalje naokoli po svojih žrtvah. Med središčem in med robom vidimo rdečkast venec, v tem pasu predenica cvetel Iz sredine navzven pa seme že zori. hkrati pa se deteljne rastline su-
-N
Spomladansko spanj« dolinskega občinskega sveta
Naš občinski svet ni imel že dolgo časa nobene seje, kakor da ne bi bilo v dolinski občini hobene važne stvari, o kateri oi morali razpravljati občinski hiožje. Temu se skoraj več ne čudimo, ker je postalo običaj, odkar sedi na županovem stolu Lovriha- toda kljub temu bi bilo prav, da bi se občinski svet sestal bolj pogostoma kot do sedaj. Pričakujemo, da bo Lovriha ob prihodnji seji pojasnil marsikatero zadevo, ki se ni jasna vsem občanom, kakor n. pr. kako je z občinsko bišo in vrtom v Dolini, zakaj niso bili povabljeni na razgovor z mednarodno socialistično delegacijo občinski svetovalci Liste slovenske skupnosti, kakšne pravice ima občinski tajnik do stanovanja v šoli, do šolskega vrta in vrta pri občinski hiti, itd..
%vonik v Dolini
so že dogradili
Te dni je zavihrala na novem dolinskem zvoniku rdeča zastava, ki so jo bili postavili delavci po starem običaju, ker so dokončali delo. Nov zvonik v Dolini je dograjen. V zadnjem delu je sicer še železno ogrodje, ki pa ga bodo kmalu odstranili.
Delavci in domače podjetje, ki so kljub neugodnemu vremenu v kratkem času zgradili zvonik, so lahko ponosni na svoje delo. Dolinčani so zdaj zadovoljni, da imajo zopet
la udarila vanj in ga zrušila, kakor prejšnjega, Pravijo, da zvonov ne bodo še^ postavili v nov zvonik, ker niso še pripravljene naprave «jarmi» na katere bodo obešeni.
Zadovoljstvo delavcev ob končanem delu, ki je bilo brez nesreč, kljub stalni nevarnosti je motil nekoliko domači župnik, ki se je razburjal zaradi zastave, ki so jo bili delavci obesili za «likof» Zahteval je naj jo odstranijo, pritožil se je tudi na policiji in ustavil zvonjenje, dokler niso naslednji dan delavci odstranili zastave.
Nmrt v llor&tu
V petek je nenadoma umrl naš vaščan Jože Petaros star 74 let, po domače «Breža’riev».
,r Aoi-ioi. .... bili odpeljali
V četrtek so ga
zvonik in upajo, da ne bo stre- v tržaško bolnico ker je začel
nenadoma bruhati kri; toda iz bolnice so ga nemudoma pripeljali zopet domov, ker so zdravniki ugotovili, da ni več pomoči.
Nagla smrt domačina, čeprav je bil že v letih, je presenetila vse vaščane; to je v zadnjem času že tretji primer tako nagle smrti.
Pokojniku naj bo lahka domača gruda, svojcem pa iskreno sožalje.
KeobjektivuoHt IACl* pri dodeljevanju (stanovanj v Slivami
Nepravično in protipostavno »e nam zdi od komisije IACP, da je pred nedavnim dodelila stanovanje v novi ljudski hiši pri Stivanu neki družini iz Južne Italije, medtem ko so prošnjo domače družine iz Medje vasi zavrnili. Stvar se nam zdi toliko bolj čudna, ker je občinska komisija, ki je prošnje pregledala, predlagala na prvem mestu družino iz Medje vasi, ono iz Italije pa na zadnje.
Rer poznamo stanovanjske razmere obeh prosilcev, naj navedemo ta primer, ki doka. zuje, kako so domači ljudje zapostavljeni. Ona družina iz Italije je živela do dodelitve novega stanovanja v Sesljanu, in sicer v udobnem stanovanju, kjer jim ni ničesar manjkalo. Imeli so sobo in kuhinjo, med. tem ko živi družina iz Medje vasi v «sobi», ki je na kašči kmečke hiše, kjer je posebno pozimi nemogoče življenje. Pod to «sobo» je namreč klet. nad njo pa streha, tako da
prihaja iz vseh špranj, ki jih ne manjka, neznosen mraz. Kuriti se pa ne da, ker ni bi. la «soba» nikoli namenjena za bivanje in nima nobenega dimnika.
Poleg tega naj navedemo da družina iz Južne Italije, ki je živela pri dveh upokojen-cih v Sesljanu, ni poravnala trimesečne najemnine ter je tako oškodovala oba upoko jenca, ki se le s težavo prebi.’ jata skozi življenje Prav bi bilo, da bi najemnino porav. nali. medtem ko bi komisiji IACP priporočali, da bi bila pri dodeljevanju stanovanj bolj objektivna!
Bol jnnšlti kuninoloiii in „Delo“
«Delo» se pere zaradi boljuti-skega kamnoloma. Toda vsi izgovori so zaman, kajti va-ščanom je dobro znano, da ni občinska uprava razen for malmh «protestov» storila ni", česar konkretnega da bi preprečila vse tiste 'nevšečnosti ki jih povzroča delo v karano! lomu. Ce je občinska uprava tako hitra, kadar gre za razla stitev nekaj kvadratnih me! trov zemlje, ki jo rabijo za razširitev ovinka na cesti in se pri tem poslužujejo vseh mogočih zakonov, tedaj bi lahko v tolikih letih poskrbe, li tudi zato, da bi se enkrat položaj boljunškega kamnolo. ma uredil. Dokler bo pa sta. nje tako kot je sedaj, ne mo. remo reči drugega kot to, da občinska upra ia ni kos svoji nalogi. Obljub smo siti, hoče-mo da se stvar enkrat uredi!
že zrelo. Ko tako deteljo spravljamo, se kobulčki s semenom vse naokoli razrastejo. In ako tako deteljo pokrmimo svežo ali posušeno,- gre seme neprebavljeno skozi želodec v gnoj, z gnojerS pa spet na drugo njivo. Ako pa deteljo pustimo zoreti in izluščimo iz nje seme, se hkrati omlati in izlušči tudi seme predenice, ki ga nato obenem z deteljnim semenom spet zasejemo.
Predenično seme se širi tudi na druge razne načine. Divji zajci kaj radi mulijo deteljo. Mogoče je, da pozobljejo pri tem tudi nekaj klobčičev predeničnih semen, ki jih potem neprebavljene puste prihodnji dan na kakšnem drugem de-teljišču. Tudi ptiče prenašajo seme z njive na njivo kakor veter.
Toda predenica se širi tudi še na neki drugi način, za katerega najbrž noben kmetovalec ne misli, da bi bil mogoč. Vsaka nitka, vsaka sesalna bradavica, torej vsak košček žive predenične rastline more napraviti novo predenično gnezdo, če pride v dotiko z detelj-nimi rastlinami dokler je še sveže. Ce torej kosimo deteljo, ki je okužena s predeni-co, in med grabljenim ali med vožnjo z njive raztresamo predenične nitke, jo tudi tako lahko nevede širimo.
Kmetovalci se borijo proti predenici, ker ta zajedavka otjčutno zmanjšuje množino, še bclj pa kakovost in krmsko vrednost deteljnega pridelka. Razen tega predenična gnezda izredno otežkočajo košnjo. Najprej si nismo znali pomagati proti tej zajedavki, zato se je izredno hitro širila, kar so kmetovalci nevede sami pospe sevali s tem, da so deteljo sejali pregosto na eden in isti prostor, kjer je bilo predenično seme še kalivo v tleh, ker so sejali okuženo seme.
Najboljše jamstvo za uspešno varstvo naših njiv proti okuže-nju s predenico je torej: deteljno seme pridelujemo sami doma! Edinole ako pregledamo deteljo, ki jo bomo pustili za seme, že na njivi in se prepričamo, da ni okužena s predenico, se lahko zanesemo, da bo tudi deteljno seme s tega polja zares popolnoma brez predenice.
Kaj naj kmetovalec stori če opazi_ vendarle na svojih 'de-teljiščih predenična gnezda, bodisi da je bilo seme že v tleh, bodisi da je kakorkoli zašlo na njive. y takem primeru je treba čimprej vsa pre-deniča gnezda temeljito zatreti in to prej, preden utegne dozoreti predenično seme. Ze prvoletno deteljo preglejmo jeseni, ako morda ni na kakem mestu deteljišče okuženo s predenico. Ce kako gnezdo najdemo, zastavimo znamenje, da bomo zgodaj spomladi lahko predenico zatirali. A spomladi moramo deteljišče večkrat pregledati Ako ugotovimo predenico, zatrimo j0 takoj in ne čakajmo, da se razširi in napravi seme.
Načinov za zatiranje predenice je več. Najzanesljiveje je, da pokosimo deteljo na okuženem mestu in vsaj še pol metra naokoli, ter pustimo pokošeno deteljo na mestu, da se posuši, nato pa jo sežgemo. Da
bolj gotovo zgori tudi vsa predenica, prinesimo na okužena mesta še slame, ki jo z deteljo vred skurimo. Nekateri celo polijejo vse skupaj s petrolejem. Nato prekopljemo precej globoko ves prostor, tako da pridejo morebitni preostali deli predenične rastline globoko v zemljo kjer ne morejo več škodovati.
Ce pa iz kakršnih koli razlogov ne smemo sežgati z deteljo okužene predenice kar. na mestu, jo moramo skrbno v kaki rjuhi zavito nositi z njive, da se nam med potjo ne raztrese in nam njive ne okuži. Najbolje je, znositi s predenico okuženo deteljo na pot ali na cesto in jo tam sežgati, ko se posuši.
Na noben način pa ne smemo s predenico okužene detelje pokrmiti ali pa vreči v steljo ali na gnoj, niti ne na kompost. Zavedati se moramo, da bi na ta način predenico samo širili! Posebno priporočljivo je zatiranje predenice s sežiganjem na mestu in s preko-pavanjem pri predenici'na lucerni. Lucerna namreč ostane na enem in istem mestu več let. Ce torej na okuženem mestu zemljo prekopljemo na novo in zasejemo, bomo v naslednjih letih tudi na tem mestu lahko kosili.
Poznamo pa tudi celo vrsto sredstev s katerimi pokončuje-mo predenico. Na prvem mestu omenjam zeleno galico, s katero škropimo okužena mesta. Raztopina mora biti 15 do 18 odstotna. Ta raztopina uniči vse nadzemne dele detelje s predenico vred ne pa deteljnih korenin. Seveda je treba deteljo najprej pokositi in skrbno odstraniti z njive, da ne raztresamo predenice, a preostalo- strnišče poškropimo prav izdatno. Enako učinkovito je škropljenje, da prilivamo kislino vodi, ne pa obratno, ker se sicer lahko pripeti nesreča. Nadalje priporočajo zatiranje predenice s kalijevo soljo. Nadalje imamo tudi pro-tipredenične caffarove pripravke, ki so se dobro obnesli!
Skrben gospodar, ki detelji-išča pregleduje, opazi in uniči predenico pred prvo deteljno košnjo. Pri košnji je namreč skoraj nemogoče tako delati, da se ne bi s predenico okužena detelja kolikor toliko zmešala med neokuženo. To že tembolj, ako predenica že napravlja seme. Vsekakor moramo vsaj na prvi košnji takoj zatreti predenična gnezda, iz deteljnega semena pa odstraniti in uničiti kolikor mogoče vse kar je okuženega. Močno okužena deteljišča je najbolje takoj po prvi košnji preorati.
Dober gospodar se bori proti predenici, ne da bi ga kdo k temu silil. 2al to ni zadosti. Dokler se bodo našli zanikrni kmetovalci, ki pustijo, da se predenica po mili volji bohoti po njihovih deteljiščih in morda celo sosedom prodajajo s predenico okuženo — vse dotlej tudi dobri in skrbni gospodarji ne bodo docela varni pred to zajedavko!
Treba je torej vedno skrbno pregledovati svoja deteljišča, da se morda ni zanesla vanjo predenica, čeprav smo sami sejali zanesljivo čisto seme, treba pa je pregledovati tudi sosednja deteljišča, in — če gospodar zlepa ne mara — prisiliti ga, da predenico zatre. Tudi naj gospodar naroči koscem, da javijo gnezda predenice.
In kar nam bo v boju proti predenici najbolj koristilo, ponavljam še enkrat:	kupujmo
seme detelje pri zanesljivih semenarnah in trgovinah, ki nam nudijo res zajamčeno čisto seme brez predenice.
Hotel sem torej opozoriti naše kmetovalce na to hudo zajedavko deteljišč, ker sem se ne dolgo od tega prepričal na lastne oči da imamo tudi v naši najbližnji okolici, kakšno njivo okuženo po predenici,
Združenje proučuje po rodovnikih posameznih živali podatke raznih družin ene in iste reje glede njihove povprečne rasti, glede njihove zmožnosti pretvirjanja krme v meso in oblikovanja njihovega telesa. Pri proučevanju oblikovanja telesa ugotavljajo dolžino prašiča. potem, kako lahka so pleča. kakšne so noge, nadalje količino masti in vrsto mesa in če ima dobra stegna za pripravljanje gnjati. Da se lahko prepričajo, če zares odgovarjajo navedeni podatki dednim lastnostim dotične vrste, je ne-obhodnO potrebno, da so okolje. krma in način reje vedno isti. Sicer se lahko zgodi, da se posamezni podatki ne nanašajo v resnici na dedne lastnosti živali, ampalc na različno rejo.
Omenjene podatke zbirajo v posebnih centrih, kjer so številni svinjaki. V vsakem teh svinjakov je mesto za štiri prašiče Centri sprejemajo prašiče. ki nimajo še 9 tednov in ne tehtajo manj kot 9 kg. Razlika v teži posameznih prašičev v istem svinjaku ne sme biti večja kot 3 kg. V centru točno zapisujejo, koliko krme dobivajo prašiči v posameznih svinjakih. Ko dosežejo prašiči težo 95 kg, jih pošlje center mesarju. Zaklane prašiče pregleda potem strokovnjak centra in meri razne dele trupa. Zelo važno je, da pregleduje zaklane prašiče vedno isti izvedenec centra, da se čimbolj preprečijo pomote in da s® podatki posameznih mesarjev čim točnejši.
Vsak član Združenja britan skih prašičerejcev, ki je izročil centru za proučevanje prašičev gnezdo svojih živali dobi od centra, ki jih je na prej opisani način pregledoval, vse zapisane podatke, ki se nanaša-io na njegove živali poleg prospekta, v katerem primerjajo podatke ostalih prašičev, ki so jih v centru v istem času opazovali. Ti podatki- se nanašajo na povprečno rast živali, na dnevno rast, na količino krme za vsak kilogram pridobljene žive teže, na debelost slanine, na debelost stegen, na težo kosti, na razdelitev masti po telesu, na enakomernost ledij in končno na njihovo uporabnost. Vse te podatke bodo na koncu natisnili in razdelili med vse člane Združenja britanskih prašičerejcev, da se bo. do po njih lahko ravnali in vedeli, katere vrste prašičev najbolj odgovarjajo potrošnikom.
600—690
RAZVOJ KMETIJSTVA V AVSTRIJI
V Avstriji se je kmetijska proizvodnja približala predvojni. Rastlinska proizvodnja je povprečno dosegla 95% predvojne proizvodnje. Pridelek krompirja j«, za. 4% .višji od povprečja v razdobju 1926-35. pridelek krušneša žito pa je po letu 1951 narasel za 9% “.n. je še za 16% nižji od povprečja 1926-35.
V zadnjem času gre razvoj na škodo živinoreje in pridelkov v goratih predelhi. Ce primerjamo cene v aprilu 1952 in v aprilu 1953 v alpskih predelih, dobimo naslednjo sliko: za 100 kg kmetijskih pridelkov so bile cene (v šilingih) naslednje'
Pridelek april 1952 april 1953
Klavna živina 945 Pitani prašiči 1400 Krompir	77
Mleko	140
V žitorodnih krajih 201,75 181 190 202
Jasno je, da pomeni tako razmerje polom ne samo za nekatera kmečka gospodarstva, temveč za kmetijs-tvo alpskih predelov, ki mu daje osnovo tržna proizvodnja živine in krompirja.
Poleg tega je treba še upoštevati, da je cena umetnih gnojil med aprilom 19§2 in 1953 poskočila za okoli 150 stot.
SVETOVNA KEMIČNA RAZSTAVA
Druge mednarodne kemične lazstave v Parizu (v času od 18, do 29. junija v Pare des Expoaitions-Porte de Versailles) se udeležuje 650 podjetij iz 30 držav. Prva razstava je bila leta 1951; tedaj jo je obiskalo 150.000 ljudi. Letošnja razstava je na podvojenem prostoru 27.000 kv. metrov.
Pšenica
Rž
Ječmen
Oves
246,75
246
2440
158,50
MARCELA PERTOT
obvešča, da je na novo odprl a
ribarnico na Proseku št. 1
Postreže Vam vsak dan s svežimi ribami ter se priporoča
KAROSERIJA
izvršuje vsa popravila I avtomobilov in predeluje Jrj karoserije
Trsi, IJI. Col 055 n n 48 - tel. 53-32
AtiCDIFG KIJKL
AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK
IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE. PRORAČUNE BREZPLAČNO,' POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO.
Stanko Zidarič
ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (Nabrežina)
e
CENE Z H E It N E OLAJŠAVE PRI PLAČILU
URARNA
MALALAN
OPČINE, Alpinska 83/1
obvešča, da daje za BIRMO 10% popusta.
Poleg tega dobite še posebno jamstvo, ki vam daje pravico do 20% popusta pri vsakem popravilu
®&uteu,
ki 'Vod oZojui!
Prispela je nova pcšiljka
pomladanskih elegantnih čevljev
in i&ndke. ut mačke
Trgovina GEC
TRST - ROJAN, Trg tra i Rivi 2
STARA IN ZNANA TVRDKA
A
ki se je preselila v
lil. detla Guardia 15
tel. 95089
z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpo~ lago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je V TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK
IZKUŠENA
BABICA
sprejema porodnice na domu 1
TRST Ul. Crispi št. 50
IUT0M0DILE
omaja v UJED
za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo
FRANC LIPOVEC
TRST ■ UL. TIMEUS ŠT. 4 Tel. 90296 - urad Tel. 33113 - dom
GENE UGODNE
s križnim šivom za g umbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira.
25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji ln v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno brez predplačila. Brezplačen pouk v vezenju.
21%
\ j
Fotografski
laboratorij
RAZVIJANJE KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO IN V BARVAH
ZA POSVETOVANJA IN PRORAČUNI TELEFONIRAJTE BREZ OBVEZNOSTI NA
INDUSTRIJ C J I
Dajajte vrednost vašim proizvodom s fotografiranjem pri tistem, ki vam lahko napravi kliše v črnem in barvah l
93-873, 90-810
te IC Btj iTS" Ri Včera-išnia najvišja temperatura v Trstu je bila 27,8 stopinje; najouzja 19-9 stopinje.
TKST, uedelja 21. junija 1953
MORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje Jug. cone Trsta.: 15.00 Z mikrofonom po Primorski:	Nabrežina.	—	Trst	II-:
Večerni koncert. — Trst I.: 17.00 Simfonični koncert iz Florence. — Slovenija: 8.15 Domače pe^mi za veselo nedeljsko dopoldne.
JtšLM.
PO SEDEMLETNEM ČAKANJU VOJNIH OŠKODOVANCEV
v
Se vedno neizglasovan zakon o povračilu vojne škode
Novi senat bo moral med prvimi nalogami izglasovati ta zakon V Italiji je več kot 3 milijone oseb, ki čakajo kdaj bodo pričeli izplačevati odškodnino iz že odobrenega nakazila 30 milijard lir
Ze sedem let čaka nič manj kot 3 milijone vojnih oškodovancev iz vse Italije na izplačilo vojne škode. Vsa dolga leta vojni oškodovanci iz vseh pokrajin Italije in seveda tudi z Goriškega pazljivo spremlja, jo vsak korak, ki je v zvezi s tem vprašanjem, od katerega je odvisna ureditev njihovega življenja, njihova bodočnost. Tri leta je v poslanski zborni, ci trajala diskusija o zakonu, ki naj bi uveljavil zahteve vojnih oškodovancev s povrnitvijo povzročene škode. Po dolgi debati v poslanski zbornici je bil končno zakon odobren, in ravno v času, ko bi moral zanj dati svoj pristanek tudi senat, so tega nenadoma razpustili in vsa stvar je šla zopet v pozabo.
Mimo vojnih oškodovancev v Gorici so šle volilne priprave in predstavniki različnih političnih stranjj so na svojih shodih obljubljali volivcem, da bodo podprli njihove pravi, ce in se takoj v začetku zasedanja senata pobrigali za sprejem zakona o povračilu vojne škode, odnosno o predujmu na kasnejše celotno izplačilo. Za. hteve vojnih oškodovancev so toliko bolj upravičene jcer so s posebnim zakonom že odobril nakazilo 30 milijard lir, s katerimi bodo ij plačali delno vojno škodo brezdomcem, čim bo zakon odobren.
S tem namenom se je te dni v Rimu sestala tudi organizacija vojnih oškodovancev. Njeno tajništvo je pregledalo položaj in je sklenilo obrniti se do raznih političnih skupin v bodočem parlamentu in pred-
vsem v senatu, da bi zakon o vojni škodi izglasovali prej, ko bo nastopilo novo finančno leto.
Čeprav je danes nova vlada v precej negotovem položaju, vojni oškodovanci upajo, da bodo v senatu med prvimi točkami razpravljali o vrnitvi vojne škode, katero nestrpno čaka okoli 3 milijone oseb.
Z odobritvijo zakona in s pričetkom izplačevanja j<= u-pati, da bo predvsem v goriški pokrajini, ki je v zelo slabem gospodarskem stanju, prišlo v gradbenosti do večjega razmaha, ki bi prav v teh poletnih mesecih lahko zaposlil številne brezposelne, katerih položaj je vsak dan slabši.
Tudi delovni centri, ki niso ravno najboljši način za zdrav, ljenje splošne gospodarske krize, ki pa so vseeno v neki meri pripomogli k zmanjšanju brezposelnosti, so bili v zadnjih dneh skoraj povsod zaprti.
Kam naj se sedaj obrnejo brezposelni v naši pokrajini? Oblasti posvečajo odločno premalo pažnje gospodarskemu in socialnemu položaju naše pokrajine. Menimo, da bi bila sedaj njihova prva dolžnost, zahtevati od senata takojšnje izglasovanje zakona o vojni škodi.
niki pokrajinskega poljedel. skega inšpektorata. Obravnavali so o odkupu pšenice, ki jo bodo morali kmetovalci go-riške pokrajine obvezno pro. dati državi .Za celo pokrajino je ministrstvo za kmetijstvo določilo 20.000 stotov pšenice. Ta kontingent so udeleženci sestanka razdelili med vse ob. čine Predstavili so tudi se. zname tistih kmetovalcev, ki bodo morali prodati pšenico. Ugotovljeno je bilo> da je le-tošnja pšenica dobra in da ni slabša od lanske.
Na sedežu pokrajinskega poljedelskega inšpektorata je bil v petek tudi sestanek mla-tičev, katerim je bila izročena dovolilnica za letošnjo mlačev v goriški pokrajini. Izročenih je bilo 22 dovolilnic za vsakega prisotnega, ki bo izvrševal to delo, in pa 23 dovolilnic na ime tretje osebe. Vsakemu je bilo dano posebno dovoljenje in pa posebna pismena navo-dila, ki jih je pripravilo mi-nistrstvo poljedelstva in gozdov.
Zavarovanje
starejšega osebja
Določbe zakona od 4. aprila 1952 št. 218 o obveznosti plačevanja dajatev za socialno podporo in pomoč
DANES PRVI DAN POLETJA
Clen 27 zakona ob 4. aprila 1952, št. 218 določa, da obveznost plačevanja prispevkov za socialno podporo in pomoč, ki jih določa ta zakon, ne pre. neha, kadar nad 60 let star delavec, ali nad 55 let stara delavka nudi za plačilo svojo delovno silo tretji osebi.
V smislu neke okrožnice, ki jo je pred kratkim izdal Državni institut za socialno zavarovanje (INPS), si moramo to odločbo razlagati na ta način, da mora omenjena obveznost obstjati, četudi nekdo nudi prvič svojo delovno silo po izpolnjenih zgoraj omenje. nih starostnih meja.
BO TUDI POLETJE TAKO DEŽEVNO?
Spomladansko deževje je kmetovalcem bolj škodilo kot koristilo
Jutri vaje v streljanju
raket proti toči
Konzorcij za borbo proti to. či javlja, da bo v ponedeljek izvršenih nekaj poskusov v streljanju posebnih raket proti toči. Poskusi bodo izvršeni v naslednjih krajih: v Dolenjah ob 9.30; v Angorisu ob 12.30; v Lorenzu ob Moši ob 12.30. Poskusi bodo izvedeni predvsem zaradi vaje ljudi, ki bodo v bodoče upravljali z raketami. Prav tako bodo vsi lahko videli način, kako se bo mogoče braniti pred točo, ki je prizadela vsem kmetovalcem že dosti škode
Sestanek na prefekturi
za obvezen odkup pšenice
Na goriški prefekturi je bil te dni sestanek, katerega so se udeležili predstavniki pokrajinskih oblasti in predstav.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI
priredi v nedeljo 28. t. m. izlet na Mariano (Amaria-na) 1906 m, ki je eden najbolj zanimivih karnijskih vrhov. Njegov piramidski vrh, podoben našemu Krnu, se ponosno dviga nad Tolmezzom in nudi krasen razgled na vse Karnijske in Dolomitske Alpe ter je zelo bogat na alpski flori.
Odhod z vlakom v soboto 27. t. m. ob 19-15. Ljubitelji planinskih lepot, ne zamudite te prilike!
Ce se danes prvi dan polet-ja ozremo v pomlad, ki nas je včeraj zapustila, lahko mirno ugotovimo, da prave pomladi skoraj nismo imeli. Sko. raj vedno je deževalo in naj. večkrat so bili pravi nalivi. Bilo je hladno razen tistih vročih dni v drugi polovici maja, ki pa vseeno niso pri. pomogli, da bi si naš kmet mogel pripraviti dovolj prve krme, ki jo je po visoki ceni sena v pretekli zimi tako zelo potreboval. Slabo vreme je vplivalo tudi na rast povrtnine in kmečkih pridelkov. Precej je oškodovan krompir, ki ni mogel zrasti do prave višine. Deževje je povzročilo tu. di njegovo gnitje, ki bo pri. zadelo vsepovsod precej ško. de. Največ škode bo pri krmi, pa tudi pšenično klasje je od stalnega dežja poškodovano, kar je slab znak.
Včeraj je sicer sonce začelo bolj greti, vendar nebo ni bilo jasno in se je proti večeru skoraj popolnoma pooblačilo. Deževje nam preti še vedno. Pravijo, da bo trajalo do 24. junija, ko bo postalo bolj vroče. Upamo, da bo poleti sta-novitnejše vreme in da bo tudi letina boljša.
Sporočilo Zveze trgovcev
v zvezi s plačilom 1GE
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča vsem prodajalcem na drobno, da bo 30. junija t. 1. ob 12. uri zapadel rok za plačilo drugega trome-sečnega obroka IGE za leto 1953. Vsi prizadeti morajo izvršiti plačilo s tekočimi poštnimi računi, ki jih je svojčas izdal registrski urad.
Zveza poziva prizadete, naj vplačajo pravočasno in obe-
nem jih obvešča, da bo moral doplačati k taksi 10-odstotni dodatek tisti, ki bo rok zamudil.
PRIZADEVANJE ZVEZE TRGOVCEV
KOLIKO DNI DOPUSTA VAM PRITIČE NA LETO
Navedeni so dnevi dopustov za posamezne kategorije, kot določajo sindikalni sporazumi
Najdeno orožje
Pred dnevi je kmet Jožef Marušič iz Gorice, Ul. Grabizio 52, našel na polju, ki je nje. gova last, bombo «Sipe», ki je bila brez varnostne zaklopke, ter še nekaj drugega orožja. O tem je takoj javil policiji, ki je najprej poskrbela, da so orožje zastražili, da bi ne prišlo do kakšne nesreče, nate pa javili skupini pobiralcev streliva iz Vidma, da so strelivo odstranili
Trčenje avta in lambrete
Motociklist v bolnici z ranjeno nogo
V Ul. Orzoni se je včeraj ob 16.25 pripetila cestna nesreča. 34-letni Budicin Adino iz Trsta, Ul. Angelo di Valentini 23, je po Ulici Orzoni vozil s svo. jo lambreto. Za njim je pri. peljal neki avto in ga povozil Na kraj nesreče je prišel re. šilni avto Zelenega križa, ki je Budicina odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so ga pregledali in mu nudili po moč. Pri nesreči si je ranil desno nogo. Ozdravel bo v nekaj dneh.
i i, - * hittiii HfStHjHJHSj T ~-.ii - = J p« v 1 1M8S			
		 j' Jni f- _ ■	* S Mii;	i »J m 1 BaJi	—‘nit pilil r- lut
ČETRTA ETAPA Ul RIU; PO ŠVICI
Prvi v Losani Pasolli
Splošna učena je ostala nespremenjena
VRSTNI RED NA CILJU ČETRTE ETAPE SOLOTHURN LOSANA (253 km)
1. PASOTTI (It.) 7.07,37’; 2-Koblet (Švica); 3. Flueckiger (Švica); 4. Kain (Avstr); 5. Schraner (Švica); 6. Zampini (It.); nato večja skupina z istim časom.
LOSANA, 2Q. — Na četrti etapi dirke po Švici se ni zgodilo prav nič posebnega ali zanimivega. Verjetno so dirkači še danes čutili utrujenost po včerajšnji etapi in so se raje kar lepo udobno izletniško vozili od Solothurna do Losane. Sicer pa bi današnjih 253 km lahko imelo tudi slabe posledice za jutrišnjo etapo, ki bo gorska. Pot bo vodila čez Grimsel v višini 2176.
V Losano je istočasno prispelo 60 dirkačev. Zdelo se je, da bo zmagal Koblet, toda v zadnjem hipu je s skrajnim naporom potegnil naprej Italijan Pasotti.
Na današnji etapi je bil tudi gorski cilj, kjer je spet zmagal Astrua, ki vodi v splošni oceni za gorsko nagrado.
SPLOSNA OCENA PO ČETRTI ETAPI:
1. KOBLET (Švica) 2154’37”;
2. Schaer (Švica) 21.59’57”;
3. Barozzi (It.)	22.03’22”; 4. Zampini (It.) 22.05’00”; 5. De-lilippis (It.) 22.05’04’\
DANES TRST — OPČINE
irai nor
7 seM slatee od leKoida
Včeraj med 16, in 19. uro so bile na progi Trst—Opčine po cesti Fabio Severo poskusne vožnje dirkačev, ki se bodo danes udeležili avtomobilske dirke, veljavne za splošno državno italijansko prvenstvo. Poskusnim vožnjam je prisostvovalo veliko število gledalcev vendar niso prišli na svoj račun, kajti dirkačem ni šlo toliko za čas, kot za preizkušanje avtomobilov in za spoznavanje proge.
Kljub temu pa je dirkač Franco Cornacchia z avtomobilom Ferrari dosegel čas 5 minut 21 sekund in 3 desetinke sekunde, kar pa je še vedno za 7 sekund slabše od rekorda na tej progi, ki ga je leta 1951 postavil Umberto Mar-zotto. Drugi najboljši čas dneva je dosegel Tržačan Allazet-ta z avtom Ferrari 200, ki je porabil za progo 5 minut in 37 sekund, itd.
Pri današnjih dirkah pa bodo dirkači seveda tvegali vse in je zato pričakovati dobrih rezultatov, predvsem v kategoriji dirkalnih avtomobilov. Največ izgledov za prvo mesto ima vsekakor Cornacchia, ki je že včeraj dokazal, da ima dober stroj in da vozi zelo drzno.
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Sarajevo-BSK 0:1
Včeraj je bila v Sarajevu prvenstvena nogometna tekma med domačim «Sarajevom» in BSK iz Beograda. Pred 5000 gledalci je po zanimivi tekmi, v kateri bi domači večkrat lahko prišli v vodstvo, zmagal BSK z 1:0 z golom, ki ga je dosegel v drugem polčasu.
S tem porazom je ((Sarajevu* ušlo četrto mesto v končnem plasmanju, ki bi si ga lahko priboril z izdatno zmago nad svojim včerajšnjim nasprotnikom.
Ostale tekme zaključnega kola jug. nogometnega prvenstva bodo dapes. Od »jih bo odvisno II. mesto in pa kateri klub bo moral dati slovo jugoslovanski nogometni eliti in se preseliti v nižji razred.
LEWIS HOAD proti pričakovanju zmagal londonskem turnirju nad svojim rojakom Kenom Rose-wallom, ki je bil favorit.
Pred wimbledonskim turnirjem
Na turnirju v Londonu je zmagal Avstralec Hoad - Razjarjeni Mullojf
WIMBLEDON, 18.	—	Za
wimbledonski mednarodni teniški turnir je že vse pripravljeno. Razen določenih nosilcev skupin je bilo že tudi izžrebanih 118 imen igralcev, ki so bili sprejeti na turnir, za prvo kolo turnirja, ki bo v po. nedeljek. Y prvem kolu bodo igrali vsi, ki so vpisani. Ken Rosewall bo imel prvega nasprotnika 17-letnega Daviesa iz Walesa, Vic Seixas pa 20-letne. ga Angleža Leeja. Drobny se bo spoprijel v prvem kolu s Francozom Destremeaujem.
Američan Gardner Mulloy se je zelo negativno izrazil o določitvi nosilcev skupin (tako imenovani seeding) za vvimble-donski turnir. Najprej se mu zdi nelogišno, da je on določen za nosilca šeste skupine. Seixas pa druge, ko je vendar on igralec ZDA št. 1, Seixas pa št. 2. Nadalje je označil za absurdno, da so postavili za nosilca prve skupine Kena Ro. sewalla, ko ga je vendar on že premagal. Da je Rose postavljen na čelo tretji skupini, je Mulloy označil kot pravo blaznost, češ da je letos Avstralec komaj zmagal v kakem
NEW YORK, 20. — V Madi-son Square Gardenu sta se danes spoprijela Bob Olson in Paddy Young. Olson je v napeti borbi zmagal po točkah v 15 krogih. Po zmagi je izjavil, da je prepričan v zmago nad Turpinom v avgustu; to srečanje bo veljalo za naslov svetovnega prvaka srednje ka-(tegorije.
HOKEJ IN VOŽNJA AJA KOTALKAH
Triestina-PireJli 10-1
srečanju.
Toda s tem Mulloy še ni končal svojega zbadanja, temveč se je na vso moč znesel tudi nad sodniki na turnirju za prvenstvo Londona. Ko je pred dnevi izgubil igro s Hart-wigom (Avstral.), je dejal, da so angleški sodniki prava sramota. Dodal je že, da to njegovo izjavo novinarji ne samo lahko objavijo, ampak da celo želi, da to napravijo.
Najbrž so se vodje londonskega turnirja ravnali po tistem «pa ti pokaži, kaj znaš* in pustili, da je polfinalno igro med Rosewallom in Hartvvi-gom v petek sodil Mulloy. Pri uvodnih formalnostih je Mul-loy povzročil precej veselja pri občinstvu, ko je igro najavil, kot bi šlo za boksarski dvoboj. Toda potem se je izkazal zelo dobro.
Zmagal je Rosewall s 6:1, 6:2. Hoad pa je eliminiral Ro-seja s 6:4, 6:4.
V finalu turnirja za londonsko prvenstvo je zmagal Avstralec Hoad nad favoritom, svojim rojakom Rosewallom, z 8:6, 10:8. Rosewall je tožil zaradi pretegnjenja mišic, vendar pa v igri ni kazal, da mu kaj ni prav. —■ Zanimivo, da v zadnjih 20 letih ni zmagal na tem turnirju noben Anglež.
Mnogo nastopajočih v tretji in drugi kategoriji ter štirje pari
Zelo živahno je bilo včeraj na športnem prostoru železni, čarjev (Ferroviario) na Mira. marskem drevoredu. Poleg več ali manj uspelih nastopov tekmovalcev in tekmovalk v vožnji na kotalkah je tvorila osrednjo točko sporeda hokejska tekma med Triestino in Pirellijem iz Milana.
Po uvodni slovesnosti, ko je predsednik Triestine dr. Brun-ner odlikoval Brezigarja, Ber-tuzzija II. in Cataletta, se je pričel divji ples. Na gol ni bi. lo treba dolgo čakati. Brezi, gar je pokazal svojo spretnost v streljanju že takoj v prvih minutah in dosegel vodstvo za svoj klub. Naslednji goli so deževali: v prvi tretjini 3, v
drugi 5 in v tretji 2; v zadnji tretjini so tudi Milančani pri. šli do častnega zgoditka.
O rezultatih umetne vožnje na kotalkah bomo objavili po. ročilo po končanih tekmah, ki se bodo nadaljevale še danes.
Moštvo subotiškega Sparta. ka, ki ima v svojih vrstah skoraj celotno jugoslovansko reprezentanco za rokoborbo gr-ško.rimskega stila, odpotuje na daljšo turnejo po Belgiji. Na povratku se bodo Sparta. kovi atleti borili tudi v zapad. nonemških mestih Stuttgartu in Karlsruhe ter v Innsbrucku v Avstriji.
Legnanu ni treba igrati
tekme s Catanio
Tekma Padova — Catania 1:0 pottjena
FIRENZE 20. — Danes je tukaj zasedala prizivna komisija italijanske nogometne zveze, ki je razpravljala o nekaterih prizivih v zvezi z odločitvami, ki so n. pr. imele tudi posledice pri plasiranju v lestvici za državno prvenstvo. Medtem ko sta bila odbita priziva klubov Udinese in piom-bino, pa je bil deloma sprejet prziv Padove glede njene tekme s Catanio. Komisija je potrdila veljavnost tekme z zmago Padove. Tako Legnanu ne bo treba igrati še kvalifikacijske tekme s Catanio in je s tem že postal član A lige.
Obsojen Angel " ‘ vložil priziv
Branilec obsojenega šoferja Angela Barbana dr. Verge. gnassi je izjavil, da bo proti obsodbi goriškega sodišča vlo. žil priziv na višje sodišče.
Nesrečen padec povzročil zlom reber
Včeraj okrog 16. ure je re. šilni avto Zelenega križa od. peljal v bolnico Brigata Pavia 34-letnega Brumata Marija iz Gorice, Majnica 23. Brumat je doma nekaj delal ter je nesrečno padel in si zlomil rebra na desni strani in se precej ranil in opraske na levi roki.
Vozni red
PRIHODI:
Iz Trsta:	5.30,	6.24,	7.55,
8.22*), 8.30, 10.44, 13.55, 17.06, 19.10, 20.31, 23.19
Iz Vidma: 0.23, 4.25, 6.08, 7.21, 8.29, 10.00. 13.56, 15.5(5, 17.10, 18.30*), 20.13. 21.24.
ODHODI:
Proti Trstu; 0.24, 6.10, 7.23, 8.33, 10.02,	13.58,	15.58,	.	17.12,*
18.32*), 20.17, 21.26,
Proti Vidmu; 4.33, 5.23, 6.29. 7.57, 8.32; 10.46, 13.59, 16.00*), 17.13, 19.15, 20.36, 23.21.
*) S tem znakom označen vlak, ne vozi ob nedeljah.
PREDPISI
za vstop v Avstrijo z motornimi vozili
Inozemski turisti, ki nameravajo v Avstrijo z vozili vseh vrst, morajo imeti:
1. triptik ali karnet za ca-rino; ,
2. tisti, kateri nimajo tripti-ka ali karneta lahko dvignejo na meji pri za to določenih mestih Oesterreichischer Avtomo-bil-Motor-Tourlng Club in pri uradih na avstrijskih obmejnih carinah neke posebne dokumente, imenovane «Vor-merkschein#, s katerim lahko vsak prosto kroži po Avstriji za dobo 1Q dni ali več. Dokument, ki velja 10 dni stane 30 avstrijskih šilingov, tako velja 20 dni 40 šilingov, za 30 dni pa 60 avstrijskih šilingov.
«Vormerkschein», veljaven 10 dni, se lahko dvakrat podaljša, vsakikrat za dobo 10 dni, pri zgoraj navedenih uradih, ali pa tudi pri carinskih uradih v notranjosti države s plačilom 30 šilingov za vsakih 10 dni;
3. mednarodno dovoljenje za voženje;
4. mednarodno potrdilo za vozilo;
5. evidenčno tablico države.
Za vozila, ki so vpisana v
Italiji, Franciji, Nemčiji in Švici, ter za tista, ki so opremljena z dovoljenjem za vožnjo in ki so bila izdana v eni izmed navedenih dežel, niso potrebni dokumenti navedeni pod točko 3 in 4.
Zveza trgovcev goriške pokrajine javlja, da je sedaj letni čas, ki je običajno naj-prikladnejši za letni dopust delavcev. Zato daje za vsako delavsko kategorijo veljavna pravila, ki jih določajo sporazumi sindikatov.
A. Tisti, ki so odvisni od trgovskih uprav, imajo po določenih letih službe pravico do spodaj navedenih dnevov dopusta na leto:
URADNIKI Po enem letu nepretrgane služe 12 dni; po preteku dveh službenih let do izpolnjenih 6 let 16 dni; po preteku 6 službenih let do izpolnjenih 10 let 20 dni; po preteku 10 službenih let in izpolnjenih 20 let 25 dni; od izpolnjenih 20 službenih let naprej pa 30 dni.
DELAVCI Po preteku 1 neprekinjenega službenega leta d0 izpolnjenih 7 let 12 dni; po preteku 7 do 15 službenih let 15 dni; od 15 službenih let dalje 18 dni.
B. Uslužbenci javnih obratov, kavarn, hotelov itd.:
URADNIKI Od 1 do 5 leta službe v istem kraju 18 dni; od 5 do 15 službenih let 20 dni; od 15 do 20 službenih let 25 dni; od 20 službenih let naprej 30 dni.
DELAVCI Od 1 d0 5 službenih let 15 dni; od 5 do 10 službenih let 18 dni; od 10 službenih let dalje 21 dni.
C. Peki 14 dni.
Op.: Letni dopust se ne more pričeti s praznikom za u-službence pri podjetjih pod točko A niti z dnem pred praznikom, razen v primeru, da gre za izmene z začetkom od 1. do 16. v mesecu.
Natečaj
za mesta državnega podtajnika
Goriška prefektura sporoča: da je bil najavljen natečaj za63 mest za državnega podtajnika. Za pripustitev k natečaju je potrebna diploma v pravnih, političnih in socialnih vedah.
Odlok o natečaju je bil objavljen v Uradnem listu št. 120 od 27. maja t. 1.. Prošnje predpisanimi listinami naj prizadeti vložijo na prefekturi, kjer imajo svoje bivališče. Rok za vlaganje prošenj zapade 26 julija t. 1.,
Za vsa potrebna pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na prefekturo.
Sovodnje
Z lambreto se je v bližini No vodenj ponesrečil 42-letni Giuseppe Bottussi iz Čedada. Odpeljali so ga v čedadsko civilno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zlomil levo nogo. Ozdravel bo v 50 dneh.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14., tel. 29-72; samo čez dan pa lekarna Urbani Albanese, Ul- Rossini 1, tel. 24-43.
KINO
VERDI: 15, «V prepadih Črnega morja* in »Krilati ribiči*.
MODERNO: 15, ((Dogodivščini Mandrina* R. Vallone, S. Pampanini.
CENTRALE:	14. «Uporniki
Atlantika* v barvah, M. Števen s.
VITTORIA: 15, «Roman mojega življenja* L, Tajoli. KINO STANDREZ (na prostem) 21, «Na enem otoku s teboj* E. Williams, R. Mon-talban. (Ob slabem vremenu bo predstava v ponedeljek).
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški občini je bilo od 14. d0 21. junija 8 rojstev, 12 smrti, 9 oklicev in 8 porok.
ROJSTVA: Coretti Graziano, Lamanda Alfred. Zanetti Eri-zo, Ticozzi Federica, Tiepoli Flavia, Zulian Vida, D’Acqua-rica Patrizio, Del Tiglio Ana Maria.
SMRTI: 54-letna hišna Čargo vd. Humer Maria, 68-letni kmet Vidoz Anton; 62-letna hišna, Ritter de Zahony Doro-tea; 70-letni zidar Crasseviz I-van; 79-letna hišna Magagna, vd. Košuta Marija; Alfred Lamanda star 5 ur, 52-letni Zam-pieri Anton, 64-letni žagar Čibej Anton, 31-letni Ivan Fela-ti, 69-letna hišna Maria Kogoj, vd. Kociancic, 71-letni upokojence Jožef De Martin, 84-letna hišna Frančiška Rojic.
OKLICI: Franc Agrumi in Mally Helena, mehanik Deli-sio Fabbris in tovarniška delavka Dina Anzelin, agent policije Mario Giardino in hišna Maria Bellina, agent policije Dominik Grisci in hišna Jožefa de Lucia, železničar Adriano Millo in hišna Ondina Fol-la, mehanik Gaetan Calafiore in hišna Elvira Fabian, agent policije Jožef Petrella in hišna Maria Pilotta, elektrotehnik Mario Buffon in uradnica Lidia Figar, tehnični inštruktor Renato Tosolini in hišna Vanda Slifigoj.
POROKE:	uradnik	Remigij
Bregant in hišna Micheloni Anna, uradnik Antonino Ge-novese in hišna Ferradia Olivo, modelist Mario Macuzzi in hišna Edda Culot, industrialec Trampuš Karl in hišna Olim-pia Simonit, agent policije Germano Olivo in tovarniška delavka Boschin Karla, mehanik Armand Padovan in hišna Mirella Milocco, brivec Bi-siach Riccardo in šivilja Rina Radigna, agent policije Ugo Lubrano in hišna Liliana Mer-vizzi.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. DAIIILO BREZIGAR
Sprejema od 18. do 20.30 ure
v NABREŽINI Št 130-1
v hiši g. Tanceta
Dr. N. GIGLIA
ZDRAVNIK KI RUB 0
ZOBOZDRAVNIK
Izdeluje proteze v jeklu. kavčuku in plastiki. — z najmodernejšimi sistemi.
Sprejema od 9. do 13. *** ^ od 15. do 20. ure.
TRST - Ul. Torrebianca «• £
(vogal Ul. Carducci) - Tel. "*•'
MEHANIČNA
DELAVNICA
za avtomotorje - scooterje in bicikle
ANTON KLINC
SV. KRIZ št. 310-
Mizarji I Deske *mre'
podjetniki «•«*■ kmetovalci!snoyeintrdth
lesov in ^ra'
me. nudi najugodneje
M. SOHI
MOTOM 48 CCM
Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila
Zastopstvo „Gilera_"
M0SCH10N A FRISORI TRST, Ul. Voldirivo 36 tel. 23-475
Prvovrstne likerje, žganje in sirupe dobite pri stari TVRDKI
Posebnost: krema morsala, slivovka, tropinovec, jajčni braady
TRST, Ul. Xydias B ■ Tel. 96332
Tovorni prevozi Tei. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi
A V TOGARAŽA %
MEHANIČNO DELAVNICO
TRST - Ulica Morerl 7-ROJA*
nalivno pero nove vrste, boljše od viseh dosedanjih. KAM O ZA 1*00
/. njun boste pisali vedno in z ugodjem. — Pre* izkusite ga ! S pokritim peresom in normalno, elegantno, velik rezervoar za črnilo, polnjenje na bat. Garancija dve leti. — Popravljamo nalivna peresa, v zalogi imamo peresa, nadomestne dele in polnjenja (refilD za pereisa s krogljico. — Prodajamo tudi na debelo-
PAPIRNICA IN TISKARNA U. BERNARDI-TRST
UL. MAZZINI 44 . TEL. 93667
uvoz	IVAN RIBARIČ
	
	ZALOGA TRDEGA LESA IN GORIVA
	URADI; Ulk.UIMSPI TEE.93-50»
IZVOZ	Skladišče: 11. delle Milizie št 17-18 - Tel. 9B-51 U
Odgovorni urednik STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 In 44-638.	- Poštni
predal 802,	— UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 tn Od 18-18	— TeL
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 28.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pellico I-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo.
210 010*
NAROČNINA: Con* A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. Ijud, repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečo«	^
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozcTnS^yj‘ . Trst, Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6Q6 . T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska R L