Otvoritev
nove bokothke trdnjave
Laško je praznovalo preteklo nedeljo pomemben praznik zmage sokolskega idealizma in sokolske požrtvovalnosti, ki sta lahko za zgled vsem. Sokolsko društvo v Laškem je svečano otvorilo svoj mogočni dom. Kar pa daje temu prazniku še prav poseben pečat, je dejstvo, da je ta dom z lastnimi žulji in presenetljivo vzajemnostjo in požrtvovalnostjo zgradilo prebivalstvo Laške-a in bližnje okolice samo. Malokateri i-ez je V tako hudih gospodarskih sti-ah kakor je laški, kjer je že dolga 1 ta v zastoju vsa lesna trgovina, ki ga po večini živi, in kjer je zavladala stra- • hotna beda med rudarskimi delavci, ki tvorijo pretežno večino prebivalstva. Kljub vsem težavam pa so si Laščani v kratki dobi enega leta zgradili ob obali Savinje ponosen Sokolski dom. La-
ško, kjer se pred nedavnimi leti slovenski človek skoro ni smel pokazati, je s tem znova dokumentiralo svojo neomajno privrženost Sokolstvu, svojo ne-omahljivo zvestobo do Jugoslavije. Težko je reči, komu gre za ta uspeh največja zasluga. Saj to ni delo enega samega, ni delo kake manjše skupine, marveč plod vzajemnosti, plod brezpri-merne sloge in požrtvovalnosti. Vsi, prav vsi so pomagali, da je dpbil laški Sokol svojo lastno streho. Eni z delom lastnih rok, drugi z denarnimi prispevki. Zato smejo biti Laščani in z njimi ves laški srez na svoj dom resnično ponosni. V erfem pa so si Laščani in vsi, ki so imeli pri zgradbi Sokolskega doma kakega opravka, docela edini: da ni laškega župana dr. Roša, bi tega edinstvenega praznika ne bilo.
Goste je nagovoril starosta dr. Roš, ki je uvodoma med vzkliki zbrane množice naglasil da veljaj prvi pozdrav iz sokol-skih src in duš našemu prvemu Sokolu Nj. Vel. kralju Aleksandru, prvemu starešini SKJ prestolonasledniku Petru in vsemu kraljevskemu domu. Izražal je obenem zahvalo vladarju za pozornost, ki jo je izk^al s tem. da je odposlal na današnjo svc most svojega zastopnika v osebi polkovnika Goluboviča Nato je toplo pozdravil ministra dr Kramerja kot pokrovitelja svečanosti in druge visoke goste, izražajoč posebno zadovoljstvo, da so na današnji svečanosti zastopani tudi Hrvati in Srbi. V svojem nadaljnjem govoru je izvajal:
Danes ima Laško svoj praznik, praznik žrtev in dela Ko so pred enim letom za-zvenele lopate in krampi naših rudarjev na temeljih naše zgradbe, ko so njihove vrste prihajale na delo s pesmijo, sem vedel, da bo to naše delo blagoslovljeno rodilo sad. In evo ga I Sedaj, ko imamo ta svoj dom, se bo naše delo nadaljevalo s še večjo vnemo V tem domu bomo orsanizirali in aktivirali vse naše narodne sile ter jih stavili v službo domovine. Iz tega kraia se bo širil duh bratstva, sloge in spokoja vsemu našemu narodu Ob otvoritvi tega doma se danes tu zakbnjamo: Dokler bodo izvirali bistri studenci v naših planinah in bo poganjalo zelenje naših šum, dokler bodo cvetele naše livade in bo jutranja zarja obsevala našo domovino, toliko časa, bratje in sestre, bo gorel v naših srcih plamen brezkončne ljubezni do domovine, plamen ljubezni do države in plamen vdanosti do našega viteškega kralja Aleksandra! Zdravo!«
Viharne ovacije in val pritrjevanja je sledil tem besedam staroste dr. Roša. S kratkimi besedami se je zastopnik Nj. V. kralja zahvalil starosti za pozdrave in izraze vdanosti ter čestital laškemu Sokolu k temu prelepemu uspehu sokolske požrtvovalnosti.
S toplimi ovacijami pozdravljen je nato povzel besedo
mimsfer dr. Albert Kramer
V	svojem govoru, ki ga je množica večkrat prekinjala z viharnim pritrjevanjem, je med drugim izvajal:
»S ponosom in izrednim veseljem sem sprejel ljubeznivo povabilo laškega Sokola, da prisostvujem današnji svečanosti kot njen pokrovitelj. S ponosom in veseljem, saj sem sin teh krajev, ki so, odkar je naša ljubljena domovina dvignila svoj tro-bojni prapor, iz nekdanjega eksploatacij-skega teritorija pangermanske ideje.postali zanesljivo torišče naše nacionalne misli.
V	dobi, ko težka življenska kriza pritiska na najširše sloje osobito tudi laškega sreza. ko naš brat delavec skoro nima možnosti, da si ohrani življenje, v dobi. ko mora dnevnih skrbi in težav leži posebno težko na našem kmetu, obrtniku, trgovcu in na vseh slojih, v tem trenutku se je dvignila pred nami ponosna stavba, kakršnih imamo malo širom vse naše domovine. Ta ponosna stavba je nastala, kakor nam je povedal že br. starosta dr. Roš, iz žuljev naših delavskih rok, nastala po vzgledni požrtvovalnosti najširših krogov našega sokolskega delavstva in vsega tukajšnjega naroda. Ona je ustvarjena v brezprimerni
disciplini, v globokem optimizmu in iz vztrajne volje za nadaljnji razvoj in napredek nacionalne ideje. Če je kdaj kateri kraj naše domovine smel biti ponosen na svoje sokolsko svetišče, je lahko danes ponosno Laško, kajti ta krasni dom ni samo po svoji zunanjosti in po svoji ureditvi vzor sokolskega dela — on je pravi spomenik sokolskega uspeha. Ako se bo delo laškega Sokola nadaljevalo — in o tem pač ni nobenega dvoma — v duhu. v katerem je pozidana ta zgradba, potem smemo živeti v zavesti, da je jugoslovenska ideja v tem srezu in v tem mestu, v katerega ulicah še pred nedavnimi leti Slovenci nismo mogli manifestirati za svojo stvar, v
sigurnih rokah, nacionalna vzgoja naše mladine v zanesljivih sokolskih desnicah. Današnja svečanost je zato praznik ne le za mesto Laško, za laški srez, temveč za ves naš narod.
Med navdušenim odobravanjem, ki so ga izzvale besede ministra g. dr. Kramerja, je pristopil k njemu naraščajnik mali Lojze Furlanov ter mu v spomin na današnji dan izročil krasno plaketo s simboličnim reliefom iz belega marmoija n spominskim napisom. Minister dr. Kramer se je toplo zahvalil za to pozornost
Podban g. dr. Otmar Pirkmajer je v lepem govoru podčrtal zglednost primera, ki ga je dal z zgradbo svojega doma laški Sokol; med drugim je rekel:
Danes moramo gledati pred vsem na to, da se bo naša mladina pravilno pripravila in dobila tako duševno hrano, ki bo naš nacionalni organizem okrepila in ga napravila odpornega Potem bodo vse škodljive bakterije, ki skušajo okužiti naš narod, same po sebi poginile. Vsakdo se mora zavedati, da sta zedinjem narod in narodna država največja svetinja, ki si je ne pustimo rušiti od nikogar
V Laškem je bilo v minulih letih glede nacionalnega, kulturnega in gospodarskega napredka mnogo storjeno. Malo je krajev, ki bi si postavili tako širok načrt, kakor so to storili Laščani, ki pa zaradi vztrajnosti, složnosti in pridnosti z zadoščenjem doživljajo, kako se uresničuje točka za točko njihovega programa. K temu uspehu iz srca in z zadoščenjem čestitam in vam kličem: Krepko naprej pod sokolsko zastavo. — Zdravo!
Pritrjevanje, ki je sledilo tem besedam g. podbana, je bil dokaz, da je govoril vsem do srca.
★
Popoldne je bila sijajno obiskana in sijajno uspela javna telovadba, ki je dostojno zaključila prireditve ta pomembne in res lepe svečanosti.
NJ. VIS. PRESTOLONASLEDNIK PETEK je obhajal 6. t. m. svoj enajsti rojstni dan in tako dopolnil svoje deseto leto. Naj Čuva Vsemogočni nad njim, da b0 rasel v zdravju in modrosti kakor doslej.
Z veterinarske razstave: Pogled v oddelek za anatomijo, fiziologijo in histologijo
Zbirka spačkov v oddelku za embriologijo in porodništvo
MINISTER PUCELJ NA SHODU V IX)-BREPOLJAH. V Dobrepoljah v kočevskem srezu je nedavno bil dobro obiskan shod JNS, ki sta se ga udeležila tudi domači poslanec minister g. Ivan Pucelj in član banovinskega sveta g. Ivan Arko iz Ribnice. Shodu je predsedoval šolski upravitelj g. Janko Kokotec. G. minister Pucelj je govoril o smernicah, o delu in naporih vlade zlasti v pogledu zaščite kmečkega stanu. Dotaknil se je tudi raznih domačih zadev. Zborovalci so ga navdušeno pozdravljali. Njegov shod bo ostal vsem številnim udeležencem v lepem spominu in je še bolj utrdil vsedržavno stranko v Dobrepoljah in okoliških krajih.
Sti&e
I Cju(f£janA(ie$a vede&cjma
Minister dr. Albert Kramer otvarja jesenski velesejem. Levo minister Ivan Pucelj, desno zastopnik kralja general Pavle Pavlovič.
Predsednik velesejma industrijec Fran Bonač pozdravlja goste. Od leve na desno so-minister Ivan Pucelj, minister dr. Albert Kramer, zastopnik Nj. Vel. kralja general
Pavle Pavlovič, rumunski poslanik Guranesou, senator dr. Gregorin, Fran Bonač,
ban dr. Drago Marušič in župan dr. Dinko Puc.

-
nabiti krajih
Aparati za bakteriološko kontrolo mleka
JUBILEJ JViABLdilvEiiA DELAVCA. Cil in zdrav je praznoval v Ljubljani, v trnovskem okraju, svojo 70-letnico g. Avgust Ničman, ki je 35 let v vsakem oziru vzorno služboval pri mestni elektrarni. Staremu .trnovskemu korenjaku, ki uživa velik ugled zaradi svoje marljivosti in svojega lepega značaja, želijo mnogoštevilni prijatelji še mnogo srečnih let.
JUBILEJ NADVJCITELJ A JANKA TOMA-
NA. Med prosvetnimi delavci, ki so se tako vglobili v življenje svojega kraja, da vladajo med njimi in med prebivalci samo očetovski, bratski in prijateljski odnošaji, zavzema odlično mesto upokojeni nadučitelj g. Janko Toman, ki je to nedeljo v Moravčah dopolnil 70 let svojega neumorno delavnega ter narodni prosveti in napredku posvečenega žiyljenja. Kot zgledni učitelj in šolski' vodja in kot najiskrenejši mladinoljub je služboval na moravški šoli celih 40 let in se je v tem času moravska šola iz dvorazrednice razširila na šestraz-rednico. Moravče same pričajo dovolj o njegovem požrtvovalnem delovanju, od katerega ima mnogo koristi tudi ves okraj. Udej-stvoval se je kot ustanovitelj in vodja gasilnega društva, bralnega društva, pevskega društva, Sokola, posojilnice, mlekarne, Kmetijske družbe in sploh povsod, kjer je mogel koristiti ljudstvu. Njegovo delo je bilo pionirsko. V začetku njegovega udej-stvovanja je bil kraj zapuščen in prebivalci so zmajevali z glavami nad učiteljem, ki jih je učil, »naj lovijo gnojnico, ki po cestah teče«. S svojim blagim značajem in neumorno delavnostjo pa je sčasoma premagal vse ovire ter si pridobil vsesplošno zaupanje. Izvedel je dela, nad katerimi bi bil vsak njegov vrstnik najbrž obupal. Tako se je 30 let boril za vodovod in ga naposled tudi dosegel v korist vsega okraja. Trudil se je tudi za izsuševanje moravške doline. Ogromno delo ga je ohranilo nena-vmlno čilega in delavnega na mnogih področji obširnega delokroga, ki ga je sam ustvarjal. Redko kateri od izobražencev na deželi pa je v nekdanjih letih toliko žrtvoval za našo literaturo ter dajal toliko dobrih zgledov narodnega idealizma in tudi gmotne pomoči mladini, kakor on v svoji skromnosti in ves vglobljen v mnogostran-sko delo Upamo, da se bo še dolgo udej-stvoval v lepih Moravčah narodu in domovini v korist, mlajšim v zgled.
Ožji razstavni odbor veterinarske razstave. Od leve proti desni: podpredsednik odbora vet. Hugo Turk, predsednik odbora dr. Josip Kune, odbornik dr. T.eopold Hribar; zadaj stojita blagajnik vet. Viktor de Gleria in tajnik dr. Leon Kocjan.
Pogled na množico častnih gostov pri otvoritvi Jesenskega velesejma
Hronika prete&Cega tedna
PILOT STRIŽEVSKI, ki vozi na novi progi Ljubljana—
Sušak.
PROSVETNI TEČAJ CELJSKE SOKOLSKE ŽUPE. Od 13. do vštetega 15. avgusta se je vršil v Celju župni prosvetni tečaj, obvezen za vse edinice celjske župe. Obisk®, valo ga je 38 članov iz 33 društev. Vsi predavatelji so v splošno zadovoljstvo tečajnikov podali svoje referate, zvezane deloma s praktičnimi vajami. Zvečer je br. Kra-mer predvajal v zdravstvenem domu razne sokolske in poučne filme. V teku poletja so se udeležili trije člani iz celjske župe saveznih prosvetnih tečajev v Novem Sadu in Ljubljani.
SOKOLSKI DOM V ŽI-REH — PRVI V JUGO-SLAVIJL
PEVSKO DRUŠTVO »SAVA« NA JESENICAH je praznovalo svojo 25-letnicO z velikim pevskim praznikom. Jubilej so počastila s številno udeležbo društva Hubadove pevske župe JPS.
OSEMDESETLETNICA tt^ucOiv*.	.->u med
nami čvrste kmečke korenine, ki kljub vednemu trpljenju in težkim preizkušnjam dočakajo visoko starost. Takšna je stara mamica Neža Drganova v Marnem blizu Dola pri Hrastniku, rojena Zgrbec, ki je v 80. letu svoje starosti še čvrsta in zdrava skoraj kakor 20-letno dekle. Rodila se je na Malem Kumu pri »Baronu« 1. 1854. že v otroški dobi, ko ji je bilo komaj 8 let, jo je zadel hud udarec — izgubila je starše. Zato je morala takoj nato po svetu za kruhom. Služila je pri raznih kmetih v Hrastniku, pa ne v današnjem Hrastniku, v katerem se sedaj dvigajo tovarne in ki je znan po svojih rudnikih. Tiste čase je bil Hrastnik vas na hribu nad sedanjim. In ta vas je zdaj že brez sledu izginila s sveta, ker so se vsa poslopja porušila zaradi rovov, ki so jih zvrtali pod njimi. Kdor zna ubogati, zna tudi ukazovati. Tako se rekli stari in si je gotovo tako mislil tudi Drganov Jože, posestnik na Marnem, ki je Nežo, takrat še ubogo služkinjo v sosednji vasi, zasnubil in poročil leta 1876. In res mu je bila celih 25 let skrbna, gospodinja in dobra žena. Rodilo se jima je 10 otrok, od katerih živijo še štirje: Tone, Reza in Neža kmetujejo na lepih posestvih, Martin si je poiskal drugo domovino v Washingtonu. Najbolj pa žaluje mati za sinom Ignacijem, ki je padel na Doberdobski planoti. Klub vsem nesrečam in težavam, ki jih je prestala v dolgih letih, je naša mamica še trdna in vedno vesela gospodinja, ki se še ne ustraši nobenega gospodinjskega dela. Celo na polju jo še več-kraj najde prvo jutranje solnce. Tudi letos je hodila še za plugom, kar je njeno posebno veselje. Kadar pa jo prisilijo, da si malo odpočije, pa kramlja s svojo najmlajšo vnukinjo Julčko, ki jo vidimo v njenem naročju. Skromna, potrpežljiva in delavna slovenska kmečka mati je Neža Drganova. Sama ne bo čitala tega, ker ni prav nikoli v šolo hodila. Ko praznuje 80-letnico, jI z otroki i"	v,- iii! mnotro. želimo še dosti
UDELEŽENKE GOSPODINJSKEGA TEČAJA V ČRNOMLJU. Nedavno je bU zaključen gospodinjski tečaj v Črnomlju. V prvi vrsti od desne na levo sede: sreski kmetijski referent E. Stoklas, predsednik sreskega kmetijskega odbora Majerle, sreski sanitetni referent dr. KUssel, voditeljica tečaja Golmajer-Sušnikova, sreski načelnik D. Trste-njak, župan Črnomlja MUller, učiteljica Rožnikova in sreski komisar Skrt. Enake tečaje prireja banska uprava v zadnjem času po vsej Beli Krajini.