SAMOUPRAVNI ODNOSI
Javna tribuna: Zanima nas še, kako so urejeni odnosi med vašimi posameznimi organizacijami združenega dela in kako je z razvojem samoupravnih odnosov v vašem kolektivu?
Slavko Jakofčič: Če pogledamo našo vsak-danjo prakso v samoupravljanju moremo ugotoviti, da smo uresničili sorazmerno vi-soko stopnjo delavskega samoupravljanja. S tem pa seveda ni rečeno, da smo z doseženo razvojno stopnjo samoupravljanja tudi po-vsem zadovoljni.
O tem ne razpravljamo in razmišljamo sa-mo zato, ker tako zahtevajo ustavna dopol-nila, temveč v prvi vrsti zato, ker ta vpra-šanja izhajajo iz našega vsakodnevnega po-slovnega življenja ter iz potreb nadaljnjega razvoja.
Odprtost in princip decentraliziranega vo-denja in upravljanja sta sestavna dela naše poslovne politike.
Na podlagi določil 15. ustavnega dopolnila smo že pred dvema letoma organizirali naše podjetje tako, da vsebinsko v bistvu že ustre-za tudi novim družbena-ekonomskim odno-som, ki izhajajo iz zadnjih delavskih ustav-nih dopolnil. Zavedamo se, da je potrebno notranje odnose stalno prilagajati potrebam časa in razvoja. Prav zato smo že pred sko raj letom dni začeli intenzivno proučevati ta vprašanja. Danes imamo izdelane osnutke sa-moupravnega sporazuma o združevanju te-meljnih organizacij združenega dela v pod-jetju ter osnutek statuta TOZD. Prepričani smo, da bo javna razprava naših delavcev še marsikaj dopolnila ali spremenila v teh osnut-kih. Razen tega pa bomo morali pri dokonč-nem sprejemanju omenjenih dokumentov u-poštevati tudi spremembe, ki jih predvideva druga faza ustavnih sprememb.
Sodimo, da bi kakršnakoli naglica pri ure-janju naših notranjih odnosov prej ali slej škodovala resničnemu uveljavljanju nepo-srednih samoupravnih odnosov. Koristno je tudi, po naši oceni, da praksa prehiteva no-tranjo zakonodajo, oziroma da postaja ta za-konodaja odraz doseženih medsebojnih od-nosov. V praksi je že danes življenje v našem delovnem kolektivu urejeno na medseboj-nem dogovarjanju in soglasnosti vseh poslov-nih enot. Vloga centralnih organov, tako sa-moupravnih kot upravnih, je le usmerjeval-na in koordinacijska in mesto kjer se uskla-jujejo medsebojni skupni interesi.
(Nadaljevanje na 14. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani)
Redki posamezniki pojmujejo ustavna do-polnila precej enostransko. Menijo, da gre le za razbijanje centralizma in etatizma na ni-voju podjetja. Bistvena sprememba pa je v uresničevanju večje vloge vseh članov delov-nega kolektiva. Centralizem in etatizem bo-stcf y TOZD prav tako nevarna kot na nivoju podjetja. Vsi, posebno vodilni delavci na vseh ravneh, smo pravzaprav vedno v nevarnosti, da si prilaščamo pravice, ki nam ne gredo. Če se tega zavedamo, potem se mnogo lažje izognemo delovanju, ki ne bi bilo v skladu z našim sistemom.
Tudi vprašanje solidarnosti smo v naših delovnih kolektivih do sedaj sorazmerno u-spešno reševali. Prepričani smo, da pri tako zrelih delovnih kolektivih, kot so naši, tudi v prihodnje ne bo težav.
Javna tribuna: Dovolite se vprašanje o vaših odnosih do »potrošnikov«. Ljubljančani, ki se vsak dan prevažajo z vasimi avtobusi, imajo tudi svoje pripombc. Kaj storite z njihovimi pritožbami?
Slavko Jakofčič: Na žalost imamo tudi nekaj primerov pritožb potnikov, ki nas si-cer največkrat dobronamerno opozarjajo na drobne nepravilnosti v javnem mestnem pro-metu. Te pritožbe niso mnogoštevilne, saj Ljubljančani — posebno naši stalni potniki — dobro poznajo težke prometne pogoje v katerih obratujemo, posebno v prometnih ko-nicah na prepolnih ulicah in z veliko razume-vanja gledajo na objektivne težave, s katerimi se srečujemo. Ugotavljamo pa, da je pritožb vsako leto manj.
Na vse pismene pritožbe in predloge tudi pismeno odgovarjamo, za kar imamo poseb-no v enoti mestnega prometa organizirano določeno službo, ki odgovarja za stike z jav-nostjo, seveda poleg vodilnih delavcev te eno-te. Škrb za kvaliteto naših uslug je sestavni del poslovne politike podjetja in enot. Tru-dimo se, da bi bilo pripomb na naše delo čim manj. Upoštevati pa je potrebno, da je vsaj 2000 naših delavcev na takšnih delovnih mestih, da so dnevno v stikih z javnostjo in ker niso idealni, kljub naporom, tu in tam prihaja do netaktnosti. V mestnem prometu bo tega veliko manj po letu 1974, ko bomo odstranili sprevodnike. Njihovo funkcijo bodo prevzele naprave, s katerimi se bo težje prepirati.
Javna tribuna:   Hvala  za pogovor!