Strup.
Spisal O. L.
| antje, napol dorasli, so se v nedeljo popoldne zbrali v vaški gostilnici in so pili in kadili, da so postali vsi omotični in razuzdani. Peli so sirove pesmi ter kričali, da se je razlegalo daleč po vasi.
Kar so si prislužili tekom tedna denarja, so že vsega pognali po grlu. Zato so zahtevali od gostilničarja, naj jim da vina in tobaka na upanje. Plačali bodo že pozneje. Mož se je branil. A dvigali so proti njemu pesti, češ, če ne daš izlepa, te pa k temu prisilimo! Vdal se je sirovežem, ker se je bal za svojo kožo.
Mimo gostilnice pride Tomažev Pavle, pameten in trezen mladenič. Speklo ga je v srce, ko je čul rjovenje svojih tovarišev. Ojunači se in stopi v gostilnico, da jih posvari in odvrne od blaznega početja.
»Bodite pametni!" zakliče, ,,in ne vedite se kot nema živina!" To pa je bilo pivcem preveč.   Navalili so nanj in ga ob sirovem kri-čanju podrli na tla, da se je Pavle do krvi ranil na glavi.
Ko so siroveži zagledali kri, so se toliko streznili, da so jo plašno po-pihali iz gostilnice ter se poskrili po vasi, da jih ne zasačijo in ne kaznu-jejo. A orožniki so bili vse pozvedli ter fante ovadili sodišču, ki jih je sodilo in primerno kaznovalo, ker so nedolžnega Pavleta ranili do krvi.
Dobrohotni sodnik jih je očetovsko svaril: ,,Bojte se alkohola in to-baka, ki je starim in mladim ljudem — strup! Saj ne škoduje samo zdravju in pameti, ampak tudi imetju ter žene človeka naravnost v pogubo!"