TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za M leta 90 Din, za yK leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52.
Leto XVIII.
V Ljubljani, v soboto, dne 21. septembra 1935.
štev. 94.
pjcevec cepce ci^sUik izdatkov
Kdor se' je udeležil kakšnega večjega ali manjšega mednarodnega kongresa, ta je moral vedno ugotoviti naslednje: Na kongresu imajo besedo samo zastopniki velesil in samo njih mnenje se upošteva, oni tudi in samo oni sklepajo o vseh resolucijah. Edino zastopniki denarnih velesil, kakor so Holandska in Belgija, ki igrata tudi na mednarodnem trgu sirovin važno vlogo, pridejo na mednarodnih kongresih do veljave. Vse drugo pa ima samo dekorativno vlogo, da poveča mednarodni značaj in sijaj kongresa. Zlasti majhen pa je na teh mednarodnih kongresih vpliv slovanskih narodov, kar občuti celo sovjetska Rusija, pa čeprav spada med svetovne sile in ne le med velesile. Vrednost teh mednarodnih kongresov je zato za manjše države zelo majhna in silno problematična.
V	popolnem nasprotju s primerno udeležbo na teh mednarodnih kongresih pa so stroški za udeležbo, ker je treba plačati vse v dragi tuji valuti in ker morajo delegati reprezentirati, torej stanovati v najdražjih hotelih, obedovati v najdražjih restoranih itd. Par desettisoč dinarjev kar hitro velja en sam delegat in če bi sešteli vse vsote, ki jih izdamo le v enem letu za te reprezentacijske stroške, bi dobili desetmilijonske vsote. A ta drag denar, ki je šel v tujino, ni prinesel prav za prav nobenega haska. Zato pa bi bilo čas, da bi vse te nepotrebne izdatke omejili na minimum in da bi mir-' no dopustili, da bi se vedno vsi mednarodni kongresi vršili brez nas. Naša veljava v zunanjem svetu ne bi bila zaradi tega nič manjša, ker se veljava države res ne ceni po njeni udeležbi na mednarodnih kongresih. Nasprotno bi še pridobili na ugledu, ker bi nas smatrali za varčno državo. Varčnost pa je na svetu še vedno cenjena.
Tudi v našem zunanjem ministrstvu so stroški za reprezentacijo previsoki. Postati bi moralo pravilo, da je v poslaništvu prostora samo za absolutno delovne ljudi. In samo toliko osebja, kolikor je nujno potrebno. Zlasti pa bi se moralo gledati na to, da osebje poslaništva ne reprezentira le države, temveč da tudi služi njenemu gospodarstvu in njenim kulturnim interesom ter da je v živem kontaktu z našimi izseljenci. Kako slabo podporo pa dobiva gospodarstvo od naših poslaništev, dokazujejo vse gospodarske publikacije, ki jih izdaja zunanje ministrstvo. Tako n. pr. prinaša glasilo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine 10 krat več in mnogo bolj uporabnega gradiva, kakor pa ga prinaša »Privredni pregled zun. ministrstva«. Ne za reprezentacijo, temveč le za dejansko korist naj se izdaja denar.
Mnogi so tudi tega mnenja, da je za našo državo silno častno in nadvse koristno, če je tudi pri nas ta ali oni mednarodni kongres. Da je nekaj časti v tem, priznavamo, le da moramo to čast zelo drago plačati. Da pa bi imeli od tega tudi direktne koristi, pa prav zelo dvomimo. Tujci se bodo sicer pri nas počutili zelo dobro in bodo tudi odkritosrčno hvalili naše gostoljubje, toda samo z banketi se ne ustvarjajo resnična prijateljstva. V mednarodni politiki veljajo le interesi in če so si ti v nasprotju, potem ne pomaga še tako velika gostoljubnost. Tudi mnenje, da bi mogli z mednarodnimi kongresi dvigniti tujski promet, je napačno. Če hočemo imeti tujce, moramo imeti dobre ceste in dobre hotele, ker lepota naše zemlje je že tako velika, da bo vedno privabljala tujce. Le žal, da jih danes slabe ceste odvračajo.
Tudi za tiskovine v reprezentativne svrhe dajemo preveč denarja, Tako smo pred leti izdali težke milijone za poseb-
no jugoslovansko številko »Neue freie Presse«. Danes vemo, da je bil ta nepotrebni izdatek samo v korist dunajskemu listu. Krasen moderen hotel bi mogli imeti s tem denarjem in ta hotel bi še danes privabljal tujce.
Če bi bili časi konjunkture, potem se prenese tudi marsikateri le reprezentativni izdatek. Danes pa, ko je padel na-
rodni dohodek za polovico in ko se ta padec še ni ustavil, pa ni čas za le reprezentativne izdatke. Te je treba neusmiljeno črtati, da ne bodo zaradi njih črtani stokrat bolj potrebni izdatki. Na . vsak dinar je treba danes paziti, zato konec z neplodnimi reprezentativnimi izdatki. Kdor si hoče ogledovati tujino, naj si jo ogleda na svoje stroške!
JakU Slovenija je pasivna poUcajina
Na iniciativo min. Komnenoviča je bila v Beogradu konferenca glede prehrane pasivnih krajev. Tem krajem bi se pomagalo z javnimi deli, z znižanjem železniške prevoznine za koruzo, pšenico in krmo ter s podporami v blagu.
Prometni minister je izjavil, da more po finančnem zakonu najeti 800 milijonov dinarjev pri Drž. hip. banki za gradnjo prog ter bi od tega denarja porabil za mezde 200 milijonov, za material pa 100 milijonov Din. Gradbeni minister pa je poročal, da je izposloval za cesto Suboti-ca-Beograd-iNiš-Caribrod 200 milijonov dinarjev.
Prevoz koruze se bo pocenil za pasivne kraje za 50%, za brezplačno razdelitev hrane pa je zaprosilo socialno ministrstvo kredit 12 milijonov, ki pa se naj bi po željah konference zvišal na 25 milijonov dinarjev.
Med pasivne kraje pa konferenca ni več štela Slovenije. Zato je odšla Slovenija s konference tudi čisto praznih rok. Ne pri
javnih delih in ne pri železnicah ni bila Slovenija upoštevana.
In vendar je tudi Slovenija agrarno pasivna dežela, ki plačuje za žito najvišje cene, ker je najbolj oddaljena od žito-rodnih krajev. Imeli bi sicer mnogo raje, da bi Slovenija sama imela vse, kar potrebuje za prehrano, toda žal njen pridelek ne zadošča in zato je pasivna pokrajina.
Ker je pasivna pokrajina, pa ima tudi pravico na iste podpore, ko vsaka druga pasivna pokrajina. To tem bolj, ker Slovenija kljub svoji pasivnosti plača državi relativno največje davke.
Tem bolj pa moramo zahtevati, da se upošteva agrarna pasivnost Slovenije sedaj, ko je izgubila svoje dohodke iz dru-
gih panog gospodarstva. Baš letos so bile znižane premogovne dobave Slovenije. Prav nobenega nadomestila ni za te dobave in je preje občutna beda v premogovnih revirjih že postala sedaj katastrofalna. In tem bednim delavcem, ki so prišli ob kruh zaradi redukcije premogovnih dobav, naj bi se sedaj še odrekla vsaka podpora!
Na tleh pa je tudi lesna trgovina, ki je živela cele pokrajine Slovenije. Desetti-sočem je dal les edino možnost, da so si nakupili potrebnih živil. Sedaj te možnosti ni, a agrarna pasivnost se Sloveniji noče priznati.
Dokler so v Sloveniji denarni zavodi še normalno poslovali, si je Slovenija še nekako pomagala. Ne po krivdi Slovenije pa je tudi normalno poslovanje denarnih zavodov ustavljeno. Posledica tega je, da vlada na vseh gospodarskih poljih zastoj in da ubija gospodarsko mrtvilo Slovenijo tako, kakor še nikdar. Pri tem pa je še davčni vijak v Sloveniji najsilnejši, kar dovolj zgovorno dokazuje dejstvo, da je v Sloveniji najmanj davčnih zaostankov.
Kljub temu pa se Sloveniji odreka sedaj to, kar se priznava vsaki drugi pasivni' pokrajini. Mi proti temu protestiramo in zahtevamo, da se tudi v Sloveniji že enkrat začne z javnimi deli. Zahtevamo, da se naše ceste urede, da dobi Slovenija že enkrat dobre avtomobilske ceste, da ji ostane vsaj tujski promet, če je že uničena njena lesna trgovina, če je paralizirano njeno denarništvo, če je zapostavljena pri premogovnih dobavah in če je favorizirana le pri plačevanju davkov.
Slovenija je žal agrarno pasivna pokrajina, zato pa njej iste pravice, iste podpore in enaka javna dela ko drugim pasivnim pokrajinam!
Stiska tcgovstva
Ni morda stanu, ki bi bil od sedanje gospodarske stiske tako prizadet, kakor trgovski. To dokazuje ne le obupna statistika stalnega nazadovanja števila trgovin, temveč to potrjuje tudi vedno ostrejša konkurenčna borba med trgovci, ki še niso podlegli posledicam krize. V strokah, kjer je bil preje primeroma zaslužek še visok, se danes komaj zasluži toliko, da se krijejo vsi stroški, tako je ostra konkurenca pritisnila vse cene. Vedno pogostejši pa so tudi pojavi, ko postaja ta konkurenca že tako brezobzirna, da je ni mogoče označiti drugače kakor kot umazano in protizakonito konkurenco.
Čeprav pa je vse to že notorično, je še vendar polno ljudi, ki nočejo verjeti, da se bori trgovec danes že za golo eksistenco. In vedno so vzroki tega propadanja trgovine isti, vedno pa ostajajo tudi opozorila trgovstva, da se že enkrat ti vzroki odpravijo, zaman. Odgovorni činitelji so menda prepričani, da bi napravili greh, če bi skrbeli za procvit trgovine. V resnici, večje zaslepljenosti zaradi animoznosti proti trgovini si res ni mogoče misliti!
A ni tako le pri nas,, temveč tudi v drugih državah, kakor dokazujejo pritožbe trgovcev na Češkoslovaškem. Tako so na svojem nedeljskem sestanku trgovci Češkoslovaške sprejeli resolucijo, ki med drugim pravi:
Stiska trgovstva Zavzema vedno bolj nevaren obseg. To dokazuje porast insolvenc ter vedno večja imobilnost kupčij. Trgovstvo zahteva zato, da se olajšata uvozna in
izvozna trgovina. Zlasti pa protestira proti davčni preobremenitvi trgovstva. Davčne uprave se kar ne morejo oprostiti svoje iluzije, da znašajo dobički v trgovini od 8 do 15 odstotkov, dočim morajo vse trgovine delati z znatno nižjim odstotkom. Posebno vse trgovine z živili morajo delati s tako nizkim zaslužkom, da se komaj krije režija. Vrhu vsega pa se slabi položaj trgovcev še z davčnimi in drugimi privilegiji zadrug in konzumov, vedno močnejših konkurentov trgovine.
Trgovstvo trpi nadalje, ker ne more dobiti cenenih kreditov. Nujno potrebno je nadalje, da se tudi za veletrgovino uvede dokaz strokovne usposobljenosti. Pri sladkorju ne zasluži trgovec skoraj nič. Prometni davek se mora pavšalirati, izdati je treba nov zakon o razprodajah ter izvesti treba volitve v zbornice in socialne ustanove. 40urnik pa je za trgovine nepri-kladen.
Vse to so zahteve, ki bi jih prav tako mogli postaviti naši trgovci. Ta enakost zahtev trgovcev na Češkoslovaškem, in v Jugoslaviji pa je tudi dokaz njih upravičenosti in zato te zahteve tudi navajamo.
Stiska trgovine postaja že evropski pojav, posledica te stiske pa splošno osiro-mašenje evropskega prebivalstva. Kljub temu pa se še najdejo ljudje, ki mislijo, da je njih socialna dolžnost to proletariza-cijo še pospeševati. Ali res ne razumejo, komu v korist je to pospeševanje proleta-rizacije? Ali se res ne zavedajo pogubnih posledic tega napačnega ravnanja?
Na naslov »Jugoslovenskega Lloyda« v Zagrebu
Pred dnevi je objavil ljubljanski dopisnik »Politike« neki silno nezreli članek o ljubljanskem dijaškem sejmu. Vsak povprečen Ljubljančan bi vedel povedati dopisniku, kako je s tem sejmom. In povedal bi mu tudi, da ni še bil zlepa tako slab, kot letos, ko so bili dijaki skoraj brez starih knjig, ker je iz Beograda ukazana cela množica novih in doslej v Sloveniji nepoznanih knjig. Če bi dopisnik »Politike« količkaj globlje pogledal na ta dijaški sejem, potem najbrže o tem sejmu sploh ne bi poročal, ker bi moral dodati tako težke konstatacije o škodljivih posledicah centralizacije tudi pri šolskih knjigah, da »Politika« kot vnet centralistični list tega pač nikdar ne bi objavila.
Očividno pa dopisniku »Politike« ni zadostovalo, da je dokazal samo svojo nevednost, temveč je smatral tudi za potrebno, da pokaže svoje nerazpoloženje do gospodarskih ustanov Slovenije. In tako si je drznil zapisati trditev, da ljubljanski velesejem nima niti zdaleka toliko kupcev kot ta dijaški sejem. Vemo, da Beograd ni zadovoljen z uspehom ljubljanskega velesejma, ker kljub vsej državni podpori ni sposoben, da bi ustvaril lastni velesejem. Vendar pa ta nejevolja še ne more biti razlog, da se s takšnimi neresnicami nastopa proti ljubljanskemu velesejmu. — Očividno iz članka »Politike« pa je prinesel »Jugoslovenski Lloyd« beležko, da je bilo na dijaškem sejmu v Ljubljani več kupcev in prodajalcev kot na ljubljanskem velesejmu.
Vajeni smo bili smatrati »Jugoslovenski Lloyd« za resen gospodarski list, ki pač snovi za svoje beležke ne pobira iz nezrelih člankov. Zlasti pa nismo pričakovali, da bi si »Jugoslovenski Lloyd« dovolil tako šepave primere, kakor je primera z dijaškim sejmom in gospodarskim velesejmom.
Če zato hoče »Jugoslovenski Lloyd« ohraniti v Sloveniji svoj dober sloves, naj storjeno krivico lepo popravi ter v bodoče ne smatra kot informativen vir nezrele dopise, ki jih objavlja »Politika« o Sloveniji.
Cigarete po 2 dinarja
bo prodajala naša monopolska uprava, in sicer so to tuje cigarete z imenom »Abdula« ter se bodo prodajale v zavojčkih po 20 cigaret, vsak zavojček pa bo veljal 40 Din. Pa tudi nekatere cenejše tuje cigarete bo prodajala naša monopolska uprava. Te bodo veljale od 35 do 20 Din za 20 kosov. Končno bo prodajala naša monopolska uprava tud tuj tobak za pipo, ki je tudi prav primerno drag. 50 gramov takšnega tobaka bo veljalo 40 Din. Dvomimo, če bo monopolska prodaja prodala toliko teh dragih cigaret, da se ji bo sploh izplačalo prodajanje teh tujih cigaret, ko pa vidimo, da ne gredo v denar niti cigarete »Vardar« in »Drina«, ki se jih dobi za 9 Din 20 kom. Kljub vsej reklami, ki si jo dovoljuje monopolska uprava za te cigarete, vendarle stalno nazaduje njih prodaja in ljudje segajo vedno bolj po cenenih cigaretah, pa čeprav so nekatere že vzorno prvovrstne samo za nekadilce. Menda je monopolska uprava v vsej Jugoslaviji edina ustanova, ki ne ve, da imajo ljudje vedno manj denarja, ker potem res ne bi zame-tavala denarja za drage reklame, ki so za monopolske predmete pač čisto odveč.
Pri tej priliki pa bi si upali vprašati monopolsko upravo, kdo pri njej ima to sijajno zaslugo, da se ne smejo prodajati stročnice. Pri prodaji stročnic bi mogla monopolska uprava doseči lepe dobičke, a kakor se vidi, jih nikakor noče ali pa misli, da so stročnice nedopustne, ker jih niso pred vojno poznali v Beogradu.
Samo pol leta, da bi imel podjeten zasebnik odločevati pri monopolski upravi, pa bi kar gledali, kako se more dvigniti njen dobiček. Toda s cigaretami po dva dinarja to pač ne bo šlo.
Pdvefaia fg samafitonoZ' ic$wcei/
Gotor predsednika Združehja trgovcev v Mariboru, Ferda Pi n tet j a na občnem zboru Zveze v Ljutom©rfr
.posežejo vriieš zafo p&SSoiffi JffttKlji MU #t«T,	-naš#fešfe: »ife K**
Kot prvo mi je dolžnost, da Vas v imena mesta Maribora, v imeifti'‘ gosipotfifr-stva našega mesta iskreno, prav prisrčno pozdravim. S tem pozdravom bi bila izražena tudi želja, da bi naše težnje,, naše upravičene pritožbe vendar enkrat našle na odločujočih mestih vsaj malo razumevanja.
Saj je človeku težko in skoro obupava nad rešitvijo stanu, ki je neizprosni počasni smrti zapisan zato, ker nekateri gospodje, ki se jim v splošnem ne more očitati, da so neobjektivni, vendar za naš stan nimajo ne Razumevanja, ne smisla niti srca.
Na vseh naših sejah, sestankih in skupščinah ae slišijo zadnjih par let skoro iste težnje in pritožbe o težkočah trgovskega stanu, zato prav za prav nimam povedati iaič aktualnega, ker je vse že ponovno bilo v razgovoru, ponovno se že predebati-ralo, a žal, vse brc* uspeha. Boj za obstanek je v resnici težak, resen, to potrjuje ,tudi statistika, ki nam pravi, da nas je v Dravski banovini že 6000 manj. In povejte mi, kako naj skoro polovico manj davkoplačevalcev več davka- plaža, kakor poprej skupno s temi propadlimi 6000.
Razen tega pa trgovca ubija težka konkurenca nabavljalnih zadrug in koneumov. Tudi danes ne moremo iti preko tega, enako perečega vprašanja ter moramo javno protestirati proti privilegijem kon-zumov. Ti se morajo enkrat nehati, ker smo vsi enako dobri državljani, vsi ljubimo našo milo in drago Jugoslavijo, vsi smo zvesto vdani naši pfleljubljeni in pre-vzvišeni kraljevski hiši, zakaj potem enim privilegije, drugim nič. Ne zahtevamo za sebe privilegijev, zahtevamo pa, da se tudi drugim ukinejo.
V kratkem bo skupščina našega Centralnega predstavništva, kjer še naj iznesejo naši protesti in naše zahteve. Pri tej priliki- je treba jasno in glasno povedati, da tvori trgovstvo za enkrat še vedno pomembni del davkoplačevalstva, ter si ne pusti kratiti svojih pravic od nikogar in če ne bo zboljšanja, b® trgcvv8tv6 prisiljeno poseči po samoobrambi.
0 kmečki zaščiti je škoda besed, vlada je sama sprevidela, da so se napravile velike pogreške i® zato skuša sedaj popraviti, kar ae še popraviti da.
Mnogo, mnogo je neprHik, ki tarejo trgovstvo, ali bolje rečeno, vse stare so ostale, a prišle še nove. Zraven davkov je prišla v Mariboru še uvoznina, tvorniške M industrijske prodajalne še eksistirajo, š* se tolerira nelogataa trgovina krošnjarjev; vsi ste slišali rri bTezdvomno či-tali v »Trgovskem listu« slučaj poslanca E>«ke Makdfja it Metlike, ki je napravil pismeno intervencijo, da se krošnjarjem iz njegovega okraja dovoli krosnjariti tudi z manufakturo.
Ker vsi znaki kažejo, da za enakrat še ni upanja, da bi se naš položaj v doglednem času »boljša1, prihajamo do spoznanja, da je treba pograbiti stvar iz druge strani, t. j. baviU se še z vprašanjem, kako dvigniti kupno moč naših odjemalcev: kmeta, nameščenca in delavca, ter na ta način dvigniti gospodarstvo in poživiti trgovino. Ne mislim iznašati novih receptov, pa potrebno je posmatratd današnjo splošno situacijo ter s prstom pokazati na napake, ki se v tem oziru pri nas stalno dogajajo.
Naš kmet, ki m>u je famozna zaščita vzela itak ves kredit, je danes finančno absolutno nezmožen, ker nimajo njegovi pridelki danes nobene oene, in to v prvi vrsti,' ker st« naš im* pa tudi naš tajski promet vse prej kot urejena. Tu moramo predvsem omeniti našo prometno politiko; Danes je -le nepobitno dejstvo, da je doživela železnica » znižanjem potniških tarif povoljiie finančne rezultate, neče pa nikakor primati, da bi iHije blagovne tarife dvignile tovorni promet, ter gotovo tudi njene dohodke. Kakšna olajšava bi bila to za »voznike t Da pa trpi naš izvoz tudi radi slabih gospodarskih odnešajev s sosednimi državami ni nobena skrivnost. Kakšne ovire ae stavijo ravno od merodajnih mest našemu izvozu sadja in to ceio po kattfstrolainih izkušnijah pretekle^ ga letal Ih Narodna banka. Le z velikim trudom se je končno doseglo, da dovolj lije predujme na klirinške terjatve v višini do 80 % •
Sosedna Avstrija stotak* podvaetna represivne mdre proti niSemu ttrrlstovske-mu prometu in šetfc ob konte seaone smo
vzeli to zadevo v resnejši pretres. Tu naj
sedaj zahtevamo, velja za nas vedno oni r stereotipni5 OdgotfOr: »Netitt krftrfRa«. N# zaftteviftno uikakili’ izjem, ampak same VSW(ttansko <niakopravnttfct in naSe gospodarstvo' se bo dvignilo na" vsej. črti Toda kljub vse prej kot zavidljivemu položaju, v katereuii se nahaja naš trgav-
naj ukinejo izvozne ovire, naj pospešujejo promet, naše ceste in ugodni rezultati ne bodo izostali. V Dravski banovini vlada večja brezposelnost ko se oficialno priznava. Približno 20.000 delavcev in nameščencev je na cesti! In tu prihaja železniška uprava- ih hoče reducirati dobave premoga za železnice iz naših rudnikov dasiravno nadkriljuje naš premog kvalitativno premog iz južnih premogovnikov, katerim na ljubo je ta namera nastala. Namesto, da- se priskrbi številnim našim brezposelnim delo in zaslužek z raznimi, tudi že obljubljenimi javnimi deli, se hoče na ta način po nepotrebnem povečati armada brezposelnih.
Načrtnega gospodarstva ni in naša Dravska banovina je vedno zapostavljena. Ena milijarda je bila notirana za javna dela, od tega 568 mil. za komunikacije, a naša banovina je prejela, odnosno naj bi prejela od te precejšnje vsote borih 35 milijonov, ki jih pa še nimamo. Zato so pa tudi naše ceste tako slabe, zlasti od severne meje dalje, da se mednarodna publika, zlasti avtomobilisti vračajo, rekoč, »da ni cenejša prehrana ekvivalent za večjo obrabo pneumatike in šasije pri motornih vozilih.«
In naša zveza z morjem! Kaj bi bilo na-ravnejše, ko da se zgradi čimpreje železniška zveza do morja, ki je bila ne samo že obljubljena, ampak je bil že denar pripravljen, pa so ga drugje porabili. In če
niti!« Nasprotno! Z našim delom moramo dokazati, da smo konstruktiven element v (Mavi, ki pozna in izpolnjuje svoje' dolžnosti, ki pa tudi zahteva oni del pravic, ki mu gredo. V to svrho moramo predvsem poskrbeti, da bo naš naraščaj dober, da se bo rekrutiral le iz boljšega materiala in deležen potem čim najboljše izobrazbe, bodisi z ozirom na praktični, kot tudi na teoretični pouk. Moramo dvigniti splošni nivo našega naraščaja, kar naj bo v prvi vrsti naloga naših nadaljevalnih šol.
Ne vemo kakšnim časom gremo nasproti, zato pa opremimo naše naslednike z vsem onim znanjem, ki jih usposobi, da v bodočnosti enkrat zaustavijo val svetovne gospodarske stiske, ki kar naprej vlada.
Mi pa nadaljujmo boj, ki ga nam je vsilila zla usoda, vendar naj to ne bo boj posameznika', ampak oklenimo se svojih stanovskih organizacij, podpirajmo in širimo stanovsko glasilo, ker bojevali se bomo uspešno samo v skupnosti potom naših organizacij in s pomočjo našega tiska.
Nadejam se, da ni več daleč oni čas, ko bo ona centralna gospodarska korporacija, za katero se že toliko let borimo, ko bo »Gospodarski svet« vsaj malo izboljšal naše težke prilike s tem, da se bodo naše upravičene želje na odločujočih mestih ne samo slišale, ampak tudi upoštevale.
062*ti <z&&c pAMnoiMŠUeg#
V četrtek zvečer je bil v posvetovalnici Trgovskega doma občni zbor Pomočniškega zbora, 'ki pa je bil zelo slabo obiskan. Po pravici so grajali predsednik zbora in drugi govorniki to pičlo udeležbo, ki govori le preveč nazorno o nezavednosti pomočnikov. Ta nezavednost zasluži tem ostrejšo grajo, ker so poročila na občnem zboru dokazala, da dela uprava zelo do-’ bro in da so pomočniki dosegli velike} uspehe, ki jih pa bodo morda zopet izgubili, če ne bodo pokazali več zavednosti.
Občni zbor je otvoril predsednik Meli-cer, ki je konstatiral sklepčnost (ker je zbor po eni uri sklepčen ob vsakem številu članov) ter pozdravil: predsednika združenja trgovcev K. Soesa in tajnika Šmuca, zastopnika davčne oblasti dr. Rupnika, urednika »Trgovskega lista« ter predsednika Društva aranžerjev Culka.
Nato se je v lepih besedah spominjal smffci velikega kra-lja Aleksandra ter zagotovil vdanost vseh pomočnikov novemu kralju.
V svojem govoru je na kratko poročal o delu uprave, o uspešnem in prisrčnem sodelovanju z Združenjem trgovcev ter 0 bližnji ustanovitvi Zveze pomočniških združeni, katere pravila so bila ravnokar
potrjena.	. Y	...
Lepo sestavljeno in izčrpno tajmsko poročilo je podal g. Kravos. Uprava je imela 15 sej, več posvetovanj in žalno sejo po blagopokojnem kralju. Prvič so dosegli pomočniki, da se je letos uvedel poletni čas, za kar se zahvaljuje Združenju .trgovcev in pa uvidevnosti šefov. Združenje trgovcev je tudi sklenilo, da se praznujejo vsi zapovedani prazniki, za kar mu bodi tudi izrečena naša zahvala. Nadalje je poročal o prizadevanju, da dobe pomočniki starostno zavarovanje.
S pomočjo trgovskih združenj so bila uspešno končana pripravljalna dela za ustanovitev Zveže pomočniških združenj. Ustanovni občni zbor bo 6. oktobra.
Nadalje je poročal o anketi glede brezposelnosti, o imenovanju pomočnikov kot prisednikov pri trg- »odu^ ter o pritožbah glede čezurne zaposlitve pomočnikov v nekaterih podjetjih. Odločno je grajal nezavednost nekaterih pomočnikov, ki nočejo plačati niiti 2 Din mesečne članari-
Blagajnik Lamp^ j« P°r°čal o blagajniškem stanju organizacije- Vseh podpor je bilo iBplačanih nad 10.000. S hvaležnostjo se spominja vseh dobrotnikov druStva, ki «0 podprli pomočniški zbor s podporami Tako so darovali: tvrdka Schneider & Verovšek 5000 Din, banska uprava 2000, Združenje trgovcev v Ljubljani 2500 Dinj tvornica Zlatorog in Horvat & Co po 1000 Din, po 500 Din pa: tvonuca
»Schioht«, Union, Jugo-Česka, ljubljanska občina, tvrdka Krivic in A. Šarabon, Ind. platnenih izdelkov Jarše 300 Din, Stane Vidmar in Golob & Co po 200 Din ter H. Franzi, Sidol (Zagreb) ter Jugosvila (Maribor) po 100 Din.
Vsa poročila, ko tudi predlog nadzorstvi, da se podeli upravi razrešnica, je sprejel občni zbor soglasno.
Predsednik Združenj* Karti SO*s je pozdravil obCni zbor v imenu adruženja ter stavil več predlogov, kako bi bilo mogoče še dvigniti sodelovanje med Združenjem in zborom.
Končno je bil sprejet pravilnik podpornega fonda, določena naročnina v stari višini ter rešenih nekaj manjših vprašanj.
Po dovršenem dnevnem redu je predsednik Melicer toplo priporočal vsem pomočnikovi, da se zavarujejo pri bolniški blagajni Trg. in bolniškega društva, ker ne zahteva to le stanovska zavednost, temveč tudi praktični interes, ker je pri OUZD članarina višja.
Nato je bil občni zbor zaključen, ki je pokazal ‘lepe uspehe uprave, obenem pa tudi veliko nezavednost članstva. Upamo, da Aam v prihodnje ne bo treba napisati te nevesele konstatacije.
Cena cementa sfc je dvignila
Iz Sarajeva poročajo, da se je cena cementa znatno dvignila. Še pred nekaj dnevi so se dobile vagonške pošiljke cementa po 39 Din za lOO kg franko Met-kovič, vključno državna trošarina irt davek na poslovni promet, dočim se danes zahteva od 50 do 55 Din za 100 kg. Cene so se dvignile, ker so dobile cementne tvornice velika naročila cemenita ža zelo visoke cene ih so proizvodnjo za domače potrebe zato zelo omejile.
Konkurzi ih prisilne poravnave
Potrjeni sta prisilni poravnavi, ki sta jih sklenila e svojimi upniki mesrtni stavbenik inž. Franjo Dedek v Ljubljani ter poravnav1#, ki jo je Sklenil za Zvera* knjigarno njen poslovodja Viktor -Kocbek.
Končano je poravnalni postopanje tvrdke Strlič in drug v Žireh ter pocestnika in trgovca Janeza Gvbanca v Vodicah.
"..... 1,1	'n..:.—
Zev
tar**, plMira I* ko-nMM M*« oMeka, tkfeko M. flkvoU hi avetlatOti »Mm, avrataik« (a atfiloto. Per*, MR,	» lika	P«H1«
tovarna JOS« REI€H
follaaftj mat 4*4 Mkrnmt*** «*• *• Telefon M. ^
‘Politične vesli
M0d zastopniki Turčije, Jugoslavije, Gr»«te in Bolgarske so se v Ženevi vodila pogajanja glede vstopa Bolgarske v Bal-g kaosi«)' a^ežio. Po poročilih grških listov so Bila pogajanja uspešna.
Tuji poslaniki so intervenirali pri albanski vladi zaradi drakoničnih kazni, ki jih izreka izredno sodišče v Fieriju. Do-sedaj je to sodišče obsodilo na smrt 53 ljudi, na dosmrtno ječo pa 39. Še vedno pa niso vsi procesi končani. Baje akcija tujih poslanikov ne bo imela uspeha, ker je bila zarota preveč na široko organizirana. Skoraj- vse uradništvo in vse oficirje je albanska vlada premestila, ker se boji, da so simpatizirali z zarotniki.
120 monarhističnih poslancev je podpisalo proglas, v katerem pozivajo grškega predsednika republike Zaimisa, da odstopi.
Grška vlada je sklenila, da bo plebiscit o zopetni uvedbi monarhije brezpogojno dne 3. novembra.
Za člane Sveta Društva narodov za prihodnje leto so bile izvoljene Poljska, Ru-m unij a in Ekvador.
Odbor petorice je končal svoje delo in na tajni seji Sveta DN predložil predloge. Abesinija naj bi prišla pod kontrolo Društva narodov. Italiji bi odstopila Abesinija pokrajini Ogaden in Harar ali Danakil, Abesinija pa bi prejela pristanišči Dži-buti in Zelia. Za red bi skrbela mednarodna policija, ki pa ne bi smela biti sestavljena iz moštva, ki bi pripadalo eni Abesiiiiji sosedni državi, torej tudi ne Italiji.
Mussolini je izjavil, da velja Italijo do-sedaj Abesinija že dve milijardi lir in da se že zaradi tega ne more zadovoljiti z nobenim kompromisom. Kar ponujajo velesile Italiji, je smešno, ker je tisto ozemlje, ki naj bi ga odstopila Abesinija Italiji, sama puščava. Ali mar misli-o, da je on zbiralec puščav. Francija je odstopila Italiji nad 100.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, a na vsem tem ogromnem ozemlju so našli po dolgem iskanju samo 62 ljudi. Da bi velesile odstopile same od sebe Italiji kakšno kolonijo, tudi ni pričakovati in zato ni za Italijo drugega izhoda, kakor da si sama osvoji ozemlje, ki ga potrebuje za svoje prebivalstvo.
Med Francijo in Anglije je prišlo do soglasja glede sankcij, ki jih je treba podr vzeti proti Italiji, če bi ta napadla- Abesi-nijo. Francija se bo udeležila gospodarskih sankcij proti Italiji ter bo odklonila kredite, za katere prosi Italija.
Anglija bo s svojim ladjevjem zaprla Gibraltar, Dardanele in Sueški prekop, da prepreči Italiji dobavo petroleja.
Italijanski poslanik v Londonu je interveniral pri angleški vladi, da bi tudi ona jamčila za neodvisnost Avstrije. Odgovorili pa so mu, da mora biti najprej poravnan italijansko-abesinski konflikt in šele potem bo Anglija razpravljala o avstrijskem vprašanju.
Italijanski tisk je zaradi angleškega nastopa silno razburjen ter piše, da žene Anglija hladnokrvno Evropo v vojno.
Mussolini je prevzel še ministrstvo za propagando, da vodi sedaj že 8 ministrstev.
Anglija je dirigirala tudi svoje tn-odov-je iz Tihega oceana v Sredozemsko in Rdeče morje. Samo tih egiptski obali je zbranih že 90 angleških bojnih ladij.
Nekateri angleški Hsti so začeli pisati o potrebi zopetne uvedbe splošne vojaške dolžnosti.
Abesinski cesar je izjavil, da na podlagi zadnjih poročil iz Rima ne verujejo več v mirno rešitev spora.
Abesinska vtada je odredila evakuacijo mest Adue in Ausuma, ker sta preblizu meje.
Laval bo odstopil kot predsednik vlade, kakor hitro bi se začel vojni pohod Italije proti Abesiiiiji. Tako pišejo nekateri francoski listi. Kof Lavalova naslednika imenujejo Usti Herriota in Flandina.
Nemčija in Poljaka sta se baje dogovo-rfle e razdelitvi Litve. Nemčija bi dobila Klajpedo, ostali del Litve pa bi dobila Poljska. Baje Angleži ne nasprotujejo temu načrtu. Vprašanje je samo še, kako bodo sprejeli ta načrt sovjeti.
gpaa&ki mornariški minister Villanova je odstopil, ker se ne strinja z namero vlade, da dobi Katalonija zopet svojo avtonomijo.
Španska vlada je odstopila, ker se je agrarna stranka solidarizirala z odstopiv-šim mornariškim ministrorti.
FScnavstvc.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodtte banke z dne 15. septembra izkazuje te izpremembe (vse v lriiiijonih Din):
Skupna zlata in devizna podloga se je povečala za 9.1 na 1.385.2. Devize ki niso v podlogi so se povečale za 15.5 na 242.5.
Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je povečala za 17.9 na 252.T.
Posojila so se skupno povečala za 24.3 na 1.797,	od teh	menična	za 24.3	na
1.533.3.
ltuzna aktiva so	narasla	za 6.16	na
447.7.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 11.3 na 4'.657"0, obveze na pokaz pa so narasle za 78.3 na 1.273.8, obveze z rokom so se zmanjšale za 4.7 na 221.3, razna pasiva pa so se povečala za 12.1 na 268.2.
Skupno	zlato in	devizno	kritje se	je
zmanjšalo	od 30.15% na 30.01%, samo
Zlato pa od 27.76% na 27.45% .
Nemčija plačuje Amerikancem višje obresti
Nemčija je nepričakovano sporočila ameriškim lastnikom Dawesovih in Youngo-vih posojil, da jim bo izplačala v kratkem zapadle kupone v dolarjih, kar pomeni, da se bodo ti obrestovali po 5, odnosno po 4 odstotke, doČim bi se z izplačilom
V	Davves markah obrestovali le po 3'5 odn. po 2-75°/o. Nemčija bo na ta način izplačala ameriškim lastnikom 1 milijon dolarjev več, kakor je do9edaj plačevala. Ta ustrežljivosti Nemčije je posledica strahu, da Amerika ne- bi 14. oktobra, ko poteče z Nemčijo dogovorjena klavzula o največji ugodnosti, te več obnovila. Baš sedaj pa je sklenila Amerika z Belgijo, Švedsko in nekaterimi drugimi državami zelo ugodne carinske pogodbe, ki bi prišle v dobro tudi Nemčiji, če bi ta imela z Ameriko še pogodbo o največji ugodnosti. Izključeno pa je, da bi Amerika tako pogodbo sklenila, dokler Nemčija izvaja proti. Ameriki devizno politiko, ki jo smatra Amerika kot zapostavljanje interesov ameriških državljanov. • Zato nakrat nemška popustljivost.
*
Na seji ljubljanskega občinskega sveta je bilo sklenjeno, da se ravnatelj Mestne hranilnice dr. Černe pokliče zbpet v aktivno službo.
Zlata podloga. Kuiminske narodne banke znaša po zadnjem izkazu1 10:6; obtok bankovcev 21.48, obveze na pokaz pa 8.6 mHijard lbjeV. Zlato kritje znaša 35.26%.
Zlata podloga Francoske banke se je po izkazu z dne 7. avgusta povečala za 315 milijonov na 72.057 milijonov frankov.
Švicarski zlati zaklad se je v dobi od
1.	do 7. septembra povečal za 6 na 1.372 milijonov švicarskih frankov.
Obtok bankovcev sc je po zadnjem izkazu Keicbsbanke zmanjšal od 5951 na 5913 milijonov marki,, zlata in devizna podloga pa se je pOvečaia za 100.000 mark rta 100-2 milijona mark.
Po Vzgledu Avstrije namerava tudi Ma-djurska najeti notranje posojilo 150 milijonov pengov za plačilo visečih dolgov in za investicije. Posojilo bi se obrestovalo po 3% ter bi bilo premijsko.
Anglija jp imela odi svojih posojil in investiranih kapitalov v tujini lani 158 milijonov funtov ali skoraj 36 in pol milijarde dinarjev čistega dohodka.
Svetovni trgi in vojna nevarnost
Nade ina mirno rešitev italijansko-abe-sinskega spora so vedno manjše in zato se na svetovnih trgih že računa z vojno nevarnostjo: Na angleških in ameriških- tr> gih nastaja dne 17. t. m. nakrat čvrst® tendenca za pSenico. Ta se pojavlja tudi v Južni Ameriki in računa se s tem, da bodo tudi sovjeti izkmffctift sedanjo ugodno konjunkturo M vrgli znatne količine Psemce na trg. Potrošnja bakra sicer ni mnogo narasla, vendar pa cene bakru čvrste.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 21. septembra objavlja: Uredbo o ^tL°Ju nunjstretva za pošto, telegraf in ~	» ugodnosti 1A oprav-
ljanje ob rta brez afainega bivališča za prebivake nekih Vfeai PrilBprsl(€ blm(wi, -|A. Odločbo o dopolnitvi odredbe o po-stfcVtfv* komisarjev za pogled fzvoinutfa sadja. — Naknadno ratporeditev pdtiov Pri državne* svetu. — Raftfef razglase ^odišš fmed njimi 18 dražbenili oklicev) } ter uradov ter razne druge objave.	J
TEDEN.
ctjoouicjur
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta; promet Din 2,053.714*47.
V tekočem borznem tednu so bili per-fektuirani znatno manjši devizni zaključki nego v preteklem tednu. Kajti skupni to-tedenski devizni promet je portovno nazadoval, in sicer skoro za en milijon dinarjev (vse v tisočih dinarjev):
Devize: Amsterdam minuli tedi (64), tek. ted. 45, Din. dev. (430) 94 avstr. priv. klir., Dunaj (1226) 1105 priv. klir., Čutih (197) 228, London (599) 255 inkl. priv. kliring, Madrid (177) —, Newyork (156) 82, Praga (-) 6, Pariz (75)» 213, Solun (38) -, Trst (52) 26.
Največji padec prometa izkazuje dinarska deviza, dalje London in Madrid, čigar zaključki so znašali v prejšnjem borznem tednu še Din 177.000"—, a so tokrat povsem izostali. Nasprotno pa je porastel devizni promet v Parizu, in sicer za 138.000 Din.
Na poedinih borznih sestankih je bil dosežen ta-le dnevni devizni promet:
Dne 16;	sept.	1935	Din	711.393-23	Dunaj-Pariz
Dne 17,	sept.	1935	Din	324.349"45	Dunaj
Dne 18.	sept.	1935	Din	517.708"88	Lond.-Curih
Dne 19.	sept.	1935	Din	329.845'87	Dunaj
Dne 20.	sept.	1935	Din	170.417"04	Dunaj
V treh tednih tekočega meseca je znašal skupni devizni promet le nekaj čez 10 milijonov dinarjev, kar znači v primeri s preteklim mesecem znatno nazadovanje.
Narodna banka je še vedno morala posredovati v Curihu, Parizu in Amsterdamu, in sicer v dosedanjih mejah, ter dala skupaj za Din 125.000'— deviznega blaga na razpolago.
Izmed privatnih kliringov očituje najži-vahnejši devizni promet avstrijski privatni kliring, potom katerega so bili dnevno per-fektuirani zaključki na bazi Din 8'50 do Din 8"60; le v sredo in petek na bazi Din 8-55 do Din 8"65.
S primo Narodne banke 16. sept. 1985. — 20: sept. 1935.
Devize povpr. ponudba povpr. ponudba
Din	Din	Din Din
Amsterdam	2948"46-	2962"76	2968"86	2983-46
Berlin	1756"08	1769"95	1756"08	1769 95
Bruselj	738"47	743"53	739"90	744-96
Curili	1424"22	143T29	1424"22	1481"29
London	21623	21829	215-48	217"58
Newyork	4343"94	4380"25	4354-64	4899"96
Pariz	‘288"67	290"21	288"93	290"37
Praga	181"05	182-16	181 "33	182"44
Trst	356-39	359"47	357"24	360"32
V	razdobju tega tedna so se okrepili devizni tečaji Amsterdama (za + 20-70 toč.), Bruslja (-(- 1*43), Newyorka (+ 1070), Pariza (-f- 0"26), Prage (+ 0"28) in Trsta (+ 0-85). Edini London je popustil za 0"75 poena, dočim je Curih notiral brez izpre-memb, Berlin je bil včeraj trgovan na bazi tečajev od 16. t. m.
Efektno tržišče
Tendenca noizpremenjeno stalna.
_ Industrijski in bančni papirji še vedno niso beležili, med tem ko so bile v državnih papirjih dosežene na ponedeljkovem, oziroma petkovem borznem sestanku te-le notice:
Dne 16. septembra. 7% invest. posojilo Din 80—80, 8°/» Blair Din 80—82, 7°/o Blair Din 71—73, 7% Seligman Din 75—76; 4% Agrarne obv. Din 45—47, 6°/o Begluške obv. Din 64—64, 7«/o stab. poe. Din 80-— v povpr., 2J4°/o Vojna škoda Din 369—372.
Dne 20. septembra. 7% invest. posojilo Din 79—81, 8% Blair Din 80—81, 7®/o Blair Din 72—73, 7®/oSeiigman Din 75—77, 4®/o Agrarne obv. Din 45—46, 6% Begluške obv. Din 63—65, 7°/* stabilizac. pos. pon. Din 80" ,,2)4®/®. Vojna škod® D8» 367-368.
dveh točk je popustila Vojna škoda, ostali državni papirji pa so večji del beležili brez tečajnih oscilacij. Brez notic so ostale 5°/o obveznice za financiranje javnih del.
Edini efektni promet zaznamuje ponedeljkov borzni sestanek, na katerem je bil perfektuiran večji zaključek 7% investicij skega posojila po tečaju Din 80-— in 6°/* begluških obveznic po tečaju Din 64"—. Manjši dfektni zaključek tega dne je zabeležen tudi v Vojni škodi.
žttno tržišče
Teivdcfifc® Se vedno zalo čvrsta.
Stalilo ae je povpraševalo po koruzi in pšenici, promet pa je bil ha#*vwot mdlen. TeMn tega tedna so fe piM. _ bačka kortrza zb Din Zr~, banatska Din 3"—, oves za Din 4"50, moka
Din 10"— pri 100 kg. Od 16. t. m. dalje beleži prekmurska pšenica na bazi dinarjev 140 — in baška pšenica na bazi dinarjev 142"—, torej znatno višje kot jo plačuje Prizad. Od četrtka 18. t. m. naprej notira ta bačka pšenica za Din 3"—, prekmurska pa za Din 10"— višje pri 100 kg.
Žito
Koruza;
popolnoma suha, s kvalitetno garancijo; fco. vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu ......................97"— 190'—
jmpolnoma suha, s kvalitetno garancijo, fco. vagon banat. postaja, plačljivo proti duplikatu- ....................  .	95—	97-—
1'šertil‘a:
bačka 79/80, promptna dobava 145"— 147 50 prekmur. 78, prompt. dobava 150'— 162'50' Oves:
nbv, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 112-50 116—
Mlevski izdelki
Moka:
pšenična Og, banatska postaja,
eksl. prometni davek, plačljivo^ proti duplikath	.	.	.	220—	280 —
pšenična Og, bačka postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	.	220’—	230-—
pšenična 2, bačka postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	.	200'—	210 —
pšenična 5, bačka postaja, eksl. prometni daVek, plačljivo proti duplikatu	.	.	.	180"—	190’—
Otrobi:
pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja ...... 100'— 105'—
Lesno tržišče Tendenc® licizpremenjono mlačna.
Po novejših vesteh se je v Italiji stavbna sezona žbog novih razmer popdlnoma ustavila. Noya dovoljenja za zidanje se sploh več ne izdajajo, radi česar je izvoz tramov in' desk v Italijo, skoro povsem prenehal". Naravno je tudi povpraševanje po tem lesu precej popustilo, kar seveda ni ostalo brez vpliva na cene, ki so baš zadnje dni nekoliko nazadovale.
V bukovini se zbog previsokih italijanskih carin ne more govoriti o kakem izvozu. Povpraševanje po testonih je malenkostno, pač pa je več zanimanja za bukove hlode, katere potem italijanski importerji obdelajo na svojih žagah.
V hrastovim se le bolj malo izvaža.
V	poštev pridejo Še vedno lte neobrobljeni plohi ih podnice.
Živahnejše je povpraševanje po gorivu, ker se bližamo zimi. Kljub temu pa se cene drvam in oglju niso še izboljšale.
C (KOR ITA
mini-I r a Žil 8 f
ka za j pa za |
Tudi obrtniki za individualno zaščito
Konferenca obrtniških zbornic v Beogradu je sklenila, da se izjavi za individualno zaščito kmeta. Obenem pa zahteva enako zaščito tudi za obrtnika. Ta zaščita ha j bi slonela na teh načelih:
1. Obrtnik more za dolgove, nastale pred 20. 4. 1932 predlagati odplačilni načrt in to: če je aktiven, če ponudi 100% odplačilo svojih dolgov, če ponudi 5%" ob-restovanje in amortizacijo v 6 do 10 letih.
2. Obrtnik-dolžnik, ki je obenem upnik zaščitenega denarnega zavoda ali kmeta, oživa glede svojih dolgov isto zaščito ko zaščiteni zavod ali kmet.
3. Obrtnik-dolžnik plača svoje dolgove zaščitenemu denarnemu zavodu po Mih načelih, po katerih likvidirajo svoja eb-veznosti dotični denarni zavodi.
4. Za vse doljgove obrtnikov, nastale pred 20. 4. 1982, se plačuje največ *,% obresti, pri čemer so vračunjene tudi vse provizije in drugi podobni stroškL
5. Iz uredbe o- zaščiti kmet« str izvzeti vsi dolgovi, nastati od nakupa blaga in obrtniških uslug.
6. Dolgovi do privilegiranih državnih zavodov ter obrtniškim kreditnim zadrugam so iz zaščita izvzeti.
Za obrtnike, ki niso aktivai, pa zahteva konferenca, dta se uvede obveza« prisilna poravnava izven stečaja, Če nudi dolžnik najmanfl" 40% kvoto, 5% obreuto-vanje in amortizacijo v 6 do 10. letih.
Končno je zahtevata konferenca, da se najmanj v tej" meri ko
Predsednik konference Stanojevič je sieer v resnici predsednik Zaitatske ban-
Nai pravi domači izdelek
ke, vendar pa mislimo, da zaradi tega ni potiebno, da bi bili baš privilegirani državni zavodi' izvzeti- iz zaščite, ko bi vendar ti, kot privilegirani in močni' denaT-ni zavedi morali v prvi vrsti nekaj žrtvovati1 zli olajšanje dolgov kmetov i« ebrtni-j kov Če velja kmetska zaščita za vsak denarni zavod, naj velja tudi za državne privilegirane. Konferenca obrtnikov, ki je zavzela nasprotno stališče, ni dobro pojmovala svoje naloge.
|ž>cbiivc^Iždgflci/p
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 27. septembra ponudbe o dobavi hrastovih plohov, borovih ali mecesnpvih mostnic. (Pogoji so na vpogled prt oddelku.)
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 26. septembra ponudbe o dobavi 150 plošč pločevine in 5 kg pocinkane pločevine.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 2. oktobra ponudbe o dobavi električnega materiala, tesnilnih obročev za »Klinger« parne ventile, 2 stožčastih koles, 25 m azbestne tkanine, 200 m azbestne vrvice in 800 m2 krovne lepenke.
Dne 27. septembra bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 700 kg marmelade iz sliv, 1000 kg suhih sliv, 200 kg suhega grozdja, 70 kg kakaoa, 50 kg čaja, 300 kg konzerviranih paradižnikov, 4000 citron in 50 kg joghurta ali kislega mleka dnevno.
(Pogoji so na vpogled pri komandi.)
Menjalnica na postaji Rakek se odda v triletni zakup z ofertno licitacijo dne 15. oktobra pri Direkciji drž. železnic v LjUb-ljarti.	.j
Mesto diplomiranega gradbenega inže-njerja je razpisano pri referentu inženje-rije Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Ponudbe je vložiti do 5. oktobra t. 1. pri komandi. (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.)
Dne 2. ijz 3. oktobra bosta pri Komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu licitaciji za dobavo živil (fižol, zdrob, mast, testenine, sladkor, olje, krompir, kis, riž itd.).
Dela za adaptacije pekarne v Celju, se oddajo z ofertno licitacijo dne 30. septembra pri referentu inženjerije Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani, — (|Pogdji in proračun so na vpogled: pri iaženjerskem oddelku te komande.)
—'***■.'	A
17. zvezek Trgovsko-gospodarske-ga leksikona
se je zaradi tarifnega, gibanja grafičnega delavstva neleotUto zakasnil. — Kakor pq sporoča založništvo, se bo ta zamuda nadoknadila. 17. zvezek trg.-gospodarskega leksikona objavlja geselca od »Kalkulacij^ y Poljedelstvu« do »Klobučarska industrija«. Podrobneje so obdelana vprašanja: Katkiifcrctjsfra trtrančna teorija, ftarhnosešfta industrija, kapital In kapitalizem, karteli, kartoteka, kava in trgovina s kavo, kavcija, kavčuk, razne kazenske zadeve, kemični elementi ur kemična industrij* keramična industrija, Kitajska, klavnična in konzervna industrij* razne klavzule in klobučarska industrija. Pouamezna poglavja so še bolje obdelana, ko v prejšnjih zvezkih in se vidi v Trg.-gospodarskem leksikonu lep napredek. Vedno bolj se vidi, da bo založništvo v resnici izpolnilo svo* jo obljubo in dalo poslovnemu kvefti feksi-frort, M bo popolnoma zadovoljevat. Zato toplo priporočamo naročbo na Trgorsko-gospodarski leksikon.
LOVRO ROZMAN
Telefon ao-o7 Specijalna delavnica tehtnic, «■ uteži in drugh meril
LJUBLJANA Pred prulnml^
0 Pleskarsko in sobo-slikarsko delo 0 izvršuje po najugodnejših pogojih
Ivan Genussi
Uubliana
Gregorčičeva ul. it. 17 c
Telefon 22-67
3. medhaauUd	Utam
!: ^	Ir	1
Moč hranilnic v svetu	10
Neprecenljive važnosti so hranilnice za manj premožne sloje našega prebivalstva. Smatrale so namreč vedno za svojo glavno nalogo, da dajejo cenena posojila zopet onim slojem, ki tudi predstavljajo večino vlagateljev. Saj imajo slovenske hranilnice danes nad 146.000 vlagateljev, izvenslovenske pa nad 65.000, torej skupno
212.000	vlagateljev, ki so koncem junija 1935 imeli Din 1.927,204.486— vlog.
Tudi posojila so razdeljena na veliko število dolžnikov. Koliko zasebnih in javnih nameščencev, koliko delavcev in pripadnikov svobodnih poklicev si je postavilo lastni dom s pomočjo hranilniškega posojila, koliko dijakov je doštudiralo z njihovo pomočjo, koliko trgovcev in obrtnikov se je osamosvojilo s pomočjo teh posojil. Postavili so si tako prodajalnice, delavnice, skladišča, tovarne, v katerih so zaposlovali in zaposlujejo stotine in tisoče delovnih moči.
Pri gradbah novih hiš in drugih poslopij so zaposleni obrtniki in delavci skoro vseh strok, ki so torej vsi odvisni od gradbene delavnosti. Od česa pa je od-
visna gradbena delavnost? Predvsem od dolgoročnih posojil, namenjenih za gradbene namene. Malokdo je t|ko stečen, da more postaviti lastni dom le iz lastnega dena^a,^mv^j£jgiisiljen, obrniti se na denarni zavod, da mu da posojilo za* piačilo velikega dela gradbenih stroškov. Taka dolgoročna posojila za gradbene namene so dajale pri nas predvsem hranilnice. Zakaj danes ni gradbene delavnosti, sledi jasno iz današnjih prilik.
Hranilnice so izplačale svojim vlagateljem tako ogromne zneske, da jim je onemogočeno dajanje dolgoročnih posojil. Samo hranilnice v Dravski banovini so izplačale v zadnjih 4 letih svojim vlagateljem vsaj 400 milijonov dinarjev več kakor so prejele v istem času od njih vlog.
Teh nad 400 milijonov dinarjev bi zadostovalo za blizu 10.000 novih posojil, ako se računa s povprečnim zneskom posojila okrog Din 40.000’—. 10.000 podjetnih ljudi bi torej bilo moglo dobiti novaposojila, ki bi bila v večini primerov služila za zgraditev novih hiš. Koliko ljudi bi bilo našlo zaslužka na teh stavbah?
Vzrok nezaposlenosti je predvsem v tem, da leži denar skrit po raznih blagajnah in drugih skrivališčih. Ko bo prišel ta denar na dan, bo tudi konec krize v vseh panogah našega gospodarstva.
Znatno bo tudi hranilnicam pomagano, ako bo čim-preje sprejet pripravljeni zakon o hranilnicah in bo
zopet hranilnicam vrnjena njihova stara, pravica do sprejemanja pupilnih vlog, torej sodnega denarja, denarja mladoletnikov, občin, cerkva in raznih fondov, ki so ga imele koncem leta 1934 hranilnice v Dravski banovini nad 75 milijonov dinarjev, izvenslovenske hranilnice pa tudi skoro 70 milijonov, torej skupaj blizu 150 milijonov. Dotok teh vlog je bil v prejšnjih časih tako stalen, da so hranilnice z njimi računale. Odkar pa hranilnice tega denarja ne smejo več sprejemati, jim občutno manjka. Saj so bile nekatere hranilnice ustanovljene predvsem radi sprejemanja tega denarja, ki naj bi se nalagal predvsem v domačem kraju. Te vloge znašajo n. pr. pri občinski hranilnici v Murski Soboti okrog 65%, pri Gradski štedionici v Subotici pa 1. 1931 55%. Torej bo za hranilnice v vseh krajih naše države ogromnega pomena, ako se jim bo zopet vrnila pravica sprejemati pupilni denar, in ako se glede kmečke zaščite izenačijo z zadrugami.
V	zadnjem času je tudi Narodna banka Kraljevine Jugoslavije pokazala večje zanimanje za rešitev težav naših denarnih zavodov. Pot guvernerja Narodne banke v Zagreb, Ljubljano in druge kraje nam daje nado, da smejo računati tudi hranilnice na pomoč Narodne banke, ki je izjavila, da hoče poskrbeti za ureditev našega denarnega trga. To je v interesu celokupnega našega gospodarstva, obenem pa tudi države, samouprav in državljanov.
I Eunaufa
trgovina
mmmmamarnmmmmmmmm
Izvoz jabolk v Nemčijo
Prizad stavlja izvoznikom na razpolago izvozni konitngent v višini 1000 vagonov nepakiranih jabolk za čas od 25. septembra do konca leta. Za izvoz jabolk v razsutem stanju je potrebno posebno dovoljenje Prizada, ki ga ta daje po zadružnih organizacijah ali pa po onih izvoznikov. Za dovoljenja je zaprositi šele pri odpremi, neizkoriščena dovoljenja pa je treba v osmih dneh vrniti, da jih lahko Prizad dodeli drugim. Nova dovoljenja bodo dobili le izvozniki, ki dokažejo, da so prejšnja že uporabili. Ta kontingent ne uživa zaradi znižane nemške carine nobene izvozne premije. Za pošiljanje pakiranih jabolk ni potrebno nikako dovoljenje ter je za nje določen kontingent 100 vagonov v odprtih zabojih najmanj 40 kg. Pošiljkam pa mora biti dodana tiskovina o carinskem poreklu.
Vsaka pošiljka sadja mora brezpogojno imeti jugoslovansko fitopatološko potrdilo, da izvira sadje iz zdravega sadovnjaka in da ni v okolici 10 km okužbe po uši San Jose.
*
V	Beograd je prišla madjarska delegacija, da začne pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Madjarsko.
Češpelj je bilo doscdaj izvoženih- 847 vagonov, in sicer: 408 vagonov v Češkoslovaško, 362 v Avstrijo, 63 v Nemčijo, 10 v Anglijo, 3 v Švico in 1 vagon v Poljsko.
Francoska vlada je dovolila Jugoslaviji dodatni uvozni kontingent za jabolka v višini 1500 stotov za tretje četrtletje, za četrto četrtletje pa uvozni kontingent v višini 5000 stotov.
Romunska zunanja trgovina je bila v prvih 7 mesecih t. 1. aktivna za 2 milijardi lejev. Uvoz je znašal v tem času 5.940, izvoz pa 8.008 milijonov lejev.
Nemčija je v avgustu uvozila blaga za 318, izvozila pa za 368 milijonov mark. Njena aktivna bilanca se je v primeri z julijem popravila od 29 na 50 milijonov mark.
Vrednost francoskega uvoza je znašala v avgustu 1697 milijonov frankov, izvoza pa 1171 milijonov. V prvih 8 mesecih 1935 je Francija uvozila več blaga za 3811 milijonov frankov.
Doma in po svetu
Dr. Dušan Peleš, bivši radikalski voditelj, je dobil pooblastilo za organizacijo JRZ v Savski banovini.
Izšel je ukaz o premestitvah srcskih načelnikov in podnačelnikov v Sloveniji. Nekateri so premeščeni v južne kraje, nekateri pa se vrnejo iz južnih krajev v Slovenijo.
Za novega člana drž. razredne loterije je bil imenovan Svetozar Stanišič, bivši tajnik okrožnega odbora v Beogradu.
Dve novi popolni gimnaziji sta ustanovljeni v Peči in Prokuplju.
Za načelnika novo ustanovljenega va-lutno-bančnega oddelka pri finančnem ministrstvu je imenovan Nikola Stanojevič, ravnatelj Zveze zavarovalnih družb Jugoslavije.
Za nove kanonike v Ljubljani so imenovani dr. Zupan, dr. Gregorij Žerjav in Josip Šimenc. Ljubljanski stolni kapitelj je s tem po mnogih letih polno zaseden.
V	Vršcu je bila v smislu sklenjene konvencije z Rumunijo otvorjena rumunska manjšinska šola, na kateri bodo poučevali učitelji iz Rumunije.
Upravni svet celjske cinkarne je odklonil delavske zahteve, ker da so delavci v cinkarni s povprečnim zaslužkom 42.70 Din za šihto itak najboljše plačani delavci v celjski okolici in ker bi moralo podjetje pri povišanju mezd reducirati obrat na minimum. Podjetje pa itak že 10 let ne plačuje nobene dividende. Delavci teh razlogov niso sprejeli in so stopili v splošno stavko.
Poljedelskim delavcem, ki so mesto v denarju bili plačani v pridelkih, je dovoljen za te popust in plačajo na železnici za prevoz pridelkov samO eno tretjino. Na tovornem listu pa morajo imeti potrdilo delodajalca, koliko žita so zaslužili, občina pa mora potrditi,'da so navedbe delodajalca resnične.
Jules Cambon, eden največjih francoskih diplomatov, ki je bil tudi član Francoske akademije, je umrl v visoki starosti skoraj 90 let. Za časa maroške afere je preprečil vojno med Nemčijo in Francijo, ker je pripravil svojo vlado do tega, da je odstopila Nemčiji nekaj Konga za priznanje francoske pravice nad Marokom. Zlasti se je tudi proslavil ob izbruhu in med svetovno vojno ter igral vidno vlogo tudi na mirovni konferenci.
Svetovno razstavo naj bi po predlogu ministra Najmana priredila Češkoslovaška leta 1938. Minister pravi, da so bile do-sedaj skoraj vse svetovne razstave aktivne in češkoslovaška industrija je tako močna, da mora spraviti skupaj za razstavo potrebnih 100 milijonov Kč.
100 milijonov Kč so pustili letos češkoslovaški izletniki in letoviščarji v Avstriji.
Židje v Nemčiji ne bodo več smeli razobešati državnih zastav. Če bodo razobesili zastave, potem smejo samo židovske.
Italija sodeluje pri emisiji novih delnic avstrijske donavske paroplovne družbe v višini 10 milijonov šilingov. Družba bo nabavila 4 parnike po 1000 ton ter bo ves svoj vozni park preuredila na petrolejski pogon, da bi se na ta način stroški prevoza znižali.
Na seji proračunskega odbora Društva narodov je zahteval Laval, da se zniža proračun DN za 10 odstotkov.
Več sto žen in otrok angleških uradnikov na Malti je zapustilo Malto in odpotovalo v Anglijo.
200.000	Din v gotovini je padlo iz avtomobilskega voza na potu Podgorice—Ko-lašm—Berane. Res, sijajne razmere morajo biti na tamošnji pošti!
Veliki kanal, ki ga grade sovjeti iz Volge v Moskvo, bo 1. 1937 izročen prometu. Vse delo bo veljalo 1.400 milijonov rubljev.
j Ipžpc pcrcčžlfl
Naše sadje na tujih trgih
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine javlja za 18. september: Na dunajski trg je prišlo 15 vagonov češpelj, ki so se prodajale po stojnicah po 28 grošev za kg. Naše češplje se prodajajo v avstrijski provinci (Salzburgu, Linzu itd.) povprečno po 33 do 34 grošev. Smederevsko grozdje se je prodajalo na Dunaju povprečno po 75 do 78 grošev, bolgarsko »Afus Ali«, ki ga je prišlo 2 vagona, pa po 90 grošev.
Na praški trg je prišlo 6 vagonov naših svežih češpelj, ki so se prodajale po 130 do 150 Kč za 100 kg. V Pragi je še 12 vagonov naših neprodanih češpelj. — Smederevskega grozdja je prišlo v Prago dva vagona. Grozdje se je prodajalo po 380 do 400 Kč, bolgarsko grozdje pa je doseglo ceno 450 do 5000 Kč.
Naše rcnetke so se v Pragi prodajale povprečno po 220, bolgarske pa po 280
Kč za 100 kg. Druge vrste naših jabolk so dosegle v Pragi samo ceno do 170 Kč.
V	Berlinu so se prodajala naša jabolka povprečno po ceni 30 mark za 100 kg. Smederevsko grozdje se ni prodajalo dražje ko po 38 mark za 100 kg.
Vsa podrobnejša pojasnila daje Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Vprašati na telefonsko številko 28.327 med 11 in 13 in med 17 do 19. uro.
^Žje
Nedelja, dne 22. septembra. — 7.30: Pridobivanje čistega in zdravega mleka (Pavlica Franjo) — 8.00: Čas, poročila, spored — 8.15: Radijski orkester — 10.00: Versko predavanje (p. Valerian Učak) — 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani — 11.00: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe — vmes pravljice iz stare Indije (g. Danilo) — 12.30: Čas, obvestila, spored — 16.00: Plošče — 16.15: Za na_T> gospodinjo:	O sadju (gdč. Travnova) —
16.30: Naša pesem. Pevski zbor »Cankar« — 19.30: Nac. ura — 20.00: Čas, poročila, spored, obvestila — 20.15: Plošče — 20.35: Berlioz: Faustovo pogubljenje (prenos iz Turina) — 22.00: Čas, poročila, spored.
Ponedeljek, dne 23. septembra — 12.00: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Klavirski sol. ikoncert na ploščah — 14.00:	Vreme,	borza	—
18.00: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 18.20: Saksofon solo (plošče) — 18.40: Načrt naše drame za bodočo sezono (prof. Kobler) — 19.00: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.30: . Nac. ura — 20.00: Tamburaški orkester — 22.00: Čas, poročila,	spored	— 22.15:
Venčki lahke glasbe, Radijski orkester.
Torek, dne 24. septembra — 12.00: Iz solnčne Španije (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Narodni napevi s spremljevanjem radijskega orkestra (gd. Korenčanova, Rupnikova, gg. Franzi, Petrovčič) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Valčkova ura, radijski orkester —	18.40: Kitajske nravi
(Franc Terseglav) — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Revija	naših tenorjev	—
21.15: Operni zvoki, radijski orkester — 22.00:	Čas, poročila,	spored,	vreme	—
22.15: Radijski orkester — 22.30: Angleške plošče.
-m
Mev\*u/e
mpeiidfijčjk
KUiAKNAOT-DSU
. LimL1iMU DMI<mU80V»1a
Vreja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. -
Za Trforako-industriiBko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja ln tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.
%vgevci1 fllavcčajte blage gvi tvvdttah,	hatovo
»Irffovsbem listu“ ?
STRGULEC PAVEL
Prva ljubljanska izde-lovalnica vseh vrst železnih postejl in žičnih posteljnih vložkov
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 13 (Kolizej)