GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH Številka 3 Leto VI September 1984 Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah V Čestitamo „9. september” praznik občine Skupščina občine, izvršni svet in družbenopolitične organizacije Ob našem prazniku Občani šmarske občine praznujemo 9. septembra svoj občinski praznik kot spomin na osvoboditev Kozjega leta 1944. Letos bo praznovanje posebej svečano, saj mineva 40 let spomina na velike dni revolucije, na številne žrtve, ki jih je za svobodo daroval naš kozjanski predel. Zato bomo letos občinski praznik proslavljali prav v Kozjem. Na svečani seji vseh zborov občinske skupščine in vodstev DPO bomo ocenili enoletno obdobje od lanskega septembra, ocenili doseženo stopnjo razvoja in začrtali nove smeri in cilje. 2e dolgo časa govorimo o gospodarski stabilizaciji. Res je, da smo o tem precej dolgo le govorili, sedaj pa je prava stabilizacija tudi nastopila, kar delovni ljudje in občani še kako občutimo. Zavedati se moramo, da razmere, v katerih se 'nahajamo, niso nastale čez noč, temveč dolgoročno, zato jih lahko le dolgo-, ročno v celoti 'uredimo. To moramo ljudem tudi odkrito povedati. Takoj se moramo spopasti z vsemi, ki mislijo , da je treba le leto ali dve preživeti in počakati nekje v zavetju, potem bo pa vse dobro, in bomo delali enako kot doslej. Vse to, kar se je dosedaj dogajalo, kot npr. rast porabe preko vseh možnosti, prevelika inflacija, neusklajena investicijska dejavnost, je zmanjševalo našo konkurenčno sposobnost pa svetovnem trgu. Ker se nekateri še vedno ne obnašajo stabilizacijsko, se zadolžujejo, najemajo kredite, ne da bi vedeli, kdo jih bo vračal, se v zadnjem času krepi moč državnih organov, ki poskušajo z ¡mnogimi administrativnimi posegi ublažiti stanje. To pa je lahko le kratkoročna rešitev, ki se kaj kmalu maščuje. V delegatskem sistemu se že pojavlja določena kriza sklepčnosti in konstruktivnih rezerv, češ, kaj nas potrebujete, saj je »že vse naprej določeno«. Prav v tem trenutku se moramo Eavedati, da določene stabilizacije ne moremo uspešno uresničiti brez ¡mobilizacije vsakega človeka in krepitvijo njegovega samoupravnega družbeno ekonomskega položaja. Krepitev delegatskega odločanja in samoupravljanja je edina pot v hitro in pravilno razrešitev nastalih razmer. Na ekonomskem področju že leta nazaj bijemo bitko za večji izvoz. To bitko ne smemo pretvoriti v razprodajo naših proizvodov in surovin na tujih trgih, temveč se moramo razvijati kot gospodarsko moderna družba, ki se bo sposobna enakopravno vključiti v mednarodno menjavo. V tej smeri moramo dati več poudarka raziskovalno inovacijski dejavnosti in razvoju drobnega gospodarstva. Za gospodarstvo v naši občini lahko rečemo, da so v danih razmerah doseženi relativno dobri rezultati in pozitivni premiki. Vse več OZD se vključuje v izvoz in tudi fizična produktivnost kljub velikim naporom narašča. Potrebno pa je poudariti, da so ti uspehi v veliki ¡meri na račun nizkih OD, ki so 20 %. pod republiškim povprečjem. Posebno zaskrbljuje dejstvo, da smo zdrsnili po republiški lestvici, ki ponazarja razvitost družbeno političnih skupnosti v Sloveniji, nazaj. To ipomeni, da se kljub našim prizadevanjem in sprejetim ukrepom za enakopravnejši razvoj v SRS razkorak med razvitimi in manj razvitimi veča. Trdno smo prepričani, da to ni v prid stabilizacije in ni objektivna nujnost. Ustrezno izkoriščanje naših primerjalnih prednosti, ki so ugodni pogoji za razvoj kmetijstva, turizma vseh vrst, steklarstva ¡itd., razpoložljiva delovna sila in izvozna naravnanost našega gospodarstva so dejstva, ki jamčijo uspešno dohodkovno povezanost tako znotraj občine, kot tudi s potencialnimi investitorji izven nje. Tu po našem mnenju utemeljeno pričakujemo palmo podporo vseh za enakomernejši razvoj Slovenije odgovornih dejavnikov, predvsem pa njihovo iniciatorska, usklajevalno in povezovalno aktivnost. Naši delovni ljudje so že neštetokrat dokazali, da so pripravljeni dati od sebe vse za napredek im ralzvoj, to pa je še vedno premalo, če ni pripravljenosti, in razumevanja s strani gospodarško razvitih dejavnikov naše družbe. Posebej moramo poudariti in ponovno ponoviti dejstvo, da svoje prespektive ne vi--dirno v nedoglednem solidarnostnem pokrivanju naših splošnih in skupntih potreb, temveč v ustvaritvi takšne gospodarske baze, ki bo lahko dostojno pokrivala dogovorjene in samoupravno sprejete programe. Potrebno je samo več dogovarjanja, več odgovornosti, discipline ter zaupanja v moč in prodornost delavskega razreda, pa bodo ovire in težave, s katerimi se v sedanjem obdobju srečujemo, odstranjene. Seveda ne naenkrat' in v celoti, temveč postopoma in temeljito. Ob trdnem prepričanju in veri v moč in ustvarjalnost naših delovnih ljudi in občanov iskreno čestitam k prazniku. Predsednik Sob Anton Dirnbek IZBRANI DOBITNIKI PRIZNANJ V OBČINI ŠMARJE PRI JELŠAH ZA LETO 1984 Žirija za priznanja občine Šmarje pri Jelšah je ha podlagi 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5-75, 6-82 in 21-83) ter določil odloka o priznanjih občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 16-79) v mesecu marcu 1984 objavila razpis za podelitev priznanj občine Šmarje pri Jelšah za leto 1984. Skupščina občine je na seji 27. junija 1984 sklenila, da priznanja občine Šmarje pri Jelšah prejmejo: PLAKETO «-9. SEPTEMBER« Steklarna »-Boris Kidrič« TOZD »Dekor« Kozje Ta temeljna organizacija je pričela z delom pred desetimi leti in je v tem kratkem času dosegla izjemen razvoj. Mlad kolektiv je opravil veliko delo tako na področju kvalitetne izdelave zahtevnih izdelkov, nenehnem večanju konvertibilnega izvoza, vzpostavitvi nove organizacije proizvodnje in sistema nagrajevanja. Poleg vzorne samoupravne organiziranosti je potrebno posebej poudariti povezanost temeljne organizacije z okoliškimi kraji in krajevnimi skupnostmi ter osnovnimi šolami, kjer izredno uspešno sodelujejo pni poklicnem usmerjanju. Vojo DJINOVSKI . za dolgoletno uspešno dello in vodenje Steklarne »Boris Kidrič«, ki je s stalno viisoko kvaliteto in nenehno rastjo konvertibEnega izvoza postala izjemno pomemben dejavnik nadaljnega razvoja občine. V svojem obsežnem delovnem področju je ves čas aktivno sodelovali v družbenopolitičnem življenju, med drugim kot podpredsednik občinske skupščine in zvezni poslanec, uspešno pa je njegovo delo tudi v okviru gospodarske zbornice. Karel DROFENIK za dolgoletno uspešno delo v organih krajevne skupnosti Rogaška Slatina, še posebej pa za veliko délo, ki ga je opravil pri delu poravnalnega sveta, v katerem je kot predsednik uspešno razvil vlogo in pomen te oblike samoupravnega sodišča. Franc TERBOVC za dolgoletno aktivno in plodno delo v delegatskem sistemu in krajevni samoupravi, kjer je z bogatimi izkušnjami in nesebičnim delom pomagal utrjevati nove vsebinske in organizacijske oblike. Ob vsem tem uspešno deluje tudi v gasilski organizaciji. PRIZNANJE »9. SEPTEMBER« DO »Elektro« Celje za pomemben prispevek k pospešenemu razvoju gospodarstva, kar se kaže predvsem v velikem angažiranju pri izgradnji distribucijskega omrežja, razdelilne trafo postaje, prizadevanjih za izgradnjo daljnovoda iz Cirkovcev, kar vse že ali pa še bo bistveno izboljšalo napetostne razmere v občimi, Zavarovalna skupnost »TRIGLAV«, območna enota Celje za veliko angažiranost pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, kjer je s hitro pomočjo, zlasti na področju kmetijstva, učinkovito ublažila posledice. Hkrati s prostimi finančnimi sredstvi sodeluje z organizacijami združenega dela prli zagotavljanju nemotenega poslovanja, materialno pa sodeluje tudi s številnimi društvi in družbenimi organizacijami v občini. Zdravstvena postaja Šmarje pri Jelšah v letošnjem letu poteka dvajset let, odkar se je zdravstvena služba v občini reorganizirala. V teh letih se je v novi obliki zdravstvo nenehno krepilo in doseglo vidne uspehe, svoje storitve pa kar se da približamo delovnim ljudem in občanom. Za takšne rezultate je zaslužen celoten kolektiv in skupščina je sklenila, da se jim podeli priznanje »9. september«. Anton DROFENIK za dolgoletno uspešno délo v krajevni skupnosti Pristava, kjer kot tajnik in blagajnik KS, tajnik poravnalnega sveta, aktivist v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v kraju ter predsednik delegacije za občinsko skupščino dosega vzorne uspehe prti krepitvi samoupravnega dogovarjanja, sodelovanja in napredku kraja. Zaim JAHIC za uspešno delo v zobozdravstvu, kjer posebej pri delu z mladino dosega vzorne rezultate, ter za dolgoletno aktivno delo v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah ter za požrtvovalno delo pri usposabljanju in izpopolnjevanju pripadnikov civilne zaščite. Ivan MAZEJ za pomemben delež pni razvoju živinoreje na šmarskem. Posebno uspešen je pri razvoju prašičereje, kjer je med prvimi uveljavil umetno osemenjevanje, kot dober veterinarski strokovnjak pa pri rejcih uživa velik ugled. V kolektivu je aktiven v samoupravnih organih, kot mentor pa je bil uspešen učitelj in svetovalec mladim kadrom. Joško PRESKAR za uspešno in dolgoletno opravljanje številnih pomembnih in odgovornih nalog. Še posebej je cenjen njegov prispevek pri organizaciji bdljših prometnih zvez na Kozjanskem, pri organiziranju družbenega življenja v krajevni skupnosti, pri delu društva invalidov ter neštetih akcijah za pomoč pri elementarnih nesrečah. Ivan SAJKO za pomembne uspehe, ki jih kot kmet-kooperant dosega v proizvodnji mleka in mesa. S svojim uspešnim delom in rezultati, ki jih dosega, dokazuje, da je moč tudi z doma pridelano krmno osnovo dosegati zavidljive uspehe. Ob tem aktivno sodeluje v samoupravnih organih kmetijskega kombinata in v skupščini občine. DENARNE NAGRADE Kozjanski nogomentni klub »ODRED« Kozje za uspešno desetletno delovanje, v katerem ni dosegel samo lepih tekmovalnih dosežkov, ampak je veliko pripomogel tudi pri organizirani telesni vzgoji mladine in občanov, pri vključevanju krajanov v organizirano društveno življenje in vzgoji mladih generacij. TVD »PARTIZAN« Šmarje pri Jelšah za izjemno aktivno delo na področju množične telesne kulture. Društvo je doseglo pomembne uspehe pri organiziranju športne rekreacije za vse starostne skupine v številnih panogah, z uspešnimi prostovoljnimi akcijami ureja športno kopališče in druge športne objekte v kraju, s svojim delom in zgledom pa člani vplivajo tudi na zdrave to tovariške odnose v društvu. Združenje borcev NOV Kozje je izredno aktivno in delovno predvsem na področju ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij, varstva in urejanja spomenikov in spominskih obeležij iz NOB, sodelovanju z mladino, še posebej pa skrbi za socialno to zdravstveno varstvo udeležencev NOB. Organizacija se aktivno vključuje v življenje v krajevni skupnosti to je s svojim članstvom eden izmed pomembnih dejavnikov urejenega samoupravnega in družbenega življenja v kraju. Športne prireditve ob prazniku Nogometni turnir ob 10-letndci NK Odred. Sodelujejo: NK Podsreda, NK Desinič in NK Maribor II. ZNL — Kozje Ligaška tekmovanja — košarka — razni kraji Ligaška tekmovanja — nogomet Obč. prv. posamezno — streljanje — R. Sl., Kozje Prijateljsko srečanje z ekipo Šentjurja — kegljanje — Rogaška Slatina Obč. prv. posamezno Turnir I. in II. sel. — nogomet Šmarje Turnir I. in II. sel. — košarka — Rogatec, Lesično Turnir ekip v malem nogometu — Bistrica, Sl. gora, Dobovec, Šarutviild Pozivno tekmovanje — namizni tenis — Rogatec Obč. prv. posamezno — šah — Šmarje Srečanje OS Šmarje : LOTO — nogomet — Rog. Sl. Finale OP — tenis — Podčetrtek Ligaška tekmovanja — košarka Ligaška tekmovanja — nogomet Vleka vrvi DŠI 84 — Kozje Pozivna dirka — motokros — Lemberg Taborniški in planinski tabor — Kozje Mednarodni turnir — košarka Ž — Rog. Slatina sodelujejo: SABARIJA Madž., MYJAVA CšSR, POMURJE ta ŽKK ROGAŠKA 1. 9. 1984 — 1. 9. 1984 — 2. 9. 1984 — 3. 9. 1984 — 4. 9. 1984 — 5. 9. 1984 — 6. 9. 1984 — 7. 9. 1984 — 8. 9. 1984 — 8. 9. 1984 — 15. 9. 1984 — 16. 8. 1984 — Ugodni izvozni rezultati Zgradili smo, gradimo... Pred oceno letošnjih polletnih ' rezultatov gospodarjenja šmarskega gospodarstva preglejmo glavne cilje družbenoekonomskega razvoja v letu 1984, ki so opredeljeni z Resolucijo v družbenoekonomski politiki in razvoju občine Šmarje pri Jelšah: — rast družbenega proizvoda za 3 % — porast zaposlenosti za 2 °/o — realno povečanje izvoza za 15 % — povečanje fizičnega obsega proizvodnje, gospodarnejše poslovanje, povečanje produktivnosti in krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva in ne nazadnje usklajevanje vseh oblik porabe z realnimi dohodkovnimi možnostmi Ko primerjamo dosežene rezultate z resolucijskimd usmeritvami, ugotavljamo naslednje značilnosti polletnega gospodarjenja: Bruto dohodek je z upoštevanjem polletne rasti cen v primerjavi z lanskoletnim povprečjem realno porasel za 4,7 %, zaposlenost se je povečala za 2 %, izvoz pa je realno višji za 35,5 %. Iz navedenega je razvidno, da šmarsko gospodarstvo uspešno uresničuje letošnje gospodarske cilje, predvsem na izvoznem področju, kjer je za več kot 2-krat preseglo z resolucijo opredeljeno rast. Ob tem je še potrebno poudariti zelo ugodno strukturo izvoza, saj predstavlja izvoz blaga in storitev na konvertibilna področja 95 % celotnega izvoza, pokritost uvoza z izvozom pa je 3,6-fcratna. Seveda ob teh izvoznih rezultatih ni prostora za pretirano zadovoljstvo, saj je potrebno poudariti, da so lanskoletni izvozni rezultati v enakem obdobju zaostajali za načrtovanimi, zato so potrebni maksimalni napori za ohranitev sedanje zelo uspešne izvozne rasti tudi v drugem polletju. Tudi na področju naraščanja fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti dosega gospodarstvo ugodne dosežke, saj je 2 % več zaposlenih delavcev doseglo rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 8,4%, le-ta pa ustvarja 65,8 % celotnega bruto dohodka gospodarstva. Fizični obseg poslovanja uspešno povečuje tudi turistično gospodarstvo, kjer je število gostov poraslo za 16 % (od tega tujih za 57 %), število nočitev pa za 12 % (od tega tujih za 23 %), upadla pa je le povprečna bivailina doba gostov; na področju odkupa kmetijskih proizvodov je občutno porasel fizični obseg odkupa pomembnejših kmetijskih proizvodov v razponu od 21 % do 1700 %. Rezultatov gospodarjenja ne moremo oceniti brez analize gibanja osnovnih ekonomskih kategorij in kazalcev uspešnosti poslovanja, zato si oglejmo polletna gibanja le-teh. Celotni prihodek je porasel za 61 %, za njegovo realizacijo pa je gospodarstvo porabilo 63 % več sredstev, kar je zmanjšalo gospodarnost poslovanja za 1 %, ker so porabljena sredstva porasla, kot je razvidno, za Ž indeksni točki hitreje kot celotni prihodek. Dohodek je za 56 % višji kot ' v enakem obdobju preteklega leta, vendar še precej zaostaja za rastjo celotnega prihodka. Pri razporejanju dohodka in čistega dohodka so bila delitvena razmerja naslednja: — sredstva za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb iz dohodka in čistega dohodka so porasla za 43 %, za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb za 15 %, med drugimi obveznostmi iz dohodka pa so se najbolj povečale obveznosti za odplačilo obresti in sicer za 103 %, — del čistega dohodka za izboljšanje in razširitve materialne osnove dela je porasel za 55'%, del čistega dohodka za skupno porabo delavcev za 40 %, del čistega dohodka za rezerve za 140 % in del čistega dohodka za čiste osebne dohodke delavcev za 50 %. Razmerja v delitvi (dohodka in čistega dohodka ocenjujemo kot ugodna, saj je gibanje porabe v okviru resolucij skih usmeritev, spodbudna pa je tudi skrb gospodarstva za krepitev lastnega materialnega razvoja, ki je osnova za zadovoljevanje družbenih in osebnih potreb delavcev v združenem delu, saj se je povečala akumulacija za 65 %, delež akumulacije v dohodku pa za 5 %. Manj spodbudno je upadanje deleža čistih osebnih dohodkov v razporejanju dohodka, 'ki se je zmanjšal od 31,1 % na 30,2 %, saj visok porast cen resno ogroža življenjski standard delovnih ljudi in občanov, zato bo posebno skrb potrebno posvetiti ohranjanju družbenega in osebnega standarda, kar pa je možno doseči le z učinkovitejšim in bolj smotrnim gospodarjenjem. V letu 1984 so stekle tudi nekatere pomembne investicije, od katerih je vsekakor najpomembnejša naložba Steklarne »Boris Kidrič«, ki bo v veliki meri pripomogla k nadaljnjemu povečanju izvoza in ne nazadnje povečanju zaposlovanja, v okviru investicijskega programa se realizirajo pomembni projekti, od katerih bodo nekateri že v kratkem realizirani, kot so naložbe v kmetijsko proizvodnjo (melioracija pristavškega polja), izgradnja telovadnice v Rogaški Slatini, gostišča v Kozjem, zbirališča odpadnih surovin v Pristavi in prizidka otroškega vrtca v Šmarju ter nekaterih infrastrukturnih objektov. Cilj teh naložbenih projektov pa je krepitev osnove za nadaljnji gospodarska in družbeni razvoj družbenopolitične skupnosti kot celote. Marjan Arabca ... rodovitno Imensko polje, prizidek otroškega vrtca v Šmarju. Staro, dotrajano žago v Kozjem, bo zamenjala nova. Za rekonstrukcijo in modernizacijo žage se je TOZD Lesna oprema Mestinje odločil predvsem zato, ker mu bo ta naHožba omogočila zagotovitev potrebne surovine za izvozno usmerjeno proizvodnjo. Na žagi bodo letno razžagali 9000 kubičnih metrov hlodovine listavcev ,iin iglavcev. Del žagarske proizvodnje bodo fdmaliziraii, in sicer bodo izdelo- vali elemente, ki jiih bodo vgradili v vrtno pohištvo, ki ga me-stijski tozd uspešno izvaža na konvertibilno tržišče. Rekonstrukcija žage bo torej omogočila nadaljnje povečanje konvertibilnega izvoza. Zaradi realnih možostd za povečanje izvoza se je Aero Celje odločil za sovlaganje pri rekonstrukciji in modernizaciji Žage v Kozjem. S tem si bo zagotovil ustrezen del deviznih sredstev. Nov gostinski deži in kegljiščem turistično ponudbo Zgradilo ga je zdravilišče Atom-ke toplice Podčetrtek, ki bo odslej imelo kaj ponuditi svojim gostom tudi v tem kraju. Prav tako se bodo v lepo urejenem gostišču radi pomudili ohiiskoval-oi Spominskega panka Trebče. Ob njem so uredili tudi parkirni prostor in avtobusno postajališče. Zbornik je pripravljen ZA LETOŠNJI PRAZNIK REPUBLIKE BOSTA OBČINI ŠMARJE IN ŠENTJUR DOBILI SVOJ PRVI ZBORNIK Uredniški odbor in glavni urednik ZBORNIKA dr. Rudi Lešnik sta v imesecu juniju 1984 oddala v tiskarno celotno gradivo za zajetno knjigo s preko itisoč stranmi. Že v jesenii bomo dobili na knjižne police naš .novi Zbornik, ki smo ga poimenovali »Svet med Bočem in Bohorjem«, izdali pa ga (bosta skupaj občini Šmarje in Šentjur. Obe občini sta še pred leti sprejeli sklep o skupni izdaji Zbornika, v katerem bi predstavili svet in ljudi z območja obeh občin. Imenovan je bil uredniški odbor, gonilna sila pa je bil pokojni brat Janka Lešnika. Skupaj z uredniškim odborom je pridobil več kot 70 avtorjev, ki so napisali U2 prispevkov za Zbornik. Pred izdajo Zbornika je prevzel uredništvo dr. Rudi Lešnik in s sodelavci uredil gradivo za tisk. Zbornik bo natiskan do praznika Republike in bo predstavljal pomembno kulturno obogatitev. Že samo dejstvo, da je to naš prvi Zbornik, je njegov izid velik dogodek. Po vsebini bo izredno bogat, saj nam bo predstavil našo pokrajino, zgodovino in človekovo ustvarjalnost v tem prostoru od najstarejših časov do danes. Postal bo nenadomestljiv priročnik od osnovnošolca do študenta, z veseljem pa foo (segel po njem vsakdo, ki bo hotel kaj več vedeti o pokrajini in ljudeh v tem prostoru. Vsebina Zbornika je razdeljena na 8 vsebinskih sklopov. V njem bo moč najti podatke o narodno- geografskih značilnostih, geološki zgradbi, arheološki podobi, podatke o potresu 1974 in drugih značilnostih ozemlja obeh občin. V poglavju, kjer je obravnavano prebivalstvo, vam Zbornik nudi ¡podatke o rasti in gibanju prebivalstva, načinu življenja, narečjih, bogat pregled iz ljudskega življenja in druge vsebine. Zelo temeljito je obdelano veličastno obdobje NOV in ljudske revolucije na Kozjanskem. Prikaz predvojnega revolucionarnega gibanja, NOV in razvoje ljudske oblasti z dejavnostjo šolstva, zdravstva in drugih aktivnosti, predstavlja dragocen prispevek, ki bo omogočil, ¡da bomo to zgodovinsko obdobje našega območja globlje spoznali. Predstavljene so delovne organizacije in razvoj vseh ostalih gospodarskih dejavnosti, ki so razvite na tem območju. Napravljen je bogat oris razvoja družbenih dejavnosti kot so zdravstvo, šolstvo in kultura, prikazani so tudi najvidnejši ustvarjalci na teh področjih. Poleg družbene dejavnosti so predstavljene tudi vse pomembnejše osebnosti iz našega območja. Knjiga bo bogato ilustrirana s črnobelimi in tudi barvnimi fotografijami. Oblikovanje in likovno opremo je prevzel naš priznani slikar Stane Jagodič. Izdaja te enkratne publikacije bo omogočila, da bo lahko vsakdo na enem mestu dobil mnoge podatke o naši občini. Pred nami je torej knjiga, na katero bomo resnično lahko ponosni, če jo bomo imeli na svoji knjižni polici. Delavska univerza v Rogaški Slatini že sprejema prednaročila in sicer po imnogo nižji ceni kot bo Zbornik stal po izidu. Drobne Franc hoitcr lasna industrija TOZD Lesna oprema Mestinje •V* Čestitajo ob prazniku - Mercator 0 tomske oplice PODČETRTEK 5 let obrtnega združenja reorganizirala tudi združenja sa- PROGRAM PRIREDITEV OB 5-LETNICI OBRTNEGA ZDRUŽENJA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH Četrtek, 6. septembra 1984 ob 11. uri — posvetovanje na temo: Razvoj samostojnega osebnega dela v občini Šmarje pri Jelšah. Zaključki in smernice za nadaljni razvoj — Rogaška Slatina, hotel »Do-nat«, sejna dvorana ob 14. uri — svečana otvoritev I. razstave obrtnih izdelkov in storitev v občini Šmarje pri Jelšah — Rogaška Slatina, restavracija »Rošta« Petek, 7. septembra 1984 ob 9. uri — sestanek s predstavniki Hmezada Šmarje pri Jelšah o vspostavitvd kooperantskih odnosov — Rogaška Slatina, gostilna »Guter«, sejna dvorana ob 15. uri — seja izvršilnega odbora sekcije avtoprevoznikov obrtnega združenja Šmarje pri Jelšah — Rogaška Slatina, gostilna »Guter«, sejna dvorana. ob 17. uri — seja izvršilnega odbora sekcije gostincev obrtnega združenja Šmarje pri Jelšah — Rogaška Slatina, gostilna »Pri Janezu« ob 19. uri — svečana seja skupščine obrtnega združenja Šmarje pri Jelšah ob pet letnici obstoja — podelitev plaket in priznanj za dolgoletno opravljanje obrti — podelitev jubilejnih plaket in priznanj — Rogaška Slatina, restavracija »Sonce«, sejna dvorana Sobota, 8. septembra 1984 ob 10. uri — ogled razstave in sprejem za upokojene obrtnike ob 12. uri — seja izvršilnega odbora sekcije frizerjev Zveze obrtnih združenj Slovenije — Rogaška Slatina, hotel »Donat«, ' sejna dvorana ob 20. uri — modna revija frizur in oblačil — Rogaška Slatina, Zdraviliška dvorana — sprejem in podelitev priznanj sodelujočim na reviji — Rogaška Slatina, hotel »Sava« Nedelja, 9. septembra 1984 ob 18. uri — sprejem in podelitev priznanj sodelujočim na I. razstavi obrti — Rogaška Slatina, gostilna »Gutar« ob 18. uri — zaključek razstave Začetek delovanja Združenja samostojnih obrtnikov občine Šmarje pri Jelšah sega v leto 1978. V sedemdesetih letih se je čutila potreba po organizirani obliki obrtništva, ter sodelovanju z ostalim gospodarstvom občine. Do realizacije teh želja in ciljev obrtnikov je prišlo 11. oktobra 1978, ko se je po predhodnem razpravljanju predstavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij o možnostih in obiski organiziranja obrtništva sestal zbor vseh samoupravnih obrtnikov občine Šmarje pri Jelšah. Na tem sestanku je bil izvoljen iniciativni odbor za ustanovitev Združenja samostojnih obrtnikov šmarske občine, v sestavi: Kamenšek Anton, Renier Franc, Šramel Stane, Drofenik Friderik, Bele Tončka, Ferme Vera, Rautner Franc, Dobrina Mihael, Cepin Jernej, Koražija Franc. Naloga odbora je bila čimprej pripraviti in izdelati pravila za ustanovitev združenja. To se je uresničilo 8. oktobra 1978. leta na ustanovnem zboru samostojnih obrtnikov občine Šmarje pri Jelšah. Občinsko združenje je delovalo na podlagi zakona o društvih in prostovoljnem delu obrtnikov. Začetni pogoji, za delovanje združenja so bili dokaj otežko-čeni, saj ni bilo na razpolago finančnih sredstev niti lastnih poslovnih prostorov. Obrtniki so se sestajali običajno po raznih gostinskih lokalih ■ in obravnavali svoje vsakdanje probleme, se trudili za razvoj in napredek samostojnega obrtništva in seveda za lastno socialno varnost. V kratkem obdobju delovanja združenja, v šestih mesecih, so bili dosežem nekaterii vifdni rezultati, vendar pa se je ugotavljalo, da tovrstna oblika organiziranja ni najbolj primerna za nadaljnji razvoj samostojnega obrtništva. Na pobudo takratnih predstavnikov združenj obmikov, zveze združenj in širše družbene skupnosti je obrtništvo dobilo ustrezno obliko v splošnem združenju Gospodarske zbornice, ko se je leta 1979 reorganiziralo. Na podlagi tega so se mostojnih obrtnikov v društveni obliki in se preimenovala o obrtna združenja, ki po novospreje-tem obrtnem zakonu 6. decembra 1978 obvezno združujejo vse samostojne obrtnike občine... Obrtno združenje občine Šmarje pri Jelšah je bilo ustanovljeno 13. maja 1979, kar štejemo za rojstni dan naše organizacije. Danes je v obrtno združenje vključenih 343 članov, samostojnih obrtnikov, od tega 106 avtoprevoznikov in ¡38 gostincev, ki delujejo preko svojih sekcij za avto-prevozništvo oziroma gostinstvo. V zasebnem sektorju je po zadnjih podatkih zaposlenih 330 delavcev. Po dogovoru o temeljih družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981 — 1985 je obrtno združenje nosilec razvoja drobnega gospodarstva v občini. Sicer pa je združenje po statutu temeljna samoupravna organizacija, v katero se obvezno združujejo delovni ljudje, ki na podlagi obrtnega zakona samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot redni poklic s sredstvi v lastnini občanov ter zadruge in druge oblike združevanja dela in sredstev, ki so jih ustanovili delovni ljudje na območju občine Šmarje pri Jelšah. Ortno združenje vsako leto izdela program dela, v katerem je ena glavnih in osnovnih nalog pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini, kakor tudi ustvarjanje pogojev za povečanje storilnosti in izboljševanje delovnih pogojev ter zagotovitev socialne varnosti in socialnih pravic članov združenja. Obrtno združenje vzpodbuja samostojne obrtnike k sodelovanju z obrtnimi zadrugami in kooperantskimi enotami v organizacijah združenega dela, saj se z uspešnimi kooperantskimi odnosi vsekakor zagotavlja prispevek k boljšemu in učinkovitejšemu zadovoljevanju potreb po storitvah in potrebah industrije. Združevanje v svoji aktivnosti posveča pozornost tudi dejavnostim, ki proizvajajo izdelke za izvoz, oziroma nadomeščajo uvoz, saj s tem prispevamo k stabilizaciji gospodarstva. Od samega začetka delovanja združenja je bila prisotna skrb za povečanje števila zaposlenih v enotah drobnega gospodarstva, posebno pozornost smo namenili informativnemu sistemu, ki ga vseskozi dograjujemo s ciljem čim bolšega informiranja članov z ekonomskimi, poslovnimi, tržnimi, konjuktumimi in tehnološkimi novostmi. V letu 1983 je bilo zaključeno prvo mandatno obdobje delovanja Obrtnega združenja Šmarje pri Jelšah, prišli smo. v drugi mandat (1983 — 1986), v katerem si je novoizvoljeni sestav skupščine, izvršnega odbora, sekcij (gostinstvo, avtoprevozništvo) komisij in odborov ( za kreditiranje, sejme, razstave, izobraževanje DS) zadal pomembne in obsežne naloge in izdelal konkretne programe dela in akcije, ki jih bo potrebno realizirati v tem mandatnem obdobju. Največja skrb bo namenjena izvajanju določil dogovora o temeljih družbenega plana ter izvajanju načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Šmarje pri Jelšah. Sodelovati bo potrebno z ostalimi podpisniki dogovora, predvsem izvršnim svetom, medobčinsko gospodarsko zbornico, bankami itd. Svoje zastavljene cilje in naloge bo reševal IO, ki se sestaja redno, najmanj dvakrat mesečno. Ne gre prezreti, da je vloga Obrtnega združenja danes, ko se razvoju drobnega gospodarstva v občini Šmarje pri Jelšah namenja posebna pozornost, izredno pomembna. Z aktivnim delovanjem in afirmacijo je dosežena zadovoljiva raven v okviru ob- činskega merila. Združenje ima svoje predstavnike v Izvršnem svetu občine, v komiteju za gospodarstvo, MGZ, skupnosti za cene občine Šmarje pri Jelšah, LB, skladu za dopolnilno izobraževanje delavcev ter v odborih in komisijah pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije. Združenje ima tudi mesta v zboru združenega dela občinske skupščine ter v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih. Ob tem velja poudariti zadovoljivo sodelovanje Združevanja z omenjenimi organi, kot tudi z izvršnim odborom sindikata delavcev v zasebnem sektorju. Imenovana je posebna komisija, ki spremlja izvajanje določb kolektivne pogodbe, kar je novost, zagotovo pa v obojestransko korist '— obrtnikov in delavcev. Ob zaključku je potrebno omeniti še aktivnost Obrnega združenja na področju sejemske dejavnosti, sai vsako leto sodeluje na mednarodnem sejmu obrti v Celju, ob letošnjem jubileju pa je pripravilo I. razstavo osebnega dela v občini Šmarje pri Jelšah. Vsako leto združenje prireja organizirane strokovne ekskurzije, izlete, letovanja, obrtne plese, preventivne zdravstvene preglede, strokovne tečaje ter sodeluje na športnih tekmovanjih. Za aktivno delovanje združenja velja zahvala vsem obrtnikom, ki so pripomogli k razvoju in napredku osebnega dela v občini Šmarje pri Jelšah, članom Obrtnega združenja pa ob 5. obletnici iskreno čestitamo! Obrtno združenje Šmarje pri Jelšah I. RAZSTAVA OBRTI OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH Obrtno združenje Šmarje pri Jelšah prireja ob 5. obletnici svojega obstoja I. razstavo obrti v občini Šmarje pri Jelšah Na tej prireditvi se s svojim proizvodnim programom, storitvami in izdelki za široko potrošnjo predstavljajo samostojni obrtniki, avtoprevozniki in upravljalci gradbene mehanizacije. Namen razstave je seznaniti občane in širšo javnost z obsegom dela, sposobnostmi zasebnih ustvarjalcev, pestrostjo in kvaliteto ponudbe samostojnega osebnega dela. Razstava naj bi prispevala k uveljavljanju samostojnega osebnega dela, obrtnih izdelkov, k navezovanju poslovnih stikov in poglobila povezavo obrti z združenim delom. Razstava je namenjena tudi mladini, ki bi naj ob obisku ugotovila, da so tudi obrtni poklici zanimivi. Svečana otvoritev I. razstave obrtnih izdelkov in storitev v občini Šmarje pri Jelšah bo 6. septembra 1984 v restavraciji »Pošta« v Rogaški Slatini. Dobrodošli Vsakogar, ki pride iz katerekoli strani v Kozje, bo pozdravil napis z besedami, ki smo jih izbrali za osrednji naslov prispevka iz te krajevne skupnosti. Takšen napis Opozarja popotnika, da prihaja v kraj, ki se po svojem bistvu v mnogočem razlikuje od ostalih krajev v občini. Ne samo zaradi table z iskreno dobrodošlico, ampak je ta kraj drugačen predvsem po svoji legi — vpetosti med hribe, pokrite z gozdovi, odmaknjenosti od večjih centrov, drugačen po ljudeh, ki jim ni vseeno, kakšna bo usoda njihovega kraja. In nenazadnje, drugačen po bogati preteklosti med narodnoosvobodilno vojno, ki ne bo nikoli pozabljena. Živi v ljudeh in ponosni so na to. S toliko večjim ponosom pa se bodo težkih časov spominjali letos, ko mineva 40 let, od kar je bilo osvobojeno Kozje. ZGODILO SE JE 9. SEPTEMBRA 1944 Čeprav se je na ožjem območju Kozjanskega začelo narodnoosvobodilno gibanje že takoj po okupaciji (Kozje je bilo zaradi ugodne geografske lege središče tega gibanja, pa tudi sovražnik je imel tukaj številne postojanke), je novo obdobje in največji vzpon dosegel narodnoosvobodilni boj s prihodom XIV. divizije in ustanovitvijo Kozjanskega odreda 27. aprila 1944. Poslej se okupator ni več počutil varnega v svojih postojankah na Kozjanskem in v Posavju. Odred je nizal uspeh za uspehom in 9. junija 1944 že osvobodil prvi kraj na Kozjanskem — Jurklošter. V poletnih mesecih je nato prisilil na umik posadke trinajstih sovražnih postojank in tako osvobodil skoraj vse Kozjansko. Ostala je samo še obmejna okupatorjeva postojanka Kozje. 9. septembra 1944 je odred s XIII. brigado Mirka Bračiča napadel ito postojanko; borci odreda so branili dohod v Kozje na cesti proti Senovemu in Šempetru, Ver-mani — Kočevarji in Besarabci so se v utrjenem župnišču v Kozjem upirali vso noč in ves dan. Sele po miniranju so partizana uspeli prisiliti sovražnika k predaji. Padla je zadnja in najmočnejša postojanka na Kozjanskem. Kozje je bilo osvobojeno. 9. septembra je občina Šmarje pri Jelšah upravičeno izbrala za svoj občinski praznik, saj se je po osvoboditvi Kozjega pospešeno nadaljeval razvoj ljudske oblasti in doseženi so bili izredni uspehi v izgrajevanju upravne im -politične oblasti. NOO in odbori OF so na osvobojenem Kozjanskem dejansko prevzemali oblast. RAZVOJU NAPROTI Kozjani so na svoji razvojni poti krenili v pravo smer. Zavedali so se možnosti, kii jih imajo, im temu primerno krojili usodo svojega kraja. Pri tem jih je vodila delavnost, prizadevnost in povezanost ter želja, da mladi rod obdržijo v domačem okolju. Plod njihovih prizadevanj je tako danes na dlani. Z razvojem industrije so namreč zaustavili upadanje števila prebivalcev in postali pomemben »industrijski center« v šmarski občini. Na območju krajevne skupnosti Kozje živi 1400 prebivalcev v petih vaških zaselkih: Sp. in Zg. Veternik, Ješovcu, Zdolah in in v Kozjem. Struktura prebivalcev govori v prid kmetov in ostarelih ljudi, okoli 500 pa je delavcev; približno polovico teh je zaposlenih v Kozjem, ostali se vozijo na delo v Krško, Senovo, Celje in Štore. Kozje nudi danes zaposlitev 500 delavcem (med zaposlenimi je polovica delavcev iz sosednjih krajevnih skupnosti); kar je, glede na število prebivalcev, spodbudna števi/lka. Največ je zaposlenih v Metki in Dekorju, nekaj v obratu Žage, preostali pa v šoli; Kmetijskem kombinatu, trgovini in gostinstvu. Kozjanski tozd Metka Celje sodi med večje delovne organizacije v šmarski -občini, saj prispeva precejšen delež k dohodku šmarskega gospodarstva. S prizadevnostjo dn delavnostjo 200 članskega, pretežno ženskega kolektiva, dosledno uresničuje začrtane naloge, predvsem pa se trudijo, da čim več svojih proizvodov izvozijo. Njihov proizvodni program je usmerjen v kon-fakcioniranje oblačili za prosti čas in športnih oblači-l ter posteljnine. Vse to so proizvodi, ki gredo na tujem dobro v pr-omet. Ker so se na tujem izkazali kot solidni partnerji, danes izvozijo več kot polovico celotne proizvodnje. Dobro poslovanje pa nenazad- nje pogojuje zdrave odnose in zadovoljstvo v tem delovnem kolektivu. Tozd Dekor Steklarna Boris Kiidrič Rogaška Slatina je druga delovna organizacija, k-i pomeni v verigi razvoja pomembno mesto v tem kraju. Za ¡razliko od Metke, nudi Dekor zaposlitev predvsem moški delo-vnii sili. Sicer pa je tudi v tem tozdu zaposlenih danes 200 ljudi, katerih povprečna starost je 23 let. Mlad kolektiv torej, ki proizvaja visoko kvalitetni brušen svinčeni kristal, zadnje čase pa poskušajo delček proizvodnega programa preusmeriti še v ■ suvenirsko ponudbo. Tudi Dekor predstavlja pomembnega izvoznika, saj proda na tuje 70 odstotkov celotne proizvodnje, kar pomeni, da prav tako sledi prizadevanjem za čimvečjli izvoz. V obeh kolektivih je čedalje bolj prisotna potreba po dvigu Izobrazbene ravni delavcev, kajti n-ova tehnol-ogi-ja zahteva ustrezno usposobljene kadre. Že- lijo torej zaposliti kvalificirane ljudi, ki bi s svojim znanjem prispevali k še boljšim rezultatom. (V Metki in Dekorju je ta čas zaposlenih le nekaj več k-ot polovico kvalificiranih delavcev, ostali so p-rilučenii.) Metka in Dekor nedvomno pomenita veliko za -kraj, kaj-td brez industrije Kozje gotovo ne bi doživelo razvoja, -kakršnemu je priča danes. Zato ni čudno, da so ljudje zadovoljni in da nobenega izmed njih ne mikajo - večja središča. Skoraj vse imajo; urejene ceste, urejeno šolstvo, zdravstvo, tud-i stanovanjskih problemov zaenkrat skorajda ne poznajo, imajo t-rgovdne in nenazadnje tudi dovolj gostinskih obratov. Če bi imeli razvite še nekatere vrste storitvene obrti in bolj urejene prevoze z občinskim središčem, jim za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb ne bi ničesar primanjkovalo. Tudi v krajevni skupnosti Kozje pretežni del sredstev namenjajo za komunalno ureditev. Pri tem zaslužijo najvidnejše mesto ceste. Kozjani so v zadnjih letih uspeli urediti veliko kilometrov cest in najpomembnejše je, da so z njimi povezali zaselke s središčem. Prav te dni bo nared še cesta na Veternik, Za lepši izgled kraja skrbi turistično društvo. Oglasne vitrine so le ena -izmed njihovih domislic. Z ureditvijo trim steze bo v Kozjem še več možnosti za rekreacijo v Kozjem OSNOVNA SOLA V KOZJEM SE BO POIMENOVALA PO BRIGADI MIRKA BRAClCA ki jo bodo asfaltirali v dolžini 2500 m (GG Brežice bo v Bister grabnu uredil osem mostov). Nadaljevali bodo z rekonstrukcijo ceste Medvednica — Okič ter se lotili priprav za asfaltiranje ceste Zdole — Zece. Veliko denarja porabijo tudi za sprotno vzdrževanje cest. Prav zdaj se bodo lotili urejanja lokalnih cest, ki jih je poškodovalo zadnje neurje. Letos so uredili tudi pločnik in javno razsvetljavo od Dekorja do avtobusnega postajališča. PESTRA DRUŠTVENA DEJAVNOST Ko govorimo o deilu društev v Kozjem, gotovo ne moremo mimo gasillcev, ki po svojem dolgoletnem aktivnemu delu slovijo daleč naokrog. Društvo je bilo ustanovljeno 1875. leta, kar pomeni, da bo prihodnje leto praznovalo 110-,-letnico obstoja. V njem je 238 članov, od tega kar 111 žensk in 96 mladih. Vsi aktivno delujejo, se udeležujejo tekmovanj in so v vsakem trenutku pripravljeni za akcijo. Njihovo osnovno poslanstvo pa jč seveda preventivno delovanje, ki temelji na rednih pregledih gospodarskih objektov in hiš, odstranjevanju nepravilnosti, velikega pomena je tudi vzgoja šolske mladine. Društvo pa nudi mentorstvo tudi desetinam v delovnih organizacijah. Vse njihovo delo temelji na prostovoljni bazi, z lastnimi sredstvi so zgradili tudi gasilski dom, ki služi krajanom za najrazličnejše dejavnosti. Prav zdaj gradijo prizidek, povečati nameravajo oder, urediti sanitarije in večnamenski prostor za delo ostalih društev. Z opremo so dobro priskrbljeni, v prihodnje jo nameravajo le še kompletirati, da bi lahko s hadrantnimi nastavki in cevmi opremili tudi za-esike. Izkušnje, ki so jih pridobili pri delu, s pridom prenašajo na ostala društva, predvsem na tista, s katerimi so pobrateni. Društvo je za svojo aktivnost prejelo številna priznanja in odlikovanja, posebej pa so se izkazali na tekmovanjih, saj imajo v svoji zbirki že 156 pokalov. Naj večji- uspeh so dosegli leta 1964, ko je ženska desetina ob 100-letnlici jugoslovanskega gasilstva na državnem tekmovanju v Nišb dosegla prvo mesto. Dve leti kasneje pa so si na gasilski oilimpiadi v Karlovcu priborili srebrno medaljo. Zadnja leta je svojo aktivnost popestrilo tudi kulturno društvo. Ustanovili so več sekcij (pevski zbor, Kozjanski oktet, glasbena sekcia, folklora, kino in dramska sekcija), v katerih deluje preko sto članov. Za seboj imajo že vrsto nastopov v domačem, pa tudi v sosednjih krajih. Veliko pomenijo za kraj, kar dokazujejo s stalno aktivnostjo. TVD Partizan Kozje prav tako iiztopa po delavnosti. Društvo bo prihodnje leto praznovalo 40-let-riico obstoja, v njem pa deluje 214 članov v enajstih sekcijah. Najbolj uspešni so košarkarji, nato nogometaši, tudi namizni tenis se vse bdlj razvija, pa smučanje in še bi lahko naštevali. Ker bodo letos dobili novo kegljišče, bodo ustanovili še kegljaško sekcijo. Društvo namenja sicer največ pozornosti rekreaciji, saj se z njo ukvarja 650 krajanov (54 °/o vseh Kozjanov). So edini v občini, ki dosegajo na področju rekreacije tako množičnost, v slovenskem merilu pa med vaškimi krajevnimi skupnostmi dosegajo četrto mesto. Za tako razvejano dejavnost imajo seveda prematLo finančnih sredstev, pa tudi občinska TTKS jim odmera pičla sredstva. Zato jiim zopet priskočijo na pomoč tamkajšnje delovne organizacije. Ko predstavljamo društveno dejavnost, ne smemo pozabiti na nogometni klub, ki letos praznuje 10-letnico obstoja. V tem času je namreč vzgojil nekaj kvalitetnih nogometašev, ki so kasneje nastopali za NK Steklar in NK Kladivar iz Celja. V klubu je 25 starejših članov in 30 pionirjev, ki redno tekmujejo v medobčinski- nogometni zvezi Celje. Za njihovo dolgoletno resno delo bodo letos prejeli občinsko priznanje. Darja Lojen V gasilsko društvo čimveč žensk in mladih — želje so se uresničile Košarkarji uspešno tekmujejo v drugi slovenski ligi Pričakovati je, da se bo v naslednjih letih tudi v Kozjem zaostril stanovanjski problem, saj vse več mladih družin potrebuje stanovanja. Stanovanjski bloki so ta čas polno zasedeni. JOŽE PRESKAR — predsed- nik sveta KS: »Družbenopolitične organizacije in organi v krajevni skupnosti delujejo dobro. Ljudje, ki delamo v njih, vemo za probleme v kraju in jih skušamo po svojih močeh reševati. Ker smo med seboj tesno povezani, kmalu najdemo rešitev, čeprav se zgodi, da tu in tam naletimo na ovire. Potem pride na dan naša volja in težnja, da bi bilo naše delo čimbolj plodno. Zevedamo se namreč, da brez aktivnega delovanja ne bi šlo in tudi napredka v krajevni skupnosti ne bi bilo. Menim, da je naš kraj v zadnjih letih v mno-gočem spremenil podobo in da znaj ne zasluži več predznaka — nerazvit. S tem se seveda ne smemo zadovoljiti, ampak mora biti v nas še naprej prisotna potreba za še boljšim. To pa bo zahtevalo dodatne napore vseh nas.-« Novo postajališče Kaj veš o prometu Prvo junijsko nedeljo je poročal Radio Šmarje pri Jelšah o otvoritvi železniškega postajališča Rjavi ca. Lega zaselka Rjavi-ca je občanom občine Šmarje pri Jelšah mary znana. Rjavica je eden bolj oddaljenih zaselkov KS Rogaška Slatina. Leži na desnem bregu reke Sotle, gledano proti vzhodu in je 2,7 km oddaljena od železniške postaje Rogaška Slatina. Sam zaselek z hližnjo okolico ima 33 gospodinjstev. Tja gravitira tudi del na hrvatskd strani ležeče KS — Hum na Sotli. V preteklosti ga je zaradi oddaljenosti od središča Rogaške Slatine obšla glavna cestna povezava. Neposredno ob njem pa poteka železniška proga. Prebivalci z obeh bregov Sotle so si od nekdaj želeli boljše prometne povezave s kraji, kamor so odhajali na delo, v šolo in po opravkih. Tokrat bi želel osvetlita tudi družbeno dogajanje, ki je pogojevali© izgradnjo postajališča Rjavica, Prizadevanja kmetov so bila usmerjena predvsem v izgradnjo železniškega postajališča v tem kraju. To dokazujejo že leta 1980 zbrani podpisi iniciativnega odbora. Za opisano gradnjo se je izreklo 133 družin iz sosednje KS Hum na Sotli in 33 družin iz Rjavice in okolice. Prizadevanje občanov je podprla tudi nova samoupravna organiziranost DPS, saj so lahko preko svojih delegatov v KS opozarjali na probleme kraja. Delegatsko poslanstvo so delegati Rjavice Stanko Habijanič, Franc Lovrenčak in Anton Sajko zgledno opravljali. Omenjeno postajališče je bilo vneseno v plan izgradnje infrastrukturnih objektov v KS Rogaška Slatina, za kar je bilo namenjenih tudi del sredstev samoprispevka občanov — 150.000,— din. Sprva je kazalo, da bodo ta prizadevanja zaradi pomanjkanja sredstev in nezainteresiranosti za naložbe v železniški in luški promet na našem področju ostala na spisku želja. Z delegatom Slavkom Sisingerjem sva podprla prizadevanja krajanov v SIS za železniški in luški promet — prometnega središča Celje. Trezna analiza izvršnega odbora SIS pa je pripeljala do soudeležbe pri delih in strokovne pomoči, ki jo je nato inudil ŽTO Celje TOZD za UVP Celje pod vodstvom ing. Ludvika Dovgana. Slovesna otvoritev je po vsebini odstopala od običajnih manifestacij. Navzoči so bili predstavniki DPS in DPO, občani in graditelji postajališča. Tovariš Franc Jagodič, predsednik SIS za železniški in luški promet prometnega središča Celje, je bil slavnostni govornik. V imenu sveta KS Rogaška Slatina je govoril podpredsednik Franc Terbovc, v imenu iniciativnega odbora za izgradnjo postajališča pa Franc Lovrenčak. Govorniki so povdarili pomembnost gradnje in se zahvalili krajanom za pomoč pri gradnji. Sam dogodek otvoritve postajališča bo še dolgo ostal v spominu udeležencev, predvsem zaradi prisrčnega sprejema svečano okrašenega vlaka in prvih potnikov, ki so prispeli z njim. Sledilo je tovariško srečanje gostov in krajanov, ki so se tudi pri tem lepo izkazali. Izgradnja postajališča je dokaz, da je mogoče kljub skromnim sredstvom, ki so na voljo, in z aktivno udeležbo vsakega posameznika dosegati pomembne družbene cilje. Preusmeritev prometa s cest na železnico pa je tudi ena temeljnih opredelitev programa stabilizacije. Peter Raspotnik Letos sem se zopet odločil, da bom sodelovil pri prometnem krožku. Zato me je predvsem motiviralo tekmovanje »Kaj veš o prometu?«, saj sem letos že tretjič sodeloval na njem. Tudi letos smo zavzeto trenirali in dobro pripravljeni smo prišli na start občinskega -tekmovanja, ki je bilo letos v Rogatcu. V ekipi Kozjega smo bili: Kolar Joži, Božiček Damjan, Jokan Iztok in jaz. Tekmovanje je bilo hitro mimo in na vrsti je bila razglasitev, najprej ekipna: Kozjani smo kot že nekaj let nazaj zmagali. Nato je prišel posamezni vrstni -red. Najprej je tovariš iz SPV-eja povedal tretjega. Bil je iz Bistrice, nato -pa še prvega. Že sem -pomislil, da sem ostal brez medalje, ko je tovariš povedal, da sem prvi jaz. Joži je bil 16., Iztok 6., Damjan pa 4.. Čez približno dva tedna je bilo republiško tekmovanje v Črnomlju. Še bolj zavzeto sem treniral. Že zgodaj zjutraj smo se -odpravili v Črnomelj. Pred tekmovanjem smo si še pogledali progo, nato pa je bila svečana pov-orka po ullicah Črnomlja. Po povorki se je začelo tekmovanje. Ker sem imel nizko štartno številko, sem razmeroma hitro končal s tekmovanjem in potem smo si ogledali Črnomelj. Po kosilu so imeli učenci iz Črnomlja kulturni program, nato pa je prišla na vrsto razglasitev. Vsi smo nestrpno čakali na rezultate. »Prvo mesto je zasedel Roman Judež«, je z udarnim glasom naznanil neki tovariš iz SPV-eja. Temu je sledil glasen aplavz. »Drugo mesto je zasedel Marko Jelen«, je -tovariš nadaljeval. Zopet ploskanje. »Tretje mesto pa je zasedel Roman Gradišek«, je tovariš zaključil. Hitro sem planil na noge. Prebledel sem in s tresočimi nogami skoraj stekel po medaljo. Najraje bi zavriskal od veselja. Nisem -slišal ploskanja. Pravzaprav isem slišal le moje -ime, ki mi je zvenelo v ušesih. To so bili gotovo eni najlepših trenutkov, kar sem jih doživel. Uspeh je bil povsem nepričakovan. Celo pot nazaj smo govorili o tem uspehu. Najbolj me je veselila uvrstitev v republiško ekipo za zvezno te- kmovanje, ki je bilo letos na Brezovici in v Uroševcu na Kosovu. Že tretjega maja smo se odpeljali v Ljubljano, od koder smo nadaljevali pot z vlakom. Do Zagreba smo se peljali v navadnem ' vagonu, naprej pa v spalniku. Domenili smo se, da se bomo ob polnoči zbudili, ker se bomo nekako takiralt pripeljali v Beograd. Tako sem prvič videl naše glavno mesto. Čeprav sem ga videl ponoči in iz vlaka, je bil Beograd vseeno zelo lep. Zjutraj, ko smo se zbudili, sm-o se že peljali proti makedonski jmeji. V Skopje smo se pripeljali ob 11. uri. Tam so nas že čakailii člani mladinske ekipe in skupaj z njimi smo se odpeljali v Brezovico na Šar planini. Stanovali smo v hotelu Narcis. Do večera smo si uredili svoje stvari, zvečer pa smo šli v telovadnico, kjer smo igrali mali nogomet. Slovenci smo igrali tri tekme ih vse tri zmagali. Medtem ko smo mi igrali, so mentorji žrebali številke. Dobil sem številko osem, ki sem jo imel tudi na republiškem tekmovanju. Drugo jutro smo pisali teste, po kosilu pa smo se odpeljali na izlet. Bili smo v Prizrenu, Peči, Djakovici, Prištini itd. Zvečer, ko smo prišli v hotel, pa nas je čakalo neprijetno presenečenje. Zmanjkalo je elektrike, tako da nismo mogli gledati »Evrovizije«. V nedeljo sm-o se že zgodaj odpeljali v Ur-o-ševac, kjer je bila vožnja s kolesom, oziroma kolesom z motorjem. Bilo je nekaj težav, tako da so imeli nekateri polne roke -dela. Po tekmovanju smo se zopet odpeljali v Brezovico. Tam je bila slovesna razglasitev. Uvrstil sem se na 29. mesto. V tolažbo mi je bilo to, da je v celi državi tekmovalo kar dva milijona osemsto tisoč tekmovalcev. Ze zvečer smo se z vlakom vrnili. Bili smo veseli,kljub ne najboljšim uvrstitvam, vendar z lepimi spomini in vtisi z zveznega tekmovanja »Kaj veš o prometu?«. Preden smo se razšli, smo si izmenjali naslove in obljubili, da si bomo pisali. Roman Gradišek, 6. r. OŠ Kozje <9$b /METKk r R 1 i