8. štev. V Ljubljani, v t 18. julija 1874. Letnik II. Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta: 8 kr., če s« tiska lkrat, 1 d o li ,, )| 1» " >> 15 „ „ „ ,i 3 M Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravuištvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. st. 16. Po poiti prejeman velja Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 5 — „ za četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta za četrt leta 20 10 •Jfi., Političen list n slovenski narod. £ V Ljubljani na dom pooilj«\«il\A'^ .A) velja 60 kr. več na leto. V Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek. četrtek in saboto. Cehi. Boj na čeških voliščih je končan. Nepre-magan staročeski lev stoji ponosno. Zopet se njegov glas mogočno razlega po Čeških dobravah in planjavah v strah vsem protivnikom češkega prava. Mladočeska mačka leži na smrt ranjena in nemčurska gadja zalega nabira zopet strup zoper »trdovratne" Čehe. Poglejmo nekoliko boj in pomembo veliko boja. O čeških nemčurjih mi ni treba veliko praviti, saj so našim podobni kakor jajce jajcu; vsi ti iz-rodki in spake so ubijalci slovanstva, ki kar očito škilijo v nemški rajh. Nekoliko več besedi o Mladočehih, ki so v žlahti našim mladičem. Leto dni je, kar so Mladočehi v „N. Listih'1 v tir pognali politiško delavnost. Pa ta politika delavnosti je le puhla fraza, kakoršnih vse mrgoli okoli mladih, kakor muh okolo gnji-line. S to puhlo frazo so hoteli „starim" napovedati boj, raztrgati žlozni češki narod v dve stranki, polakniti se vojvodstva češkega naroda, vreči češko pravo v blato, na Dunaj priti, beračiti za kake narodne pravice, in ondi objemati nemške liberalce kot pogumne ra-belje pravega liberalizma in ž njimi veselo plavati v derečini liberalizma. Po vsem tem se češkim mladičem zdeha. Meseca januarja je češki narod dal gro-bokopom češkega prava odgovor, ki bi jih bil moral privesti k pameti; edini Sladkovski — prvak mladičev — je prodrl, vsi drugi mladiči so slavno podlegli na volilnih bojiščih. Pa odpodi nadležno muho od sebe, pride ti zopet nazaj. Kakor sem rekel, postavljeni so bili pred nekoliko meseci pred vrata, a zdaj so zopet skozi okna silili v svetišče čeških pravic, da bi jih izdali Nemcem. Ali zopet so g e&lietek, Voltaire. (Konec.) Voltaire sam se je sramoval dela v prvotni obliki trdeč, da se je v prepisih pokvarilo in skazilo. Objavi toraj leta 1762 izdajo, v koji je vse izpustil, kar se mu je preveč pogubljivo in nevarno dozdevalo. Ker je tudi v tej popravljeni izdaji grozno nespodobno, pohujšljivo, sovražno veri in javni pristojnosti bilo, lahko sodimo, kakošno je bilo, ko se je na skrivnem dvorom, imenitnim gospodom in gospem pošiljalo. A Voltaire ni le vsake pozitivne vere sramotno napadal, nego sleherno filozofično sistemo. Vsako vedo, vsako še tako trdno resnico je zasmehoval, sam ni bil v nijedni znanosti strokovnjak. Ako komu, so njemu jo naleteli; po vsi Čehiji se sliši jok in stok kandidatov „mladih src"; le šestero je živih prišlo iz boja. Pa kako so agitirali! Mladočehom se mora priznati neutrudlji-vost v agitovanju. Pa jim je tudi vsak posre-dek dober; laž in presekavanje resnice, to so j tisti kolci, s kterimi skušajo prekucniti Staro-čehe. V laganju so dostojni vrstniki našim mladičem. „N. Listi" so odposlali na različne kraje skoro vse vrednike, da so delovali za — mlade. Iz prage so se golo — in kozjebradci mladiči razleteli na kmete agitovat za — mlade. Kaki mladič je v neznano vas pal, kakor iz oblakov; nobeden ljudi ni vedel, kdo je, od kod je, le to so videli in slišali, da je meše-tar mladih. Na koše knjižur, v kterih se Pa-lackv in Rieger obirata, se je razsejalo med narod; ker jih ljudje neso hoteli jemati zastonj, metali so so jih mladiči po noči pred vrata hišna, da so jih le razdali. Kmete so vozili v kočijah in jih napajali s pivom. Da, njih nesramna predrznost je segala tak daleč, da so volilcem jemali liske, izbrisavali staro-českega kandidata in zapisavali mladočeskega, da so listki morali biti popravljeni ua povelje c. kr. služabnika. In ko je neki Staročeh dobro podajal mladiče kot razkolnike in grobokope, kričali so omikano: „Van ž njim!" Madjarska surovost se prijemlje! Kandidatna listina mladočeska je dokument izdajalstva. Kajti, ko bi bili zmagali mladiči, razbili bi češko prav v šibre; deklaracija, ki tirja pravo češkega kraljevstva, jim je le „velika neumnost." Ali ni to jasno rečeno? Šli bi na Dunaj, bi brate v liberalizmu podpirali, Nemce in naše mladiče, z veseljem bi rodili liberalne postave, za narodne pravice bi ob prilikah koledovali kot ,.ponižne sluge". In kakov dobiček so mladiči prinesli iz Dunaja? Takov, kakoršen je strah: okolo kraja ga nič veljale besede Voileau a: „la critique est aisee, et 1' art est difficile". (Razdirati je lahko, a zidati je težko.) V svojem romanu „Memnon" sramotil je dobrohotnega ltousseau-a. Dokazuje namreč, da modrijan, ki misli, da je dolžnost in mogoče po zakonih pameti živeti, je nor in se mora v norišnico zapreti. Na vprašanje: kaj je zakrivil Itousseau, da ga tako preganja, odgovori lakonično, „zakaj tako slovi?" Uklanjali to se Voltaire-u najvišji dostoj-niki boječi se javnega satiričnega zasramovanja. Friderik II. in Katarina II. bila sta z njim v osebnej zavezi. Katarina mu pošlje svojo z biseri okinčano podobo. Friderik pa zapiše z lastno roko na statvo Voltaire-ovo: „Viro im-mortali". (Neumrjočemu možu.) Pri Genfu v Švici si je pozneje kupil vilo, kojo je imenoval: Delices, t. j., razkoša. Tu je živel dolgo časa sovražen pa tudi češčen od sveta z dohodki 140.000 lir. Tu je vredeval svoje filozofične probleme ter jih v posebnej knjigi objavil z naslovom: „Raison", to je, pamet. I ni, v sredi je pa votel". Spominjam se tu mladičev naših žalostne postave. Ti junaki so nam iz Dunaja prinesli toliko, da se spraviti ne moremo. Tudi Moravanje so dunajsko lese-njačo s praznimi rokami zapustili; menda so seboj odnesli to prepričanje, da bi se moralo vsakemu človeku s kropom puščati, ki pričakuje kakih pravic od liberalcev a la Dežman in Ilerbst. A naši mladiči pogumno mahajo na Dunaj, da jih imajo ondi za „jurčke". V možganih mladičev gospoduje egiptovska tema. Več svetlobe omikačem! Pa tudi pri volitvah se je mladočesko iz-dajalstvo pokazalo v vsi nagoti. Mladočehi so bili zmenjeni, da na vseh krajih kandidirajo — če ne očito, pa vsaj skrito, tako so imeli črez 30 očitnih kandidatov, 50 pa skrivnih bolj — ako bi tudi vjeli le nekoliko glasov. Kaj se to pravi? „Povsod nastavimo svoje kandidate, če tudi vemo, da ne zmagamo, le da nekoliko glaso/ odbijemo starim — naj tudi ustavak zmaga pri tem, nič ne de." — Vse, kakor pri nas! — V domažlickem okraju je ustavak zmagal, ker so mladiči glasovali zanj. Bravo mladiči! »Narodnost črez vse!" Slišite slovenski mladiči? Kukavice! Dejanje kaže, da je mladičem, našim in češkim, v prvi vrsti za prvaštvo in liberalizem, v drugi še le za narodnost. ,.Apres vous le deluge" — naj narod hira, da smo mi le prvaki in liberalci z liberalno krošnjo na hrbtu. Rod Efialtov še ni izginil. Še enkrat: Kukavice! Pa hvalo Bogu, izdajalstvo mladočesko se je razbilo na skalotrdni nepremakljivosti prostega češkega naroda, in še bolj na izobraženosti čeških mest. Mladočeska mačka je vržena ob tla, da je vsa pokvečena in zmaščena, a ubita še ni. Do bodočih volitev se zopet iz-liže in zopet jo bodemo videli začeti obupni boj zoper staročeskega leva. Francoski pre- Smrt bila je primerna njegovemu življenju. Končal je po najverjetnejih svedokih v besnosti in popolnej obupnosti. »Zapuščen sem od Boga in od ljudi", stokal je neprenehoma. V smrtnem strahu in premagan od svojih groznih bolečin klical je božje ime; vmes pa tudi strašno preklinjal. Prosil je za duhovna, a prijatelji, ki so strme smrtno posteljo obdajali, niso mu uslišali zadnje prošnje; kajti njegova spreobrnitev bila bi njih obsodba. V poslednjih trenutkih polasti se njegove duše groza, strah, obupnost. „Čutim roko", ihti, ki me tira pred sodnika"; zmešano in divje gledaje metal se je v smrtnih stiskah po postelji glasno vpijoč: „To je hudič, hoče me zgrabiti. Vidim ga . . . Vidim pekel . . . Od- ženite jih ..." V tem milovanja vrednem stanu zgrabi prisiljen od grozne žeje za posodo, ki je pri postelji stala, nastavi ter izpije ... Na to silno zaječi in onesnažen z blatom in krvjo, ki mu je iz nosnic vrela — konča. govor: »domage rend sage — škoda zmodri" obračajo »Rusini na poljake: „Mudrij Ljah po škode," — a o Mladočehih se še to ne more reči. Dvakrat so bili na voliščih že stepeni na žive in mrtve udarce, pa jih še ni zmodrilo: že zdaj obetajo, da pri bodočih volitvah zopet poskusijo srečo. V tretje gre rado, pravi Slovenec; ko bodo tepeni še v tretje, morebiti se vendar le streznejo iz omotnega liberalizma. — Kaj počno zdaj Mladočehi s politiko delavnosti! Kukavnih šest poslancev imajo. Eden njih pravi, dokler nemarno 43 sedežev, ostanemo tudi mi doma; drugi pravi, v deželni zbor gremo, Če sva tudi le dva; in tretji hoče iti na Dunaj, v državni zbor. Šestero poslancev, pa tri stranke. Še med seboj neso edini. Kaj se govori o Poljcih? „Dva Poljca, in tri stranke." Slava Staročehom, ali bolje rečeno, Čehom. Pogumno so stopili na vrat mladim kazimirom, junaško so podrli domačega protivnika. Številke govore. Staročeski kandidati so dobili 15591 glasov, razkolniški pa 2622.*) Zopet so Čehi pokazali, da so nepremakljivi junaki, ki ne odstopijo od deklaracije, od boja za pravo, ki ostanejo mož — beseda. Odločno so tirjali svoje pravo, tirjajo ga še zdaj in ga bodo tirjali. Nemajo zastonj Poljaki v njih lepe prislovice: »Co za Czech, slovvo nietrzjmač?" — Kaki Čeh, besede ne držati? Staročeh je neomahljiv, naj ob njega treskajo strele ustavovercev, naj ga skuša zapeljivost mladičev. Mladočehi nasproti nemajo več češkega značaja, ampak so trst, ki ga veter maje semtertje. Danes prisegajo pred vsem svetom: »Deklaracija je naše odrešenje," — jutri: »Deklaracija je velika neumnost;" — danes si bijejo na prsi: »Pravo češkega kraljevstva nam je črez vse!" — jutri gobez-dajo: »Pravo naše vrzimo v kot, med zastarelo šaro!" Taki vetrenjaki, take veše bi rade prvakovale! Herostrati! Staročehom pa: Slava! K a u 1 u s. *) „81. N. piše: »pri kmetiških volitvah so dobili Staročehi 1908 glasov, Mladočehi pa 1200." (št. 154.) To je laž Oni so dobili 5171 glasov, ti pa 1250. Da se „Narod" predrzne lagati v oči številkam! To je črez vse meje! Čudni patroni, si Mladoslovenci. »Narod" — poštenovič laže, da te kar praši; in mladičem to vse tako dobro tekne. Kakoršno bitje, takošna piča: za osla krma, za psa meso, za mladiča laž. „De gustibus non est dispu-tantibus", dejal jc nek kranjski grajščak. Pis. Žalostni konec tega brezbožnika in bogo-kletnika osupnil je njegovega zdravnika slovitega Trochin-a, protestanta, ki mu je v poslednji uri stregel. On piše o Voltaire-ovi smrti to-le: „Predočite si besnost in divjanje Oresta, pa imate le slabo podobo besnosti in divjanja Voltaire-jevega v zadnjih trenutkih. Želeti je, pristavlja, da bi bili naši filozofi priče grizenja vesti in besnosti Voltaire-ove; bolje ne bi se mogli podučiti isti, ki so ga s svojimi deli spridili." Ko maršal Richelieu o tem tragičnem prizoru sliši, vsklikne ves začuden in zavzet: ,,V istini, to je grozno, človek se ne more zavesti". Tako je končal filozof nevere in svobodo-miselnik, zaničevalec Boga in njegove cerkve, pohujševalec mladine in zapeljivec ljudstva. O vi vsi, ki zaničujete resnico, pravico, vero, božje naprave, Boga in njegove častilce, hočete li ednako v večnost preseliti se, kjer prejme Blehernik plačilo po svojih zaslugah? M. Lipakov. Časništvo in nravnost. Eno najbolj zavrženih načel pravi: »Politika ne pozna nravnosti", ali: „v politiki ni nobene nravnosti". Kdor je vnčmaren, kadar se hudo godi, ali celo vesel vdeleževalec hudega in zanikarnega, je to očitno znamenje, da taki človek ni nič vreden, bodi si v politiki ali v nepolitiki. Veselje do zanikarnosti priča, da imaš sprideno srce, krive in kužne misli in toraj kar govoriš, pišeš, sodiš, je vse spa-čeno, kužno in nič vredno. Tudi protestanški zgodovinar Kahlman pravi: »Ako bi kdaj dan nastopil, ob kterem bi mi bilo jasno, da nrava in politika sta ločena predala, nobeno uro bi se več z ukom in učenjem politike ne pečal; od tistega trenutka bi cenil državo kakor iz-najdeno pogubo za človeštvo." Če je pa tako s politiko sploh, kaj čemo misliti ali reči o politiških časnikih, ki ue le nič dobrega ne sejejo, ampak povsod dobro podirajo? Kaj bomo rekli o časnikih, kterih načelo je: pobijati to,kar je korenina in pod-stava sreče in blagrapri vsakem narodu? Ako vse gre na razpor med narodom, vse na to, da se neogibno potrebna edinost in sloga podira, kakošna je ta politika? Eden tacih listov je oni, ki se po krivici imenuje »Slovenski Narod", čegar djanje je pa razpor in razdor med Slovenci. Vzemi v roke kteri koli list, se boš tega prepričal. V štev. od 14. julija n. pr. ima dopis »od Ormuža", ki je po svojem zlogu, po svoji logiki in gramatiki »pisker ričeta", po svoji tedenciji pa nekoliko nacmokanih zabavljic, brez le ene zdrave misli. Roge pa kaže vsem slovenskim postavnim listom, veri vsega slovenskega naroda, poglavarju vseh katoličanov na zemlji iu zabavlja vsim tako brez glave in pomisleka, kakor je navadno le pri ljudeh, ki niso le čisto brez odgoje in omike, ampak tudi brez srca Če taki bosf značaji niso milovanja vredni, ne vemo, koga bi imeli na svetu milovati. Naš najstarši sedanjih slovenskih časnikov u. pr. se psuje za: »klepetulje stare Novice". Moram pa po pravici reči, če mi tudi včasi ktera reč v njih ni bila všeč, da v vsih 32 tečajih noben list tega »predikata" ne zasluži, neke pleme nite postavnosti temu listu še noben poštenjak ni odrekel, in kdor »klepetavost" »Novicam" pripisuje, on je sam »klepetač", ki ne ve, kaj piše. »Danico" pita z „nezmotno"; ker pa smo si svesti, da se v vsih 27 tečajih ni nobenkrat za »nezmotno" oklicala, toraj vsak lahko sodi, koliko je »Narod" vreden, ki s takimi uesla nostmi čitateljem svojim postreza. Da občinstvo bolj spozna, koliko časniške veljave in zmožnosti ima list »Narodne tiskarnice", bodi omenjeno še to-le: Razžalil je v omenjenem dopisu pred drugim dva glavnih stanov sploh z neotesanim zabavljanjem, potem pa zopet žali sploh katoliški slovenski narod, ker mu njegovo največo svetinjo, sv. vero, po svoji navadi v nič deva, ter s tem počenjanjem svojemu lastnemu narodu iše časno in večno škodovati. Dopoveduje hudo letino, nesreče, poboje, ki se gode po Štajarskem, zasramuje pa vero, ktera morije, tepeže ter vse krivice in žaljenja do bližnjega prepoveduje, in učf, da kazni so šibe za greh! Ali imajo ljudje glavo, kteri tako počenjajo? Ali so izdajatelji tacega lista pač kterikrat prevdarili, kaj da počenjajo? Naj presodijo pa spoštovani čitatelji še to, koliko n. pr. so kos »profitirati" iz zloga stavkov, kakor je ta-le: »Gospodarju" pak svetujem, naj se rajši briga za ono gospodo, katera nobenim načinom neče odmerjenih veronauku ur točno držati, zadajoč tem največ neprilik učiteljem, ter i vraž boga— mi ne izkorenju-oč iz mladih src —" . . . Molčimo o druzih butoglavnostih, ki jih ni dosti manj, kakor stavkov v tem spisu. Ti omilovalna slovenska »inteligencija", če res kteri »inteligentni" v vsestranski polomljenosti živeža išejo. Avstrijsko cesarstvo. 11. IJiihljiim', 17. julija. »Narod1 je začel v misijon hoditi, zdaj bode saj zapustil svoje laži, obrekovanja, sovraštvo katoliške cerkve, ter se bode podal na pot pokore. Tako bi utegnil misliti, kdor vd, kako tiho in ponižno sta se primuznila dva gospoda k časti-temu starčku misijonarju gosp. Pircu, ga to in uno izpraševala, da bi ga »v besedi vjela", in potlej razsula gosto točo psovanj čez du-lovstvo, češ, da je ubogi starček brez vse pomoči! Nista pa boje nič druzega zvedila, kakor to: »Z vsim sem zadovoljen in prav v miru živim". Gospod Pire je preteklo sredo odšel s svojim spremljalceni na Gorenjsko in mi smo »Narodovo" obiskovanje ali bolje reči »preiskovanje" zvedeli še le iz ,,Naroda" od četrtka; toraj nam gospod misijonar sam tega, kar o tej reči vemo, ni mogel praviti in tudi pravil ni, tudi Pirceve strežnice o slovečem Narodovem" obiskanji ni bilo doma; vemo pa to iz čisto zanesljivega vira in sicer »generis inasculini". To bodi povedano zato, da ne bode mislil »Narod", da se je spolnilo njegovo zvijačno prerokovanje, češ: »zdaj bodo še le obsuli č. starega gospoda in rekli: taji, reci, da ni res". Ti revno farizejstvo, ki meniš s takimi zvijačnostmi svojim lažern verjetnost pridobiti! Kaj tedaj stori »Narod", ker s svojim izpraševanjem ui dosegel tega, kar je tako prisrčno želel? To je storil, kar dela vsak dan : udaril je na boben laži in obrekovanja, ter je naznanoval: kako v »žalostnih okolščinah" je gospod Pire. »Tožil (?) nam je", pravi, „da mu ne prihaja od nikoder nobena podpora in ko nam je v spomin svoje prijaznosti poklonil nekatere iztise svojih ravno tiskanih »pesmi", ter mu je pisatelj teh vrst s prošnjo izročil majheno povračilo za tiskarne troške, je ubogi mož ginjenim srcem prejel mali znesek, rekoč: »Saj ni treba, a ker mi je sila (?), hvaležen prej meni vaš dar in molil bom za vas'-. — Rekel je tudi nekoliko prej: Čestiti mož stanuje v špitalskih ulicah pod streho v majhni zaduhli sobi mej ubogimi dijaki". In nekoliko pozneje, da »trpi pomanjkanje v vsakem obziru. Kje je tu krščanska ljubezen?" . . To tedaj je materija »Narodovske" pravde, po kteri je vskliknil: Monsignor Jaran *), kaplan Klun! Kako neutrudeno delata vidva propagando za ubozega jetnika v Vatikanu, ki leži na slami ... ali vesta vidva, v kakih okolnostih se nahaja čestiti gospod Pirec, vaš stanovski brat? ,,Danica" pošlje vsako leto na tisoče frankov v Rim, da dobodo Jarani in Gosti od tam pohvalo . . . Pri vsaki priliki prosijačita za kako cerkev na Golovci in za cerkev pri sv. Florijanu in za vse druge nepotrebne reči; star veteran in sodelavec v vinogradu gospodovem, rojak, pa v svojih zadnjih urah starega življenja, ter v vaši soseski živeč, trpi pomanjkanje v vsakem obziru?. . (Škoda, da nista precej vpričo gosp. Pirca se tako »ekspektorirala", bi bil saj videl, koga pred seboj ima!) *) Dostojna hvala za spačenje imena; oponaSanja'' so „narodovaka" iu »uličarska". Tem lažern nasproti je pa resnica to-le: Gospod misijonar Pire ima svojo pokojnino (penzijon), kakor sploh župniki; — podpira ga »duhovsko podporno društvo", ki mu je 100 gld. dalo že v tem kratkem času, kar je tukaj, in mu bode še, ako bode treba; — dobil je v prvi sili od duhovnov obleke (ravno od onih, ktere je »Narod" s tako ošabnostjo napadel); — vsega nam ozir do čast. gosp. misijonarja ne dopusti razkladati, rečemo samo to, da to, kar ,,Narod" o pomanjkanji v vsakem obziru itd. blodi, je laž, iu tisti, ki je pričujoč slišal, kar sta „Narodova" človeka opraševala, ni nobene besedice slišal, da bi bil gosp. misijonar kaj „tožil" ali pa rekel, da „mu od nikoder nobena podpora ne prihaja". Mi smo z gosp. misijonarjem neprenehoma v zvezi in vsacega zagotovimo, da se je vselej še branil kaj sprejeti, in vsako pomoč smo mu morali takorekoč posiliti. Da ni v pomanjkanji, kaže tudi to, da je stroške za tiskane pesmi in za njih vezanje (skup gotovo čez 80 gld.) pri gg. Kleinu in Gerberji kar precej plačal in da bukev noče dati na prodaj, ampak jih zastonj deli. Stanovanje res ni palača, kakoršnih gosp. misijonar nikoli ni iskal in tudi zdaj na starost ne. Izvolil si je sam stanovanje pri dobri, pošteni nekdanji svoji farmanki s Podbrezja, ki ga ui sprejela iz dobičkarije, ampak iz hvaležnosti za skrbno vodstvo v mladih letih. Da eden bolj odraščenih mladenčev v tisti sobi, kakor stari gospod, po noči spi, to je za gospoda dobro in potrebno. Oskrbeli smo mu pa tudi druzega postrežnika, kteri ga spremlja, kadar je gospodu treba, kakor je ravnokar šel ž njim na Gorenjsko. Mislilo se je tudi na kako drugo sobo bolj pri tleh, toda poštena postrežnica tudi iz hvaležnosti do svojega dobrega gospodarja noče zapustiti stanovanja, v kterem je že veliko let čisto zadovoljna, gospod misijonar pa bi tudi pri tujih, če še v tako zložni hiši, ne bil tako zadovoljin, kakor je tam. Ako dobri mladenči misijonarja včasi obdajo, da jim pripoveduje dogodbe iz amerikanskega življenja, to tudi gospoda samega razvedruje, in ga dela še bolj zadovoljnega, kakor da bi dolge ure samotno čumel Iz vsega tega lahko vsak sprevidi, da je bilo »Narodovo" rogoviljenje prazno in nepotrebno ropotanje. Ta list streže povsod na priložnost, da bi zopet na novo svojo togoto nad starčkom" Pijem IX., največim misijonarjem na svetu, razlil, in katoliškemu duhovstvu ktero pritisnil, posebno pa tistim, kteri mu v škodo hodijo, to je, kteri razdirajo njegove nejever-ske mreže, ki jih razpenja po naši deželi. Satan se le takrat zadovoljnega čuti, kadar more božjemu kraljestvu kako škodo storiti, in „Narod", ki je satanov zvest apostelj, pa ravno tako. Opomnimo naj o tej priliki tudi Slovence, da naj se nikar ne zapisujejo v tisto novo »liberalno mladoslovensko društvo", ki so ga zdaj na novo ustanovili in ki je katoliški cerkvi ravno tako sovražno, kakor „nemško usta-voversko" ali »konštitucijonalno društvo". Kričali so zoper »katoliško politično društvo", dokler ga vlada ni razgnala, in primerjali so poštene katoličane s »humoristi", zdaj pa ho čejo sami zares biti »humoristi" ter s svojim novim društvom po deželi zoper sv. cerkev gotovo v tem pomenu rogoviliti, kakor rogovih »Narod" sam in njegov antikristovski »Tednik". Toraj. bodite previdni in varujte se lažnjivih prerokov, ki pridejo k misijonarju Pircu kakor jagnjeta, v »Narodu" se pa razodenejo za grabljive volkove. Po njih sadu jih spoznavajte. I k Gorenjskega«, 14. julija. (Izv. dop.) V Polčah se je pred nekaj dnevi zadala dekle M. Nekoliko časa sem je bila vsa zamišljena in plašljiva, toraj je upati, da je to grozovitno djanje gotovo storiia v blaznosti. 3og nas varuj te kuge, ktera se je v sedanjem času začela tako širiti, da je groza! Ostudno mora pa že vsakemu pametnomu človeku biti, da se, kjer je le mogoče, »das klerikale Regiment" pritisne, če se tudi tako malo poda, kakor zajcu boben. Naj si bo dopisun Laibacherce že — ali kdo drug mi vprašamo, kje je tisti klerikalni vpliv, o kterem v dotičnem poročilu čenča? So inar misijoni? so mar zopet jezuiti? Teh zdaj nimamo, gotovo si je pa dopisna in ž njo vsa liberalna druhal mislila: Škoda, da jih ni tukaj, zdaj bi jim zopet eno zasolili. Da bi pa domača duhovna bila »die klerikalen Ein-iisse," to mi ne gre v glavo. Domača du-lovna mi ne bota zamerila, da ju tukaj očitno klassificiram. Oba gospoda sta vsega spoštovanja vredna, sta vneta in goreča za dušno zveličanje svojih ovčic, prenapetosti pa boš zastonj pri njima iskal, tiste prenapetosti namreč, ktero si je dopisun domišljeval, da sta omenjeno osebo, Bog zna, kako terpiučila s pobožnimi vajami ali strašila s peklom itd. Oba gospoda pobožna, te lastnosti vendar nimata, kar mi mora vsaki, pritrditi, kdor ju pozna. Iz tega se vidi, da namen liberalnih jrezvernih listov ni noben drugi, kakor blato metati na duhovski stan ter ga obrekovati, car se le da. Iz Unca, se »N. fr. Pressi" poroča da se je proti škofu Rudigerju začela sod-nijska preiskava, češ, da je v neki pridigi rekel: »Sv. oče so bili prisiljeni grajati ver ske postave švicarske, pruske in ah! tudi avstrijske od letu 1868 in 1874. Ker ste dobri kristjani in ljubite sv. očeta, gotovo ue boste radi spolnovali takih postav." Škofu vradno še ni znano, da bi se bila sodnijska preiskava že pričela, pa se bode vedel že opravičiti. Ker nikakor ni verjetno, da bi bil res tako pridi goval, kakor poroča »N. fr. Presse." Češka, 17. julija. V Kolinu je pri ožji volitvi zmagal staročeski kandidat Ruml z 99 glasovi proti 78, ktere je dobil rnlado-česki prvak Sladkovsky. Hujšega vdarea mladi" ne bi bili mogli dobiti, nego je propao glavnega njihovega voditelja Sladkovskega. — I a 14 ari ovca. 15. julija. (Izv. dop. Meseca septembra bode okoli Kari ovca velik tabor in vojaške vaje, pri kterih se bode ude leževalo blizo 15.000 mož raznih vojaških od delkov. Tabor se bode širil od Karlovca tje do Turna v granici, dobro uro daleč. Ker pa ne bodo mogli vsi vojaki pod milim nebom stanovati, dobila jih bode vsaka hiša v mestu in okolici nekoliko v stanovanje; za prebivavce gotovo neprijazni gosti. Kakor se piše, priše' bode semkaj sam cesar, ali pa vsaj koji princ cesarske rodoviue gledat manevre. Ugiblje se, se ve da, vsled tega marsikaj, posebno pa se govori o vojski proti Turški. Te glase potrjuje pa tudi ta okolnost, da je pred enim tednom semkaj prišlo 18 štapnih oficirjev, ki imajo nalog ves prostor od Karlovca do Une, turške meje, na tanko izmeriti in napisati nekakšen znak za operacijo proti Bosni. Tudi se mi čudno zdi, da sta letos že dva princa, namreč nadvojda Albrecht in Vil-jelm granico in Dalmacijo ogledavala ter zkoz Karlovec se nazaj vračala. Tudi sem opazoval, kako so pred dvema letoma mnogo topov in druge strelne priprave vozili skoz Karlovec dalje proti turški meji. To vse so nekakšni znaki približajoče se hude ure, samo da neverno, od kod se bode pridrrvila. Ker pa tudi urška,v Bosni svojo vojsko koncentrira, moremo si po prilici stvar raztolmačiti, kaj vse to pomeni. Je pa tudi čas, da se enkrat ti nesrečni kristjani rešijo turškega jarma in da vropa sliši glas vpijočih sužnjev, ki vsaki dan več trpe pod brezdušnimi turškimi pašami. Strašna je sicer vojska in pogubna za vsak narod, ali kjer se je treba boriti za rešitev najsvetejšega, kar človek ima, za vero in narodnost, tam zgine strah pred okrutnim Da-vorom. Vsi Jugoslovani se bodo vzdignili za ta sveti boj, ki mora poprej ali kasneje priti ter rešiti Jugoslovane. Iu tako se bode morala azijaška druhal, ki že 500 let kakor more Slovane gnjavi, vrniti nazaj v Azijo, na slovanskem jugu pa bode zazoril dan boljše bodočnosti, ktere se moramo tudi mi Slovenci nadjati. Naj bi se izpolnile lepe ali važne besede neumrlega Hrvata bana Jelačiča pri tem podvzetju: »Što Bog dade i sreča juuačka!" Viianje države. ■■ruska, 17. julija, Poglavitni predmet vsim listom je še vedno napad na kneza Bis-marka. Ker je nek tirolsk duhoven, Han-thaler po imenu, 13. t. m. meseca ravno bil v Kissingenu in enekrati še ozrl se proti hiši, v kteri Bismark stanuje, imeli so ga za so-erivega ter so ga v Sch\veinfurtu, kamor seje bil odpeljal, prijeli in zaprli. Pred enim letom se je tudi veliko govorilo, da se je nameravalo Bismarka napasti in tudi takrat so krivdo zavračali na nekega katoliškega duhovnika Korarja K oz m ia na, pa preiskava je pokazala, da napad je bil le izmišljen iu gosp. Kozmian čisto nedolžen. Tudi zdaj na moremo verjeti, da bi g. Ilanthaler bil sokriv strašne hudobije, ker so katoličanom sovražni listi to novico raznesli po svetu, preden se je bila še začela sodnijska preiskava; od kod bi tedaj to tako za gotovo mogli vedeti? Kako bi bilo tudi verjetno, da je tirolsk duhovnik, ki je že 63 let star, zamogel o napadu dogovo-voriti se s človekom, ki je daleč na Pruskem doma in je neki že H dni v Berolinu p režal na Bismarka? Prav peklenska hudobija tedaj je, da liberalni listi, med njimi tudi »Slov. Narod ', kar na nos na vrat napad na Bismarka podtikujejo katoliškemu duhovniku in za to odgovorno delajo celo katoliško stranko! Ti listi naj bi vsaj pomislili, da vsi politični napadi v novejši dobi, n. p. na Napoleona III., na cesarja Franc Jožefa, na vladajočega princa pruskega, na B i s m a r k a v letu 1866, so se godili iz liberalnih ali narodnih, ue pa katoliških nagibov. - Monakovski „Va-terland" izreče mnenje, da samokres bil je basan le s papirjem in da je bil napad le komedija izmišljena za to, da bi si Bismark zopet pridobil sočutje nemškega ljudstva. Ljudje, ki so zmožni meni nič tebi nič prvega duhovnika, ki ga dobč, dolžiti, da je napada on kriv, zmožni so tudi kaj takega si izmisliti in človeka za to najeti, kteremu po končani preiskavi dajo priliko oditi v Ameriko in tam mirno vživati veliko svoje plačilo. Da je Bis-marku taka komedija bila potrebna, razvidi se iz tega, da razkačenost med pruskimi prebivalci čedalje bolj raste in so se v izhodni Pruski ljudje že očitno puntali zarad nove kmetijske vravnave, ki krati srenjske pravice. — Cesar je 15. t. m. zapustil Išl. Spaiij»ka. 17. julija. Republikanci se še zdaj ne morejo opočiti od strašne zgube pri Esteli, ter se umičejo proti Ebru. Pred 3 tedni ne bodo mogli pričeti vojske proti Karlistom, kterih glavna armada je sedaj v Biskaji. Ker so pred nekaj dnevi po neki angleški barki dobili 24, eni pravijo celo 27 Krupovih kanon, jim bode še laglje odbijati napade republikancev. Domače novice. (Kako mislijo naši liberalci glede izobraževanja mladine) Prijatelj našega lista nam piše: Nedavno me je šetajočega po bližnji okolici ljubljanski prijela žeja, ker je solnce močno pripekalo. Da bi jo potolažil, vkrenem na vrt, kjer se toči hladilno pivo, ter se vse-dem k mizi, kjer je znanec moj sedel. Kmalu za mano pride več ljubljanskih „inteligenclerjev," ki zasedajo drugo mizo, ne daleč od naju. Da-siravno nisem na ušesa vlekel njihovega pogovora ker to moja šega ni, me vendar zadenejo neke besede, ki prilete od one mize tako, da pre trgam pogovor z znancem. Govorili so ravno o sinu nekega ljubljanskega trgovca, ki se je skusil umoriti s tem, da si je žile prerezal, a bil je še o pravem času otet. „To hudodelstvo na samem sebi — nadaljuje pripovedovalec — je mladenič poskusil zarad tega, ker je videl v posebnem oddelku Desort-ovega anatomič-nega muzeja stvari, ktere so mu glavo zmešale in ga skoro do obupanja ostrašile." — „No glejte," se oglasi mudrijan z debelim glasom, „to je vse zato, ker se otrokom v šoli vse prikriva, kar se tiče človeškega života in njegovih bolezni. Ko bi se že v šoli otrokom take reči kazale, bi pač ne prišli ob pamet, če jih potem nenadoma vidijo ali sami na sebi dežive." — „Dokler bodo „farji" v šolah imeli kaj govoriti," zagromi tretji, „tako dolgo se take reči otrokom v šoli ne bodo smele razlagati, še manj pa kazati. Dandanes, v dobi omike in splošnega napredka, je pač potrebno, da se že otroci v šoli vsega uče, kar bi utegnili potrebovati, in to je tudi naravoslovje glede človeškega trupla." „Da, da, tako je, tako bi moralo biti." doni iz vsih ust. Jaz in moj znanec se pogledujeva in potipljeva za uho, če sva res prav slišala. Na to si malo bolj na tanko ogledava »inteligentno" (ka-li) družbo prečudno in — kaj zagledava med njo! Gospoda, ki je zdaj odbornik mesta ljubljanskega ali mestni oče, in druzega, ki je dalje časa bil, pa zdaj ni več. Ti možje so toraj te misli, da bi se ne mara Desortov anatomični muzej, posebno pa .,skrivni kabinet" nakupil za ljubljanske šole! Groza naju obide, izpijeva, vstaneva in greva kajti duh, ki je prihajal od one mize, nama je bil nestrpljiv. se pa zdaj ne ve, kje biva, na vrtu v Schon-brunn-u, „da bosta napadla cesarja — ali sploh kakega bogatina umorila in oropala". Po natančnih pozvedbah pa se je pokazalo to-le: Nek zavoljo goljufije že kaznovan čevljarski poinagač, zdaj brez zasluška, je prišel policiji v pest in povedal, da je naletel na človeka, ki cesarju po življenji streže. Ta izpovedba pa je bila laž, kakor seje kmalo pokazalo, ko so ga ostro prijeli. Prašan, zakaj je lagal, pravi, da se mu je hrana in stanovanje v kaznilnici v Steinu, kjer je bil že zaprt, tako do-padlo, da si želi tje nazaj priti, zato si je izmislil laž o napadu na cesarja. Opomniti je, pravi „N. fr. Presse", da se pogosto pripeti, da ljudje, ki nimajo zaslužka, store hudodel stva razžaljenja cesarja ali bogoskrunstva samo iz tega namena, da bi se, posebno čez zimo, nasitovali na državne stroške. Pri tem so pa ti kandidati za kaznilnice tako izvedeni, da se ne pregreše više, nego da dobe kazen, kter»> si žele. Bi toraj ne bilo potrebno, da bi se ječe poostrile. Razne reči. Milan je 15. t. m — Srbski knez srečno došel v Išel. — Angležki kraljevič je na čast kraljeviču nemškemu in njegovi soprugi 14. t m. napravil sijajno veselico na vrtu v Chis-w i c k u. — Amerikansko mesto Chicago je 13. t. m. zopet pogorelo. Ogenj je uničil čez 20 ulic, eno cerkev, pošto in 4 velike go stilnice. Tudi 4 gasitelji so zgubili življenje. — Dunajski listi poročajo o neki do-godbi, ki je vso policijo v sapo spravila. Prijeli so namreč človeka, kteri je obstal, da se je zmenil z nekim drugim človekom, o kterem Eksekutivne dražbe. 22. julija. 3. Jan. Mežik-ovo iz Rateč (4315 gl.) v Kranjski gori. — 3. Luk. Ježek-ovo in Luk. Kozjek-ovo, — 3. Jan. Sever jevo iz Viž-marjev (610 gl.), — 3. Marije Nekerman ove, — 2. Jul. Majerjevo (68 gl."), — 3. And. Zdravje-vo iz Gorčice (2134 gl.), — 1. Aut Berčan-ovo iz Brezja (3298 gl.), vse v Ljubljani. — 1. Ivan Pavšič-evo iz Jame (230 gl.) v Novomestu. • 2. Fr. Valandovo (1329 gl.) v Žužemberku. 23. jujija. 3. Jan. Volf-ovo iz Surgarjev (650 gl.), — 2. Mart. in Marije Belan-ove z Vrha (415 gl.), obe v Kočevji. — 2. Terez. baronese Feldeg-ove gozd in vinograd (110 gl.) v Litiji. — 2. Mih. Gasperlin-ovo iz Poženika (3687 gl.) v Kranji. Denarstvi-ne cene. 15. julija. TrleKrHlIrne itriiiiine «-«'iif 16. julija. Papirna renta 70 65. — Srebrna renta 75.65. — l8601etno državno posojilo 109 75. — Bankine akcije 975 — Kreditne akcije 23-1.76- — London 111.80. — Srebra 104.30.— Ces kr. cekini —. —. — Napoleon 8.87. Državni fondi. Denar. Blago. 5% avstrijska papirna renta . "70 35" iOA5 76 50 75.60 Srečke (loži) 1854. 1. . . . loo,— 100.50 „ „ 1860 1„ eeli. . v 109.75 tlO 25 „ ., 1860. 1., petinke . . 113 50 114 — Premijski listi 1864. 1., . . . . • ■ 133 75 134.25 Zemljiščine odveznice. Štajarske po 5%..... t . . 93.50 94,— Kranjske, koroške in primorske po 5°0 86 60 — .— Ogerske po 5%..... . . . 76.50 77.- Hrvaške in slavonske po 5%, . . , 78.— 78,— 73 50 74 — Delnice (akcije). Nacijonalne banke .... . . . 979 980 Unionske banke..... . . . 122 25 122.76 230 75 231.-- Nižoavstr. eskomptne družbe . . . . 875.— 885 — 155.— 155.50 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. . 161.— 162.- Tržaške „ 100 ., k. d. . 106.— 106 50 50 •• n .. 52,— 6 J.— Budenske „ 40 gld. a. v. . 22.— 23.— Salmove ,, 40 ,, n n • 31.— 32.50 Palffi-jeve „ 40 „ n ii • 23.60 24,— Clary-jeve ,. 40 „ ii i« ■ 26.- 26.50 St. Genois „ 40 „ ii n • 22.50 23.— Windisebgriitz-ove „ 20 „ •i i» • 18.— 19.— Waldstein-ove „ 40 „ n ii • 22.50 23.— Srebro in zlato. Ces. cekioi ...'.,. . ■ . 5.32 5.33 S.91 104.75 104.90 Jurii Dornik- ova zaloga olja r Trstu. Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano eolnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko. _(4-24) Tržna cena preteklega tedna: Mernik Mesta: © v 'S >x h s X s 3 o 55 > Kranji 15 O J Sfl et h n o 32 o -2 H J« S Celju Ptuju > > > > ► > Masla funt 0.50 0.45 _ 0.50 0.40 — Špeha „ 0.44 0.44 — — 0.44 0.40 0.44 0.40 Leče mernik 3.3C j — 1 — j — — | — — Kiompiija ,, 1.50 — — 1 — t. 20 1.50 1.00 1.25 Fiiola ,, 3.25 3 00 — 3.00 _ t — ; — Sena cent 1.00 1.10 1.40 1.00 0.80 1.50 1.10 2 00 Sem. detelja,, — — — — — — Prešini ceut — i — — — — — O^vedinefunt 0.30 0.26 — - 0.28 0.28 0.30 Teletke ,, 0.31 0.3C ' — — 1 ~~ 0 28 0.28 0.26 Jajc za lOkr. 7 6 — 6 — — — V Trstu: Olje dalmatinsko po 30, najboljše po 41-45 gl o m i ii J k i (monumenti), križi za altarje in veliki križi za pokopališča, izgotovl eni z najslacovitnejšimi, nsjbolj finimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znijo delati), so — kakor že čez 20 let — še vedno na zbir v velikanski množini in različnosti ter po najnižji že trdno določeni ceni, ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlite podlage (stala — m?sto kameoitih) edino le pri C. ill. Pobiscli-u. tnešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije na Dunaji (\Yien, W;ilirins>trasNe \r. 7 in njegnii 'zalogi k rižev unif der Nchinelz) nasproti \hodil pokopališča ~ in se pošiljaj" na vse Itraje. Grobi.i napi«i se izvršujejo čisto po želji p. n. irnroče-valcev ali z alato pisalo ali pa z izbukijjeno vli imi iu pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi iti zapisi cene se, ako jih kdo zahteva, brez odloga p.šljeio. (9—20) Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec. Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.