Št. 59.                                           V Gorioj, v soboto <lm> 2.">. julija 1903.                               Letnik V.
l/ti.'ija via    loiM'k   in Holnitoob     i
II. id i S'lViliniMiH' /a iin-sto t.T (»L :i. uri     |
I'cp. <cu (Ifyt-I.). Ako  pail»* na la iln. \a    ]
yraunik i/.iiie iIhii pit'J ob ti. /.vttčnr. Staut-     j
pi> poili pit'jenimi ali   v   Uoriu na «torn     i
[Ui.šiljan   ct'loli'tiK» K  \, polW'tno  4 Kin
ct'trtUitni» •> K.  Proiliijai»; v (Jorici v t<>-
bakarnuii Sc h w ;ir t.   v  Šolskili  ulicali.
J c II »• i -s i t /   v  Nunskili  ulit-idi in  L »¦-
ban  iiu   VciiiiJt'Vt'iii   trkahscw pn H vm.
(Zjiitmnjo l/duiij(M
I
I rt*dni»tvu in upravnišUo »e
nutiajata   v   <.\ isuJiii   liikarni»,
lilica V^lturini  i.   4t   9.
Llopise jc nasloviti na uredniltvo,
'/Vflasr in iiaroihjino pa na upraviuitvo
»Gurur«. Opla»>i »*; ra»5uiiijü po peWt-
Vi»l*ti ill sKcr ako at* liskijo 1 kittt po
\'i Vii, , 2 kial po lU viil ä-krat po
Ü    vm    Aku   be   večkrat   tiskajo,   raiiu-
11IJi>   it-   pi>   pogoJbi.
Izdajtttelj in odgovorui urednik Josip Marušič.
IV.ka „Narodna tiskarna" >»)dgov. J. MaruSič).
Podrobne vestiosmrti
sv. očeta.
Sv. oče jo umrl v ponedeljek ob 4.
nri   k min. popoludne. Ob   i   un  I- mm.
}v.  naeelnik  nobelgarde zaprl  velika  bro
rmsta viata, ki  vodijo  v  Vatikan. Uimski
IimIi  ho takoj  izdali   posebne izdaje.   Kar
dinal Oregliaje ukttzal  odstraniti vse tuje
Ijudi  iz  Vatikana.    Na   trgu   sv.  Petra  mo
se zbrale velikanske  mno/ice ljudslva.
Agoniju   isnirlni   boji   je   biln   jakn
kmtkti. Sv.  oee je  padel  v  U'tHr^ijo   /i!a
je pritVIa   potasi   biti,   vendar   zavest jt«
ostala jasna.   Veliki   poenitentur  Vannu    ;
teiii je pnšel v sobo, poklekml pri vz-Javju
sv.  oreta  in  priiol uioliti inolitve /.a iiini
rajoee. —
Takoj,   ko se jo   bliskoma  raznesla
po  Uniiu  vest, da jt» papez umrl, /,nsedla   ,
ji>  drzavna policija tm  sv   Petra   Ob  bio-   |
na.slili   valikanskih    vralih.   »»b  vrat:h  sv
Marie in »>b llelvederu so slale vojaske rett*
nit  razpolago  polirijskini  komisarjem.
Tik   prcd   smrtjo    sv.  oc't'ta   ho   st»  .
/.brali kardinali  iu  dru^'i rerkveni dosto    |
janstveniki,    okolu    t>() oseb,    v   bolniski   ;
sobi sv. ort»ta, tor so  pokleknili  in inolili.
I'o  pa|iržcvi  smrti j<» Hainpolla takoj  od-
io/.il  svojo sluAbo dr/avno^a tajn'ku.  ka-   '
kor to doloca vatikanwka pontava.   I'am-
pollova posla je prcvzel  Delia Clhiosa.        ;
Srnrt hv. o^eta je bila jako lahka,
obraz je, postal inrtvaško bled, dihanj»1
je zastajalo. Odlično osebe v bolniski
söbi in služabnistvo, ki je bilo zbrano
pfed sobo je ^lasno inolilo. Sv. oče je
jnej molitvami mirno zaspal. l)r Lapponi
je poloAil roko na srce hv. odeta in skoro
nato na/.nanil, da j»* veliki Leon Mil '
preniinil   ob    t. uri   \ mimit  popoludne.
Ko je odmolil veliki poenitentiar
niolitve in. mrtve, in je dr. Lapponi kon-
statiral papeževo srnrt, pozval je major-
liomus navzoče, naj ^redo iz sobe. Ostali
so v sobi le nečak sv. očeta Pecci, dr.
Lapponi, slu^a Centra in dva nobel^ar- j
dista kot straža.                                            j
Sv. očetu jezatisnil oči nje.^ov osebni ,
zdravnik dr. L,apponi in mu prekrižttl roke
na prsili. Na to ho zaporedoma ali mimo
mrtve^H hv. očeta kardinali, sorodniki
papezevi, zastopniki diplomatičneKa kora
in več dru^ih odličnih oseb ter ho mu
poljubljali roko.   Globoko ho bili ginjeni.
j Deael rninut po nastopu smrli Leona
I XIII. j(; kardinal kamornik Ore^lia o!i-
cijelno zavzel posest Vatikana. Svicarsk«*
^arde so mu izkazale casli, kakor suvo-
renu ter so ^a v slovesnem aprevodu
spremljale v  nje^ovo stanovanje.                !
\' pomleljt'k   zvečer   je   i/šlo ofici
jelno vatikan*ko ^lasilo ,.OsHervator<" Ho-
niano". ki  je pravilo da je sv  ore zjutraj
/.a tren'tek dobil /.avesl in spo/nal zdrav
nike,   kttterini    je  reke!      ,.'|'o   pul   niste
I   ino^li   prenia^rati   suirti".    Nalo je -prejel
kardinale   Kampolla    Vives   in   Kesjiiu'bi
Ob retrt na  dvarmjst |e a^oniji  podobnn
1   pcdoiaj se spreobrnil v reMiiino a^onijo
,   Kardina!  Vannutelli y>   pr.rel  rn«»IiLi   m.i
i  litve in iimi rajMi-e     >v   (»cetu je  /.inanj
kalo  sape,    a   iznujul   je    -u*   I * I n ^' i;«. 1.»v   in
/.adiiji  pn/.'lrav.
/adnje berede ivele^a iM'ela ¦" t'i!e-
\   ,.1'o/ilrav dobreinii   res>irjir'.   j• <*t»• <ij   •••   -.•
j  v/.dihnil    ..' .arpmelt""     roj^tm   kraj ^ve
;   te^'H   ot'-ela.
I'ape/.ev   nan> ij na Ihinaju. kardinal
Taliani. je dobil   od  avstrijske^a   > esarja
Kranra Jožesa  naslednjo  brzojavko: Uibl
|  ob 7. ur:   H<>  minut zveOer     \'  trenotku.
I   ko je katoliški svet v>b*d   pororila o smrli
!   svoje^'H    najvisietra    [»astirja    /Ht<»pljen    v
globoko /.alost, fmi   je   posebno   na <nu
izraziti  \'aši   eminenci  veliko  žHlost.   ka-
1  tero mi pov/.rota la težka. po celem svetu
tako globoko eutena i/.^uba. Otroska  Ija-
bezen in neomejeno spostovanje,   katero
sem ^ojil za «rr očKa /a casa njegovt»^
življenja,   spremljajo preminole^a  v  \ed-  !
nost.   Njpk'Ov   apomin   bo vsikdar bla^o-
slovljen, in   zauotovljeno   mu   je  za vse
case odliöno   mesto v analib   nase sv--te
cerkve    K r a n 0 i s e k .1 o I e t m.  p          ,
Nit to sožalno brzojavko. ki je bila
prva, katero je dobil nunoij Taliani. od-el
je naslednji oiigovor: Dunaj ob ^. uri /.v.:
Sočutje Vaseu'a apostolske>;a Veličanstva
na pretresujoči iz^ubi, katera je /.adela
našo svoto cerkev po smrti velike^a pa-
peža Leona Mil. je v resnici ^inljivo in
jaz se pozurim Vra.semu Velicanstvu izreči
najiskrenejso in naj^lobočjo zahvalo. Sv.
kolegij bo ohranil najodkritosrčnejšo in
najudanejso tivaleinosl za ta dokaz socutja.
Ko je Lapponi ob :i uri 10 minut
popoludne naznanil, da vsak hip nastopi
kataslrola, se je jokal. Po smrti so obraz
svetega očeta pokrili z belo tancioo.
Ko ae je raznesla vest   o smrti sv.
_______________________________________________________________i
očeta, >e je [«ojavil nepopiMii na"»al n«
?«e riinsk)^ brzojttvne urade I', licija je
ruorala vzdr/evati rtd, da se ni pripetila
kaka večja nez^odn. \' urttdc su at; -<pu-
Adnle  le  posuntcziiM  o^ebe
I'o papt'Zevi smrti «o oči vseb ot>r-
njerir un kn r-i: r»«! tt Ore^'lia, kateremu
-ede vai.:nnt" pripttda vaina nalo^a, <ia
v zvezi -. -e ernrii kardinalotn izvr.^ujt?
papezo prnJr/.fnia  vladarska opravila.
Kardinal Luit{i Ore^lia je bit rojen
• lne 9. jui:ja IM'Jm. kot polomec staro-
•.iavne piiiih,[iI»vtK'.* rodovme barünov ud
>anlo Mfiai.o i'red k"hlkiui je torvj Jo-
polntl .» it-It» -vojt*Ka življeuja. Ze v
/k'odnji mlado^ti je lul odloOen za duhov-
ski stan \-lopil je v akadennjo m ple-
inenite diiliiiviiik«'. v kateri at« je izobra-
zeval tudi ravrio urnrii papež Leon Mil
Pozrteje j'1 ijrioval nekaj '''»«a pri rimski
kuriji. |'"triii }':i »•• |Mi*vl'i ¦iiplomai.iji.
Na.'prej }>' bil jo-ian kot internnn -ij v
HaaL'ii p"tem k"l r>uiifjjv ltru-*elju in*led-
njiO v I.v.Hboni. \' lein svojem d^lovanju
si je pr:-Jolu! mnotfo prijuteljev zbo^ s?o-
ji'^A neupi)Kljivejja znataja, a ravno vsled
tek-a tudi iiinofo nasprotniko?. Uiplomatski
p"t je z:»pu-<til I. 187.'i. ko mu je papeA
Pij l\ p.».|,»lil kanlinnlüki klobuk L. 1S85.
je posta' kardinal karnerlen^o, ki zarzerna
med vneTiii k;ir-lina)i najvažnejsp mesto.
Od let» 1S91. opravija kardinal Ore^'lia
tudi me^to dekana v kardinalskem kole-
>:iju Kakor znatio. je Ore>jlia jedini kar-
dinal, ktrl^re^a  na  »menoval Leon XHL.
Leon Mil je preživel vseh 62 kar-
(iinalov, ki so bili navzoči pri volitvi pa-
peža 1 t^TS izvzemši kardinala Oreglia,
ki ima sedaj kot kamerlenno ?krbeti za
izvolitev 2r)Str^a papeža. Mrtvi so Monaco. ;
La Valetta. l'a»-oc'hi. Sanfelice in Jako- |
bini. kalere je Oasopisje toliko casa pro-
K'la^alo papabilom. Omenili smo ze. kalere
kardinale sedaj proglašajo papabilom, a
vse so seve rasnikarska u^'ibanja. Sedaj
so že „odstranili"  kardinala Gollija.
Od sedemdeset kardinalskih mest jih
je od zadnjega konzistorija zasedenih 61.
V kardinalskem  koleyiju je 'M  Lahov.
Pole:: teh je 27 inozemcev in sicer
stirje Avs'.rijci: (»rnsi-ha na Dunaju, Kat-
schtbalter v Solno^radu. Puzvnav Krakovu
Skrbensky v Prajji. sedem Kranrozov,
dva Portiifjak'a, Aesd Špancev, en Anglež,
en Belßijec. en Amerikanec. in en kardi-
nal iz Avstralije.
Pri vulitvi papela ni treba, da bi
bili r.avzočni vai  kardinali.
V'sleJ smrli papeža je imel dunajiki
iiiesliu svet v torek izredno sejo lJred-
dedujuei podzupau Slrubach se je :* to-
phun beat'dami a^onnnjal umrtegtt papula
in aiavil njeKuvc zaäluge in. kr-.canalvo
in njt'Kuv« uvattrednu iualuusU in Ceii-
nosli
Krüauaka aociu.iid zveia drzavue^n
zbuttt je odpu^lttlu karUuialu Ureglia ju-
žalno brzojavko.
tlrvjtlaki Jiali lzražajo prav živo
avoju ittlusl, ktir je preuiuiut papez Leuu
Ml!, in puvdarjiiju zlaali nje^ovtj ubilb
zablus'e za cerkev iu clovealvo. „Uhzor"
ua^'laaa, da je papeZ ne aauio Hrvalutu,
ttnipak vsem Muvanoin v uiuiiarUiji pnu-
cipijeluo  Jupualil   sluvanako  bugoalužje
\ ponedeljek zvečer je pnat?! \r
Him zaboj, katerega je poalal sv. ocotu
¦ eaar Kranr Joiet. V zaboju »u bilo
sieklenice inineraliie vode iz Karluviu
varov. Cesar je poleg te^a piaai laalnj-
roeno pismo. v katerem naznanja sv.
očetu, da je to vodu aam rabil z dub rim
vspehom. in prosi, naj se lo nazuaui
zdravnikom, katere naj se vpraša za
njihoTO mnenje.
Sožalna brzojavka nemske>;a ce-
sarja se dosledno j?tasi: Boleslno ^anjen
po ravnokar prejeli zalostni vesti, po-
siljam visokemu kole^'iju kardinalov izraz
svojega iskrenega sočotja n« teiki \z-
gubi, katera je zadela rimsko-katoliäko
cerkev po smrti papeža Leona MIL Jaz
ohranim zvest spomin vzviženemu starčku,
ki mi je bil osebni prijalelj in čegar
prednosti srca in uma sem mogel ob-
tiudovali se-le pred malo ledni o avojem
bivanju v Hiinu.
Vsi nadvojvode in vse nadvojvodmje,
na <ielu vsem nadvojvoda prestolonaslednik
Fran Ferdinand so izrazili v, nunciaturi
svoje sožalje.
V torek ob 5. uri popoladne je dr.
Lapponi, kateremu so pomagali ätirje
zdravniki apostolskih palač, mazilil truplo
sv. odeta. Z veliko natančnostjo izvršena
operacija je preeej dol^'o časa trajala,
nakar so zd, vniki sami zopet oblekli
papeževo truplo z istimi oblačili, katere
je imel mrtvi papež na sebi pred ope-
racijo. Kristalna vaza, v katero so dali
srce sv. očela, bo shranjena v jamski vo-
LISTEK.
Obredi ob smrti papeževi.
Ko papež zatisne okv», naznani ae
njegova smrt takoj kamerlengu svete
rimske cerkve. (Sedanji kamerlengo je
kardinal Alojzij Oreglia di Santo Stefan*),
dekan sv. kolegija, suburb, škos v Ostiji
in Velletri, roj. 1. 1828. Za kamerlenga
§a je imenoval Leon Mil. 2f) marca 1.
1.886; ta služba je silno važna zlasti ob
vakanci sv. stolice, ker je kamerlengo
predsednik sv. kolegija kardinalov v kon-
klave in vlada av. cerkve do izvolilve
novega papeža). Ko kamerlengo prejme
vest o smrti papeževi, se pcdä ogledat
mrliča. Preden stopi v sobo, kjer leži
papeževo truplo, udari s srebrnim kla-
divom trikrat na duri, potem se trikrat
vrže pod zamrlim na tla, ga pokliče z
njegovim krstnim imenom in trikrat s
kladivom potrka na njegovo mrzlo čelo.
S tern naznani, da se je z lastnimi očmi
prepriča! o smrti papeževi, in da je zakon
enakosti v smrti zadel tudi najvišpga
duhovnika svete  cerkve.   Prvi alužabnik
mu nato poda ribičev prstan in druge
pecatnike rajnikove. Na teb se papeževo
ime izbrise v znamenje, da je papeževa
oblast na zemlji jenjala. Ko se na to
kamerlengo pelje zopet nazaj v svoje
stanovanje, zazvoni veliki zvon v stolni
cerkvi sv. Petra ter naznani vecneinu
mestu smrt papeževo. Takoj nato se ogla-
sijo zvonovi po vseh rimskih cerkvah in
zvonijo skozi eno uro.
Stiriindvajset ur po smrti se pa-
peževo truplo odpre in mazili. Truplo
se obleče v domačo papeževo obieko in
se položi na posebno posteljo, do katere
ima pristop občinstvo. Zraven postelje,
ob kateri gore štiri velike sveče, stojita
dva 9tražnika; tudi nekaj menihov ne-
prestano moli ob truplu rajnika.
Drugo jutro se zbero kardinali z
duhovsčino cerkve sv. Pet.a in truplo ,
blagoslove. Potem ga n^se 8 duhovnikov,
katere sprenmljajo kardinali, druga du-
hovščina, nobelgarda in ävicarji v cerkev
sv. Petra; tu se opravijo mrtvaški obredi
i in se postavi truplo v kapelo najsv. za-
kramenta.  Tu   leži   truplo za   omrežjem
' od^rnjeno ; samo nope so skoz dostopne;
verniki   ki   prihajajo   rajnega   sv.   očeta
' kropit, poljubujejo  noge.
I          Na večer tretjega   dne se kardinali
' zopet zbero v tt'j kapeli in med pre-
pevanjem   ..miserere"  se truplo   prenese
i v nasprot.no korno kapelo. Tu stoji krsta
iz cipresnega lesa, katero vikar cerkve
sv. Petra blagoslovi, kot zadnje bivališče
papeževih zemeljskib ostankov. l.e je med
kardinali kdo papežu v rodu, ga ta po-
krije z belim prtoin po obrazu in po
rokah. Sicer stori to papežev hišnik. K
nogam rajnika polože tudi rdeč žametast
mošnjiček, v katerem so zopet trije
niošnjički enake barve. V prvem je toliko
zlatih, v drugem srebrnib in v tretjem
bakrenih novčičev, kolikor let je rajnki
vladal kol papež. Naposled dva papeieva
služabnik» pogrneta rdeč svilnat prt čez
truplo, in nato se krsta zapre in zabije.
Ta krsta iz cipresnega leaa se dene
\ otem v večjo krsto iz svinca, v katero
je vdolbeno ime papeža, ätevilo let nje-
go/ega vladanja, in dan in leto njegove
smrti.   Nato   kamerlengo   svete   rimske
cerkve in papežev hišnik svinčeno krsto
zapečatita; ta se potem dene še v večjo
leseno krsto. V tej trojni krsti zabitega
polože potem visokega mrliča v predal
vrh vrat, ki so na desni od korne kapele.
Tu toliko časa leži. da mu nov grol» na-
rede. Ako si je rajni papež izvolil po-
seben grob, ga tja preneso šele Čez
lelo dni.
Za dušo umrlega so devetdnevne
niolitve, ki se začno trelji dan po smrti.
Zjutraj ima zaporedoma en kardinal v
korni kapeli črno sv. mašo. Sredi kapela
je mrtvaški oder, ki stoji do aedmega
dne, ko je namreč veliki, prekrasni ka-
tatalk sredi cerkve sv. Petra postavljen.
Iu se opravljajo potem mrtvaski obredi
za rajnega. Prvi dan se bere v cerkvi
sv. Petra za rajnega 200 črnih mas\ druge
dni pa po sto, razun tistih, ki se bero
po drugih cerkvah. Üeveti dan pa ima
kardinal, ki ga sv. kolegij v to doloöi
rartvaški govor. Nato se s slovesno „ab-
solucijo4' dovrše cerkveni mrtvaäki obredi.
Adolf, V '¦ n t ii r i n i Kran K<l, Z a j <:
Josip. l)va '">«'* preskuSnjo iz enega
predmHa v septembru.
„Adrijn", slot, iikiul. fiiri.jalno
(Irnštvo v (i(M'ici, priredi začelkom
prihodnjega mesi cu jHvni shod v prilog
slovenskim Solam in slove.nskemugimnu/.iju
v Gorid in slovenskemu vseuciilisYtu v Ljub-
ljani- Podrobnosti v prihodnjih sti'vilkah.
PohUušmjc/a obtlnrenjc iiiestnih
ulic. -¦ VhI(mI predioga mestnega. sta-
reSint', g. MarziniJH, prirno to dni h
poskuänjami, obllačiti mesine ulice h ka-
iriiMijom, in sicer iih Vc»r«lijf*vern tekalisVu
pred gledališčno kavarno. Za te poskuänjo
jy,l>rali ho troje vrst kamenja, in sicer iz
Valona, iz Šempasa in od sv. Jurija pri
Braoanu.
V grariisko kaznilnii'o ho se pre-
peljali v pondeljek bralje l'iernigoj in
Kerkoč.
ilavili shod prirede soeijalisti
v nedeljo predpidudne ob 10. uri na vrtu
hotola „Central , na katerem bodo zali-
tcvtili, da se odpravi sedanji parlament
privilegiraneev, ter da se uvede splošna
volilna pravica. Na shodu bodo govorili
v slovenskem  in  italijanskem jeziku.
(iro/na ncsivra. — V sredo zveier
okolo 9. urc odpravljali so se v druzini
pleskarja. L HavcVr-ja, stanujori v Pod
turnom, k pocitku. li letni nin Marij
hotel je odpreli predal predalnika, na kate
rem je stala pelroljka. Pri ti priliki pa se je
petroljka prevrnila in padla na tla, na
kar se je seveda uAgal petrolej. :">U letna
mati, Kli/.abela. skoeila je koj nu mesto,
kjer je ležala petroljka, hoteč ugasiti
plainon s predpasnikom. A revi, ne le du
se ni ta [lOskiH posreril. pač pa so je Se
njena obleka vnela, in bila ie likratn nna
sania v plarnenu. l'o/.vali so koj zdravnikn
dr. Ponton1 i, ki ji je podeiil prvo Hrav-
nisko poni'ic, a poi u odredü. da «o pre
ne^li nesrečnieo v bolnišnico, kjir ne
iihIimiH v snirtni  nevarnosti
i'atvina.       -     hne   1.»    t.   m     so
vkradli na tr^'u Korenj v (lorici kn'mariu
Ivanu Sekliju  z  I.ivka  tri  virnke   pn-tode.
live sta  drzali   po  *»T  lilrov   ena   pa    1 \
SddOki  so   /.aznamovani s OrkaniH   I    Z
/ ¦ c\\ so neko Z. iz Kihembprga.
ker je vzela svoji gospodinji iz /epa 10
kr*m Najlepsa je bila pa ta, da je '/.., ko
ji je u'OHpodinja očitnla tatvino, Ala na
policijo, ter to/.ila nospodinjo zaraiii
obrekovanja, me-to da bi jo proHÜa za
odpuAcenje.
Iz staiijt'la   nam   pišejo :          Dne
IS. t. in. je cenila pri nas posebna k<>-
misija Skodo, katero je napravüa torn
dne 7. t. m. Komisija «e je preprirala.
da je toča pri nn< po nekatenh zoiuljišoih
unitMla ves priclelek. po dri)','ih pa
vse^a pridelka. Skoda pa, katero je prov-
/.roOila toOa po nekaterih vino^'radib. je
laka, da ni pričakovati v njili tudi pn-
hodnje leto nobeneu'a pridelka. Z ozirom
na to in pa na dejstvo, da nismo tudi
lansko leto pri nas vsled velike suse pri-
delali skoro nič žive/.n, zu^;i nam taka
strašna beda, kakoržne^pri nas že več
let pri vseh slabih letinah nismo imeli.
llrutfa leta so naši kmetje vsaj za sadje
nekaj [irijeli. Rolji posestniki dobili so
namreč za sad je celo do 4()0 krön. Ali
letos nam je slana pobrala že v cvetju
vse sadje, tako, da sinn ludi v tem oziru
ostali popolnoma na suhem. l'ri nas je
toraj potrebna nujna podpora od koje
koli slrani, in obraOamo se do drž. in
dež. poslancev, da se nas spoinnijo ter
da apre^'ovore na pristojnem inestu kako
besedo za nas.
Kmetje pri nas zrdolženi so skoro
vsi. Davki in dru#e občins^e in dezelne
doklade, kakor tudi doklade za okrajni
Solski zalotf, množe se od leta do leta
vedno bolj. Od kod naj vzame kmet de-
nar, da zadosti vsem zahtevam a se
poleg tega preživi sam in prehrani tudi
8vojo družino? S čim naj pokrije stroške
za obdelovanje svojih zemljižč ko se mu
odreka vsaka podporaV Tako n. pr. je
vložilo v Štanjelu in na Lukovcu 40
kmetov prošnje, da bi ae jim dovolila
brezobrestna posojila za obnovljenje, po
trtni uši uničenih vinopradov; a od vseh
teb 40 prošenj prišli sta v poštev samo
dve, kakor smo se prepričali te dni, ko
je prišel k nam vladni poverjenik g.
Josip Strekelj, z namenom, da si ogleda
vinograde onih prosilcev, na katere se
mish ozirati ces. kr. namestništvo pri do-
voljevanju brezobrestnih poaojil. Mi v
resnici ne vemo, na podlagi kakih poročil
pe tako postopa z ornenjenimi prošnjami,
posebno zaradi tega, ker se nahajata ona
dva prosilca, na katera se misli c. kr.
namestniätvo ozirati v bolj^em gmotnem
stanu, nego vseh 38 drugih prosilcev.
Obračamo se tudi v ti zadevi do naših
dež. poslancev, da se zavzamejo odločno
tudi za druge . prosilce, ki so bolj po-
trebni podpore, nego pa ona dva, na
katera se mislijo ozirati c, kr, namest-
ništvo. —
0 p o rn b a u r od n i ä t v h : Prvo
dolžnost ima par /.upanstvo, daHe^ane
in pote^ne za svoj(^ obcinarje. Zupanstvo
naj vloži toroj lozudevno dobro uteme-
Ijeno pro^njo na pristojno oblast, o če-
mur naj ho obvestijo tudi poslanci, in
prepri^ani Hino, da bodo poslanci potem
gotovo storili hvojo dolžnoat.
l'o/.ar. - Iz Doberdoba nam piSejo:
V noči od IH. na 19. julija ol;olu 10. ure,
zapazili so o^enj v seniku tik bišft Stefan a
Cernic-a v Üoberdobu. Glas zvona je
takoj sklical ljudi, ki so gasili in branili
Hosednjo hiše, in bleve. /^e med gasenjom
so zapazili, da manjka osemletni pantirček, i
ki je hodil spat na senik. Ljudi je obhajala
groza. In res so okolu 1. ure po polnoči
izgrebli iz pogori.^ča ubozega olroka iz
Dola pri Opatjemselu. Antona Kerletiea.
liil je ves sežgan. Polovico noj,' mu je
zgorelo in po vsem drugem /Jvotu je bit
ves opečen. Kako da je ogenj nastal, ni
znano. Otrok hil je sirota brez očeta
— mati pa je v Aleksandriji. fMesni
godci, ki so bill tu dan najeti in njih
„aran/.erji", imeli so ve.ndar toliko so-
cutja, da ho med pogreborn z godbo in
nesrecnim plesorn ponebali. — Vo joku
in stoku pa začelo je ^'Oiljenje in ska-
kanje' Tako je na svetu.
^tipnidlji  /a  slu>..,«'lj<'   živliio-
zdravinstva.             Od   onih   deset   äti-
pendijev v letnem zne^ku po sect «to
itiOOj kron, katere je ustaiiovilo c kr.
ministerslv) notranjih stvari odlokom
'AO. junija 1SS1 ±l. Y.Ml za eivilne po-
HluSalce stirilelnega tečaja na c. in kr.
vojHški Af'li za živinozdravni-tvo na l)u-
naju bodo tri|e prosli s 1 januvarjem
\(M)\. Te !*ti[)endij«* podeli < kr minis-
ternlvoza b< ^iča^tje in nauk «p'iraziirnno
s  c. kr.   rninihterxtvom    notranjih   -tvari
Ob (lobrem napredovai'ju in lepern
vedt'njn trMjH viitek teb ^lipf-n iijev do
dovrA'lve učenja, oziromn po dovrsenjn
č-etrlega tečajR, §e tri m»*seet\ rarolj po-
Iwiitve MtruKiii   izpitov.
l'ro>itcii| ZH tf itipendije naj pred-
lii/e svoje pro^nje na rektoratu k. in kr
vojaSke Sole za iivinozdrnTniAtvo in ri-
soke s<tle zu živinoztiravni^tvo na hu-
naju nujkaxneje do 1."». avgu>ta \\K)3, d<>-
davSi jmi kri-tni .rojstnu list, .«prifevalo
(i avstrijskcm državljanstvu. o cepljeniu
koz in nppremožnofti. uradno 7.Jrav-
ni;ko Hprii'evalo glede Hposobno«*ti za vo-
jasko nluilto, potem «»pricevalo rrelosti za j
obiskovanje vi«*okih ^ol. ali tako o dobrem
dovrSenju letnikov  za    iivinozdravniätvo.
Vabiln k \\ III. redm \eliki
MkiipM-mi drii>.I)«* *\. ( iriIn in >I«'toiIa
\ Lltijl \ cetrtek thu- «i a\uu>ta VMl\.
h'tn. Vspored : I Sr maSa ob • jlO.
un v litijski rerkvi. II Zborovanie ob
: I I uri v salonu gosp Oblaka. 1 I'rvo-
ines.nikov iiakTi>vor. 2. Tnjnikovo poroOilo.
'A MlaiiHjnikovo poročilo. \. .NadiornistvH
poroCflo. ä Volitev jedne tretjine druA-
binega vodstva. Po pravilih izstopijo
letos nasednji udjp    družbinega vodstva:
1.   Ivan Murnik.  2   Martin  f'etelm. .S.  Dr.
Ivan  Svetina.   »    Andrej   Zniuejic.   (i   Yo-
litev nadznrniAtva (f> d'lnnov .   7. Volitev
razsodisc'-a i;'> t-la.i.TvK  Pristnvek    1. Dne
t). avtfUHta odhod iz Ljubljane z me^ancem
ob <>. iiri    II min.    Dohod   v   Litijo   ob
7.   uri   22 min.   Na   izvoljo   j<»  takoi  po
pribodu zajutrek na ,.1'ošti" tik kolodvora.
2.   Po   zborovanju    skupni   obed v    gos-
tilniönih   prostorih   g. Oblaka   ob   1  uri.
Kadi obeda se je udeleženoem zi,Tlasiti do
'». avgusta z naslovom .  Odbor podruznice
družbe sv. Cirila in Metoda v Litiji. Kuvert
brez vina stane A krone.   Po   obedu ob
4. uri izprehod v  Šmartno.   3. Odhod   iz
Litije proti   Ljubljani z meSancem ob 8.
uri  12 min.
Druibi sv. C'lrila in   Mrtmla  so
od 21. junija do 15. julija poslali pris-
pevke p. n. gg. in društva : UpravniStvo
„Slov. Naroda" 1 1909 K, uredniätvo
,.Slovenea" 14 K, žup. lv. Sakser v Ho-
tedršici 10 K. žup. Kr. Jeršič v Liubljani
4 K, posojilnica v Cerknem 20 K, volilo
f Fr. Ks. Souvana 400 K, dva prejeuf-
nika družbenih knjižic 2 (>0 K, Fr. Stiglic
v Bočni iz nabiralnika 2 K, kapl. Val.
Zabret na Jesenicah 10 K. Drag. Dolenc
na Dunajn 1 K. Litijska mladina ostanek
pokroviteljnine 62 K, tvrdka lv. Perdan
od vžigalic 1000 K, žup. lv. Koruza v
Klani 10 K, H. Ilinterlechner pri Sv. Le-
nartu v Slov. goricah 5 K, Fr. Pavlin
nabral v gostilni g. Ferjana na Jesenicah
862 K, Bralno društvo v Konjicah 20 K,
Mariborski bogoslovci 1903. 1. pokro-
viteljnino 257-60 K; podružniee;za
Pliberk in okolico 45 K, v Teharjih 604
K, ženska na Krškein 70 K, (po „Slov.
Nar.", moska v Novem mestu in na-
biralnikov 8 K, izvenakademična v Gradcu
50 K, ženaka v Dornbergu 24 K, prva
ljubljanska udnina 80 K in C. M. darn
32 K. — Blagajništvo družbe sv. Girila
in Metoda.
Profinjn. — (). podružnice družbe
sv. Cirila in Metoda, ki še niso 'naznanile
Hvojib odborov in udov družbinemu
vo(J«tvu, «e lepo prosijo, naj to kar naj-
preje. store.
hopoliiilna dr/avno/borHka vo-
litev na meöto odstopivsega državnega
poslanca gosp. Ivan Vencajza bo dne 10.
seplembra t. I.
Ila/piH lu'itt'ljske Hlu/he. — Na
petrazredni deški ljudski Aoli druAbe sv.
Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu
se razpisuje služba učitelja z 1280 K
letne place in 24(J K stanarine.
I'ravilno opremljene prošnje naj
se vlagajo pri podpisanemu vodstvu do
'A. avgusta t I. — Vodstvo družbe sv.
(iirila in Metoda v Ljabljani, 21. jalija
1903.
Odbor za proslavo 25 Ictnlce
l)osn()-herc«'uo\sk«' okupaelje v Ljub-
ljani nam pi.še: Kakor se je bil določil
tukajšnji odbor bojevnikov iz leta H7S.,
bo 15. avgusta t. I. v Ljubljani ob 9. uri
dop. Bv. maAa v nunski cerkvi, ob ' ,1
pop. skupen obed v restavraciji rNovi
Hvet" in ob4. uri pop. v isti restavraciji
veselica. pn kateri bode prileg dru^e za-
bave tudi nodelovala slavna godba kralj
belgijski Stev. 27.
Znano jp. da se jp sproiila !. 1893.
misel poslaviti v Ljubljani voja^ki spo-
menik. Nnbral«» se je do .sedaj iU)0 kron,
treba pa je «iiKXJ kron: zato je sklenil
pripravljalri' odbor. da bo prispeval s
siučajnim preo«lankom za spornenik onih
hrabrih. ki s » padli v bojih za časa vlade
cesarja Fran Jonipa I. Ako se posred-i
odbora pridobiti ziiHlncjAi preostanek po-
stavil «e bo spomenik ta 18 avgu-ta
prihodnj»*»'! leta
Skii|>A(-lna ,./\«'/e oIoN. pe>?»kih
dru«»tt'>".          V  neJeljo   dopoludne   in
popoludii'1 *f JH v pevski dvorani ^Glas-
iiene Matai'"* v Lyubijani vraila Aest ur
traja;nOa pr\a «kup^cina „Zveze sloven-
ski h pev^kih druilev" ob veliki uJeležbi
in zelo Aivahm. a v^eskozi stvarni in
globoko resni debali. lzmed 17 slovenskih
pevj-kih druilev, ki «o do sedhj pristopila
k ..Zvez". jib je trmajst v smislu pravil
odpoj»lalo svoje zastopnike t ^kup^cino
zveznib  ddposlancev.
Čitalnični pevbki /.bor poriäki je
za.«topnl viidnic'ni uCitelj gosp. Mercina.
Zborovanje ;e zadelo ob * 410 uri zjutraj.
Pred«edn kein zborovanja je bil izvoljen
go«p.  pr('l. rSlritof
K prvi tocki dnevne^a reda „Poro-
^ilo osnovalm-tfa udbora". je govoril g.
prof. M. Hubad. razvil v daljJem povoru
zgodovino po>tanka „Zvi /»•- ter nrisal v
vplikih potezah njeno v»2nost. kar ne je
z navduienjem vzelo na znanje. — Največ
čtifm je npotrebovula drui?a točka dnev-
nefcja reda: Pusvetovanje o delovanju
„Zveze slovenskih pevskih dru^tev". Pra-
vila ..Zaveze", katt-nh ministersko pötr-
ditev je naznanilo c. kr. deielno pred-
sedstvo kranj^ko z odlokoi.. z dne 17.
marea 1S9S. leu. štev. 1210. pr.. so se
paras^raf za panuTasom vsestransko pre-
tresla. in debate >>o se zelo niarljivo ude-
leževali vsi skupšOinarji in tudi nekateri
dru>;i člam Videlo se je na prv: mah,
da so skupsčnnrji dobro prestudirali pra-
vila. kajti njih nasveti so bill vseskozi
tako stvarni. trezni in premiSljeni, da so
globok vtis napravili na ves ^pevski par-
lament". Osobilo so se odlikovali v debati
gospodje dr. Tuma in vad. u0ite 1 ^ Mercina
iz Ciorice. Kravos in Podrekar iz Trsta,
pro!. Hubad in Uražil iz Ljubljane. — V
smisln Jj 12. in 3;'). a) pravil se je doloOila
svota. katero plačujejo društva ..Zvezi"
za vsakega svojet;a petje izvržujočega
člana. na 40 vin.
Ker je bilo med tem poludne že
pre^lo, se je prekinilo nadaljno posveto-
vanje o delovanju ..Zveze" in preložilo
na popoludne. in skupščina je prestopila
k tretji toCki dnevnega reda, k volitvi
upravnega odbora. Na predlog g. dr. Tume
sta bila med živahnim in dolgotrajnim
odobravanjem za dobo enega leta izvo-
ljena: predsednikom ,,Zveze slovenskih
pevskih druAlev" prof. Anton Štritof,
„Zveznim" pevovodje-n prof. Matej Hubad.
Nato so bili i glasov&njem izvoljeni: na-
mestnikom „Zveznepa'1 pevovodje gosp.
Pavel Gorjup in 8 odbornikov: gg. Armic
Makso, prof. Anton Dekleva, Ivan Dražil,
Ivan Gotthard, dr. Rihard Karba, Ivan
Kocmur, dr. Vladimir Ravnihar in La-
voslav Veizak, preglednikoma ra(>unov
pa gg. Konrad Rozman in Ivan Završan.
Bila je med tem skoro že ena ura.
Popoludne se je posvetovanje od
treh do polu šestih nadaljevalo in kon-
čalo. Za kraj skupščine prihodnjega leta
se določi Ljubljana, čas pa velike šolske
počitnice. Pri zadnji točki „slučajnosti''
je predlagal vad. učitelj Mercina naj bi
„Zveza" posredovala, da dobimo kmalu
slovensko glasbeno terminologijo, na kar
je prof. Hubad razložil, da on v rokopisu
že pripravlja „slovensko glasbeno teorijo",
„harmonijo", „kontrapunkt" in „glasbeno
zgodovino", po katerih knjigah naj bi se
dogovorno z drugimi glaabeniki sostavila
„terminologija" po abecednem redo. —
TržaSko pevsko druStvo „Kolo" je daljp
stavilo zelo umesten in prakti<;en nasvet
o „pevskih hranilnicah" za izlpte. Rončno
se g. Fran Dr^nik zabvali gg. prof. Hu-
badu in prof. Štritofu za njihovo vspešno
delovanje za ..Zvezo", na kar prpJsednik
zaključi zborovanje skupAčine. — rtaz
poslopja ..Glasbene Maticeu jp vihrala sio-
venska trobojnicB in poleg nje cesarska
zastava.
Nemška Iz/ivauja v Ljuhljanl.
— Nemci v Ljubljani postajajo vedno
bolj predrzni. Tako so napadli pred ka-
zino dva mimoidoca slovenska visoko^olca
katerih eden je bil hudo ranjen na glavi
in roki. Sedaj pa dan za dnem s pia-
vicami izzivajo slovensko prebivalstvo.
Po niestnih tr^'ih in najživahnejAih ulicah
vpijejo „heil"', slovensko oljčinstvo je
vsled teh izzivanj sila razburjeno, in je
že pogostokrat nem^ke postopače, odičene
a plevelom plavica, pognalo v tek. Nemec
si smf vse dovoliti. Slove.ncu pa je k
večjemu milostno dopuAčeno. da kupujp.
pri Nemrih. Menda se vpndar tudi Slo-
venci  v Ljubljani spametujejo !
AvHtrljskI prestolonaslcdnlk sv
«>ojo tjopro^o na božji poti. — V
Marijinem Celju je bilo prvo nedeljo t. m.
več tisoč romarjev z Dunaja. med njimi
tudi na^ prestolonaslednik nadvojvoda
Franc Ferdinand in njegova snproga
kneginja Hohenber^. Oba sta bila pri
skupni dopoldar^ki službi božji in pri
sknpnem sv obhajilu. Pred knežjo dvo-
jico nosili so goreče sveče. ko sta med
drugimi rornarji š!a k nbhajilu. Kneginja
Marija je celjski cerkvi darovala dra-
goceno podobo Mater^ božje. Kneginja
jp leto« tudi od'itno šla za procesijo sv.
Re^njega telesa.
Prijeti anarliiht. — Parmepajani.
katerega so nednvno v Parizu zasačili, je
živel tani pod napačnim imenom Marcy.
Ko se jp prikaza'a policija v hiši. kjer je
bival. jp Parmeggiani pobegnil na bližnje
strehe. Pri hišni preiskavi se je izkaz^lo.
da je bilo tarn vec ko sracje gnezdo.
NaSli so neizmerno veliko umetnin ;n
nakitja v vrpdno^ti mnoglh milijonov.
Takozvani anarh'st Parmpggiani je po-
t'lavar mednsrodne družbp uzmovičev in
jednacih ptičev. kojih se že precej hladi
po francoskih ječah. Parmpggianija so
prijeli v podstrešni sobi sosedne hiše.
Tadi ženske. s katerimi je živel v svo-
bodnej ljubezni. so ataknili pod ključ.
Natančna preiskava pokaže, v čem se
razloOuje mednarodni anarhizem od med-
narodnih  banditskih drnžb.
Kaj vse se najde v dlove^kein
žclodcu. — V petek je imelo neko zdrav-
niSko drustvo v Parizu svojo spjo. Ti seji
je poročal dr. Monnier strasne reči o
tern, kar pp vse najde v raznih človpških
žplodcih Dne 19. maja t. 1. je priAel na
kiiniko v Pariz še precej močan kmečki
fant in je tožil o hudih žolodienih bole-
Oinah. Ko so ga čez par dni operirali in
so v ta namen odprli želodec. našli so
v njpm 7 žlic, 2 vilična roča, jeden nožji
roč. jeden ključ, jeden kos glavnika in
še vpč" drugih železnih kosov. Ro so ga
vprasali, kako da je prišlo vse to v njegov
želodec, rekel je, da ga je mačeha tako
muC'ila. da je sklenil na tak način vzeti
si življenjp. Seve da mi vsega tega nismo
videli. ali tako stoji črno na belem ti-
skano v raznih listih.
Za rodbinsko mizo se je povsod
izborno obnesla Kathreinerjeva Kneip-
pova sladna kava. Kdor hoče piti dobro
kavo in vendarle štediti, zahtevaj le
pristno Kathreinerjevo kavo v znanih iz-
virnih zabojih. Kar se odtehtuje in se pro-
daja odprto, n i n i k o 1 i Kathreinerjeva
kava ; na to naj častite gogpodinje še pa-
zijo posebno. Če tudi izdado nekaj ma-
l^ga več, se to že izplača, zakaj respo
cen i v porabi je le pristna Kathreiner-
jeva kava.
Frau Wilhelm odvajajoei čaj °d ! raint
WiUu'lm. U^karnarju. c. in kr. dvoruega "zaiag.iU'lja
v Nouukirchon (Spodnje avstrijsko\"so dobiva v
vsoh lekarnah v /avitku po K 2. — avstr. volj.
Kjor ni zalogc. poäilja se direktno puitiii zavoj
s 16 -iavitki za K 2400 franko na vse avstrij.
ogerski' poštae postaje. V znak pristnosti je od-
tisnjen na vsakem zavitku grb trga Neunkirchen
(neun Kirchen).
Gosiili ii tai
ter k temu
potrebrxiprostori
se oddajo
začasa gradbe bohinjske železnicd. Gostilna
je na najugodnejšem prostoru, ter brez
konkurence. — Natančneje se poizve pri
Avgusti Gabrijelčič v Avčah.
tlini valikanske bazilike, akoro tik Onega
krajH, kjer je shranjeno areo Pija IK.
„Tribuna1' javlja: Miniateraki pred-
sednik Zanardelli je prefektom brzojavno
naroeil, naj se udeleie žalnih sloveanosti
za papeM, ako jih k {em povabijo cer-
kvena ohlastva. Zanardelli je odredil, da
morujo bili do nadaljmh odredb zaprta
vsa gledišča in druga javna zabaviača*v
Rimu, istotako morajo potihniti vse godbe.
Izvenvatikanski listi pišejo, da b;>
akoro gotovo novi papež kardinal Oreglia,
in utemeljujejo to svoje ugibanje s tern,
da ni mej njim in kardinalom Hampoia
nobenoga nesporazumljenja več. Tudi
one osirosli. o kateri se je toliko pisalo,
nihee no opaža, kdor pride ž njim
v dotiko.
Prenos trupla sv. očea iz prestolne
dvorane v vatikansko baziliko se je izvršil
v sredo zvečer ob S uri po ceronunijelu.
Msgr. Pilleri je dal v roke sv. očeta dra-
gocen križ. Nato so vzdignili gardisti no-
silnico, na kateri je počivaio truplo, ter
jo nesli na ramah skozi privatno sta-
novanje sv. očeta v baziliko. Ob straneh,
kjer se je pomikal sprevod, so gorele
aveee. Slovesno zvonenje in petje zuiostink
je odmevalo mod potjo. Papeževe čete
so napravljaje kleče špalir. Pred nosilnico
je korakalo 20 baklono9cev, nato 90 sle-
dili poenitentijariji. okolu nosilnice je
korakalo 60 nobelgardistov, nato so sle-
dili vatikanski odtičnjaki, grof Pecci, nečak
papežev, kardinali itd. Vsi vdeleženci
sprovodft so imeli v rokah goreče aveče.
Oazilika je žareia v stotinah električnih
hu'ij. Pevci so peli „Libera nos Domine*1
V sredi cerkve je bila podeljena sv. očetu
nbsolncija, nakar so nosači dvignili no-
silnico na z rudečim damast. prevleč.
kathfalk, katerega je obstopila cast, straža
gard. Zadoneli so psalmi. V" tem trennlku
je kameriengo kardinal Oreglia omedlel.
Z?rudil se je na tla. Osebe, ki so stale
v njegovi bli?ini, so priskočile k njemu.
Skoro ja prišel zopet k zavesti, ter se
j<\ spremljan od nekaterih vatikanskih
dostojanstvenikov, podal takoj v svoje
stanovanje. Od 6. are zjatraj je bazilikp.
odprta. Na tisoče in tisoče ljudstva je
prišlo pred rnrtvaški oder sv. očeta. Vreme
je bilo krasno, vročina velika.
Razstava učenških izdelkov
v ,,Šol8kem Domu".
(Konec.)
Kakor prejšnja leta, razstavilo se je
tudi letos izdelkc šolske mladine ljudske
sole, pripravljalnice in dekliäke obrtno-
nadaljevalne sole. Tudi letos so bili raz-
stavljeni izdelki učenk v petih dvoranah.
Ne bodemo na drobno opisavali razstav-
Ijenih predmetov ; navesti hočemo kratko,
kaj se je vse nahajalo v omenjenih dvo-
ranab :
V šolski sobi IV. dekliškega razreda
bila so razstavljena ročna dela 2., 3. in
4.    raireda.    Hazstavljena   dela,    kakor,
kvaškanje, pletenje kriievatega äiva in
izglednice v Sivanju so jasno pokazala,
da je učiteljiea roPnih del popolnoma
izvrsila ueni na^rt; pa ne samo to, ome-
njena iK la so ram tudi priOala dober
ukua učiteljioe in marljivost učenk. Po-
sebno so ngajale oltčiustvu vporabe kri-
Ževatega Siva na brisaeah, preprogah in
predpasnikih, kateri sivi so bili v večina
v jugoslovanskem slogu.
V   dvorani   VI.   dekliškega   razreda
bila so razpostavljona   roena   dela V. in
VI. razreda. Tudi tu je bilo vse po uenem
nntrtn. Petorazredtiice so razslavile pri-
proste ženske   srajeo,   VI. razrednioi> pa
priproste moške srajce.
Izdelki so bili vsi brez hibe — do-
tični šivi pravilni in redni. Zraven tega
je bilo marsikatero lepo ukusno delo iz
plrtenja, kvaškanja in križevatega šiva.
Sosebno lepi so bili prti, okrašeni z lepimi
primernimi uresi.
V  dvorani pripravljavnice II. tečaj-
nika so bila ročna dela te sole:   Ukasne
ženske in mosko srajce, obrazci   krpanja
v platno   in   pisano   tkanino,   vkiadanje
zaplatov. Posebno mojstrsko so  bili   na-
pravljeni 2aplati v pisano tkanino,   tako,
da celo prav bistro oko ni zapazilo šivov.
Kot uporaba v   sivanju   so   bili   razlicni
prtiči, robčeki, prevlake blazinic itd., dalje
vajenice v vezenji, vezene žensice srajce
in dragi predmeti.
V  äolski suui za umetno vezenje in
belo ?'vanje  so   bili   razstavljeni   izdelki
in risarije te Sole, in sicer: Belo sivanje,
belo in barvano krpanje,   spodnja   srila,
priproste ženske in mostce srajce, ženske
arajce z   različnimi   okraski   vezenja   in
z monogrami, mnogo izdelkov v perziškem
slogu, a. jour tehnike,   in priprosto   bar-
vano vezenje. Učenke II  oddelka razsta-
vile so bolj komplicirana  dela,   kakor   v
vezeDJu ženskih in moških srajc, ponoö-
nih jopic, in spodnjih kril; dalje različnih
del aplikacije, point-lace, barvano vezenje
v različnih slogih in tehnikah, n. pr. ki-
tajski, perziski, arabski in benečanski; sli- (
kanje z iglo in zlato vpzenje.   Kot   upo-
raba različnih tehnik   in slogov,   bilo  je
razstavljenih mnogo namiznib ploč,    na-
miznih prtov, antependium in dve zastavi.
Namizni prti in antependium so biii okra-
seni z obeličnim , kriievatim   šivom.   Za-
slavi, iz fmega damaska na belih drogih,
so izdelek II. letnic,   ki sta   kaj   ukusno
okrašeni z zlatim vezenjem in slikaniem
% iglo. Ti zastavi sta last „Kat. delav- (
skega društva" in „Šolskega doma". Vsak-
teri, ki jih je od blizu ogledoval, izrazil
se je zelo laskavo, toliko 0 podobah, sli-
kanih po g.čni Šantel, kolikor o dobrern
ukusu učiteljice g.čne Arko, kakor 0 toč-
n( m izdelovanju učenk. Antependium,
naročen za župno cerkev v Kožbani, je
zares mojstrsko delo, in g.čna učiteljica
je izvrstno pogodila naročbo. (Ipamo, da
bodo župljani zadovoljni ter se prepri-
čali, da za 50 K ne bi nikjer dobili tako
trdnega, in po svoji želji izdelanega blaga.
Namizni prtiči in namizne ploče z   ena-
kostraničnim križevatim äivom okra^eni,
spritujejo jasno dober ukus uöiteljicn in
spretnost ueenk.
Južna stena ie bila preobložena z
risarijami te sole. Tudi te jasno spriou-
jejo dober ukus učiteljice in sprelnost
učenk.
V dvorani Sole za krojno risanje
in sivanje oblek je bilo razstavljenih
mnogo letnib in zimskih oblek, figura
empir s povrSnimi jopicami in pelerinami
na 14 kalupih (pupah) in na voč velikih
mizah in pa obeäenih po stenah Pri
vrutih sta bili ntali oblekici za otroko
od 2 3 let, po dvorani pa so bile žen-
ske obleke, peierine, predpasniki itd., od
priprostega do najmodernejšega kroju.
Obleke izdelane so po najnovojsi partski
modi. Ob zadnji steni bile so razobesene
prostoročne risarije ucenk te sole. Tudi
te moramo pohvaliti, ker so bilo v res-
nici prav ukusno in čedno izdelano. V
dvorani so bile risarske mize, na katerih
so bile risarije krojnega. risanja, sprodaj
pa na črni tabli je bil krojno narisan
obrazec pelerine. Pazljivi opazovalri' je
Ihhko spoznal, kako se deklice uOv ši-
vanja. Naj tu navedem nacin pou^evanja :
Učiteljica rise na črno tablo spočetka
bolj priproste, kasneje pa bolj sestav-
Ijene oblek«» ter podaja. učenkam dotične
mere. Te mere pojedinih kosov si deklice
zapisejo potem, ko si je vsaka pri svoji
mizi načrtala podobo. To jo normalen
kroj. Po tem normalnem kroju si mora
učenka reducirati mere po osebi. Ko je
vse prav popravljeno, prenese učenka
risarijo na blap^> ter ureže po obrazcu
in seživa. Uči se torej vsporedno krojno
risanje, prenažanje, rezanje in sivanje,
in to od prvega početka do konca uče-
nja. Šivati se uče učenke na roko in na
stroj. — Učenke izdelujejo različne obl»jke
za.se ali za svoje. Sola vsprejema tudi
naročila. V minulem Solskem letu so iz-
delale učenke sledečo obleko:
Fo naru-   Z;i-hc ;ili 1 i   Celih oblek  ....        20           48 ;   Povrsnih jopic     .   .          9           10 Blous......        21           52 1   Pelerin......          2             2 Vrhnih kril   ....          9           21 i   Spodnjih kril    ...          3             7 L) 'inacih  oblek    .   .          3             2 K.^'iiro......          3             4 Oblek zu otroke  .   .          3             4 |   Malih   prcdpannikov          5           33 Velikih predpasnikov         4             7 bkupaj kosov       82         190 Skupaj 272 kosov
JNaravno jo, d*t se pri takem učenju
ne urijo deklice samo v mehaničnem si-
vanju, ampak da. vso kar delajo, dolajo
z zavestjo. Ko je obleka i^'otovljena, jo
mora učenka zgladiti (speglati) in spo-
dobno spraviti. Pri tem se deklico ucö
tudi gladiti in spravljati obleko. Količkaj
brihtna deklica, ki je ljudsko äolo dovr-
šila in dopolnila 14. leto, se v dveh letih
toliko   izuči,   da   lahko   izdeluje   vsako-
vrstno žensko uli otroäko obleko, oziroma
da se izuri v belem šivanju vsakovrst-
ncga perila, kakor tudi privadi firujSim
roe.nim delom v vezenju razliönih slogov.
Obenem naj äe omenimo, da se uče
učonko oben strokovnih äol poleg ročnih
del tudi vsaki ženski prav potrebne pred-
mete, kakor: verslvo, jezik in spisje, ra-
cunstvo, zemljepisje, liziko, petje in nem-
scino kot prost predmet.
Toliko se nam je zdelo potrebno
pojasniti 0 strokovnih šolah ,.Šolskega
Doiiia-', ker se že veilno dobe roditelji
celo v mestu, katorim sla omenjoni stro-
kovni soli neznani. Modil(>lji, ki želr iz-
uriti svoje hOerke v šivanju, dajcjo svoje
hcerke navadno šiviljiitn, kjor se v štirih
letih izurijo pač mehnnicno šivati; do
krojenja pa ne pride, ker to opravilo si
sivilja sania sobi pridrži, bodisi da ho
noče truditi, ali pa da ima to za hvojo
skrivnost.
y
So nekaj o b;mu Jolanru.
^I'l.Si'   M.  Mili;tfljt'\.'i           (K(incc)
Jt'lacic je pa tmli izjavil, da v vsem,
kar dela, izpolnuje Ie voljo cesarjevo
in 0110 presLoIonuslednika Trane Karola.
Slednjic je bil vender v ^Agrjunor Zei-
tung" objavljen cesarski razglas due 4.
soptembra 1848., s katcrim je bil ban,
v pripoznanje svojega vrlega delovanja,
zopet postavljen v vse javne sluzbe in
dostojanstva. Ta objavljeni razglas l.rez
prolipodpisa ogrskoga ministra. zdruzen
z Jelacičevimi pripravami zn prekcraotMije
ogrske meje, je silno vznemiril vlado in
ogrski državni zbur. Neka drfcavna de-
putacija je hitela i/. PeAte k ceaarju v
Schonbrunn in je zahlevala odl iOcn odpor
proli slovanskemu t^ihanju, toil« npraviki
ni nicesar, ker sploh ni bila vcč mog»)c':a
[»oravnuva radi nezmernih in prenapetih
madjarskih zuhtev. Mt-.l tem pa je prr-
koračil Jelacic zjutraj 1 1. septeinbra 18t-H
s 40.000 mo?. Dravo in korakal proli
veliki Kaniži in mimo blatiK'ga jctera
proti Sluhlweissenburgu in ogrski stoiici,
Budapežti. Objavil }a tu<ii ob enem ra/.-
glas na ogrski narod, v kulerem je /.Ago-
tovi!, da vodi vojsko Ie proti neki
strahujoči, iz ogrskega ministerstva na-
stali stranki, da pa bode vse ustavno
ljudske pravice nnjodlocnejse varoval. V
nekem drugem razglasu na c. kr. cclh
na Ogrskem, je izrekel Jciacic upanje,
da ne bodo sovraino nastopale proti
graničnrjem. Ti in drugi poznejSi okliei,
ki so zavracali reakcijo, katera s<« je
natvezala lirvatstvu, 11111 so pridobile
ii!1 '-"0 očitnih in tajnih pristaSev. Na-
n.cstni kralj ali palatin Stefan je po od-
stopu sovražiiiiga Koisutovega ministerstva
poskusil sam zacasno voJili javno zadeve;
toda reklo se je, da je to nevarno in
nepostavno.
Zato so pa napravili pod inienom
„začasna vlada1' nekako diktaturo, ki j(*
zopet ohstala iz bivšega ministra Košuta
(I)ulje v prilo^i.)
Kako se vrši konklave.
Po svečanem pogrebu umrlega pa-
peža, takoj prvi dan po devetdnevnici,
gredo vsi kardinali v korno kapelo cerkve
Sv. Petra, kjer prisustvujejo maäi ,Sv.
üuha, katero čita dekan kardinalov. Po
sv. maši podeli mašnik — z dragoceno
mitro na glavi — svečani blagoslov
vsern pričujočim. Na to ima nalaäc za to
izbrani govornik govor: „De eligendo
Pontelice".
Zadnje case papežkega posvetnega
vladanja, se je vršil konklave v Kvirinalu,
a sedaj se vrsi — kakor se je ie prejšnje
case —  v Vatikanu.
Proti večeru gredo kardinali v ro-
ketu in plašču vsak v svojo celico, katera
je vsacemu določena žrebanjem za ves
Čas konklava. Sledijo jim njihovi kon-
klavisti ali tajniki, a pred njimi gre 6
pažev z gorečimi bakljami. Pred vsako
celico je postavljena častna straža. V
eelicah sprejemajo obiske diplomatskega
zbora in drugih duhovskih in raznih do-
etojanstvenikov. Pred vratmi stoje sluge
z bakljami.
Okolo 1. are in pol po noči da co-
cemonijer prvo znamenje se zvoncem;
pol ure pozneje zazvoni ceremonijer v
drugič, a ob treh zjutraj da se zvoncem
tretje in sicer zadnje znamenje. Cere-
monijer obide hodnike vse palačo ter
med zvonenjem izgovarja besede: „Extra
omnes".
Po tarn znamenju morajo zapastiti
Vatikan vse one osebe, ki nimajo nepo-
srednega opravila v konklavu. Kardinal
kameriengo, v spremstvu treh kardinalov,
katerim je poverjena skr'u za red, zapre
vsa zunanja vrata v konklave, t. j. v
Vatikan. Maršal in majordom zapreta vse
vhode, in od tega trenotka ni več mogoče
priti v Vatikan ne iz Vatikana.
Nekdaj je pape>.a volila rimska du-
hovščina, katerej so so pridruževali školje,
ki so bili ravno v Rimu, in zastopniki
ljudstva. A ta način volitve je dajal več-
krat prilike mahinacijam raznih strank
in vmeäavanju raznih tujih elemen-
tov. Ker je pa sčasoma duhovščina v
Himu preveč narasla, se je omejila volilna
pravica Ie na nekatore cerkvene dosto-
janstvenike in na äkofe bližnjih most. Od
teg;i pa do omejitve volilne pravice na
same kardinale, jo bil Ie en korak. In ta
korak je naredil papež Aleksander III.,
ki je v konciliju, obdržanem leta 1179
zagotovil volilno pravico samemu sve-
temu kolegiju. In od tedaj ima sveti ko-
legij to pravico, da smejo  samo  njegovi
členi voliti novega papeža.
Naj se vrši konklave v Vatikanu
ali pa v kakej drugej palači, zazidajo se
vsa okna in vsa vrata doticne palace za
ves čas, dokler traja konklave. Ena sama
vrata ostanejo prosta. Kdor izide, ne
pride več v palačo. Ta vrata se zaklenejo s
stirirni ključi: z dvema znotraj, in ta dva
hrani ceremonijer, a dvema zunaj in ta
dva sta izročena konklavskemu  maräalu.
V palači ostanejo Ie kardinali, nji-
hovi tajniki, prelat zakristan, določeni
ceremonijerji, tajnik svetega kolegija, ki
je oh enem tajnik konklava, prelat pjd-
zakristan, konklavaki spovednik, častne
straže, nekateri določeni zdravniki, le-
karnarji, brivci, služabniki in delavci.
Na večer drugega dne pridejo vsi
v kapelo, kjer jih kardinal kameriengo
prešteje in pregleda, da se s tem   uveri,
da ni nobenega tujega človeka vines.
Zatem kardinal kameriengo in oni trije
kardinali, katerim je poverjena skrb za
red, preiščejo vso palačo, da bi se ne bil
kdo skril, pregledajo vse vrata, da li so
dobro zaprlu in potem sestavijo zapisnik
o tem preiskovanju in pregledovanju.
Gelice kardinalov imajo nad vrati
vsaka svojo progresivno številko. Celice
onih kardinalov, ki so bili imenovani po
ravnokar umrlem papežu, so tapecirane
rudeče, a celice onih eventuvelnih kar-
dinalov, ki so bili imenovani po prejSnjih
papežih, so tapecirane zeleno. Okna celic
so zazidana. Svetloba prihaja vanje skozi
neke, jako visoko prirojene odprtine,
katere so pa zakrite z beliini  zagrinjali.
Se zunanjim svotom more občevati
osobje konklava sredstvom treh okretal,
kakoršnja so v navadi pri nekaterih nun-
skih samostanih. Prvo, takozvano častno
okretalo, je na razpolago vsem kardi-
nalom in je prirejeno tako, da se je
morejo poslužovati tri osebo ob enem,
Pri tem okretalu sprejemajo kardinali
obiskovalce. Drugo okretalo je na razpo-
lago vsemu   osobju, a tretje  služi   samQ
^TffllHroR^^
in Sz^mere; kmalu pa je tiato dalo pro-
stor Halijanovemu ministerslvu. Dvor in
Jelačic s(* v0> ''H nislu s to sprernembo
nieeaar pridobila, kajti ludi temu mini-
sterstv^i j« bil K^äul dusa. Ker pa se
niso c. kr. vojskovodje hoteli vojskovati
proti Jelačicu, drugi pa so vsled cesarjevo
zahtevo ž njim potegnili, in k(3r ho poleg
wa tudi od iMadjarov silno tlačeni Slo-
vaki žugali z ustaji na severnem Ogrskem,
jn je ban vsled toh razmer čedalje bolj
protliral proti Donavi, poklicala je nova
vlada crno vojsko pod orožje tor je pri-
pravljala sploäni upor vsega madjarstva.
Ob enem je ogrski državni zbor silil nad-
vojvodo Slel'ana, da naj zadosti svoji
doUnosti kol palalin, ter da naj se po-
sUtvi na čelo ogrski ustaji.
Nadvojvoda je bil due 17. seplembra
voljan vsprejeli višje povoljništvo, tod;i
naslopil jo kmalu, mesto na čelo vojnirn
krdelom ----- svojo pol na Du naj, da bi
i5e jedeukral poskusil doseči kako inirno
poravnavo). Po bitvi pri Velencu se je
obrnil ban proti upornemu Dunaju, kjer
je bil bolj polreben nego pred Builtmpesto.
Ko je v zvezi z Windisobgriitzoin
Dunaj pomiril, sta oba korakala proti
Madjarom. Da bi se pa bojevite Madjare
preje premagalo, je ponudil sam ruski ear
Nikolaj I. nasemu cesarju pomoč 120.000
mož pod hr '»rim maršalom I'askievi« em,
ki so kinaia po m.l.itterih jako krvavih
bojih strli madjarskega astaškega zr.:nja.
Sice " bi bil la boj stal velike reke krvi,
in im se bil zanesel platnen ustaje lebko
v Husko 1'oljsko ; saj je mnogo Poljakov
ne le proslakov služilo v ogrski armadii
ainpak bili so tudi kot vojskovodje, kakor
n. pr. * .it. Dembinski idr. Pri Vilagos-u
se je vrsila predaja (12. avg. IS49.) Se
dandanasnji se streso pravi ^Madjar-
ember", ko sliši besedo Vilagos. Poveljnik
(Jiir^ey He je podal raje ruskemu povelj-
niku nego avstrijskemu, deloma zato, da
bi žalil Avstrijce, deloma pa zato, ker je
računil na milejše predajne pogoje in
rusko protekcijo. Vsi drugi ustaški vodje,
(med temi tudi KošuU pa so se o pravem
času popihnili v Turčijo, ker bi dru-
gače prinli pred vojno sodbo v Aradu,
kjer je bilo mnogo ustaških vodjev ob-
sojenih na sinrt.
Žalibog pa da nasledki zmage nad
Madjari, katero so pridobili llrvatje zdru-
7.eni z rusko arrnado, niso uili blav^nosni
za llrvate in ostale avstrijske Slovane,
ki ho tedaj prelivali kri za obstanek Av-
strije; toda tega ni bil kriv ban Jelačic,
marveč tu se je zopet spolnil rf'k: „Duo-
buB litigantibus, tertius gaudet", to je med
dvemi prepirajoeimi se je veselil tretji,
namreč Svaba! 0 tem je menda pre-
pričan vsakdo, ki je pazno zasledovaldo-
godke v naši državi i>o letih 1848—4-9.
Ker je bilo toliko napisanega o banu Je-
*) Kcr so n;i ilvoru njt'iia sutiminli. da jt%
liuli on kriv, d;i so <)<:ri l:iko dalei tirali svojo
iicodvisnost. ni liil n;i dvoru nili spicjct. Ut ]v
y.nU) \>vvx(\) /.apuslil l)im;ij in sc podal v Ui'ljjijo,
kjcr jt> iiini-1 pied malo leti, in ni bilo (» njom
nikdar vcc slišali.                                               Piscv.
lačicu, zanimalo bodt^ najbrže mno^o či-
tatelje doznati tudi, kake nravi in pontave
je hi! ta tirvalski junak, kakoršnega
hi Urvatska prav v danaSnjih dneh silno
potrebovala.
Jelačič je bil arednje velikoati, pa
krepketfa in žilatej<a života. Znači t?a
pleSasto viaoko čelo, rujave, bislro^ledne
plamteče oči, resno, prijazno ohličje z
mclanholično potezo okolo ustnic. Miloba
in priljiibnost kazala se je v vsem nje-
govem bilju, in vodno je bil pripravljen
dru^im avetovati in delovali, vedno je
bil dobre volje in pristopen; njegovo
Hrce je bilo vedno odprto prošnjarn in
pritožbam. Pri vsi svoji resnobi in neu-
rnorni delavnosti, b«! je ven-Jar ol» danib
mu prilikali rad vesel in tudi jako dov-
lipe'i. Jelačic bil je dober državnik, ob
jednem pa je bil skozi in skozi vojak in ludi
dober kristjan. On je bil tudi pisatelj.
(lelo pesnikoval je Jela^u:. Spisai je
najprej nekaj nern^kib pesmi, potein pa
tudi mno^o hrvatskih, in sicer idili.^kih
in epiäkih. Tudi poštenega športa se ni
izogibal. U\\ je namreO dober jahač in
lovec. V svojem miäljenjn kakor tudi v
svojern delovanju bil je JelaOic vedno
plemenit. Hü je inoder, svobodomiseln in
ves preAinjen najvročje ljubezni do svoje
domovine. Da, to je bil mož, kakor^nib
bi Urvatje v sedanjih dneh najholj po-
trebovali.
Dop i si.
Iz Ko/.bitnc. — iKoneo 4. Pra-
vite, da je obč. obhodnik kliral imena
nerazločno in nepopolno. V utoku pod
to točko pa trdite se več, in sicer, da
VaSi volilci imajo več enakili irnen, n.
pr. da je več Krzetičev itd. Na to Vain
odKovarjatn: Predno so se vrata zaprla.
stopil sem, kot predsednik vol. komisije,
pred volilno sobo ter glasno rekel: Kdor
ni Se volil od 111. skupščine, naj stopi v
sobo, kajti o poludne se vrata zapro in
vstop bode potern vsakomur prepovedan.
Kavno to je obč. obhodnik še ?nkrat
ponovil, predno so se vrata zaprla. To-
rej tu vidite, da so bili takrat klicani
vsi in tudi vsi tisti, ki imajo jednaka
imena in priimke. — V utoku pod to
točko pravite tudi, da je klicatelj pri kli-
canju volilce preskaka!. To ni res: kli-
catelj je klical volilce po redu, kakor so
bili vpisani v volilnem imeniku.
i"). Da so v novo starešinstvo izvo-
Ijeni svaki, neeaki, striei in bratje, to je
res. Zakaj bi pa tudi ne bili, ako imajo
po postavi pasivno volilno pravico?
6. Da je agitator (kakor ga Vi ime-
nujete) nevolilec Leonard Koncut iz Skr-
Ijeve.^a begal volilce, je mogoče res ; Vi
že veste, saj je on pač Vaš pristaš. Do-
kaz je pač pravi ta, ki ga sarni prizna-
vate, da je o n trikrat prišel k meni ter
v navzočnosti komisije prosil, da bi izvo-
lili tudi dva moža iz Skrljevega v stare-
šinstvo. Jaz sem ga  pa   vedno   odstranil
H tern, da volilna kornisija niraa pri tem
nič opraviti.
Kar se pa tiče točke 7. in H. v
Vašem uopisu, na to odgovoril sem že
pod točko B.
Na točke 9, 10. in 11. pa ni sploh
vredno, da se kaj odgovori, ker no za-
popadajo nič druze^a nego otročje čen-
čanje ; kajti enakih slučajev po krčmah
ne manjka, posebno ob času volitev. In
ker se je to že leta 1899. godilo, ne
Hpada niti sem.
12.   Da risem   hotel   sprejeti   utoka
zadnji   dan,   to je   rnoja   reč.   Dobro   pa
Hem vedel. da čeravno   ga jaz ne  pprej-
mem, ga tudi Vi doma ne obdržite,   am-
pak da ga pokažete c. kr   uameHtništvu,
da ae prepriča o Vaši modrosti.
13.   Pravite, da   mnogo izven   naše
ohčine stanujočib volilcev ni   dnbilo va-
bila k volitvam. Dokažite koliko njih,   in
irrif nujte jib s polnim irnenom in priim-
kom, kdo da so isti.   V utoku   ste   ome-
nili le dveh. In še izmed teh dveh ni   le
jeden dobil po pomoti  vabila,   doc'im    ni
drugemu vabilo   niti   pritikalo.   Sicer   pa
sta oba dva pri vsem   tem   volila, o če-
rner se lahko vsakdo prepriča iz volilnih
spisov.
Ko'iecno pa še to. Pravite namreč,
da ni nikakor dokazano, da bi biii Vi v
svojem utoku navcdli kaj neresničnega.
ako je tudi namestništvo Vas utok za-
vrnilo. Da bode konec besodij, in da se
svet preprica. kako resnična je tudi ta
Vaša trditPv, zdi se mi najumestnejše,
da priobcim tu doslovno odlok. s kate-
rin» je bil Va3 utck resen. Evo ga torej:
„G o 8 p o d u  Leonardu Demartin
in   tovarišem
v M i r n i k u.
C kr namestništvo ^e zavrnilo Vaš
in tovari>ev ugovor proti volitvam ob-
činskega zastopa v Kožbani in obenem
potrdilo v v^akem obziru izid istih voli-
tev v vseh volilnih skupSčinah.
Da pritožba proti volitvam se ni
predložila županu v po ^ 32. volilnega
reda določenem roku, in da se je dalje
obč. tajnik v pričujočnosti župana branil
sprejeti utok. zavrniv^i ga z nepriležno
opazko, da je čas že pretekel, pregledalo
je c. kr. namestništvo pri vsem tem vse
v utoku navedene točke, kar je iz spisov
in kar je župan potrdil dokazano, da je
biia predložena pritožba v obč. pisarnici
dne 26. decembra 1902. ob 10. uri pred-
poludne, torej 8 dni po dokončanih vo-
litvah.
Nesprejetje tega utoka bilo je torej
nezakonito, in se mora pripoznati. da se
je isti tudi predložil o pravem času.
Ugovori, da se volitve niso razpi-
sale po predpisih, in okoliščine, da so se
iste vršile, ne kakor navadno v občin-
skem uradu, ampak v šolskem poslopju,
— kar ni bilo razglašeno, — ter da so
bili vsled teg« volilci zadržani dospeti
pravočasno na volišče, — se ne skladajo,
ker je navcden v tozadevnem razglasu z
dne 2. decembra 1902. št. 647 volilni
kraj Kožbana. Hea, da manjka v razglasa
natanjčna določitev volilne sobe ali na-
vedenje iste se po zakonu ne rahteva.
V kolikor se trdi v pritožbi. da so
bili volilci rnnenjh, da se bode volilo r
ohčinskem uradu, ter bili valed nepravo-
^•asnega obvestila — da ae bode vršila
volitev v 3o!skem (»oslopju zapeljani, nima
pritožba proti voliinemu razglasu nikake
podlage v smisla § 18. volilnega reda,
glede pomanjkljive dolocbe kraja, ker
vaem volilcern je bilo dobro znano, da
se jodo volitve vr.šile v Kožbani in so
se isti tudi zbrali  pred obč. uradom.
Vsled tega je c. kr. namestni.stvo
razsodilo:
Preložitev volitve v äolsko sobo je
bilo po izpovedbi župana. razgla^eno po
pribitem naznaniiu na zidu občinske pi-
sarnice, in ker je äolsko poslopje od ob-
činskega urada oddaljeno komaj 50 sez-
njev, ni rnogoče v eni mali vasi kakor
je Kožbana, da bi volilci zamogli dvo-
miti, kje se volitev vrSi.
Ni razvidno torej pri teh okolišči-
naii zmanjžanje volilne pravice in beganje
volileev ali dosega sploSni volji volilcev
ne odgovarjajočega izida volitve.
Ugovor proti prikladnosti šolske
sobe nima podlage, ker se je napravilo
z odstranitvijo šolske uprave zadosti pro-
stora voiilcem.
Havno tako nima postavne podlage
pritožba, da je bila zaprta volilna soba
ob 12. uri kot v končni volilni uri.
Volilec Janez Magnan se je od-
stranil, ker se je nevedoma utihotapil v
volilno sobo. Njegov glas bi sicer ne bil
odiočil izida volitve.
Da je občinski sluga klical volilce
nerazločno, pokazalo se je po poizvedbah
aeresnično. Sicer pa postavno ni dolo-
čeno klicati volilce k volitvam poobčin-
skem slogi.
Ako se nahaja v občini več volil-
cev enega in istega imena, je volilčeva
zadeva og'.asiti se k volitvi kadar je klican.
Ugovor, da niso posamezni volilci
dobili povabil k votitvi, je zginljiv, ker
po zakonu niso predpisana osebna po-
vabila k volitvi.
Pritožba, da so si izvoljenci med
seboj v sorodstvu, nima upliva na po-
stavno volitev in izvolitvi občinskim sta-
reäinom.
Zakasnenje zacetka volitve v drugi
volilni skupščini se opraviči s tem. da
so se morali pustiti prej pričujoči volilci
III. volilne skupščine k volitvi. Volitve
poznejših volilnih skupsčin so sledile ne-
posredno volitvam prejsnjih volilnih sknp-
5čin in vse glasovanje je bilo končano
ob 6. uri popoludne. Ali so bili vsled
tega, — da se je pri vsaki volilni skup-
ščini nekaj, in cela volitev za dve uri
zamudila, — posamezni volilci zadržani
oddati svoje glasove, ni mogoče dokazati,
ker župan to zanika in ugovorniki pa ne
navedejo nikakega   konkretnega   slucaja.
konklavskemu tajniku in to je vedno od-
prto, kajti tajnikov pose! zahteva, da
more dotični doatojanstvenik, ki ga oprav-
lja, vsak hip občevati se zunanjim svetom.
Drugi dve okretali pa sti odprti samo
od 8. ure zjutraj pa do \/.A ure popo-
ludne in zopet zvečer od 5. ure in pol
do 7. ure in pol. Okretalo kardinalov se
zapre pol ure pozneje. Od zunaj stražijo
ta okretala patrijarhi, nadškoli, škofi in
drugi cerkveni doatojanstveniki, po vrsti,
eden za drugim. Oni odpirajo in zapirajo
okretala od zunaj, dočim jih znotraj od-
pirajo in zapirajo nalašč v to doloöeni
ceremonijerji. Kdor hoče od zunaj govo-
fiti s kako notranjo osebo, mora se iz-
kazali s posebno izkaznico ali z nalašč
v to svrho prirejeno svetinjo. Dostojan-
stveniki, ki stražijo okretala, odpirajo in
čitajo eventuvelna pisma naslovljena v
notranjost, a ona, ki so namenjena iz
konklava kakej zunanjej osebi, prečitajo
in pečatijo prelati, ki stražijo okretala
znotraj. Noben kardinal ne more poslati
v svet nikakega tajnega pisma. Pogovori
pri okretalih se moraju vršiti glasno.
Apostolska komora mora preskrbeti
za vse potrebe, a običajno si dajokardinali
prinašati kosilo od zunaj. Pri okretalih
se koši s kosili natančno preiščejo.
Poleg teh obiskov pri okretalih, se
odprejo tudi ona vrata, ki niso zazidana.
A to le tedaj, ko imajo priti odposlanci
držav, ali pa zakasneli kardinali.
Katoliški vladarji imajo namreČ
običaj, da imenujejo posebnega odposlanca
k svetemu kolegiju za oni čas, dokler je
stolica sv. Petra prazna. Ti diplomatski
odposlanci gredo z vso veličastnostjo v
avdijenco konklava, da izroče svoja po-
oblastila. Vsakega odposlanca sprejmeta
pri vhodu majordom in maräal ter ga
spremita do velike dvorane ter mu od-
preta vrata iste. V tej dvorani irna svoje
seje sveti kolegij, a odposlanca deli od
svetega kolegija želozna ograja.
Kardinali sede v posebni kapeli.
Veliko pregrinjalo deli sveti kolegij od
nižjega dela kapele. Kardinali sede v
kvadratu okolo oltarja, tako da zapira
četrto stran kvadrata oltar sam. Na
stopnicah oltarja je nripravljen prestol
za novoizvoljenega papeža. Vsaki člen
konklava   ima svoj   prestol.   Nad vsakim
prestolom je nebo, ki je pa tako prirejeno,
da se naglo sname, takoj, ko pride iz
žare ime novoizvoljenega papeža.
Pred vsakim prestolom je mizica
pokrita se svilo iste barve, kakor nebo
nad prestolom, in sicer vijoličaste za
kardinale, imenovane po ravnokar umrlim
papežu, a zelene za one, ki so bili še
poprej kardinali. Na mizicah je pisalno
orodje, pečati, vosek itd. Kardinali sede
po vrsti z ozirom na njih dostojanstvo
v svetem kolegiju.
Prvi dan konklava gre ceremonijer
trikrat — vsake pol ure — po hodnikih
palace, in zvoni se že z omenjenim zvon-
cem; a ko gre tretjič, kliče: „In capellam
Dominil" To se godi ob 9. uri predpo-
ludne. Kardinali gredo v kapelo, kjer pri-
sustvujejo sv. maši. Mej sv. maso sprejmejo
sveto obhajilo, a po tej svečanosti se
pricne konklave. Vsaki dan se vršita dva
skrutinija. Mej prvim in drugim skruti-
nijem so kardinali svobodni, smejo se
pogovarjati in sprehajati se po dvorišču.
Ob 3 uri po polunoči morajo o trikratnem
znamenju se zvoncem zapreti se v svoje
celice. Zakristan, prefekt papeževe kapele
bere vsako jutro sv. mašo v prisotnosti
svetega kolegija. Po raznih dvoranah so
nameščeni mnogi oltarji, zato da morejo
duhovni konklava opraviti sv. mašo kadar
hočejo. Po sv. maši zapeva zakristan:
„Veni Creator!" Ko slednjič ostanejo
kardinali sami v kapeli, gre eden od njih
osebno zapreti vrata. Na to se prične
prvi skrutinij, ki se vräi od 9. do 11. ure
predpoludne. Drugi skrutinij se vrSi zveöer
od 5. pa do 7. ore.
Da je izvolitev veljavna, treba vsaj
dve tretjini glasov. Po vsakem skrutiniju,
ko ni dosežena potrebna večina dveh
tretjin glasov, pomešajo se glasovnice z
vlažno slamo in se vržejo v posebno peč,
ki je za oltarjem. Iz te peči gre dim vlažne
slame po cevi, ki ima konec nad zunanjim
balkonom. Ljudstvo, ki ve o kateri uri se
vrši skrutinij, čaka in gleda: ko se pri-
kaže dim, zve ljudstvo, da ni še izvoljen
papež. A ko se ob navadni uri ne pokadi
iz te cevi, tedaj je znamenje, da je nov
papež zasedel stolico sv. Petra, da ima
sveta katoliäka cerkev novega glavarja.
________.              „Ed."
Nekarevnamati
ieli oiidati svojo desetletno hčerko dubrini
in kr&čanskim Ijudem, ker jo sama ne
more več vzdrievati. Oglase je nasloviti:
A. M. - Gorica.tposterestante it.300 41).
Leop. Reja,
gostilničar .Pri Golobu*
na voglu ulice Morelii
Priporočapr stna briskabo-
l:i in erna vina.        Izborna j
kuhinja postreže o vsakem (
Casu z okusnimi mralimi in j
gorkiini jeciili.           |
Zastopstvo sä prodajo pra- |
mja ljubljauskega kisleqa '
•jeija v *abojih od 25 do 50 kg. I
/h nuiOi*obroj«Mi obisk so pri -
poroen sIhv. obeinstvu v mosUi
ir«  na deMi.                                    I
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoi-a casliti dubovši-ini in »UvneniD
obtinslvu v mestu in nu dežoli svojo
trgovino jeililnega blaga n. pr. knvo :
Srtnlos. SandominßO, Java, (.iejlon, Porlo-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. AngHo, Korsii
istersko in ilalnmtinsko. Petrolrj v zaboju
SlaJkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3
4. 5. Več vrst riia. Miljsveee prve in
drujje vrste, namree po Vs kila in od 1
funla. Testonine iz tvornice Žnidersič &
ValonOič v II. Bistrici. Zveplenke dražbe
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga
mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja   v   zabojčkib
uajmanje pn 5 Kg. na vse  kraje.
t *iij'uiB'~Tw\,iin.**>j"*ur^ucn u"'»^ru-»^^)isiiijiy^_riJur
Jos. Munih
krčmar na Kornju
usoia se uljudiio naznaiiiti, da
prevzame s /. avgustom krčmo
Štefana Kofola
naTržaški cesti 21,
ki je priskrbljena tudi s hlevi
za živino. — Priporočase vže
naprej slavnemu občinstvu v
inestu in na rieželi. — Po-
strežba   točna,   cene   zmerne.
Odlikovana
Biizanka ii itm iclavitca.
A. Černigoj
(dnist\euik , y\'/../adru^e")
v Goriei,
Tria>ka ulim h. što\. IS.
' mizarske izdelke
vsch slo^iu1 in /a vsaki sian.
lzdolujo tudi vse
strugarske izdelke
lonio po uaiiK'ilu.
Ysa naroCila sc pre-
skrbi v liajkrajscm Oasu
po Äiueruih eeiiah. Delo
li(?no in trduo.
> Jakob Miklus,
J tiyovecz lesoin in opcko, zaloj,fa
vsakovrstnt'ya trdi»j;:i in mohkega
1 koroskeu'H in krunjskt'ga losa t^r
f pohistv:i, rakov ^trug'i, vinskih po-
4 sod, sliskalnict» za vino iti sndjo
J vsake velikosti
i         v Pevini,
' za Soškm mostom, p. Gorica,
s priporoeu p.   n.   obeinstvu svojo
I boijato zalogo, ter na novo otvor-
r jjMio
i       podružnico
r   na   voglu   priSedši   od   SoSkoua
I  mosta proti üorici v hi^i g.   Ko-
r   garJH h. št. 4-2.
\         V  delavnici sp izdiMiijcjn vsa
J  v sodarsko   in    kolarsko    stroko
w  spadajoča   dela.   in   postrežba   /.
J  lesom po najnižji ceni. ---
Anton   Pečenko
Vrtna  ulioa 8 <.<HU( A Via Giardino 8
DriDoroča
pristna    bela
in 6rna   vina   l
iz   vipavskih,
furlanskih.
briskih,   dal-
matinskih   in
isterskih   « i
nogradov.
.lici   na   vsi*   kraje   avstro-cgfrskt'   nionarhije   t
•odih od   5(>   litrov   naprej.   Na  zahtevo   pošilja
tudi  uzorce.
Cene zmerne. Roatrežba poštena.
Ivan Schindler. Dunai lll.i. Erdberastrasse 12.
poHilJa ze veliko let dobro xiitine
Htroje vsake vrnte %a |»oljedelHtvo.
MHne ZH sadje in gpodzjf», stiskalnice za sadje in
grozdje, Akropilnice, poljska orodja, stiskalnice za
seno, mlatilnico, vitle, trijerjo, čistilnice za žito, lu- ;
ščilnice za koruzo, slannoreÄnice, stroj za rezanje
repp, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, ae-
salke za vodnjake in gnojnice, vodovode, žel. cftvi itd. ,
0d sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih
Cenah!   Kavno   tako   vse   priprave  za  kletarstvo:
meden^   pipe,   sesalke za vino, gumijeve in  konop- !
m Ijene cevi, gumijeve ploče,   stroj   za   točenje   piva, \
i škrinje za  led, stroje za sladoled, priprave za izde-
• lovanje sodovke in penečih   vin,   mline   za   dišavo, !
I kavo itd. ; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za
?,ivino, tehtnice na drog,   steberske tohtnice,  namiz-
ne   tebnice,   decimalno tehtnice;  želežno pohištvo,
železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav,   oroiija
in Btroje vsake vrste za kljnčavničarje, kovače, kle- I
parje, sedlarje pleskarje itd.                                     !
Vse s večletnim jamstvom!            I
" Po najupstnejših Blačilnit ppjik, tnli la oliroke!
( cniki /. sec kot 400 sliknmi brezplat'no.
i Prekupcem  in agentom  posebne prednosti!
Dopisuje se tudi v slovenskcm je^iku.        ;
Piše naj se naravnost:
Ivau Seliiadler,
,        Dunaj IIIJi Erdbergstrasse štev. /J.
i\ v                   s(mh  jako oi\ h'poir in
IJCäsänä   *lol»rölr  Tvojr  (ililekr.
l\|r vcndar  11 kiipiijt's
tako krasno bhii^oV   Wac]  mi vendar!
-¦------- Gosposka ulica štev. 7. ^==-=^
kalna Ui'iika iiua uajvorjo /alo^o lc vr>lt- v (iorin.
Kaki) jr  li   to  iiio^uOc  saj  m'Iii   \ciiilar   ritala
v   tu'ktMii   lirslu.   da   iiiuiii   .,lvr«»jaska   /a(lru^:ik*
uikuko^a  t»l;i^a   več.
Pojili, pojdi in »it1 vrruj vsakc rcci; picpinaj
^r >ain;i im i/in'iiadtMia Itodtš, ko za^lcda^ i>lo
/alu/.t'iio lako vclikansko z hla^om. da bodes kar
slrnu'la. Tu li b'/i na razpnla^o i/vanrctlna inno
/ina ra/iu'^a hlai^a za vsaki spol. in za vsaki Irlni
r;i>, kakor krasnc ZrpliNrjr. batiste, perkal, ^\ iI• •.
nxl'ort. rii|iie. vsakovrslneua volnetieua l»lai;a. mo^kn
siikiio  [u>   vsakej  ceni   in   i/.lteri.
I'am (l(»lti> lio^atti i/lu-r \>;i <o\ i-stuc^a hl:it;;i, /a ncvcste
jako veliko zalogo perila, UaUor platn:i. < liillou, |n(rnin   .
Ill a rt* vin »•. \nln«*nt>  oih'.j»',  Unvtr«', /cpin«   nilcitd.   Iain  d'tltis
tudi \m' It auro prrJMiiJi s  /on pod lastno ceno. \ idcla s m
turn tudi kruHiic \ /tu'i't' /.«' iiaroceiicua  Ula^a /aj'sruski r;h.
\,t /.iihh'vn -M'  |nisili;i|i.    u/i'H i    In-'1 ¦|'Lirii..,    Cene   so    lako
nizke, da se je čuditi,  scvi-du   tmh   .-l.ilnr    Toroj   pruli   in
punkusi, in gotovo bos Kudovoljna!
Protokol. tvrdka
Lucijan Kovačič,
pri Sv. Luciji,
uaznanja s ttrui castiliui ohrtniktun in tr^ovcem
Soškc, Baške in Idrijskc tloline, da je otvorila
svoju velikü zalogo u r i s t n c ^ a tropinca,
ovsa, koru/c, moke in vsakovrstne^a kolo-
nijalne^a bla^a, ter bo vse to razprodajala
ua debelo po iiajnl/.| h konkurenčnili cenali,
ki ne presežejo iiikdar (joriških tržnili con na
debelo. — Izvršuje vsako naroOilo točno, kn-
lantno in pri večjih na zahtevo tudi s preva-
žanjem bl»iga na doni priporoca se naklonje-
nosti svojih  doniačinov.
-^        Pri svetem Antonu Padovanskem^^^J \t
NOVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno lnšo)
Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, hiiineial, rokelov
kvadralov, kolarjev Leo, prsnikov, niisalov, brevirjev, ritualov, diurnov in
nestcvilno nabožiiih različno fiuo vezauih knjig, sveCuikov, kri/.ev, svctilniv\
kelihov, ciborjev se srcbruo kupo.
Jodina zalog-a za colo Primorjo kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, umctiiiško delo v romanskem kaitoiiu, priporočljivih poscbno
za vlažne cerkvc.
Zaloga svoö iz öistoga öebolnega voska kakor tudi mcšane
svcčc I. in II. vrste, podob, veucev, križčev in svetinj vsakovrstnili.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnili
drugili del spadajofih k bogočastju, izvršijo se vezcnja (ricami) uajfiuejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja so vsakovratno  stvari aa cono,-----                        - -=
__    ------               -----pri Kojej jo izključona vsaka konkuronca.
Naročitve se izvrsijo toC'iio in Intro.
%0f~  Ob nedeljah in prazuikili je prodajalnica zaprta.   ""^Wf
Z odličnim spoštovanjem                            Anton J  VogriČ.
L^-^..^- ^ ._____.__    ^^_____. .   ^.    ...   -  ..        ^^C
V   ugovorn so trdi   slednjiö,   da   jft
županova ntranka po agentih  motila vo-
liloe, ni navoden niti eden slučaj,   s ka-
terim hi se  moglo   dokftzali   nepostavno
a git irr njp'\
Tako so toroj doslovno glasi na-
mostništvona rošitev in dokazuje v polni
mori, kako neopraviiono da je vse VaSe
zaqanjnnjp v mojo ospbo.
Odeovor na dopis v „Primoreu" pa
sledi že še o svojom času.
Anton B I a ž i (\
/upan.
Politiöni pregled.
Stistant>k drzavneya zbora
V   dunajskih parlamentarnih   krogih
s»>   poroča.   du   se   držuvni   zbnr   snide,
koncom srptombra.   če   se na   Ogerskem
no pojtivijo novi zapletflji.
Goluehewski provirorni naslednlk Kallayev.
Ponedeljknva dnnajaka .. Wiener Zoi-
tuni»** jo ol'javila naslednjo co>*arjpvo last-
noročno pismo: „Ljubi grof Goluchowski'
Yslod srrrti mojera skupnega. tinancnoga
ministra Bonjamina pi. Kallaya sem se
<u|iofil. provizorno Vain povoriti vodstvo
mojega skupnoga linancno^a ministerstva
kakor tudi višje osrednje vodstvo v za-
dovah Bosne in Hercogovine. läl. 14. jul.
HKKv Fran Jožef s. r." — Ta provizorij
ho trajal noki do pozne jeseni. Vesti o
pravem nasledniku Kallayevem so po-
polnoma potihnile. Bržkone vse čaka na
rešitev sodanje ogrske krize.
Č«hi In vlada.
V   prvih dneh   prihodnjoga   raeseea
?o vrši   splo^ni   česki   narodni   zbor, na
katorem  bodo zastopani vsi  krogi Ccsko.
Moravske in Slezije.   Povodom tega zbo-
rovanja se   pa   snidejo v po*vet   mlado-
<"e>ki zaupniki, ki nataneno doloöijo tak-
tiko. ki naj bo merodajna za česko dele-
gao.ijo v jesonskem zasedanju. V prvi vrsti
so naglaša v mladočoških krogih, da bodo
mladoeeski   poslanci   na vsak   način ob-
-truirali  vojno   predlogo v jeseni.   Tozu-
dovni sklop bo storil tadi   narodni zbor.
l>ruga   važna   točka   so pa nove   češko-
nFmškf spravne  konference.   Ministerski
predsednik   Körber   dobro ve,   da mu je
nomogoče preje urediti parlament, dokler
ni dosežena   sprava   teh   dveh   narodov.
Tozadevno «ročo je pa Körber že večkrat
poskusal. ppvoda   brez vspeha, ker viada
noče Nemcern skriviti lasu. Za to pa tudi
«e.iaj pravijo vsi čeAki   listi, da se češki
poslan  '  ne smejo odzvati  Kürberjevemu
povaL.j za nova spravna pogajanja. Vladi
so ilak že znane vse   <je*ke   zahteve, od
katerih  ne odstopijo v nobenem slučaju.
Co viada vkljub temu   želi  pričeti   poga-
janja 3 českimi poslanci, ima to edino ta
namen, da   bi oilnehali   Č"hi.   Tak   trud
bi bil  pa brozvspešon in je torej za vse
najbolje, da se novih spravnih konterenc
Čehi sploh ne udeleže.   Nemci itak vsak
hip lahko odnehajo od svoje trmoglavosti,
vlada pa tadi vp, koga mora  obvestiti o
takom  skleou.
Polozaj na Ogrskem.
Vr ogrskem par'amentu je še vedno
na dnevnem redu obstrukcija. Te dni je
govoril   tudi   zbornični   predsednik   grof
Appony.   Xjegov govor so politični krogi
težko   pričakovali.   Ali   grof   Appony   ni
povcdal   prav nič novega.   Ako je rekel,
da so popolnoma sirinja z zahtevami opo-
zicijskih strank   gledp narodnih   koncesij
v armadi.  je   to   pač   stara   stvar.   Grof
Appony je  rnnenja,   da   morajo   Madjari
dobiti za svojo vo'jsko madjarski poveljni
jezik. To zahtevajo tudi   obstrakcijonisti.
Razlika med njimi in med grofom Appo-
nyjen obstoji le v tern, da zahtevajo ob-
strnkcijonisti,   da   se   madjarščina   takoj
uvede v armado, kot poveljni jezik, dočim
je grof Appony rnnenja, da ni zdaj ugoden
eas staviti do krone take zahteve. Položaj
na   Ogrskem  je   torej   po   govoru   grofa
Apponyja   ravno tako nejasen,   kakor je
bil pred njegovim   govorom. —  Te   dni
odpotujo.   ministerski   preds. grof  Khuen
Hedervary v Ischl k cesarju.
t Knez Adam Sapleha.
V sredo je umrl v Lvowi imeniten
poljski rodoljub knez Adam Sapieha. Knez
Adam Sapieha je bil odločen poljski ro-
doljub.    Bil   je   bolj   demokratično   na-
dahnjen.   Ker se je   leta   1863.   aktivno
udeležil poljske, revolucije, so tudi njega,
kakor mnogo drugih njegovih sovratnikov,
zaprli,   a posrecilo   se mu   je,   da  je  \z
ječe pobegnil ter se podal v Pariz. Tarn
je bil v vedni dotiki z drugimi poljakimi
ubežniki in je tudi mnogo občeval z Na-
poleonorn 111.    Po   amnestiji   se  je   leta
1860 zopet povrnil v Galicijo. Udeleževati
se je začel zopet političnega življenja, in
so  ga   pozneje   izvolili   v   deželni   zbor.
Postal je kasneje clan gosposke zbornice
tor t:ijni svetnik.  Kasneje vdobil je celo
aajvišji red zlatega runa.
Fran Folneguvlc
V  «oboto zvtnVr jo umrl v Zagrobu
Fran  Kolnogovi«.-, odon najbolj   zasluznili
političarjov stranko prava. Uil jo star sole
^j(> let. Ki an  Folnegovic jo bil pravi idoa-
list,   silnu   oduäevljen za narodno   stvar.
za katero jp bil pripraven žrtvovati vso.
Domače in razne novice.
knt'/.oiiadskolijski tirdinnrijat je
oh tuini priliki smrti sv. Očeta izdal na-
slodnje naredbe: Po sv. Otetu Leonu
Mil. opravijo naj se v vaoh t'arnih, vi-
karijskih in samostanskihcerkvahslovesne
zadnsnice in sv. maAa i^v goriški stolnici skozi
tri dni. 27., 2S. in 29. julija^ in sicer
proj ko inogoče, ko se je poprej verno
Ijudstvo povabilo k zadu^noinu opravilu
Po vseh corkvah naj tudi tri dni zvoni
z vsonii zvonovi po celo pol lire in skvr
trikrat na dan. Zavkazanoso tudi javno mo-
litvo za izvolitev novega poglavarja sv.
cei'kvo, in sicer kedar je izpostavljeno sv.
Rošnje Telo trijo OOenasi, iVsčonama
nje in oast bodi Bogu z dotično niolit-
vijo. Tudi morajo vsi duhovnikipri vsaki
sv. niHsi privzeti rnolitev za izvolitev pa-
peža, dokler niso uradno obveščeni o
njega izvolitvi.
Osobiu' vesti. — (>. dr. VMadimir
Levee, sin ^rosp. ravnatelja b'ranciska
L^vca, v LjUbljatii je imenovan na pod-
lagi svojih zna.istvenih del. izrednitn pro-
fosorjem nem^ke pravne zgodovino na
nernško francoski univerzi v Kreiburgu
v Švici. G prof. VI. Levee je star že le
26 It-t in je torej skoro gotovo eden naj-
mlajžih pravnih učiteljev.
l'o\ iäanje. — Č. gosp. Krančišek
C a s t e 11 i z, profesor na c. kr. ženskem
uoitelji^ču, je pomaknjen v osmi  razred.
Za „Solskl Dom" je doslo našemu
upravništvu: Karol Sknhin, posestnik in
kri-mar v Korminu, :> K. — Hvala !
„Rrojaška zadrutia". — Lotos ne
moremo tožiti o suši, kor dobrolljivi B-ig
nam poJilja dežja pogosto in v obilnosti.
Tudi o posebni vrocini se ne moremo
potozevati, ker samo nekatere dni je vro-
čina  pritiskala nonavadno.
Vondar so ti dnevi zadostovali, da
so razgreli že itak razgroto domiAljijo
,.Sočinpga%' člankarja v taki meri, da brca
okolo sebe kakor besen in da klobuštra
o „KrojaSki zadrugi'' stvari, katerim ni
mesta ni na nebu, ni na zemlji. Naravno
je, da v takem položaju se od lista ne
more zahtevati, da bi bil dosleden; a tudi
pustiti se ne more brez odgovora, če
pregrdo kozolce preobrača.
S tern pa nikakor nočerno reči, naj
bi kdo odgovarjal na vsako brezmisel,
katero prinese naprednjaško glasilo, ker
to bi bilo Sisilovo delo, ampak le, da ni
brez koristi, ako se kakemu predrznožu
včasih na prste pogleda.
V  številki z dne lo. julija očita na-
prednjažki list „Centralni posojilnici'1, da
je dobila vse blago   „Krojaške   zadruge",
ki je med brati vredno  120.000 K, in za
katero bi so na javni   dražbi   dobilo go-
tovo 8Ö000 K, za sramotno ceno 55.000
K.   „Krojaška   zadruga"   je   imela   torej
škode 65 000 K
V   svoji številki z dne  22. julija pa
pravi isti list: ,.Z<laj, ko vemo, da je zna-
5ala cenitev   komaj  44.032 K, je slika o
položaju v ,,K z."' veliko   strašnejša'1. —
List bi moral   reči:   „Zdaj, ko vemo, da
je znašala cenitev komaj   44 032 K, radi
priznavamo,   da „Centralna   posojilnica'1
je postopala velikoduSno, ko je ponudila
za   to   blago   za   11000 K viäji   znesek,
namreč   55.000 K, ter radi   popravljamo
s tern   kriv:co,   katero   smo jej   storili s
svojimi trditvami v številki z dne 15. ju-
lija-1. Ali napredni list tega ni storil.
„Centralna posojilnica" je
prevzela, kakor smo že poročali, vse dol-
gove in iraetje (hujše in boljše) „Krojaške
zadruge"' in je s tern dosegla dvojen
namen: prvič, da je ona za svoje tirjatve
zavarovana, drugič, da je „Krojaški za-
drugi" ohranjena možnost, da dobi po-
trebni denar za izplačevanje vplačanih
deležev.
To pa „naprednjake" strašansko peče,
ker hotels so: 1. da ,.Kroj. zadr." popol-
noma pogine; 2. da pri tern trpi „Centr.
posOj.' kolikor mogoče veliko äkode; 3.
da hiago „Kroj. zadr." preide po sra-
motni ceni vroke „naprednjaškega" zaseb-
nika; kajti po mnenju „Sočinih" „napred-
njakov" je „vsaka zadruga le cokla nn
narodnem vozu (ako ni v „naprednjaäkih"
rokah), dočirn je rastoče število trgovcev
in obrtnikov neoporečen dokaz, da se
bližamo srečnejši bodočnosti". Naravno
je tedaj, da „Sočini' „naprednjaki" so
nasprotniki zadrug (ako niso v njihovih
rokah, kakor n. pr. konsorcij gostilne pri
Jelenu), a so za to, da si pojedinci po-
magajo do boljšega položaja (Qabräöek,
Konjedic, Medved).
Iz tega je spoznati, zakaj so „na-
prednjaki"  proti   „Centralni   posojilnici"
v njonom nastopanju naprain „KrojaSki
zadrugi", katoro bočo rositi, in so pa
vnoli /.a transaknijo, kakor jo jo nam«-
raval g. Modvod, v prvi vrsli pa za konkurz.
Kakor piAe „naprodnjaško" kLhsüo
v Stevilki z dne 22. julija, ponudil jo g.
Modved moseia jr.nuarja „Kroj. z.%l za
blago, katoro jo sam eonil na S()(K)0 K,
znesek 70 000 K; privošcil si je toroj
saino za to, da sploh kupi, dobicVk v
znosku 10.000 K. Pri toj kupciji hi plaoal
iz svojega žepa 20.000 K, ostalih :')0000
K, naj  bi  mu upala „(lontr. pos."'
Požtetib 7ti.000 K bi se tako obrnilo,
da bi se najprej plačali večinoma židovski
upniki, kateri so imoii tirjati za blago
znosek 7f).0(X) K. S temi obrtniki, ki so
„Sočinemir1 člankarju priiastli na sreo,
bi se bil g. JVIedvod pogajal za izdaton
popust. Kar bi tako dosegel, plačal hi
(po odbitih ;").00() K) „llenlr. pos.a na
racun njene tirjatve od t2.0iK) K. Kar
bi tako dosptjel g. Modvod pri pogajanju
manj od 471KH) K [zn 5.000 K so pre-
segale tirjatve labrikantov ponudbo g.
Modveda, in 42.000 K je bila „Kro|. zadr."
dolzna „Centr. pos."), to naj hi trpola
„Centr. pos." in vsi vplačani doleži
naj hi bili zgubljeni. Ta nac'in
sanaoije ( V ) imonujo „Sočin" člankar
boljši od zgorej navoilonoga. vpeljanoga
po „Centr. pos.-', ker g. Modvod bi l)il
holjSe izvlokel ,.K. z." iz mlako no^o g.
llribar. ki deluje v zrnislu   „Centr.   pos."
Človek no vo, kaj bi si mislil, ko
c*ita tako gorostasna nasprotja in prero-
kanja v „iuiprednjaškem" glasilu.
Pa pride še lepšo. V številki z dne
IS. julija pravi , ^jca"'. da najboljši konec
bi bil konkurz, na kateri bijo od ja-
nuarja naprej neprenehomu, kateroga
zahteva njen lastnik celo v Ibrmalnih
vlogah na sodno oblast. Kaj je konkurz ?
Oddaja blaga za poilpolovično ceno, zguba
v p I a e a n i h d e I e ž e v, d o p 1 a č o-
vanje jamstva v poln em zneskti.
To je po mnenju „Sočinega" clan-
karja najboljša reSitev. Vorujomo mu. k-r
v zmislu njogovih nazorov j(> vsaka za-
druga le cokla in čim korenitej.ŠH so i/,tn>l)i,
toliko boljo. Ona resits, ki projmo za-
družnike najhuje, konkurz, mu je najbo-
Ijša rešitev; ona, ki daje zadružnikom
največ upanja, da prid»'jo do svojih do-
ležev, kakor jo jc uvedla „Centr. pos."
pa najslabsa. Popolnoma prav — po njo-
govih zadrugttm sovražnih  nazorih.
Takoblebetanje „naprednega" ^lasila
jo le izrodek pasjih dnij, ki pritisk;ijo na
inožjane  njogovcga čhtnkarja.
Trdijo, da niso klicali v Gorico g.
Medveda; a vsemu svetu jo znano, da
so klicali najprej g. Trčka iz Ljubljano,
kateri so vabilu ni odzval, in da so na-
predni kolovodjo predstavili g. Medveda
odhiirnikom  „KrojaSko zadruge*'.
Z resnico ni ,,naprednjaško>l glasilo
nič kaj v prijaznih odnošajih. Pravi nam-
reč v stovilki z dne 22. julija, da „Centr.
pos." je tožila ltiö najbolj zvestih ,,ku-
povalcev' „Krojuške zaü. :\"<i''. To pa ni
res; kajti ,.Contr. pos.tl ni tožila do da-
nažnjega dne niti enega kupovalca „Kroj.
zadr.", pač pa jo zarubila zneske, katero
so bili nekateri kupovalci dolzni, „Kroj.
zadr.", tako da oni zneski so prisojeni
„Centralni posojilnici" na račun dolga,
ki ga ima pri njej „Kroj   zadr.''
„Napredno"'glasilo je bilo providno,
da govori o kupovalcih, ne pa o
plačevalcih; kajti vse drugo je hlago
kupiti in kupljeno blago placati. Maogi
„naprednjaki" so pridno kupovali, pa
slabo plačevali blago v „Krojaški zadrugi''.
„Napredno" glasilo povesi oči ka-
kor srarnožljiva devica ler pravi v šte-
vilki z dne 18. julija, da veliko dolžnikov
je bilo krivično toženih in da „Kroj.
zadr." je imela s tern mnogo pravdnih
strožkov; zamolči pa ime tistega „napred-
njaka'1, ki poSilja svojega hlapca okoli
dolžnikov, da jih pripravlja za sodne iz-
jave, ki so združone s stroški za „Kroj.
zadr."', in onega pisarja, ki je že naprej
žugal, da hočejo prouzročiti „Kroj. zadr."
nepotrebnih stro^kov.
Potem pa trdijo „naprednjaki", da
ne delajo proti „Kroj. zadr."; oni „na-
prednjaki", ki so vložili zoper njo tožbo
in prošnjo za rubež ob času, ko je vo-
ljala za insolventno, katero je bilo mo-
goče rubiti in gnati v konkurz, ako ne
plača, in katero je bilo mogočo ovaditi
v namen kaznovanja, ako plača.
Jeze se penile, kor je „Kroj. zadr."
našla varno zavetje v „Centr. posoj.", iz
katerega je |ne more to pregnati. Vaäa
jeza zadrugi nič no äkoduje; a Vam nič
ne pomaga. Podobni ste psu, ki bi rad
grizel, a je pripet na verigo in ne more
Skodovati.
\i\ ni za poc't! — Neki A. G., o
katerem pravijo ljudje, da je sam Kra-
marjev Drejc, piSevzadnji „Soei": „Jazsam
pa sem počel proti „K. z." taUo „grozovito
lumparijo", da sem jej dal na razpolago
jedno sobo, v kateri so imeli par mese-
cev blago, ondi merili, cenili,   delali   in-
ventr.ro, — a ta slavna zadrugu h „Con-
trilugo" vrod ni niti poprasala, nli zahto-
vam /,a to ljuhav kako odskodnino, ali
da bi vsaj rokli: „hvala!" no, napa-
dajo mo osobno po svojih velekatoliskili
listih !" — Kosnica pa je ta le: Soba, v
kateri je bilo blago „Kr. z.u, jopripadala
pisarni dr. Tu ine in je poprej v njoj
uradovalo „Trgovsko obrtno druslvo".
„Predsednik „nrojaSke zadruge" je tudi
dr. Tumo vpraäal za najomnino, a isti jo
je odklonil, ceä, da tudi „Trg. obrtno
druStvo" ni plačevalo najomSčino. Pač pa
so je odbor „Kroj. zadruge" dr. Tumu
osehno zahvalil po svojem predsoilniku
tor mu poslal tudi pismono zahvalo, ki
se je doslovno tako-le glasila:
„Go r i ca, 2. maja  1903.
V a 5 o b I a g o r o d j c !
l'dxno podpisano drušlvo si   st oje v
(iolžnost   in    časl,   zahvaliti   so    VaAemu
blagorodju  najprisivuoi.šo  za   Vašo   voli-
kodušno  prijaznost, s kojo sto    nam   to
liko casa blagovolili propustili l>rezplat:no
ono voliko sobo kot sklmliAco   nase   za-
logo.  -Jog Vam to .stoloro povrni.   Upajo,
da  nam bode kedaj dana prili:.a Vasemu
blagorodjii  to prijaznost   poviniti,   biljo/i
(xllicnim spostovanjem  nduna
„K r oj a š k a   z a d r u.g a",
vpisana zadr. z omejono zavezo v Gorici.
lv. \i a j t.                   J. K o pa č.
Vclebiag. gospodu
Henriku dr. Tumi, odvetniku,
G o r i c a".
Ali ni ^a poO'l!
Tako je, in nie <lriii;a(V. — Nekdo
nam pi.šo: „Goriea" sinatra novojšo napade
„naprodnjaške" na „Krojaiko zadrugo"
za ohlajovanjo jezice, kor so gospodjp
„nafircdnjaOici"' pngoroli v pravdi s „Kro-
jaSko /.adrugo14 zastran prostorov. Prav
A jaz, ki som žo precej „pogruntai" po-
ütieno mahinaeijo naših „naprodnjačiOov",
sodiin, dajt1 to lo nivulcn mauever, katon
s(« v politični uinotnosli „naftroilnjaski"
večkrat ponavlja. K> namrcč „napred
nja^ki" kolovodje /.npa/.jo, da so zace.nja
strank)ir>ka strast njih podloAmkov ohla-
jovali. pa vržejo kak plamon mod nje,
da jih zopot razbiirijo. Taki plamtMii so
navadno napadi na lako zvano „klori-
kalco"', ali sarnosvi>|M hvalisanjo, i) „na-
rodnih" pod|etjih, „iKtrodni" sklad, veli-
konoöni „piruhi", itd. Tako „Alag^rjo" si
„naprodnjaški" kolovodjo v kujii,'> svoj«
politično vladalno umotuo-iti 2o naprej
za prihndnjo rabo zapisujojo, da jih imajo
za vsako potrebo pri rokah. Tak „Kläger"
jo tudi najnovojsi „plos", katoroga upn-
zarja Drojčck v gosposki ulici. (Jn pi.^o
v svojem „loibjournalu", da so „naprod-
njaki"' bolj /ahajali kupovat v „Krojaško
zadrugo'4 nego tako imonovani „klon
kalcr. Na torn jo nokaj nnniee. A to j<i
zakrivil glavni junak te afore, o katerem
pa Uroj(!c iz gosposko ulice v svojoin
razteziu'in besodič(;nju tako molči kol tat
v podstresju, to je znkrivil !'atnozni po-
slovodja Avrelij Mizajl, kaiori jo do
sita dokazal svojo popolno nozmoAnost
v Irgovinskih poslih. Ta Avrelij liizajl je
bil namreč jedtm ogn.ievitrtjsih „napred-
nja^kih"' potelinov. Okoli njega so se v
prodajalnici zbirali glavni agitatorji „na-
prodnjaAko"' stranko. In ako je imela kaka
gospa ali gospodieim iz „n o-naprednjaäko*'
družino smolo, da je priSla takrat v pro--
dajalnico, so se ji kar izzivalno posme-
hovali. To je odvrnilo mnogo nasih družin
od ,,KrojaŠke zadrugo". Pritpžbo niso iz-
dale nič; kajti pokojni dr. Pavlica je bil
v Avrelija tako zavorovan, da ni hotol
ničesar verjeti. Kako varnega se je „na-
prednjaček" Avrelij čutil, kaže dejstvo,
da je v prodajalnici razprodajal celo
vstopnice za „ultra-naprednjaške" izzi-
valne veselico, pri katerih je bil on glavna
oseba. Sploh je bila cela „Kr. zadruga"
nekaka politična dvoživka. Na čelu ji je
stala res da večina mož iz „n e-napred-
njaškega" labora, ali vse delovanje, vse
osebje v prodajalnici je bilo pristno
„naprednjaško". Zatorej prav ne vem,
kako se drzne „Soča" nažo slranko zarad
„Kr. zadruge" napadati, namesto da bi
sama sebi in svojim pristašem priporočila:
Molčite! Firma jo sicer „klerikalna", a
delo je nas"e!
Zdaj ga pa že imajo, namreč
učenca Horena, ki je ravno pred žtirimi
tedni znpustil domačo hišo brez novoa
v žepu. Kakor smc včeraj doznali, do-
bili so ga v Raic-u pri Požegi v Slavoniji.
To vest naznanjamo z odkritosrčnim za-
dovoljstvorn vsem onim, ki so tako toplo
sočustvovali s stariäi lahkorniselnega
dečka, katerim je provzročil toliko skrhi
in strähn.
lliitelji^e v K«nru. — Zrelostno
skuänjo na c. kr. učiteljiaču v Kopru so
napravili: Brco Anton, Ook Hrabroslav,
Firm Slel'an, K e n d a Fordo, K u n c
Ivan, Likar Ladislav, Legiäa Henrik,
Mervič    Anton    z   odliko;    Peršic
gt. 59.                                                V Gorki v soliolo fine 25. julija 1903.                                   Letnik V.
l/.li;ij;t vsm'   loiM'k   in solioto nli
I | in i |hi'i||kiIi|iii' /.,( nu'slo I it ol. !i. un
.r,,|.». z;i ilt'iflo. Akt) jj:uIi' n:i t;i (lnc\;i
Mia/.iiik izi'l«' il.'in |iri'j üb (i /.vet\er. Slum-
mi (tttsti |n't'jfiii;iii ;ili v '" •¦ if i n;i tltnn
iMHiljan i'i'IdIi'Iik» H \. |.ollcliiti !¦ K •u
iM'l i tlt'tiiti :*. \\ l'roil;i|;i M' v (<<>nri v ln-
|,.ik;ini;iii S c li w ;i i'/ v Šulskili iilicali.
,| I-I It'rsil/. v i\iinskili iilicith in Li1-
ban   na  \ I'nlijrvi'in  lt'k;jliš«''n \<<> 8 vin.
(\><*<irno J/riunjc)
I'rfiliiihtvo in upravniiitvo se
iiahajata   v    «.\ :i r <> il h i   t i h k a r n i»,
'ihfa  \ »•tturifn   h.  At. 9.
iJopiüe j»' ii;ialoviti na urediu^tvo,
"(;la»f in iiarm'iuiKi pa na upravinitvo
»(ioricf«. Oglasi us ra^uuijo po pKit-
vrxtali in tticcr ako «if tukajo 1-kral po
12 viit, 2-krat po 1U vin., 3-krat po
h vin. Ako «¦• večkrat tiskajo, radu-
iiijn sr po  poftoilLti.
Izdajutelj in üd^ovorni  urednik Josip MaruSio.
Ti^ka  „Narodna tiskarna" lodgov. J. Maru.sič).
Poclrobne vesti o smrti
sv. očeta.
Sv. oče je iimrl v ponodeljek ol) \.
uri 1 min. popoludne. Ob '«-. uri 12 min.
jo načehiik noh.^UHir *ttprl velika bro-
nasta vralH. ki vodijo v Vatikan. Kimski
listi so takoj i/.ilali posebne izdajo. Kar
ilinal OrecJiM je ukazal odstruniti vse tujc
Ijiitli iz Vatikana. Nn tr^u sv. l'<'lra so
se  zbralo  velikanske mrm/ice  Ijudstva.
A^onija iHiirlni boj i je bila jako
kratk.M. Sv. ore je padel v letargijo. Žila
jc pricola porn.si hiti, vendnr zavc«,t jc
ostaln jasna. Veliki poenil« ntiar Vannu
tclli j«» prišel v solio. pokleknil pri vHavju
sv. oreta in prit'el umlili inolilve /.a uiiii-
rajore.
Takt1), ko M' jc bliskonm raznesla
po Him;, vest, du |c pape/ ntnrl. /.»wdla
jc dr/avna j»•-• Ii<• ijn trtr ^v I'etra 01» bio-
riH'-tib vatikmi-kili vratih. ob vratih *v.
Marie in oh Helvederu so Male vojaske it te
na  razpolago pnlieijskim   komisarjem.
Tik pred smrtjo sv. očeta so sc
zbrali kanlniHli in dru^i < erkveni doHto-
janstveniki, okolu tiO oseb. v bolniški
sobi sv. oeeta. ter so pokloknili in niolili.
l'o papozevi «Miirti jc Kampolla takoj od-
loAil ^vojo hIu?.1>o dr/avne^a tajn'kH. ka-
kor to dolo(}a vatikHnnkH postava. Hmn-
pollova  po.sla jc prevzel   Delia  Clhicsa.
Smrt Hv. oi-cta jc l.»ila jako lahka,
obraz jp postal mrtvasko bled, dihanjc
jc zastajalo. Odlic-nc osebe v bolniski
«obi in sluAabniAtvo, ki je bilo zbrano
pred sobo jc ^lasno molilo. Sv. očc jc
tn»'j moiitvami mirnn zaspal. l>r. Lapponi
jc polo/.i! roko na sree sv. očeta in skoro
nato naznanil, da jc veliki Leon XIII.
preminil   ob   1. uri    i   m'mut   popoludnc.
Ko jc odinolil veliki poenitcnliar
molitve za mrtvc, in je dr. Lapponi kon-
statira! papežovn smrt, pozval jo major-
domus navzocc, naj Rredo iz sobo. Ostali
so v sobi lo iK'cak sv. oceta Pocd, dr.
Lapponi, silica (it»ntra in dva nobcl^ar-
disla  kot slraxa.
Sv. oiT!otu jo/.atisnil o^i njp.urov o.sobni
zdravr k dr. Lapponi in inu prokrižal roko
na prsih. Na to so zaporedoma Sli mimo
mrtvo^a sv. očeta kardinali, sorodniki
papeževi, zastopniki diplomati^noKa kora
in voč dru^ih odličnih osob ter ho mu
poljubljai/  roko.  Globoko so  bili jjinjeni.
i
Doset   tiiiiuit    po    naslojjii   smrti   Loona
| Mil.   jo   kardinal   kamornik   Oroglia oli-
' cijolno zavzol posost Vatikana. Svicarnke
^'ard(^ so mu izka/.alo, fasti, kakor suvo-
ronu ter ho ^a v slovcsnom aprovodu
sproiinjalo v  njoj^ovo stanovanje.
V  pondolji1';   zweier   je   izAlo oHci
jolno vatikansko ^lasilo „Ossorvatoro Ho-
inano1'. ki  jo pravilo da je sv   očo zjutraj
/;t tronotek dobil /.avest in spo/^al zdrav-
¦ nike, katerirn je rekel: „To pot niste
moK'li pr-cma^ati smrti". Nato jo sprojol
kardinale Kampolla. Vivos in Honpi^hi.
Ob /Ctrl na ({variant jc ajoniji podobon
[isilozaj so spreobrnil v rcsnicno au'onijo.
Kardinal \'anmitelli jc prifjol moliti ruo-
litve  /,a  uiiiirajoi'c.    Sv   O('otu je  /manj
i kalo HMpe, a i/nn'al jo Ac bla^'o^luv in
zadnji   [Hi/, trav
Zadnje hc^ede svete^'a oreta so liile:
..I'o/.drav d'lbremu ccsnrjii". potoin je so
v/.dihnil ..< .'irpinett'i- riij^tni kraj *ve-
tej,'n  t'cftn
i'apozov nnn> ij na Ihinaju. kardinal
Taliani. je dobil ol avstrijske^a cPHarja
l-'ranca Joiefu naslednjo brzojavko. I-chl
ol> 7. uri HO minut zve<!er. V trenotku.
ko jc kato!i-ki svet v-^lcd poročila o smrti
svoje^a najviSjoiia pantirja zatopljon v
K'loboko zalo«t, mi jc posobno na >rcu
izraziti Vasi ominenci veliko žalost. ka-
tero mi povzročn ta težka. po celom svetu
tako globoko eut^na i/.iruba. OtroAka Ija-
b(»7.en in neomejeno spoštovanjp. katero
sem KFs>jil za sv. oiYta /n rasa njppovpfra
livljcnja, s[)romljajo prcminolcja v ve^-
nost. Njo^'ov spomin bo v^ikdar bla^o-
slovljpn. in za^otovljeno i.ai je za vse
ras'1 odlicno mesto v analib naAe svete
cerkvo.   K r a n <!¦ i š o k .1 o ž p f m. p.
J            Na  to sozalno brzojavko, ki je bila
prva, katpro je dobil nuncij Taliani, odAci
je naslednji od^'ovor: Dunaj ob tV uri zv.:
Socutjo \'aso^a apostol«kega Veličanstva
na protresujo(''i izßiibi, katera jo zadela
naso sveto cprkev po smrti veliko^a pa-
peža Leona MIL. je v resnici ginljivo in
jaz se požurim Vaseniu Veličanstvu izreči
najiskronojso in najuloboöjo zahvalo. Sv.
kolo^ij bo obranil najodkritosrčnejso in
najudanojSo hvaloznost za ta dokaz so^utja.
Ko jo Lapponi ob «i uri 10 minut
popoludne naznanil, da vsak hip nastopi
katastrola, se je jokal. Po smrti so obraz
! svetega oceta pokrili z belo tan^ico.
I            Ko so je raznesla vest   o si.irti sv.
Ofjota,  so je pojavil   nepopiscn  naval  na
j vse rimske brzojavno urade. I'ulicija je
morala vzdr/.cvati rctj. da se ni pripotila
kaka voOja nezgoda. V urade so se spu-
äcale le poFamezne osebe.
Po papeievi srnrti so orji vseh obr-
njotie na k^rdinala Oro^lia. katoremu
Hodo vacante pripatla važna nalo^ra. da
v zvozi s ye f'.'iim kardinalom izvr-ujp
papožn pridrAana vladarska opravila
!            Kardinal Luijji Oro^'lia je   bil  rojen
dne t^. julija \X'2H. kot potornec staro-
slavnp piemonteske rodovinP baronov od
Santo Stefano I'red kratkim je torej do-
polnil 7) leto svoje^a življenja. Že v
z^'odnji mlado-li je bil odloOon za dubov-
ski stan. Wtop.l je v akademijo za ple-
menite duhovnike. v kateri ?*e je izobra-
;.ev,il tudi ravno umrli papež Leon Xlll.
pK/n'-je j.- lelnval nekaj časa pri rimski
kuriji, p• -1 • • rn pa se posvotil diplornaciji.
Najproj je bil fto^ian kot internundj v
HahL'ii potom k't nup'.-ijv liru-elju insled-
rijk- v Lizuboni. V tern svojprn d^lovanju
si je pridobil mnopo prijaieljev zbog svo-
jey» neuptikfljivega značaja. a ravno vsled
tc^ja tudi mnr«i!0 nasprotnikov. l)ip!omatski
pot je zapustil I. IST.'i. ko mu jc papež
Pij IX podelil kardinahki klobuk. L. 1S85.
je postal kardinal kamprlenu'^. ki zttvzema
inpd v«omi kardinal' najvažnpjse mesto.
Od leta 1891. opravlja kardinal Oreglia
tudi mesto dekana v kardinalskem kole-
^jiju. Kskor znano. je Oreplia jedini kar-
dinal. katorefcH ni 'menoTnl Leen Xllk
Leon Xlll je preživel vseh 62 kar-
dinalov. ki so bili navzoči pri volitvi pa-
peža 1 1>7S. izvzemši kardinala Oreglia,
ki ima sodaj kot kamerlen^o skrbeti za
izvolitev 2.">Ste>:a papela. Mrtvi so Monaco,
La Valetta. Pa»*oc\-hi, Santelice in Jako-
bini. katere je časopisje toliko časa pro-
glasalo papabilom. Omenili smo že. katere
. kardinale sedaj proglasajo papabilom, a
vse so aevo Oasnikarska u^'ibanja. Sedaj
so že „odstraniii"  kardinala Gottija.
1            Od sodem.lt-set kardinal^kih mest jib
jo od zadnje.ua konzistorija zasedenih 65.
V kardinalskem kolegiju je 87 Lnhov.
Poleu' teb jo 27 inozemcev in sicer
štirjo Avstrijoi: lirust-ha na Dunaju, Kat-
schthalter v Solno^radu, Puzynav Krakovu
, Skrbensky v Pra^i, sedem Krancozov.
dva Portu^alca, zest Spancev, en Anglež,
I en Bolgijec, on Amerikaneo, in en kardi-
j nal iz Avstralije.
«nri vnlitvi pape/a ni treba, da bi
bili navzočni  vsi  kardinali.
Vsled smrti papeia je irnel dunajski
rnestni svet ˇ torok izredno sejo. Pred-
sedujof'i polžupan Strobach se je a to-
plimi besedarni spominjal umrlet^a papeža
in «lavil njo^ovo zaslaj?e za krsčanstvo
in nje^ove izvanredne lastnosti in čed-
nosti.
Kr.J^anska socialna zveza državnega
zbora je odposiala kardinal'] Oreglitt so-
zalno brzojavko.
Hrvatski listi izražajo prav ziyo
svojo žalost, ker je preminul papež Leon
XIII. in povdar ajo zlasti njegove obile
zaslugc za cerkev in (!-lovežtvo. ^Obzor"
naglaša. da je papež ne samo Hrvatom.
ampak vsem Slovanom v monarhiji prin-
cipijelno dopustil «dovansko bogoslužje.
V    ponedpljek   zvečer  je   priSpl   v
Him zaboj.   katprefja jp poslal   sv   oČPtu
cesar   Franc   Joief    V   zaboju   so   bile
steklenice   mineralne   vode   iz   Karlovih
varov. Cesar je poleg  tpga   pisal  lastno-
ročno   pismo.   v   katerpm   naznanja   bv.
očetn. da jp to vodo sam rabil z dobrim
vspehom.   in   prosi.   naj   se   to   naznani
zdravnikom.   katere   naj   se   vpraša   za
njihoTo mnenje.
Sožalna   brzojavka    nemškejja   ce-
sarja se dosledno glasi:  Bolestno ganjen
po ravnokar   prejeti   žalostni   vesti.   po-
šiljam visokemu  kole(?iju kardinalov izraz
»"rojega  iskrenejra   gocatja   na   teiki   \z-
! pubi.   katera je   zadela   rimsko-katoliško
cerkev po smrti papeža Leona XIII.   Jaz
ohranim zvest spomin vzvišenemu starčku,
ki   mi je   bil   osebni   prijatelj   in   čegar
1  prednosti srea   in   uma   sem   mogel ob-
! čudovati šp-le pred malo tedni o svojem
bivanju v Rimu.
Vsi nadvojvode in vse nadvojvodinje,
na čelu vsem nadvojvoda prestolonaslednik
Fran Ferdinand so izrazili v nunciaturi
svoje sožalje.
V  torek ob 5.  ari popoludne je dr.
Lapponi,    kateremu   so   pomagali   štirje
zdravniki apostolskih palač, mazilil truplo
sv. očeta. Z veliko natančnostjo izvršena
operacija  je   precej   dolt,ro   časa trajala,
nakar so  zdravniki   sami   zopet   oblekli
papeževo truplo z istimi oblačili,   katere
je imel mrtvi papež   na   sebi   pred  ope-
racijo.  Kristalna   vaza, v katero   so dali
sree sv. očeta, bo shranjena v jamski vo-
L1STEK.
Obredi ob smrti papeževi.
Ko papež zatisne okö, naznani se
njegova smrt takoj kamerlengu svete
rimske cerkve. (Sedanji kamerlen^o je
kardinal Alojzij Oreglia di Santo Stefano,
dekan sv. kolegija, suburb, škof v Ostiji '
in Velletri, roj, |. 1828. Za kamerlenga |
ga je imenoval Leon Xlll. 2b marca I. '
1885; ta služba je silno važna zlasti ob
vakanci sv. atolice, ker je kamerlengo
predaednik sv. kolegija kardinalov v kon-
klave in vlada av. cerkve do izvolitve
novega papeža). Ro kamerlengo prejr^o
vest o smrti pupoževi, se poda ogiedat
mrliča. Preden stopi v sobo, kjer leži
papeževo truplo, udari a arebrnim kla-
divom trikrat na duri, potem se trikrat
vrže pod zamrlim na tla, ga pokliče z
njogovim krstnim imenom in trikrat a
kladivom potrka na njegovo mrzlo celo.
S tern naznani, d& se je z lastnimi očmi
prepričal o smrti papeževi, in da je zakon !
Anuir^ui;    w,   u»«ni;   „„.1..1    i__j'_ ___•_-•«—  '
mu nato poda ribičev prstan in druge
pečatnike rajnikove. Na teh se papeževo
ime izbriše v znamenje, da jo papeževa
oblast na zemlji jenjala. Ko se na to
kamerlengo pelje zopet nazaj v svoje
stanovanje, zazvoni veliki zvon v stolni
cerkvi sv. Petra tor naznani vecnemn
mestu smrt papeževo. Takoj nato se ogla-
sijo zvonovi po vseh rimskih corkvah in
zvonijo skozi eno uro.
Stiriindvajset nr po srnrti se pa-
peževo truplo odpre in mazili. Truplo
se obleče v domačo papeževo obleko in
se položi na*posebno posteljo, do katere
ima pristop občinstvo. Zraven postelje,
ob kateri gore stiri volike svece, stojita
dva stražnika; tudi nekaj menihov ne-
prestano moli ob truplu rajnika.
Drugo jutro   se  zbero   kardinali z
duhovsčino   cerkvo   sv.   Petra   in truplo
blagoslove. Potem ga neue 8 dubovnikov,
katere   spremljajo   kardinali,   druga   du-
; hovžčina, nobelgarda in švicarji v cerkev
! sv. Petra ; tu se opravijo mrtvaäki obredi
i .    ____ ]    . ,___ .„_r\___E   ___.„^__
odgrnjeno ; aamo noge so skoz dostopne;
, verniki   ki   prihajajo   rajnega   sv.   očeta
' kropit, poljubujejo noge.
Na večer tretj°ga   dne se kardinali
1 zopet zberö v tej kapeli in nied pre-
pevanjem   ,.miserere>; se truplo  prenese
, v nasprotno korno kapelo. Tu stoji krsta
1 iz cipresnega lesa, katero vikar cerkve
sv. Petra blagoslovi, kot zadnje bivališče ,
! papeževih zemeljskih ostankov. Ce je med
kardinali kdo papežu v rodu, ga ta po-
krije z belim prtom po obrazu in po
rokah. Sicor stori to papežev hišnik. K
nogam rajnika polože tudi rdeč žametast
mošnjiČek, v katerem so zopet trije
mošnjički enake barve. V prvem je toliko
I zlatih, v drugem srebrnih in v tretjem
bakrenih novčičev, kolikor let je rajnki
vladal kot papež. Naposled dva papeževa
služabnika pogrneta rdeč svilnat prt čez
( truplo, in nato se krsta zapre in zabije.
Ta krsta iz cipresnega lesa se dene
potem v večjo krsto iz svinca, v katero
je vdolbeno ime papeža, žtevilo let nje-
cerkve in papežev hišnik svinčeno krsto
zapečatita; ta se potem dene že v večjo
leseno krsto. V tej trojni krsti zabitega
polože potem visokega mrliča v predal
vrh vrat, ki so na desni od korne banele.
Tu toliko časa leži. da ma nov grob na*-
rede. Ako si je rajni papež izvolil po-
seben grob, ga tja preneso šelo cez
leto dni.
Za dušo umrlega so devetdnevne
molitve, ki se začno tretji dan po smrti
Zjutraj ima zaporedoma en kardinal v
korni kapeli črno av. mašo. Sredi kapele
je mrtvaSki oder, ki atoji do sedmega
dne, ko je namreč veliki, prekrasn; ka-
tafalk sredi cerkve sv. Petra postavljen.
Tu se opravljajo potem mrtvaški obredi
za rajnega. Prvi dan se bere v cerkvi
sv. Petra za rajnega 200 črnih maž, drug«
dni pa po sto, razun listih, ki se bero
po drugih cerkvah. Deveti dan pa ima
kardinal, ki ga sv. kolegij v to določi
mrlvaški govor. Nato ae s slovesno „ab-
8olucijo" dovrše cerkveni mrtvaäki obredi.
Adolf, V e n t 11 r i n i Kran Kd, Z a j »:
Joaip. hva imula proskn^njo iz enega
predmeta v  Heptemhru.
„Adrijn", slov. nkinl. IVrljalm»
drii&tvo v (Joru-i, priredi /,ia'elkom
prihodnjega mesci-a JHvni shod v prilog
slovenskim Solam inslovenskomugimnaziju
v Gorici in Hlovenskcmu vscnčili^ču v Ljub-
ljani. Podrobnosti v prihodnjih i^t^vilkah.
l*OHkiišii,jc/a obtl«fnVnjc nu'stnih
lllic. - Vsled predloga inostne^a sla-
rešine, g. Marzinija, pricno to dni s
poskušnjami, obtlaciLi meslne ulico s ka-
menjem. in sicer na Verdijevpm tekališču
pred gledaliseno kavarno. Za te poskušnje
i/.brali ho troje vrst kamenja. in nicer iz
Vralona, iz Sempasa in od hv. Jurija pri
Bractanu.
V pradisko kaznilnico ho se pre-
peljali v pondeljek bratje Černigoj in
Kerkoč.
flavni shod prirede soeijalisti
v nedeijo predpnludne ob 10. uri na vrtti
hotela „Central1, na katere.ni bodo zah-
tevali, da se odpravi sedanji parlament
privilegiraneev, tor da se mode splosna
volilna pravica. Na sliodu bodo govorili
v slovennkem in italijanskern jeziku.
(«ro/iia ncsrečn. — V sredo zvei'er
okolo \) uro odpravljaii so se v družini
pleskarja L. Bavčer-ja, stanujori v I'od-
turnoni, k poeitku. II Ictni sin Mari j
hotel je odpn'ti prr ial predalnika, na kat»1-
rem je staht petroljVa. I'ri ti priliki pa se jt:
petroljka prevrnila in padla na tla, na
kar so je seveda uJgal petrol«1). :"»<) Intna
mati, Klizabela, skocila je koj na nie.sto,
kjer je ležala petroljka. hotec u^asiti
plainen s predpasnikom. A revi, no lo da
so ni ti: poskus posrei'il. pae pa so jo Ao
njena obleka vnoln, in bila jp hkratu nna
sHiiiH v plainenu. Pozvali so koj zdravnika
dr. I'ontonija, ki ji jo podelil prvo /.drav-
nisko pomoO, a potom odredil. da «o pre-
nosli nesrečnico v bolnisnico, kjrr sp
naliaju  v  Hrnrtni ncvarnosti.
lat \ ilia.           l»ne    1 .">    !.   m.    so
vkradli na trgti Korenj v Gorici kremarju
Ivanu Sekliju z Livka tri vinske poaode.
l»ve sta drzali po t>7 litrov . na pa 71
Soilcki so zaznamovani s Crkania 1 Z
/aprll so neko Z. iz IMipmberga.
kor je vzela svoji ^ospodinji iz Aepa 10
kron. Najlepsa jo bila pa ta, da jo Z , ko
ji je ijospodinjH ooitala tatvino, $la na
policijo. tor to/.ila gospodinjo zaradi
obrekovanja, mesto da lt)i jo prosila za
odpuščenje.
I?. Štanjola nain pisojo : Dno
18. t. in. je conila pri nan posebna ko-
misija äkodo, katoro je napravila toi'a
dno 7. t. m. Komisija so jt» prepričala.
da je toča pri nas po nekaterih zoniljiAčih
unid'ila ves pridolok. po drtiKih p>'. ¦
vse«a pridt'lka. Skoda pa, katero jo prov-
zročila tora po nokatorih vino^radih. jo
taka, da ni pričakovati v njih tudi pri-
hodnjo leto nobeno^a prid<Mka. Z ozirom
na to in pa na dejstvo, da nismo tudi
lansko leto pri nas vsled velike suAo pri-
delali skoro nič živo/.a, ?.uLH nain taka
stra^na beJn, kakoräne pri nas žo. voc
lot pri vseh s'.abih lotinah nismo imoli.
l)ruga let a so nasi kmetje vsaj za sadjo
nekaj orijeli. Holji posestniki dobili so
namrf-c /.a sadje celo do loO kron. Ali
letos nam je slana pobrala že v cvetju
Yse Hadje, tako, da smo tudi v tern oziru
ostali popolnoma na snhem. Pri nas je
toraj potrebna nujna podpora od koje
koli strani, in obračamo se do drž. in
dež. poslancev. da se nas spomnijo tor
da sproROvore na pristojnem mostu kako
besedo za nas.
Kmetje pri nas zadolženi ao skoro
vsi. Davki in dru^o obcinske in deželne
doklade, kakor tudi doklade za okrajni
šolski zalog, množe se od leta do leta
vedno bolj. Od kod naj vzame kmet de-
nar, da zadosti vsom zahtevam a se
poleg tega preživi sam in prehrani tudi
svojo družino? S čim naj pokrije stroške
za obdelovanje svojih zemljiSč ko se tnu
odreka vsaka podpora? Tako n. pr. je
vložilo v Stanjelu in na Lukovcu k)
kinetov prošnje, da bi se jim dovolila
brezobrestna posojila za obnovljenje, po
trtni u^i uničenih vinogradov; a od vseh
teh 40 prošenj prišli sta v poštev samo
^ve, kakor smo se prepričali te dni, ko
je prišel k nam vladni poverjenik ^.
Josip Strekelj, z namenom, da si ogleda
vinograde onih prosilcev, na katere se
misli ozirati ces. kr. namestništvo pri do-
voljevanju brezobrestnih posojil. Mi v
resnici ne vetno, na podiagi kakih poročil
se tako postopa z omenjenimi prošnjami,
posebno zaradi tega, ker se nahajata ona
dva prosilca, na katera se misli c. kr.
namestništvo ozirati v boljšem gmotnem
stanu, nego vseh 38 drugih prosiluev.
Obracamo se tudi v ti zadevi do naših
dež. poslancftv, da se zavzamejo odločno
tudi za druge prosilce, ki so bolj po-
trebni podpore, nego pa ona dva, na
katera se mislijo   ozirati   c. kr.   namost-
Opomba u r e d n i ft t v a : Prvo
dol/.nost ima pa^: županslvo, daHegnrie
in potegne, za svojo občinarje. Župaiislvo
naj vloži torej tozndevno dobro uteme-
Ijeno prosnjo na pristojno oblasl, o če-
mnr naj se obvestijo tudi poslanci, in
preprirani smo. da bodo poslanci pote.m
gotovo s»'irili svojo dolžnoHt.
I*ožar. — Iz Doberdoba nam pi^ejo:
V noči od 18. na 19. julij» okolu 10. ure,
zapazili ho ogenj v neniku tik hi^o Zlel'ana
(lernic a v Doberdobu. Gias zvona je
takoj skiical ljudi, ki so gasili in branili
Hose<lnje hise in hleve. 7m mod gaäcnjem
so zapnzili, da manjka osemletni pastirček,
ki je hodil spat na sonik. Ljudi jo obhajala
groza. In res ho okolu 1. ure po polnoči
izgrebli iz pogorL-Oa ubozega otroka iz
Dola pri Opatjemselu, Antona Kerletiču.
Bil je ves sežgan. Polovico nog mu je
zgorelo in po vsom drugom zivotu jo bil
ves opečf-n. Kako da je ogonj nastal, ni
znano. Otrok bil je sirota brez očeta
— mati pa je v Aloksandriji. Plesni
godci, ki so bili ta dan najeti in njih
,.aran/.erji>l, imoli so vendar toliko so-
(jutja, da so mod pogrebom z godbo in
nesrečnim plesom ponphali. — Po joku
in stoku - pa začolo je godjenje in ska-
kanje'  Tako jo na svelu.
Stipendiji  /a sliisateljc   živlno-
/drnvnistva.           Od   onih   deset   fiti-
pendijev v letnom znesku po 5est sto
i()()0i kron, katen1 je ustanovilo c kr.
ministorstvo notranjih stvari odlokom
."JO. junija l.^.sl At. 40^7 za civilne po-
slusalce stiriletnoga tečaja na c. in kr.
voja:ki .soli za živinozdravni^tvo na Üu-
naju bodo trijp prnsti s 1. januvarjem
H*(ii. Te Alipondije podoli c. kr. minis-
torsUo za boguOastje in nauk nporazumno
s c. kr. ministerstvorn notranjih stvari.
Ob dubrom napredovanju in lepem
ved«*nju trnja vzit»'k toh ^tipendijev do
dovrsilv«» ucenja. oziroma, po duvrAenju
(!'«Urto^a tec'aja, se tri mesPce, zavolj po-
K'iitve strogih izpitov.
Prositolji za to stipendije naj pred-
Idie Hvoje proAnje na roktoralu c. in kr.
voJHske sole za živinozdravništvo in vi-
soko sole za živinozdravni^tvo na l>u-
naju najkasneje do 1."). avgasta HK)8, do-
dav>i jim krstni irojstni) list, spričevalo
o avstrijskom državljanstvu. o cepljenju
koz in nppremožnosti, uradno zdrav-
ni>ko Hprit'Pvalo glpdo sposobnosti za vo-
jasko sluzbo. potom 8pri<?-ovalo zrelosti za
obiskovanje visokih Sol, a!i tako o dobrem
dovrSenju  letnikuv za   živinozdravnistvo.
Vabilo k Will, ledni v«*Iiki
HkupšiMni dru>.bc s\. ( irila in Mt'todn
\ Lltijl \ cetrtok due «i av^usta l'JOit.
letn. Vsporod : I Sv ma>5a ob ¦ .,\0.
un v litijski corkvi. II. Zborovanje ob
• .,11. uri v salonu go.sp. Oblaka. 1. F'rvo-
mestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo.
A. lilagajnikovo poročilo. 4. NadzorniAtva
poroOilo. .r). Volitev jpdne 'retjine drui-
binega vodstva. Po pravilih izstopijo
letos nasednji udje   družbinpga vodstva :
1.   Ivan  Murnik. 2. Martin  Petelin. 3. Dr.
Ivan  Svetina.   i. Andrej  Zamejic.   6   Vo-
litev  nadzornistva if) elanov).   7.  Volitev
razaodišca i:"> članovl Pristavek.    1.  Dne
(>. avgusta odhod iz Ljubljane z mešancem
ob o'. uri    14- min.   Uohod   v   Litijo   ob
7.   uri   22 min.   Na   izvoljo   je   takoj  po
prihodu zajutrok na „Poštr tik kolodvora.
2.   Po   zborovanju   skupni   obed v   gos-
tilničnih   prostorih   g. Oblaka   ob   1   uri.
Radi obeda se je udeležencem zglasiti do
A. avgusta z naslovom: Odbor podružnico
družbe sv. Llirila in Metoda v Litiji. Kuvert
brez vina stane 3 krone.   Po   obedu ob
4. uri  izprehod v Šmartno.   3. Odhod  iz
Litije proti   Ljubljani z mešanc«>m ob 8.
uri  12 min.
Družbi sv. (Irila In   Metoda  so
od 21. junija do 15. julija poslali pris-
pevke p. n. gg. in društva : UpravniStvo
„Slov. Naroda" 11909 K, urednistvo
„Slovenoa" 14 K, žup. Iv. Sakser v Ho-
tedršici 10 K. žup. Fr. Jeršič v Ljnbljani
4 K, posojilnica v Clerknem 20 K, volilo
¦\ Fr. Ks. Souvana 400 K, dva prejem-
nika družbenih knjižic 2 60 K, Kr. Stiglic
v Bočni iz nabiralnika 2 K, kapl. Val.
Zabret na Jesenicah 10 K. Drag. Dolenc
na Dunajn 1 K. Litijska mladina ostanek
pokroviteljnine 62 K, tvrdka Iv. Perdan
od vžigalic 1000 K, žup. Iv. Koruza v
Klani 10 K, H. Hinterlechner pri Sv. Le-
nartu v Slov. gorioah 5 K, Fr. Pavlin
nabral v gostilni g. Ferjana na Josenicah
802 K, Bralno druStvo v Konjieah 20 K,
Mariborski bogoslovci 1908. 1. pokro-
viteljnino 257-60 K; podružnice; za
Pliberk in okolico 45 K, v Teharjih 604
K, ženska na Krškem 70 K, (po „Slov.
Nar."', moška v Novem mestu in na-
biralnikov 8 K, izvenakademična v Gradcu
50 K, ženska v Dornbergu 24 K, prva
ljubljan.ska udnina 80 K in C. M. darn
32 K. — Blagajniätvo dru^.bo sv. Cirila
in Metoda.
ProSnia. —  Č. podružnice družbe
svojih    odboro?    in    udov     druibinemu '
vodstvu, He lepo prosijo, naj to kar naj-
preje store.                                                    [
l>opolnilna  dr/.avnozborNka vo- |
lit«*v na mesto    odHtopivšPga   državnega .
poHlanca gosp. Ivan Voncajza bo dne  10.
septombra t   I.
Ka/piH uc'iteljdke «lužbp. —   Na
petrazredni deski ljudski 5oli   druSbe   sv. !
(lirila in  Motoda pri sv. Jakobu v   Trstu
se   razpisuje   slu/.ba   učitelja   z   1280   K i
letne place in 240 K stanarine.                  j
Pravilno   opremljene   prošnje    naj  !
se vlagajo pri   podpisanemu   vodstvu   do
H   avgusta t.   I.   —   Vodstvo   družbe   sv.
(iirila in Metoda   v   Ljubljani,   21.   julija
1908. --
Odbor za proslavo 25 letnloe
boHiio-lu'rrPKONske okupacljc v Ljub-
ljani oam pise: Kakor so je bil določil
tukajsnji odbor bojovnikov iz leta 1878.,
bo ir>. avgusUt t. I. v Ljubljani ob 9. uri
dop. sv. masa v nun^ki cerkvi, ob : ,\
pop. skupen obed v reatavraciji „Novi
svet*1 in obi. uri pop. v isti rpstavraciji
voHolica. pri kateri bode poleg drui/e za-
bave tudi sodelovala slavna godba kralj
belgijski  stev. 27.
Znano jp, da se je sproiila 1. 1893.
misol postaviti v Ljubljani vojaAki spo-
inonik. Nnhriil" se je do sedaj 4^00 kron,
treba pa je «WKX) krr>n. zato jo skl^nil
pripravljaln' odbor, da bo prispeval s
sluč-ainini tjrpostnnkom za spomenik onih
hrabrih. k; so pndli t bojih za easa vlade
cesarja F:an Josipa I. Ako se posreci
odbora pridobiti znatnojAi preostanek po-
stavil 8«' bo spomenik It 18. avgusta
prihodnjp'ja leta
SkupSrlna ..Zvpzp slov. pevsklh
drustev".          V  nedHjo   dopoludne   in
popolucJne se jo v povski dvorani „Glas-
bene Mat:»'""4 v Ljubljani vr^ila Aost ur
trajaioča prva «kupščina „Zvpz** slovpn-
«kib ppvskih dru^tev ob veliki udeležbi
in zelo zivahni. a vseskozi stvarni in
jlloboko rei*ni debati Izmed 17 slovpnskih
povskih dru>t»*v. ki so do sedaj pristopila
k ..Zvezi", jih jp tnnajst v smislu pravil
oiJposlalo svoje zastopnike v skupščino
zveznih  odposlancov.
Čitalnični povski zbor goriški je
zastopal vhdnični učitelj gosp. Mercina.
Zborovanje je začclo ob ' JO uri zjutraj.
Predspdn'korn zborovanja jp bil izvoljpn
posp.  pro!.  Stritof.
K prvi toeki dnovnega rpda „Poro-
čilo osnovalnt-jja odbora". je govoril g.
prof. M. Uubad. rwzvil v dalj»em govoru
zgodovino postanka „Zv^zp" tor ori^al v
velikih potezah njonn vainost, kar se je
z navduäenjem vzelo na znanje. — Največ
Casa je upotrpbovala druga točka dnev-
nf-ga reda: Posvetovanje o delovanju
..Zvpzp slovenskih peväkih družtev". Pra-
vila ..ZavPze**, katorih ministprsko potr-
ditov je naznanilo c. kr. dpželno prpd-
sedstvo kranjsko z odlokom z dne 17.
niarca 1898. leta. šte?. 1240. pr. so se
paragrat za paragrafom vsestransko pre-
tresla. in debate so se zelo marljivo ude-
loževali vsi skupšOinarji in tudi nekateri
drugi elani. Videlo se je na prvi man,
da so skupščinarji dobro preštudirali pra-
vila. kajti njih nasveti so bili vseskozi
tako stvarni, trezni in premiäljeni, da so
globok vtis napravili na ves „pevski par-
lament". Osobito so se odlikovali v debati
gospodje dr. 1'uma in vad. učitelj Mercina
iz Gorice. Kravos in Podrekar iz Trsta,
prof. Hubad in DraŽil iz Ljubljane. — V
smislu L 12. in 35. a) pravil se je določila
svota, katero plačujejo društva ^Zvezi"4
za vsakega svojega petjp izvršujoeega
(ilana, na 40 vin.
Ker je bilo mod tern poludne že
prežlo, se je prekinilo nadaljno posveto-
vanje o delovanju ,.Zveze" in preložilo
na popoludne, in skupščina je prestopila
k tretji točki dnevnegu reda, k voütvi
upravnega odbora. Na predlog g. dr. Tumo
sta bila med živahmm in dolgotrajnim
odobravanjem za dobo enega leta izvo-
Ijena: predsednikom „Zveze slovenskih
pevskih drušlev" prof. Anton Štritof.
„Zveznim" pevovodjem prof. Matej Hubad.
Nato so bili z glasovhiijpm izvoljpni: na-
mestnikom „Zveznega11 pevovodje gosp.
Pavel Gorjup in S odbornikov: gg. Armič
Makso, prof. Anton Dekleva, Ivan Dražil,
Ivan Gotthard, dr. Rihard Karba, Ivan
Kocmur, dr. Vladimir Ravnihar in La-
voslav Verzak, preglednikoma rat^unov
pa gg. Konrad Rozman in Ivan Završan.
Bila je med tern skoro že ena ura.
Popoludne se je posvetovanje od
trrh do polu šestih nadaljevalo in kon-
calo. Za kraj skupščine prihodnjega leta
se določi Ljubljana, čas pa velike šolske
počitnice. Pri zadnji točki „slučajnosti"
je predlagal vad. učitelj Mercina naj bi
„Zveza" posredovala, da dobimo kmalu
slovensko glasbeno terminologijo, na kar
je prof. Hubad razložil, da on v rokopiau
že pripravlja „slovensko glaabeno teorijo",
„harmonijo", „kontrapunkt" in „glasbeno
zgodovino". po katerih knjigah naj bi se
„terminologija" po abecednem redo. —
TržaSko povsko druStvo „Kolou je dalje
stavilo zelo uraPMten in praktii'en nas?et
o „pevskih hranilnicah" za izlete. Končno
Be g. Fran Drenik zahvali gg. prof. Hu-
badu in prof. Stritofu za njihovo ?«ipe^no
delovanje za „Zvezo", na kar predsedoik
zakljuei zborovanjp skupšOine. — Kar
poslopja „Glasbpnp Maticp" je vihrala hIo-
venska trobojnica in poleg nje cesarska
zastava.
AvHtryokl prestolonaslednlk sL
8VÜJ« Hopro^o na božji poll. — V
Marijinem Celju je bilo prvo nedeljo t. ra.
več tiaoč romarje» i Dunaja, meJ njimi
tudi na^ prestolonaslednik nadvojvoda
Franc Ferdinand in njegova soproga
kneginja Hohenberg. Gba sta bila pri
skupni dopoldanski službi božji in pri
skupnc-m sv obhajilu. Pred kneljo dvo-
jico nosili so gore^-e sveče, ko sta med
drugimi romarji Ala k obhajilu Kneginja
Marija je celjski cerkvi darovala dra-
goceno podobo Matere božje. Knpginja
jp letos tudi očitno 5!a za procesijo st.
Hp^njega tplesa.
Toča na ČeAkem. V npdeljo
padaia je v pražki okolici kot oreh de-
bela toča. ki je unid-ila popolnoma poljske
pridelke v kakih 40 občinah. Ranila je
mnogo ljudi in   pobila  runo^o   divjačine.
Povodnji   na   Slezkem.    —    Na
Šlezkem je izstopila reka Odra, in je
segala po bližnjih vaseh voda skoro
meter visokn. L'niceni so vsi poijski pri-
deiki
Druzba   treznosti   prepovcdaua.
— Ogrski minister notranjih zadev je
prepovedal v Kolosu u^tanoviti družbo
treznosti. ker bi tako se zmanjšali Jo-
hodki države.
Prijeti anarhist. — Parmpggiani,
katorega so npdavno v Parizu zasačili, je
živpl tarn pod napačnim imenom Marcy
Ko sp je prikazaia policija v nisi, kjer je
bival. je Parmeggiani pobegnil na bližnje
strehe. Pri hišni preiskavi se je izkazalo.
da je bilo tarn vpč ko sračje gnezt^o.
Našli so neizmerno veliko unietnin in
nakitja v vrednosti mnogih milijonov.
Takozvani anarhist Parmeggiani je po-
giavar mednarodne družbe uzmovičev in
jednacih ptičev. kojih se že precej hladi
po francoskih ječah. Parmeggianija so
prijeli v podstrešni sobi sosedne hiše.
Tadi ženske, s katerimi je živel v svo-
bodnej ljubezni. so utaknili pod ključ.
Natančna preiskava pokaie, v čem se
razlocuje mednarodni anarhizem od med-
narodnih banditskih  družb.
Kaj vse §e najde v Noveskem
želodcu. — V petek je imelo neko zdrav-
nižko društvo v Parizu 9vojo sejo. Ti seji
jp poročal dr. Monnier strašne reči o
tem. kar sp vse najde v raznih človeških
želodcih. Dne 19 maja t. 1. je priSel na
kiiniko v Pariz še precej močan kmečki
fant in je tožil o hudih želodičnih bole-
činah. Ko so ga čez par dni operirali in
so v ta namen odprli želodec, naSli so
v njem 7 žlic, 2 vilična roča, jeden nožji
roč. jeden ključ, jeden kos glavnika in
še več drugih železnili kosov. Ko so ga
vprašali, kako da je pri'lo vse to v njegov
želodec. rekel je, da ga je mačeha tako
mučila, da je sklenil na tak način vzeti
si življenje. Seve da mi vsega tega nismo
videli. ali tako stoji črno na belem ti-
skano v raznih listih.
Za rodbinsko mizo se je povsod
izborno obnesla Kathreinerjeva Kneip-
pova sladna kava. Kdor hoče piti dobro
kavo in vendarle Štediti, zahtevaj le
pristno Kathreinerjevo kavo v znanih iz-
virnih zabojih. Kar se odtehtuje in se pro-
daja odprto, n i n i k o I i Kathreinerjeva
kava; na to naj častite gospodinje še pa-
zijo posebno. Če tudi izdado nekaj ma-
loga več, se to že izplača, zakaj res po
ceni v porabi je le pristna Kathreiner-
jeva kava.
Fran Wilhelm oilvajajoei čaj od Krana
Willu'lr.i, lokariiarja, c. in kr. itvoriwga zal;ig;itt>lja
v Xeunkirclu'ii (Spodnje avstrijsko), se dobiva v
vsoh lokaruah v zavitku po K 2. — avstr. wlj.
Kjor ni /.alogo. poäilja se direktno poštiu zavoj
s 15 zavitki za K 2400 franko na vse avstrij.
ogerske postne postaje. V znak pristnosti jt« od-
tisnjen na vsakem zaritku grb trga Neunkirchen
(noun Kirchen).
Ha ii stacuua
ter k temu
potpcbixiprostori
se oddajo
»•* Y n&Jtni -••
za časa gradbe bohinjske ieleznice. Gostilna
je na najugodnejsem prostoru, ter brez
konkurence. —   N vtančneie te ooizve ori
tlini valikanske bazilik«, skoro tik onega
krajj«. kjer je shranjeno srce Pija IX.
riribuna*4 javlja: Ministerski pred-
sednik Zanardelli je prelektom brzojavno
naročil, naj so udeleže žalnih slovesnosti
za papeia, ako jih k tern povabijo cer-
kvena obla«tva. Zanardelli je odredil, da
morajo biti do nadaljnih odredb zaprta
vsa gledi*ča in druga javna znbavisča v
Bimu, istotako morajo potihniti vse godbe.
Izvenvalikanski listi piäejo, da bo
skoro gotovo novi papež kardinal Oreglia.
in utemeljujejo to svoje ugibanje s tern,
da ni mej njim in kardinalom Rampola
nobenega nesporazumljenja vee. Tudi
ono ostrosti, o kateri so je toliko pisalo,
nihče ne opaža, kdor pride I njim
v dotiko.
Prenos trupla av. očea iz prestolne
dvorane v vatikansko baziliko se je izvrSil
v sredo zvečer ob S uri po coremonijelu.
M-igr. Pifl'eri je dal v roke sv. očeta dra-
goeen križ. Nato so vzdignili gardisti no-
silnico. na kateri je počivalo truplo, ter
jo nosli na ramah akozi privatno sta-
novanje sv. očeta v baziliko. Ob straneh,
kjer so jo pomikal sprevod, so gorele
svece. Slovesno 2vonenje in petje žalostink
je Oilmovalo mod potjo. Papeževe čete
so napravljaje kleče špalir. Pred nosilnico
jp korakalo 20 baklonoäcev, nato so sle-
dili poenitentijariji. okola nosilnice je
korakalo 60 nobelgardistov, nato so sle-
dili vatikanski odličnjaki, grof Pecci. nečak
papežev, kardinali itd. Vsi vdeleženci
sprevoda so imeli v rokah goreče sveče.
B:tzilika je žarela v stotinah električnib
lnčij. Pevci so peli rLibera nos Domine*'
V sredi cerkve je bila podeljena sv. očotu
absnlucija, nakar so nosači dvignili no-
silnico na z rudečim damast. prevleč.
kathlulk, katerega je obstopila cast, straža
gard. Zadoneli so psalmi. V tern trenutku
jo kamerlengo kardinal Oreglia omedlel.
Zijrudil se je na tla. Osebe, ki so stale
v njegovi bližini, so priskočile k njemu.
Skoro je prišel zopot k zavesti, ter se
jo, spremljan od nekaterih vatikanskih
dostojanstvenikov, podal takoj v svoje
stanovanje. Od 6. ure zjutraj je bazilika
odprta. Na tisoče in tisoče ljudstva je
prislo pred mrtvaSki eder sv. očeta. Vreme
je bilo krasno, vročina velika.
Razstava učenških izdelkov
v „Šolskem Domu".
l^Konec.)
Kakor prejšnja leta, razstavilo se je
tudi letos izdelke äolske mladine ljudske
sole, pripravljalniee in dekliške obrtoo-
nadaljevalne sole. Tudi lotos so bili raz-
stavljeni izdelki nČenk v petih dvoranab.
No bodemo na drobno opisavali razstav-
Ijenih predmetov : navesti hočemo kratko,
kaj se je vse nahajalo v omenjenih dvo-
ranah :
V šolski sobi IV. dekliäkega razreda
bila 80 razstavljena ročna dela 2., 3. in
4.    raT-reda.    Razstavljena   dela,    kakor,
1                                                                                                                                                           .    I
kvaSkanje,   pletonje   knlevatega   Siva  in
izgledniee v sivanju so jaano pokazala,
I da jo uiMteljiea ro<vnih del popolnoma
izvrsila mni načrt; pa no samo to, omo-
njena dt la so nam tudi prieala dober
ukus učiteljice in marljivoat učenk. Po-
sebno so ugajale občin^vu vporabe kri-
zevatega Siva na brnaeah, preprogah in
predpasnikih katori sivi so bili v večina j
v jugoslovanakem slogu.                               j
V   dvorani   \TI.   dekliškega   razreda |
bila so razpostavljona   roena  dela V. in !
VI. razreda. Tudi tu je bilo vse po utnem
nnertu. Petora/.rednice so razstavile pri-
proste ženske   srajce,   VI. razredniee pa
priproste moške srajce.
lzdelki so bili vsi brez hibe — do- j
tični šivi  pravilni in rodni.   Zraven tega j
je bilo   inarsikatero   lopo  ukusno dolo iz
pletenja,   kvaškanja in   križevatega  šiva.
Sosebno lepi so bili prti, okrašeni z lepiini
primernimi uresi.
V  dvorani pripravljavnice II. tečaj- j
nika so bila ročna dela te Sole:   Ukusne !
žonske in moške srajce, obrazci  krpanja
v platno in pisano Ikanino, vkladanje
zHplatov. Posebno mojstrsko so bili na
pravljeni zaplati v pisano tkanino, tako,
da celo prav bistro oko ni zapazilo Sivov.
Kot uporaba v šivanju so bili razlioni
prtiči, robčeki, prevlake blazinic itd., dalje
vajenice v vozenji, vezene ženske srajce
in drugi predmeti.
V  šolski sobi za umetno vezenje in
belo šivanje so   bili   razstavljeni  izdelki
in risarije te sole, in aicer: Belo šivanje,
belo in barvano krpanje,   spodnja   krila,
priproste ženske in moško srajce, itenske
srajco z   različnimi   okraski   vezenja   in
z monogrami, mnogo izdelkov v perziskem
slogu, ü jour tehnike,   in priprosto   bar-
vano vezenje. L'cenke II   oddclka razstu-
vile so bolj komplicirana  dela,   kakor   v
vezonju ženskih in moških srajc, ponoč-
nih jopic, in spodnjih kril; dalje različnih
del aplikacije, point-lace, barvano vozenje
v različnih slogib in tehnikah, n. pr. ki-
tajski, perzi^tki, arabski in benečaiski; sli-
kanje z iglo in zlato vozenje.   Kot   upo-
raba različnib tehnik   in alogov,   bilo  je
razstavljenih mnogo namiznih ploč,    na-
miznih prtov, antependium in dve zastavi.
Namizni prti in antependium so biii okra-
šeni z obeličnim   križevatim   šivom.   Za-
slavi, iz finega damaska na beiih drogih,
so izdelek II. letnic,   ki sta   kaj   ukusno
okrašeni z zlatim vezenjem in slikanjem
z iglo. Ti zastavi   eta   last   „Kat. delav-
skega druälva" in „Šolskega doma*'. Vsak-
teri, ki jih je od blizu  ogledoval,   izrazil
se je zelo laskavo, toliko o podobah, sli-
kanih po g.čni Šantel, kolikor o dobrem
ukuso učiteljice g.čne Arko, kakor o toč-
ncm    izdelovanju   učenk.   Antependium,
naročen za župno cerkev   v Kožbani, je
zares mojstrsko delo, in g.čna  učiteljica
je izvratno pogodila naroöbo. Upamo, da
bodo župljani zadovoljni   ter   se  prepri-
ca.li, da za 50 K ne bi nikjer dobili tako
trdnega, in po svoji želji izdelanega blaga.
Namizni prtiči in namizne ploče z   ena-
kostraničnim križevatim äivom okra^eni,
sprieujejo jasno dober ukuH učiteljico in
spr »tnost učenk.
Južna stena !o bila proobložena z
risarijami te sole. Tudi to jasno spriOu-
jojo dober ukus ucitoljico in spretnost
uconk.
V dvorani Sole   za   krojno   risanjo
in   šivanje   oblek   je   bile   razstavljenih
mnogo   letnih   in   zimskih   oblek,   tigura
empir s povržnimi jopicami in pelerinami
na  14- kalupih (pupah) in na voc velikih
mizah in   pa   obeäenih   po   stenah.   Pri
vratih sta   bili   mali   oblekici   za   otroke
od 2    3 let, po dvorani pa no bile žen-
ske obleke, peierine, predpasniki itd., od
| priprostoga    do   najmodernejšega   kroja.
Obleke izdolane so po najnovejSi pariski
modi   Ob zadnji stoni bilo so razobešone
prostoroöno risarijo uc^enk to Sole.   Tudi
to   moramo pohvaliti, kor so bilo v  re3-
niei prav ukusno in   čedno   izdolano.   V
j dvorani so bilo risarske mize, na katerih
so bile risarije krojnega risanja,   spredaj
pa na črni labli je   bil   krojno   narisan
obrazec polorine.   Pazljivi opazovaioc  je
lnhko spoznal, kako  so   deklice   uiV   si-
vanja. Naj tu navedom nac'in poutievanja:
Učiteljica ri^e   na   črno   tablo   spočetka
bolj priproste,   kasneje   pa   bolj   sestav-
Ijeno obleko tor podaja uöenkam dotične
more. Te more pojedinih kosov si deklico.
zapišejo potom, ko si je vsaka   pri   svoji
mizi načrtala   podobo.   To  je   normalen
kroj. Po tern normalnem kroju   si   mcra
uconka reilucirati mere po osebi.   Ko jo
vse   prav   popravljeno,   preneso    učonka
risarijo na blago   ter ureže   po   obrazcu
in sošiva. Uči so torej vsporedno krojno
risanjo, prenaSanje,   rezanje   in   Sivanji«,
j in to od prvega početka do  konca   uče-
¦  nja. Šivati so učc učonke na roko in na
j stroj. —Učenke izdelnjojo različne obleko
; za-so ali za svojo.   Sola  vsprejema   tudi
|  naročila. V minulem «^olskem lelu so iz-
,  delale uconko sledoco obleke:
I'o naro-   Za-sc :ili !                                                    čilu        /.a svdji' !   Celih oblek  ....        20           -48 Povr.4nih jopic    .   .          9            10 Blous......        21            »2 ]   Pelerin......          2              2 ;   Vrhnih kril  ....          9            21 I   Spodnjih kril   ...          3              7 D »Miačih  oblek   .   .          3             2 '   Fig.tro......          3             4 Oblek za ntroke .   .          3              4 Malih   prcdpasnikov           5            33 \relikih predpasnikov          4-              7 j              Skupaj kosov       82          190 SkuDai 272 kosov i
Naravno je, da se pri takem učenju
ne urijo deklice samo v mehaničnem ši-
vanju, arnpak da vso kar delajo, delajo
z zavostjo Ko jo obloka izgotovljena, jo
mora učonka zgladiti (speglati) in spo-
dobno spraviti. Pri tern se deklice uče
tudi gladiti in spravljati obleko. Količkaj
brihtna doklica, ki je ljudsko solo dovr-
šila in dopolnila 14. leto, se v dveh letih
toliko   izuči,   da   lahko   izdeluje   vsako-
vthIih) žensko ali otroäko obleko, oziroma
da se izuri v belom Sivanju VMakovrst-
iiega perila, kakor tudi privadi linejSim
rornim dt^loiii v vozenju razlicnib slogov.
Obenom naj se onionimo, da so učč
ucenko oboh slrokovnih šol poleg ročnih
del tudi vaaki ženski prav potrebne pred-
moto, kakor: verstvo, jezik in spisje, ra-
iimstvo, zemljopisjo, liziko, petje in nem-
šeino kot prost predmet.
Toliko se nam je zdelo potrebno
pojasniti o »trokovnili žolah ,.Šolskega
Doma", ker so že vedno dobe roditelji
colo v mestu, katerim stu omunjeni stro-
kovni Soli noznani. Hoditelji, ki žele iz-
urili svojo höorke v sivanju, dajojo svoje
hOerko navadno äiviljam. kjor so v štirih
lelili ixurijo pas: mehanisino šivati; do
krojonja pa no pride, kor to opravilo si
äivilja sama sobi priilrži, bodisi da se
note truditi, ali pa da im.t to za hvojo
skrivnost.
So iiokjij o bntiii Jolsiriru.
(,1'išc  \|. Miliai-ljf\.)               (Koii.-c.)
JolaOič jo pa tudi izjnvil, da v vsern,
knr dola, izpolnnjo \o voljo cosarjovo
in ono prostolonaslednika Franc Karola.
Slednjič jo bil verulor v „Agrainer Zei-
tung" objavljen cosarski razglas dno 4.
soptombra 1818., s katerim jo bil ban,
v pripoznanje svojega vrloga delovanja,
aopet postavljon v vse javne slu?.be in
dostojanslva. Ta objavljerii razglas brez
protipodpisa ogrskoga ministra, združon
z Jelacieeviini pripravami za prekorao.enje
ogrsko mojo, jo silno vznemiril vlado in
ogrski državni zbor. Noka drzavna de-
putacija jo hilela i/. p,»st« k conarju v
Schönbrunn in jo zahtevala odločeii odpor
proti slovanskemu gibanju. toda opravila
ni ničosar. kor sploh ni bila vor mogoOa
pnravnava radi nezniernih in prenap«'tih
madjarskih zahtev. Mcd tcm pa je prc
korac-il Jelačic zjutraj II. seplembra 1848
s 40000 mož Dravo in korakal proti
veliki Kaniži in mimo blatnega jezera
proti Stuhlweissenburgu in ogrski stolici,
Budapesti. Objavil jc tudi ob enem raz-
glas na ogrski narod, v katerem jo zago-
tovil, da voili vojsko lo proti neki
strahujoči, iz ogrskega ministerstva na-
stali stranki, da pa bodo vse ustavno
ljudske pravico najodlos-nojSe varoval. V
nekom drugem razglanu na c. kr. četo
na Ogrskem, jo izrekel Jelačk: upanjo,
da no bodo sovražno nastopalo proti
graničarjom. Ti in drugi poznejSi oklici,
j ki so zavračali roakcijo, katora sh jo
n;itvozala hrvatstvu, inu so pridobile
mnogo očitnih in tajnih pristasev. Na-
n.cstni kralj ali palatin Stefan je, po od-
stopu sovražnega Koi5utovega ministorstva
poskusil sam zaoasno voditi javno zadeve;
toda reklo se je, da jo to novarno in
nepostavno.
Zato so pa napravili pod imeriom
„začasna vlada" nokako diktaturo, ki je
zopet obstala iz bivšoga ministra Koäuta
(Dalje v prilu^i.)
Kako se vrši konklave.
Po svečanem pogrebu umrlega pa-
peža, takoj prvi dan po devetdnevnksi,
gredo vsi kardinali v korno kapelo cerkve
Sv. Petra, kjor prisustvujejo rnaši Sv.
Duha, katero čita dekan kardinalov. Po
sv. masi podeli maänik — z dragoceno
mitro na glavi — svečani blagoslov
vsem pričujočim. Na to ima nalašč za to
izbr^i govornik govor: „De eligendo
Pontefice".
Zadnje Case papežkega posvetnega
vladanja, se je vršil konklave v Kvirinalu,
a sedaj se vrsi — kakor ae je že prejänje
case — v Vatikanu,
Proti večeru gredo kardinali v ro-
ketu in plašču vsak v svojo celico, k&tera
je vsacemu določena žrebanjem za ves
čas konklava. Stedijo jirn njihovi kon-
klavisti ali tajniki, a pred njinii gre 6
pažev z gorečimi bakljarni. Pred vsako
celico je postavljena častna straža. V
eelieah sprejemajo obiske  diplomatskega
zbora in drugib dubovskih in raznih do-
z bakljami.
Okolo 1. are in pol po noči da ce-
cemonijer prvo znamenje se zvoncem;
pol ure pozneje zazvoni ceremonijer v
drugič, a ob treh zjutraj da se zvoncem
tretje in sicer zadnje znamenje. Cere-
monijer obide hodnike vse palace ter
mod zvonenjem izgovarja besede: „Extra
omnebu.
Po tern znamenju morajo zapustiti
Vatikan vse one osebe, ki nimajo nepo-
srednega opravila v konklavu. Kardinal
kamerlengo, v apremstvu treh kardinalov,
katerim je poverjena skrb za red, zapro
vsa zunanja vrata v konklave, t. j. v
Vatikan. Mar^al in majordom zapreta vse
vhodo, in od tega trenotka ni veö mogoöe
priti v Vatikan ne iz Vatikana.
Nekdaj je papeža volila rimnka du- j
hoväeins, katerej so so pridruževali škofje,
ki so bili ravno v Himu, in zastopniki
ljudstva. A ta način volitve je dajal veo-
krat prilike raahinacijam raznih atrunk
in vmešavanju raznih tujih elemen-
tov. Ker je pa ačasoma dubovščina v
Rimu preveč narasla, se je omejila volilna
aUBlTUUl&D IU   ti» BftUiQ   <Jll*Uj*lf    wool,    vfvi
tega pa do omejitve volilne pravice na
same kardinale, je bil le en korak. In la
korak je naredil papež Aleksander 111.,
ki je v konciliju, obdržanern leta 1179.
zagotovil volilno pravico samemu sve-
temu kolegiju. In od tedaj ima sveti ko-
legij to pravico, da smejo samo njogovi
členi voliti novega papeža.
Naj   se   vrši   konklave  v Vatikanu
ali pa v kakej drugej palači, zazidajo ae
vsa okna in vsa vrata dotične palace za
ves <5as, dokler traja konklave. Ena sama
vrata   ostanejo   prosta.   Kdor   izide,   ne J
pride več v palačo. Ta vrata ae zaklenejo a ,
ätirimi kljuöi: z dvema znotraj, in ta dva
hrani   ceremonijer, a dvema zunaj in ta ¦
dva sta izročena konklavs^omu   maräalu. i
V palači ostanejo le  kardinali, nji-
hovi   tajniki,   prelat   zakriatan,   določeni ;
ceremonijerji, tajnik   svetega   kolegija, ki '
je oh enom tajnik konklava, prelat p )d-
fcakrialan,   konkluvski   spovednik,   čaatno i
straže,   nekateri   določeni   zdravniki, lo- '
karnarji, brivci, služabniki in delavci.       ,
Na večer   drugega   dne   pridejo vai
da ni nobenega tujega človoka vmea.
Zatem kardinal kamerlengo in oni trije
kardinali, katerim je poverjena skrb za
red, preiščejo vso palačo, da bi se ne bil
kdo skril, preglodajo vse vrata, da li ao
dobro zaprta in potem sestavijo zapianik
o tern preiskovanju in pregledovanju.
Gelice kardinalov imajo nad vrati
vsaka svojo progresivno ŠHevilko. Colice
onih kardinalov, ki so bili imenovani po
ravnokar umrlem papežu, so tapecirano
rudeče, a celice onih eventuvelnih kar-
dinalov, ki ao bili imenovani po prejänjih
pap^_ h, so tapecirane zeleno. Okua colic
so zazidana. Svetloba prihaja vanje skozi
neke, jako visoko prirejene odprtine,
katore so pa zakrite z belimi  zagrinjali.
Se zunanjim svetom more občovati
osobje konklava sredstvom treh okretal,
kakoršnja ao v navadi pri nekaterih nan-
skih samostanih. Prvo, tako/.vano čaatno
okretalo, je na razpolago vaem kardi-
nalom in je prirejeno tako, da se je
morejo poalužovati tri osebe ob onem.
Pri   tern   okretalu   sprejemajo   kardinali
Fhlop „llcricr si. w. z win us. jniua 1903.
in Szemere; kmalu pa je tisto dalo pro-
stor Batijanovemu miniHterstvu. Dvor in
Jelačič se ve, da nisla h to Hprernembo
ničesar pridobila, kajti tudi ternu mini-
storntvu je bil KoäuL dusa. Ker pa se
niso c. kr. vojskovodje hotel i voj.skovati
proti Jelačicu, dru^i pa ho vsled cesarjeve
zahteve ž njirn potegnili, in ker so poleg
tega tudi od Madjarov silno tlaceni Slo-
vaki žugali z ustaji na severncm. Ogrskem,
in je ban vsled ton razmer čedalje bolj
prodiral proti Donavi, poklicala je nova
vlada c:rno vojsko pod orožje tor je pri-
pravljala splosni upor vsega madjurstva.
Ob en em jo ogrski državni zbor ailil nad-
vojvodo Stelana, da naj zadosli nvoji
dolžnosti kot palalin, tor da naj se po-
stavi na čelo ogrski ustaji.
Nadvojvoda je bil dno 17. septembra
voljan vsprejeti visjc poveljniStvo, todu
nastopil je kmalu, mesto na celo vojnim
krdeloni — svojo pot na Dunaj, da bi
se jodenkral poskusil doseci kako mirno
poravnavo'). Po bitvi pri Velenru se je
obrnil b»n proti upornemu Dunaju, kjer
je bil bolj potroben nego pred HtidimpeSto.
Ko je v zvezi z YVindisohgr;itzom
Dunaj pomiril, sta oba korakala proti
Madjtirom. Da bi so pa bojevite Madjarr
prejo prcmagalo, j<> ponadil «am runki car
Nikolaj I. nasemu cesarju pomoc 120(MK)
inož pod hrabrim marsalom l'askievi< em,
ki so kmalu po nekaterih jako krvavih
bojih strli madjarnkega ustaAkega zmaja.
Sicer bi liil ta boj stal velike reke krvi,
in hi mo bil zanesel plamen ustaje lehko
v Uusko Poljsko; saj je imingo I'oljakov
ne I«* prostakov služilo v ogrski armadi,
ampak bili so tudi kot voJH>»..»i>dje, kakor
n pr. Hern. Dembinski idr. I * ri Vilagos u
se je vrsila predaja (12. avg. ISM.) Se
dandanaänji s(» strese pravi „Madjar-
eniber*4, ko sliSi besedo VilagOH. Poveljnik
Guryev se je podal raje raskernu povelj-
niku nego avptrijskemu. delorna zato, ila
bi žalil Avstrijce, deloina pa zato, kor je
računil na milejäe predajne pogoje in
rusko protekcijo. Vsi drugi ustaäki vodje,
(med terni tudi KoSut) pa ao se o pravem
času popihnili v Turčijo, ker bi dru-
gače prisli pred vojno sodbo v Aradu,
kjer je bilo nnogo nstaSkih vodjev ob-
sojenih na smrt.
Žalibog pa da nasledki zrnage nad
Madji %i, katero so pridobili Hrvatje zdru-
ženi z rusko arrnado, niso bili blagonosni
za Hrvate in ostale aystrijske Slovane,
ki so tedaj prelivali kri za obstanek Av-
strije; toda tega ni bil kriv ban Jelačii-,
marveč 'a se je zopet spolnil rrk: „Duo-
baa litigantibus, tertiu^ gaudet", to je med
dvemi prepirajocinii se je veselil tretji,
namreč Švaba! 0 tern jo menda pre-
pričan vsakdo, ki je pazno zasledovaldo-
godke v naši državi po letih 1818—i\).
Ker je bilo toliko napisane^a o banu Je-
¦) Ker so na ilvoru njf^i snnmi^ili, il.i jc
ttiili on kriv, il;i so Ogri lako dalt'ti tirali svujo
iicoilvisiinst. ni bil na ilvuru niti sprcjcl. tcr ji1
/ato pivcN'j /apustil Dnr :tj in sc pmlal v Hol^iji»,
kjiT jt* ninrl proil m;J - leti, in ni ImIo o njcin
nikdar vcO sliSati.                                               1'iafi.
lačir-u, zanimalo bode najbrže mnoge či-
taleljtt doznati tudi, kake nravi in pontave
je bil ta brvatski junak, kakoränega
bi llrvatska prav v danaänjih dneb ailno
potrebovala.
Jelačic je bil «rednje velikosti, pa
krepkega in žilatega života. Znači ga
pl(3šayto visoko čelo, rujave, bistrogledne
plamteče oči, resno, prijazno obličje z
melanbolično potezo okolo untnic. Miloba
in priljubnost kazala se je v vsem nje-
govem bitju, in vodno je bil pripravljen
drugirn Hvetovati in delovati, vedno je
bil dobre volje in printopei., njegovo
srce je bilo vedno odprto prosnjam in
priložbam. l'ri vsi svoji reanobi in neu-
morni dolavnosti, bil je vendar ob danib
rnu prilikali rad vesel in tudi jako dov-
tipen. Jelačic bil je dobnr državnik, ob
jednem pa je bil skozi in skozi vojak in tudi
dober kristjan. On je bil tudi pisatelj.
< lei*'» pesnikoval je Jelači«'-. Spisal je
najprej nekaj nernskib pesrni, potein pa
tudi mnotfo brvatskib, in sicer idiii^kih
in epi^kib. Tudi poStene^» ^porta se ni
izogibal. Mil je narnreč dober jaliač in
lovec. V svoj«mii rniäljenjii kakor tudi v
svojom delovanju bil je Jelaric vedno
plemenit. Mil je rnoder, svtjbodomiseln in
ves preAinjen najvroöje ljubezni do svoje
doniovin«*. Da, to je bil mož, kakor.^nih
bi llrvatje v nedanjib dneh najbolj po-
trebovali.
D op i s i.
I/  Kir/liftiic.          KonHf.i   4.   f'ra-
vit»», da jt* ob(j. obhodnik klnal imena
nera/.lo("no in nepopolno. V utoku pod
to točko pa trdite se več. in nicer, da
VaAi volilci imajo ?e<5 enpkih imen. n.
pr da je več Krzetičev itd. Na to Vam
odgovarjarn: l'r<*dno so se vrata zaprla.
ntnpil sern. kot predsednik vol komisije.
pred volilno sobo ter glasno rekel : Kdor
ni Se volil od 111. skupScMne, naj »topi t
sobo, kajti o poludne se vrata zapro in
v«»top bode potem vsakomur prepovedan.
Havno to je obč. obhodnik 5e enkrat
ponovil, predno so se vratH zaprla To-
rej tu vidite, da so bili takrat klicani
vsi in tudi vsi tiBti, ki imajo jednaka
imena in priimke. — V utoku pod to
točko pravite tudi, da je klieatelj pri kli-
canju volilce preskakal. To ni res. kli-
eatelj je klical rolilce po redu, kakor so
bili vpisani v volilnem imeniku.
si. Da so v novo starežinstro izvo-
Ijeni svaki, neOaki, strici in bratje, to je
res. Zakaj bi pa tudi ne bili, ako imajo
po postavi pasivno volilno pravico V
6. Da je agitator (.kakor ga Vi ime-
nujete) nevolilec Leonard Koncut iz Skr-
ljeve^a begal volike, je mogoče res ; Vi
ie veste, saj je on paČ Vas prista^. Do-
kaz je pač pravi ta, ki ga sami prizna-
vate, da je o n trikrat prišel k meni ter
v navzocnosti komisije prosil, da bi izvo-
lili tudi dva moža iz Skrljevega v stare-
šinstvo. Jaz sem ga  pa   vedno   odstranil
8 tern, da volilna komisija nima pri  tern
nič opraviti.
Kar ne   pa   tič«   ločke   7.   in   8. v i
VaLem dopinu, na to  odgovoril   Hem   že
pod točko 8.
Na ločke 9, 10. in 11. pa ni gploh
vredno, da se kaj odgovori, ker ne za-
popadajo nič druzega nego otročje čen-
čanje; kajli enakih slučajev po krčrnah
ne rnanjka, posebno ob čaau volitev. In
ker ae je to že leta 1899. godilo, ne
spada niti nem.
12. Da nisem hotel sprejeti utoka
zadnji dan, to je moja reč. Dobro pa
aem vedel, da čera^no ga jaz ne sprej-
mem, ga tudi Vi do ma ne obdržite, am-
pak da ga pokažele c. kr. uameHtniLtvu,
da se prepriča o  Va.^i modrosti.
13 IVavite, da mnogo izven naäe
občine Htanujočib volilcev ni dobilo va-
bila k volitvam. Doka/Jte koliko njih, in
imenujte jih s polnim irnenom in priim-
korn, kdo da so isti, V utoku ste ome-
nili le dveh. In >e izmed teh dveh ni Ie
jeden dobil po pomoti vabila, dočim ni
drugemu vabilo niti pritikalo. Sicer pa
sta oba dva pri vsem tern volila, o če-
jsier se la'iko vsakdo prepriča iz volilnih
Hpisov.
Koned-no pa he to. Pravite namreč,
da ni nikakor dokazano, da bi bili Vi v
*vojem utoku navcdli kaj neresnicnega.
ako je tudi namfstniStvo Va>5 utok za-
vrnilo. Da bode konec besedij. in da se
svet prepriča. kako resnična je tudi ta
Va-a trditt'v, zdi se rni najumestnejše,
Ja priobcnn tu doslovno odlok, s kate-
rim je bil  Vaš utck resen. Evo  gn torej:
..Gospridu   Leonardo De martin
in   t o v a r i •> e rn
v M i r n i k u.
(. kr namestnižtvo je zavrnilo Vaš
in tovarUev ugovor proti volitvam ob-
činskega za<»tnjia v Kožbani in obenem
potrdilo v vsHkem obziru izid istih voli-
tev v vseh  volilnih skupščinah.
Da pritožba proti volitvam se ni
predložila iupanu v po jj 32. volilnega
reda dolo^enem rokn. in da se je dalje
obč. tajnik v pričujočnosti župana branil
sprejeti utok. zavrnivÜ ga z nepriležno
opazko, da je čas že pretekel. pregledalo
je c. kr. nnmestništvo pri vsem tern vse
v utoku navedene točke. kar je izspisov
in kar je župan potrdil dokazano, da je
bila predložena pritožba v obč. pisarnici
dne 26. decembra 1902. ob iO. uri pred-
poludne, torej 8 dni po dokondanih vo-
litvah.
Nesprejetje tega utoka bilo je torej
nezakonito, in se mora pripoznati. da se
je isti tudi  predložil o pravem času.
Ugovori, da se volitve niso razpi-
sale po predpisih, in okoliSčine, da so se
iste vrsile, ne kakor navadno v občin-
skem uradu, ampak v solskem poslopju,
— kar ni bilo razglašeno, — ter da so
bili vsled tega volilci zadržani dospeti
pravočasno na voliäce, — se ne skladajo,
ker je naveden v tozadevnem razglasu z
dne 2.   decembra   1902   St.   647   voliini
kraj Kožbana. Hea, da rnanjka v razglasu
natanjOna doiocitev volilne sob«  hü  na
vedenje iste se po zakonu ne zahteva
V kolikor se trdi v pritožbi. da so
bili volilci innenja, da se bode volilo w
občinskem uradu. ter bili valed nepravo-
^•asnega obvestila — da ae bode ?r.4ila
volitev v šolskem poslopju zapeljani, nima
pritožba proti volilneraa razglasa nikake
podlage v smislu § 18. volilnega reda,
glede pomanjkljive doloObe kraja, ker
vsem volilcem je bilo dobro znano, da
se bodo volitve vrsile v Kožbani in ao
ae isti tudi zbrali pred obč. aradom.
Valed tega je c. kr. namestništvo
razsodilo:
Preložitev volitve v äolako sobo je
bilo po izpovedbi župana, razglašeno po
pribitem naznanilu na zidu občinske pi-
sarnice, in ker je 3olsko poslopje od ob-
t-inskega urada oddaljeno komaj 50 sež-
njev, ni rnogoče v eni mali vasi kakor
je Kožbana, da bi volilci zamogli dvo-
miti, kje se volitev vr3i.
Ni razvidno torej pri teh okoliSči-
nah zmanjäanje volilne pravice in beganje
volilcev ali dosega sploäni volji volilnev
ne odgovarjajočega izida volitve.
Ugovor proti prikladnosti Solske
sobe nima podlage, ker se je napravilo
z odstranitvijo šolske uprave zadosti pro-
stora voiilcem.
Kavno tako nima postavne podlage
pritoiba, da je bila zaprta volilna soba
ob 12. ari kot v končni voliini uri.
Volilec Janez Magnan se je od-
stranil, ker se je nevedoma utihotapil v
volilno sobo. Njegov glas bi sicer ne bil
odločil izida volitve.
Da je občinski sluga klical volilce
nerazločno, pokazalo se je po poizvedbah
neresnično. Sicer pa postavno ni dolo-
d-eno klicati volilce k volitvam poobčin-
skem slogi.
Ako se nahaja v občini več volil-
cev enega in istega imena, je volilčeva
zadeva oglasiti se k volitvi kadarje klican.
Ugovor, da niso posamezni volilci
dobili povabil k votitvi, je zginljiv, ker
po zakonu niso predpisana osebna po-
vabila k volitvi.
Pritožba, da so si itvoljenci med
seboj v sorodstvu, nima upliva na po-
stavno volitev in izvolitvi občinskim sta-
reäinom.
Zakasnenje začetka volitve v drugi
voliini skupačini se opraviči s tern, da
so se morali postiti prej pricujot'i volilci
111. volilne skupSčine k volitvi. Volitve
poznejsJh volilnih skupščin ao sledile ne-
posredno volitvam prejsnjih volilnih skup-
ščin in vae glasovanje je bilo končano
ob 5. uri popoludne. Ali so bili vsled
tega, — da se je pri vsaki voliini skup-
ščini nekaj, in cela volitev za dve uri
zamudila, — posamezni volilci zadržani
oddati svoje glasove, ni mogoče dokazati,
ker župan to zanika in ugovorniki pa ne
navedejo nikakega  konkretnega  alučaja.
konklavskemu tajniku in to je vedno od-
prto, kajti tajnikov posel zahteva, da
more dotični dostojanstvenik, ki ga oprav-
Ija, V8ak hip občevati se zananjim svetom.
Drugi dve okretali pa ati odprti stimo
od 8. ure zjutraj pa do l/A ure popo-
ludne in zopet zvečer od 6. ure in pol
do 7. ure in pol. Okretalo kardinalov se
zapre pol ure pozneje. Od zunaj stražijo
ta okretala patrijarhi, nadžkoti, škofi in
drugi cerkveni dostojanstveniki, po vrsti,
eden za drogim. Oni odpirajo in zapirajo
okretala od zunaj, dočim jih znotraj od-
pirajo in zapirajo nalaSč v to določeni
ceremonijerji. Kdor hoče od zunaj govo-
riti s kako notranjo osebo, mora se iz-
kazati a posebno izkazrico ali z nalašč
v to svrho prirejeno svetinjo. Dostojan-
stveniki, ki stražijo okretala, odpirajo in
čitajo eventuvelna pisma naslovljena v
notranj08t, a ona, ki so namenjena iz
konklava kakej zunanjej osebi, prečitajo
in pečatijo prelati, ki stražijo okretala
znotraj. Noben kardinal ne more poslati
v svet nikakega tajnega pisma. Pocorori
ApoBioisjtft Komora mora preskrbeti
za vse potrebe, a običajno si dajo kardinali
prina^ati kosilo od zunaj. Pri okretalih
se koži s kosili natančno preiščejo.
Poleg teh obiskov pri okretalih, se
odprejo tudi ona vrata, ki niso zazidana.
A to le tedaj, ko imajo priti odposlanci
držav, ali pa zakasneli kardinali.
Katoliški vladarji imajo namreč
običaj, da imenujejo posebnega odposlanca
k svetemu kolegiju za oni čas, dokler je
stolica sv. Petra prazna. Ti diplomatski
odposlanci gredo z vso veliöastnostjo v
avdijenco konklava, da izroce svoja po-
oblastila. Vsakega odposlanca sprejmeta
pri vhodu majordom in maräal ter ga
spremila do velike dvorane ter mu od-
preta vrata iste. V tej dvorani ima svoje
seje sveti kolegij, a odposlanca deli od
svetega kolegija železna ograja.
Kardinali sede v posebni kapeli.
Veliko pregrinjalo deli sveti kolegij od
nižjega dela kapele. Kardinali sede v
kvadratu okolo oltarja, tako da zapira
četrto   stran   kvadrata   oltar   sam.    Na
stopnioah   oltaria   ie nrinrnvliftn    npostnl
konklava   ima svoj   prestol.  Nad vsakim 1
prestolom je nebo, ki je pa tako prirejeno^
da se naglo sname, takoj, ko pride iz
žare ime novoizvoljenega papeža.
Pred vsakim prestolom je mizica
pokrita se svilo iste barve, kakor nebo
nad prestolom, in sicer vijoličaste za
kardinale, imenovane po ravnokar umrlim
papežu, a zelene za one, ki so bili Se
poprej kardinali. Na mizicah je pisalno
orodje, pečati, vosek itd. Kardinali sede
po vrsti z ozirom na njih doatojanstvo
v svetem kolegiju.
Prvi dan konklava gro ceremonijer
trikrat — vsake pol ure — po hodnikih
palace, in zvoni se že z omenjenim zvon-
cem; a ko gre tretjič, kliče: „In capellam
Domini!" To se godi ob 9. uri predpo-
ludne. Kardinali gredo v kapelo, kjer pri-
sustvujejo sv. maäi. Mej sv. mašo sprejmejo
sveto obhajilo, a po tej svečanosti se
prične konklave. Vsaki dan se vršita dva
skrutinija. Mej prvim in drugim skruti-
nijem so kardinali svobodni, smejo se
pogovarjati in sprehajati se po dvoriaču.
Oh R   nri   nn   rknlnnr»/\i   mnnain  n imUrmatna.™
celice. Zakristan, presekt papeževe kapele I
bere vsako julro sv. mašo v prisotnosti
svetega kolegija. Po raznih dvoranah so
nameščeni mnogi oltarji, zato da morejo
duhovni konklava opraviti sv. maäo kadar
hočejo. Po sv. maäi zapeva zakristan:
„Vreni Creator!" Ko sledojič ostanejo
kardinali sami v kapeli, gre eden od njih
osebno zapreti vrata. Na to se prične
prvi skrutinij, ki se vrši od 9. do 11. ure
predpoludne. Dfugi skrutinij se vrSi zvečer
od 5. pa do 7. ure.
Da je izvolitev veljavna, treba vsaj
dve tretjini glasov. Po vsakem skmtiniju,
ko ni dosežena potrebna večina dveh
tretjin glasov, pomeäajo se glasovnice z
vlažno slamo in se vržejo v posebno pec,
ki je za oltarjem. Iz te peči gre dim vlažne
slame po cevi, ki ima konec nad zunanjim
balkonom. Ljudstvo, ki ve o kateri uri se
vrši skrutinij, čaka in gleda: ko se pri-
kaže dim, zve ljudstvo, da ni äe . voljea
papež. A ko se ob navadni uri ne pokadi
iz te cevi, tedaj je znamenje, da je nov
papež  zasedel   stolico sv. Petra, da ima
AVAta    ksitnliaka__CAtkjftJT     nnvAoi    olo«rai»ia
Nekarevnamati
/eli ^'Hatt svojo clesetletno hčerko dobrim
in ki v.unskim ljudem, ker jo sama ne
more ver vzdrzevati. Oglasn je nasluviti:
A. M.   -Gorica.iposterestante St.300 4t).
W^ ^mmmmm^ ^mmm^ ^mmmm^ ^mt*m^ -^mamm^ '^¦¦mjsv ^m
I  Leop. Reja,  I
I nostilničar ,Pri Golobir
|      na voglu ulice Morelli       j
[ Priporoča pr stiia briska be- !
la in črna vina.       Izborna I
kuhinja postreže o vsakem \
času z okusnimi rnralimi in t
gorkimi jedüi.             I
I Zastopstvo  za prodajo   pra- f
I vega  Ijubljanskega kislega l
."elja v sabojih od25 do 50 kg. i
Za mnogobrojen obisk so pri- \
pnroča slav. občinstvu v mestu I
in  na doželi.                                    1
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoca eastiti dnhovščini in slavnema
oht-instvu v mestu in na doželi svojo
trjjovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
Santos, Sandomingo, Java, C4ejlon, Porto-
riio i. dr. Olje: Lacca, St. Angelo, Korfu
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zabojn
Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3
4, b. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrste, namreč po Vi kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valeneič v 11. Bistrici. Zveplenke družbe
sv. Girila in Metoda. Moka iz Majdičevga
nilina v Kranjn in z Jochmann-ovega v
Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja   v   zabojčkib
imimanie po 6 Kg. na vse  kraje.
Jos. Munih
krčmar na Kornju
uLoja se uljudno naznaniti, da
prevzame s /. avgustom krčmo
Stefana Kofola
naTržaški cesti 21,
ki je priskrbljena tudi s hlevi
za živino. — Priporoča se vže
naprej slavnemu občinstvu v
mestu in na deželi. — Po-
strežba   točna,   cene   zmerne.
Odlikovana
uizarska instil delavnica.
A. Černigoj
(društvfiiik , Miz. /«ilrut;»'")
v Gorici,
Trzaska ulica ii. stov. 1S.
Friporoča svoie
: mizarske izdelke
vsen siogoviuza vsaKi sian.
l/deluje  ttkli  VSe
strugarske izdelke
Uhmio  po nar alti.
Ysa naročila sc pre-
skrbi v najkrajšem času
po smcrnih ccuak. Delo
lit^iio in trduo.
Jakob Miklus,
trgoveo z lesom in opoko, zalogu
vsakovrstnega trdejja in mehkoga
koroškega in kranjskt^a lesa ter
pohištva, rakev (trug), vinskih po-
sod, sliskalnice za vino in sadje
vsake velikosti
v Pevmi,
za Soškm mostom, p. Gorica.
priporoča p. n. občinstvu svoo
bogato zalogo, ter na novo otvnr-
jeno
podružnico
na voglu prišedši od Soškega
mosta proti Gorici v hiši g. Fo-
garja h. št. 42.
V delavnici sp izdelujejo vsa
v sodarsko in kolarsko stroko
spadajoča dela, in postrežba z
lesom po najnižji ceni. —
Anton  Pečenko
Vrtna   ulica 8 <.O1U( A Via Giardino 8
DriDoroča
: pnstna oeia
in örna vina
ix  «ipavskih,
,       furlanskih,
r     brisklh,   dal-
\m   matinskih   in
r     istftrskih  v i
nogradov.
i  .lici   na   V8'>    krajo   avstro-ogerske    tnouarhije   v
¦odili od   5G   litrov   naprej.  Na   zahtovo   poäilja  '
i                                     tudi uzorce.
!        Cene zmerne. Poatreiba postena.
^r^. m^. .^Bk. ^Bk. ^*. ^bk ^k. ^bk. .^aw .^Bk. ^aK
Ivan Schindler. Dunai lll.ii, Erdberastrasse I2.
posilja že veliko let. dobro xiiane
Htroje vsake vr^te /a poljedel^tvo.
Mline za sadje in grodzje, stiskalnice za sadje in
grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za
seno, mlatilnic't, vitle, trijerje, čistilnice za žito, lu-
ščilnice za koruzo, slamore^nice, stroj za rezanje
repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se-
salke za vodnjako in gnojnice, vodovode, žel. cevi itd.
0d sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih
Cenah! Ravno tako vse priprave za kletarstvo:
medene pip»*, sesalke za vino, gumijeve in konop-
Ijene cevi, gumijeve ploče, stroj za točenje piva,
Akrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izde-
lovanje sodovke in penečih vin, rnline za dišavo,
kavo itd.; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za
živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice. namiz-
riß tehnice, dccimalne tehtnice; želežno pohištvo,
železne blagajne, äivalne stroje vseh sestav, orodja
in stroje vanke vrste za kljnčavničarje, kovače, kle-
parje, aedlarje pleskarje  itd.
Vse s večletnim jamstvom !
Po najüpänejl placilnili popiik, Mi na olroke!
tonlki z vcr kot 4(M) Hllkami bro/iilafno.
Prekupcem   in  agentom posebne prednosti!
Dopisuje se tudi v slovcnskem jcziku.
Piše naj se naravnost:
Ivaa Sckiadler,
rt v                          sein jiikn od li'|iolr in
Kjc vciidar 11 kupiijos
lako kcasiio bln^oV   Vomj nii v<Mi(lnr!
Y „Kraja&kf «airngi"
-zz Gosposka ulica štev. 7. =—      _
k;il(Ma  tvrdka ima iinjvorjo /alo^o lc vrslc v (lorici.
Kako jo li lo mogučc. saj scin vcndar čilala
v nokcin lislu, da niina Mkrojaska /;Hlnmaww
iiikakc^a  blaga  voč.
Pojdi, pi»jdi it» ne voriij vsako roči; jircpi'iraj
sc sama in i/'irnadciia lu>d('>, ko zaulcdaš \Ao
založeiio tako vclikansko / blagom. da bodeš kar
slnnola. Tu ti loži na ra/|K)la^o izvatircdna inno-
/ina raziiei>a bla^a xa vsaki spol, in za vsaki lclni
čas, kakor krasne Zeplivrje, balislc. pcrkal, svilc.
()\l\)i't, Pit|uc. vsakovrsliu^a voliiciio^a bl;iLra. iin^ko
#snkno  po  vsakcj coni  iu   izbcri.
Tarn tlobiš liosato i/hor vsa^ovrstncnj« Itla^a, /nnevesfe
jako veliko zalogo perila, kaknr platna, (liillon, prtfninr.
lilact'viiit', voliUMit' (tdcjt1,  kovtrt', /cpiic  rutcitd.  Tam  doltiš
tuili \ sc b!>t^o prc.jšn.jili sf/.oii pod lastno ceno. \ idcl.i S' in
tain tuili  krasni' \zorci* /.«' iiarot-ciic^a  lila^H /a jt-si'iiski  ras.
\;i /.aliti'VD s«> iMišiljaji.   n/.orci    l>r<>y.j• i;n>mi.   Cene   so   tako
nizke, da se je čuditi,  srvc.la   huh   ^talnr.   Toroj    pridi   m
poskusi, in gotovo boš zadovoljna!
Protokol. tvrdka
Lucijan Kovačič,
pri Sv. Luciji,
naznanja s tem častitim obrtriikom in trgovcem
SoŠke, Baške in Idrijske doline, da je otvorila
svojo veliko zaiogo p r I s t n v % a tropinm,
ovsa, koruzo, nioko in vsakovrstnega kolo-
nijalnc^a bla^<i, ter bo vse to razprodajala
na dcbelo po nnjnižjiti konkuiončiiili ciMiah,
ki ne presežejo nikclar Goriških tržnih ecu na
debelo. — Izvršuje vsako naročilo točno, ku-
lantno in pri večjili na zalitevo iudi s prcva-
žanjeni blaga na dorn pripyroca se uakloiije-
nosti svojih doiuačiiiov.
NOVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pianct, dalmatik, pluvial, humeral, roketov
kvadratov, kolarjev Leo, prsuikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in
nešlcvilno nabožnih različuo fino vezanih knjig, svcčnikov, križev, svetilnic,
keliliov, ciborjev se srebrno kupo.
Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, utnetniško delo v romanskem Kartonu, priporočljivih posebiio
za vlažne cerkve.
Zaloga sveč iz čistega öebolnega voska kakor tudi mešane
sveče I. in II. vrste, podob, venccv, križčc" in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih
drii^ili del spadajočili k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najlinejša
za zastavc, prcgrinjala i. dr.
Popravlja  so vsakovrstno  stvari aa ceno, —          ------        ==
—                         -----pri Kojej jo izključona vsaka konkurenca.
Naročitve se izvršijc točno in hitro.
9V   Ob nedeljah in praznikib je prodajalnica zaprta.   "^(|
.   , .   Z odličnim spošlovauiern_______.________JL™±s^^T^Xr*xt?*>i*
V   ugovoru se trdi   slednjič,   da   jft
župnnova stranka po agentih  motila vo-
lilco, ni  naveden niti  eden stueaj,   s  ka-
torim bi se  moglo  iloka/.ati   nepostavno
«gitirs nje".
Tako ae torej doslovno glasi na-
mesttmtvena rešitev in dokazuje v polni
meri, kako neopraviceno da je vse Vas>
zaganjunje v niojo osebo.
Odgovor na dopia v „Primorcu"' pa
sledi že še o *vojem času.
Anton B 1 a I i 0,
župan.
Politični pregled.
Sestanek driavnega zbora.
V   dunajskih parlamontarnih   krogih
s^   poroča,   ila   se   državni   zbor   snide
koncem soptembra,   če   se na  Ogerskom
nt1 pojuvijo novi zapletaji.
Goiuchewskl provizorni  naslednik Kallayev,
Ponedeljkovu dunajskH „Wiener Zei-
tung" je ohjavila naslednje eosarjevo last-
noroc'no pismo: „Ljubi grot" Goluchowski!
Vsled smrti mojegn skupnega finančnoga
ministra Benjamina pi. Kallaya sem se
ndloeil, provizorno Vain poveriti vodstvo
moiega skupnoga fmanenega ministerstva
knkor tudi visje osrednje vodstvo v za-
dovnh Hosne in Hereegovine. 131, 14. jul.
KUKJ. Fran Jožef s. r." — Ta provizorij
bo trajal neki do pozne jeseni. Vesti o
pravem nasledniku Kallayevem so po-
polnoma potihnile. Brzkone vse čaka na
re.šitev sedanje ogrske krize.
Čehi h vlada.
V   prvih dneh   prihodnjega   meseca
ho  vrši   splošni   čcški    narodni   zbor, na
katorem bodo zastopani vsi krogi Geške.
Moravske in Slezije.   Povodom tega zbo-
rovanja se  pa   snidejo v posvet   mlado-
ipški Zciupniki, ki natančno določijo tak-
tiko. ki naj bo merodajna za češko dele-
g;tcijo v jesenskem zasedanju. V prvi vrsti
so nuglaäa v mladočeskih krogih, da bodo
mladočeški   poslanci   na vsak   način ob-
slruirali  vojno   predlogo v jeseni.   Toza-
devni sklep bo storil tadi   narodni zbor.
hruga   važna   točka   so pa nove   češko-
nemške spravne  konference.   Ministerski
predsednik   Körber   dobro ve,  da mu je
nornogode preje urediti parlament, dokler
ni  dosežena  sprava   teh   dveh   narodov.
Tozadevno srečo je pa Körber že večkrat
poskušal. seveda  brez vspeha, ker vlada
noče Nemcem skriviti lasu. Za to pa tudi
sedaj pravijo vsi čeSki   listi, da se čežki
poslanci ne smejo odzvati Körberjevemu
povabilu za nova spravna pogajanja. Vladi
so itak že znane vse   češke   zfihteve, od
katorih  ne odstopijo  v nobenem slučaju.
Če viada vkljab temu   želi pričeti   poga-
jauja a čežkimi poslanci, irna to edino ta
namen, da   bi odnebali   Goh;.   Tak   trud
bi  bil pa brezvspešen in je torej za vse
najbolje, da se novih spravnih konferenc
Čehi sploh ne udeleže.   Nemci itak vsak
hip lahko odnehajo od svoje trmoglavosti,
vlada pa tudi ve, koga mora obvestiti o
takem sklepu.
Položaj na Ogrskem.
V   ogrskem parlarnentu je še vedno
na dnevnem redu obätrukcija. Te dni je
govuril   tadi   zbornični   predsednik   grof
Appony.   Njegov govor so politični krogi
težko   pričakovali.   Ali   grof   Appony   ni
povedal   prav nič novega.   Ako je rekel,
da se. popolnoma strinja z zahtevami opo-
zicijskih strank   glede  narodnih   koneesij
v armadi, je   to   pač   stara   stvar.   Grof
Appony je  mnenja,   da   morajo   Madjari
dobiti za svojo vüjsko madjarski poveljni
jezik. To zahtevajo tudi   obstrukcijonisti.
Razlika rned njimi in med grofom Appo-
nyjen obstoji le v tem, da zahtevajo ob-
Htrnkcijonisti,   da   se   madjarščina   takoj
uvede v arrnado, kot poveljni jezik, dočim
je gröl Appony mnenja, da ni zdaj ugoden
čas staviti do krone take zahteve. Položai
na   Ogrskem  je   torej   po   govoru   grosa
Apponyja   ravno tako  nejasen,  kako: je
bil pred njpgovim   govorom. —  Tj   dni
odpotuje   ministerski   preds. grcs  Khuea
Hedervary v Iächl k cesarju.
t Knez Adam Sapleha.
V   sredo je umrl v Lvovu imeniten
poljski rodoljub knez Adam Sapieha. Knez
Adam Sapieha je bil odločsn poljski ro-
doljub.    Bil   je   bolj    demokratično   na-
dahnjen.   Ker se je   leta   1863.   aktivno
udeležil poljske revolucije, so tudi njega.
kakor mnogo drugih njegovih sovrstnikov^
zaprli,   a poBrečilo   se mu  je,  da   je   iz
ječe pobegnil ter se podal v Pariz. Tam
je bil v vedni dotiki z drugimi poljskimi
ubežniki in jo tudi mnogo občeval z Na-
poleonom III.    Po   amnestiji  ae  je   leta
186Ü zopet povrnil v Galicijo. Udeleževati
öe je začel zopet političnega življenja, in
so   ga   pozneje  izvolili   v   deželni   zbor.
D"<)t».l     '"    Iropnaifl   /'Ion   nnannoto   Thnprii^'A
najviäji red zlatega runa.
Fran Folnegovlc
V soboto zve«Vr je umrl v Zagrebu
Kran Kolnogovii, oden najbnlj zaslužnih
politiČHrjov strankt» prava. Bil jo star sole
!>6 let. Kran Kolnegovic je bil pravi idea-
list, siluo oduševljon za narodno stvar,
za katero je bil pripraveti žrtvovati vse.
Domače in razne novice.
Kui'/.onadskolijski ordinarijat je
oh lužni priliki smrti sv. Očeta izdal na-
slednje naredbe: Po sv. 0<Mu Leonu
Mil. opravijo naj se v vsoh t'arnih, vi-
karijskih in samostanskiheerkvah slovesne
zadušniceinsv. maša^vgoriškistolniciskozi
tri dni, 27., 28. in 29. julija") in sicer
prej ko mogoče, ko se je poprej verno
ljudstvo povabilo k zadusnonm opravilu.
Vo vseh cerkvah naj tudi tri dni zvoni
z vsemi zvonovi po celt» pol ure in sicor
trikrat na dan. Zavkazanesotudi javne mo-
litve za izvolitev novega poglavarja sv.
cerkvo, in sicor kedar je izpostavljeno sv.
H^šnje Telo trije Oeenaši, Č.ošoonama-
rije in cast bodi Bogn z dotično molit-
vijo. Tudi morajo vsi duhovniki pri vsaki
sv. maši privzeti molitev za izvolitev pa-
peža, dokler niso uradno obvožčeni o
njega izvolitvi.
Ost'bno vesti. — G. dr. Vladimir
Levee, sin gosp. ravnatelja Frančiška
Levca, v Ljubljani je imenovan na pod-
lagi svojih znanstvenih del, izrednim pro-
fesorjem nemško pravne zgodovine na
nemško francoski univerzi v Kreiburgu
v Švici. G prof. VI. Levee je star že le
26 let in je torej skoro gotovo eden naj-
nilajžih pravnih učiteljev.
PoviÄanje. — Č. gosp. Frančišek
Castelliz, profesor nac. kr. ženskem
učiteljišču, je pomaknjen v osmi   razred.
Za „Solski Dom" je došb našemu
upravništvu: Karol Sknbin, posestnik in
krömar v Korm:->"   5 K. — Hvala !
..Krojaska zadru^a". —  Letos ne
moremo tožiti o sušt, ker dobrotljivi  Bng ;
nam pošilja dežja pogosto in v obilnosti. j
Tudi o posebni   vročini   se   ne   moremo
potoževati, ker samo nettere dni je vro-
čina pritiskala nenavadno.
Vendar so ti dnevi   zndostovali, da
so   razgreli   že   itak   razgreto   domišljijo
,.Sočinega'' člankarja v taki meri, da brca ;
okolo sebe kakor   besen in da klobuStra ;
o „Krojaški   zadrugi"   stvari,   katerim ni ;
mesta ni na nebu, ni na zemlji. Naravno ;
je. da v takem   položaju   se  od   lista ne ;
more zahtevati, da bi bil dosleden; a tudi
pustiti  se  ne   more   brez   odgovora,   <je
pregrdo kozolce preobrača.
S tem pa nikakor nočemo reči, naj
bi kdo odgovarjal na vsako brezmisel,
katero prinese naprednja^ko glasilo, ker
to bi bilo Sisifovo delo, ampak le, da ni
brez koristi, ako se kakemu predrznežu
včasih na prste pogleda.
V  številki z dne 15. julija očita na-
prednjaški list „Centralni posojilnici", da
je dobila vse blago   „Krojaäke  zadruge1',
ki je med brati vredno 120.000 K, in za
katero bi se na javni   dražbi   dobilo go-
tovo 85 000 K, za sramotno ceno 55.000
K.   „Krojaška   zadruga''   je   imela   torej
škode 65000 K
V  svoji številki z dne 22. julija pa
pravi isti list:  ,.Zdaj, ko vemo, da je zna-
šala cenitev   komaj   44.032 K, jo slika o
položaju v ,.K z.1"'  veliko  strašnejša". —
List bi moral   reči:   ,.Zdaj, ko  vemo, da
je znaäala cenitev komaj   44 032 K, radi
priznavamo,   da „Centralna   posojilnica"
je postopala velikodu^no, ko jp ponudila
za   to   blago   za   11000 K viäji   znesek,
namreč  55.000 K, ter radi   popravljamo
s tem   krivico,   katero   smo jej   storili s
svojimi trditvami v številki z dne 15. ju-
lija''. Ali napredni list tega ni storil.
„Centralna posojilnica" je
prevzela, kakor smo že poročali, vse dol-
gove in imetje (hujše in boljše) ,.Krojaške
zadruge" in je s tem dosegla dvojen
namen: prvič, da je ona za svoje tirjatve
zavarovana, drugič, da je „KrojaSki za-
drugi" ohranjena možnost, da dobi po-
trebni denar za izplačevanje vplačanih
deležev.
To pa „naprednjake" straäansko peče,
ker hoteli so: 1. da „Kroj. zadr." popol-
noma pogine; 2. da pri tem trpi „Gentr.
posoj." kolikor mogoče veliko äkode; 3.
da blago „Kroj. zadr." preide po bra
motni ceni v roke „naprednjaškega" zaseb-
nika; kajti po mnenju „Sočinih" „napred-
njakov" je „vsaka zadruga le cokla na
narodnem vozu (ako ni v „naprednjaških"
rokah), dočim je rastoče ätevilo trgovcev
in obrtnikov neoporečen dokaz, da se
bližamo srečnejši bodočnosti". Naravno
je tedaj, da „Sočini"' „naprednjaki" so
naaprotniki zadrag (ako niso v njihovih
rokah, kakor n. pr. konsorcij gostilne pri
Jelenu), a so za to, da si pojodinci po-
magajo do  boljšega   položaja   (Gabraček,
v njenem nastopanju iiapram „Krojažki
zadriigi", katero hočo resiti, in so pa
vnoti za traiiHakoijo, kakor jo je name-
raval uT. Mo.dvod, v prvi vrsli pa za konkurz.
Kakor piSe „naprodnjaäko" glasilo
v stevilki z dne 22 julija, ponudil je g.
Medved meseca januarja „Kroj. z." za
blago, katero jo sain cenil na H00O0 K,
znesek 70 000 K; privoäctl si je torej
samo za to, da sploh kupi, dobiček v
znesku 10.000 K. Pri tej kupöiji bi plai'-al
iz svojega žepa 20.000 K, ostalih 50.000
K, naj bi mu upala „Contr. pos."
Poätütih 70.000 K bi se tako obrnilo,
da bi se najprej plačali večinoma židovski
upniki, kateri so inieli tirjati za blago
znesek 75.000 K. S temi obrtniki, ki so
„Sot'inemu" člankarju priiastli na sree,
bi se bil g. Medved pogajal za izdaton
popust. Kar bi tako dosegel, plačal bi
(po odbitih 5.000 K) ,,Centr. pos.u na
raOun njene tirjatvo od I2.0i)0 K. Kar
bi tako dose^el g. Medved pri pogajanju
manj od 47.000 K t^za 5.000 K so pro-
segale tirjatve t'abnkantov ponudbo g.
Medveda, in 42.000 K je bila ,.Kroj. zadr."
dolžna „Clentr. pos."), to naj bi trpola
„(lentr. pos.'4 in vsi vplačani delcži
naj bi bili zgubljeni. Ta način
sanaeije (?) imenuje „Sočin" člankar
boljsii od zgorej navedenega, vpeljanoya
po „Clentr. pos.'4, kor g. Modved bi bil
boljše izvlekel „K. z." iz mlake nego g.
Hribar, ki'deluje v ziuislu ,,C.entr. pos."
Olovek ne ve, kaj bi si mislil, ko
čita tako gorostasna nasprotja in prere-
kanja v „naprednjaškem"' glasilu.
Pa pride še lepše. V številki z dne
IS. julija pravi ,,Soča"', da najboljši konec
bi bil konkurz, na kateri bije od ja-
nuarja naprej neprenehoma, kateroga
zahteva njen lastnik celo v iormalnih
vlogah na sodno oblast. Kaj je konkurz ?
Oddaja blaga za podpolovično ceno, zguba
vplačanih deležev, dopla^o-
vanjejamstva v p o In em znesku.
To je po mnenju „Sočinega" čIhii-
karja najboljša rešitev. Verujemo mu, kiT
v zmislu njegovih nazorov je vsaka za-
druga le cokla in čim korenitejše se iztrobi,
toliko bolje. Ona rešitev, ki prejme za-
družnike najhuj:, l;onkurz, mu je najbo-
Ijža rešitev; ona, ki daje zadružnikom J
največ upanja, da pridejo do svojih de,-
ležev, kakor jo jo uvedla „Centr. pos."
pa najslabšH. Popolnoma prav — po nje-
govih zadrugam sovražnih nazorih.
Takoblebetanjo „naprednegu" glasila
je le izrodek pasjih dnij, ki pritiskajo nu
rnožjane njegovoga činnkarja.
Trdijo, da niso klicali v Gorico g.
Medveda; a vsemu svetu je znano, da
so klicali najprej g. TrČka iz Ljubljane,
kateri so vabilu ni odzval, in da so na-
predni kolovodjo predstavili g. Medveda
odbornikom  ..KrojaAko zadruge"'.
Z resnico ni ,,naprednja.^ko-l glasilo
nič kaj v prijaznih odnošajih. Pravi nam-
rec v številki z dne 22. julija, da „Centr.
pos/' je ložila 166 najbolj zvestih „ku-
povalcov' ,.Krojažke zadruge'1. To pa ni
ros; kajti ,.Centr. pos." ni tožila do da-
našnjega dne niti enega kupovalca „Kroj.
zrtdr.", pač pa je zarubila znoske, katere
so bili nekateri kupovalci dolžni „Kroj.
zadr.'', tako da oni zneski so prisojeni
„Gentralni posojilnici" na račun dolga,
ki ga irna pri  njej „Kroj   zadr."
„Napredno"'glasilo je bilo previdno,
da govori o kupovalci h, ne pa o
p I a č o v a I c i h ; kajti vse drugo je blago
kupili in kupljeno blago plačati. Maogi
„naprednjaki" so pridno kupovali, pa
slabo plačevali blago v „Kiwjaäki zadrugi''.
„Napredno" glasilo povesi oči ka-
kor sramežljiva devica ter pravi v šte-
vilki z dne 18. julija, da veliko dolžnikov
je bilo krivično toženih in da „Kroj.
zadr." je imela s tem mnogo pravdnih
stroškov; zarnolči pa ime tistega „napred-
njaka", ki požilja svojega hlapca okoli
dolžnikov, da jih pripravlja za sodne iz-
jave, ki so združene s stroäki za „Kroj.
zadr.", in Onega pisarja, ki je že naprej
žugal, da hočejo prouzročiti „Kroj. zadr."
nepotrebnih strožkov.
Potem pa trdijo „naprednjaki", da
ne delajo proti „Kroj. zadr."; oni „na-
prednjaki1', ki so vložili zoper njo tožbo
in proänjo za rubež ob času, ko je vo-
ljala za insolventno, katero je bilo mo-
goče rubiti in gnati v konkurz, ako ne
plača, in katero je bilo mogoče ovaditi
v namen kaznovanja, ako plača.
Jeze se penite, ker je „Kroj. zadr."
naäla varno zavetje v „Gentr. posoj.", iz
katerega je Jne moreto pregnati. Vaäa
jeza zadrugi nič no ^koduje; a Vam nič
ne pomaga. Podobni ste peu, ki bi rad
grizel, a je pripet na verigo in ne more
Skodovati.
All ni in potVt! — Nftki A. G., o
katerem pravijo ljudje, da je sarn Kra-
marjev Drejc, piševzadnji „Soči": „Jaz sam
pasempočel proti „K. z." tako „grozovito
lumparijo", da sem jej dal na  razpolago
venturo, — a ta .slavnu zadruga s „Gen-
trilugo" vrod ni niti popraSala, ali zahte-
vam za to ljubav kako odskodnino, ali
da bi vsaj rokli : „hvala!" no, najm-
dajo mo osebno po svojih velekatoliSkih
listih!" Kesnica pa je tale: Soba, v
kateri jo bilo blago „Kr. z.", jopripadala
pisarni dr. Tame in je poprej v njej
untdovalo „Trgovsko obrlno drustvo*'.
„Prodsodnik „Krojaško zadruge" jo tudi
dr. Tumo vprašal zu najeninino, a isti jo
jo odklonil, češ, da tudi „Trg. obrtno
društvo" ni plačevalo najemšoine. Pač pa
so jo odbor „Kroj. zadrugo' dr. Tuinu
osobno znhvalil po svojom predsodniku
tor mu poslal tudi pismeno zahvalo, ki
se jo doslovno tako-lo glasila:
„Go r i ca, 2. maja 1903.
V a š e' b I a g o r o d j o!
lldano podpisano druslvo si iUejft v
dolznost in cast, zahvalili se Važemu
blagorodjii najj.irisrcnojse za Vaso voli-
kodušno prijaznosi, s kojo sto nam to-
liko čnsa blagovolili propuslili brezplačno
ono voliko sobo kot sklailiSce nažo zu-
logo. Bog Vam to sloloro povrni. Up^je,
da nam bode kedaj dana prilika Važernu
blagorodju to prijaznost povinili, biljoži
odličnim spoštovanjem tidana
„K r oj as k a   z a d ruga",
vpisana zadr. z oinojono za.ezo v Gorici.
Iv. Buj t.                    J. Kopac.
Voloblag. gospodu
Henriku dr. Tumi, odvotniku,
G o r i c a".
Ali ni za poe't!
Tako je, in nič drugufc. — Nekdo
nam piše: „Gorica" smutra novej,: napade
„naprednjaške"   na   „Krojaško   zadrugo"
za   ohlajevanje   nzice,   ker  so  gospodje
„naprodnjačiči" pogoreli v pnivdi s „Kro-
jaško zadrugo" zastran   prostorov.   Prav.
A jaz, ki sem že precej  „pogruntal"  po-
litično mahinacije naSih „naprednjačičov",
sodim, daje to lo navadon manever, kateri
se v politični   umotnosti   „naprednja^ki"
večkrat   ponavlja.   Ko namree   „naprod-
nja^ki" kolovodje zapazijo, ihi so zaOenja
strankarska strast  njih  podložnikov ohla-
jevati, pa vržejo   kak   plainen   i.Med   nje,
da jih zopet   razburijo.   Taki plameni so
navadno   napadi na   lako   zvane   „kleri-
kalce", ali samosvoje   hvalisaaje, o „na-
rodnih'1 podjetjih,  „narodni'1 sklad,   veli-
konočni „piruhi",  itd. Tak« „šlagorje"  si
„naprednjažki1'  kolovodjo v knjigo   svoje-
politično   vlaualne   umetnosti  že   naprej
za prihodnjo rabo zapisujejo, da jih imajo
za vsako potrebo pri rokah. Tak „älager4
jo tudi najnovejši  „pies", katerega   upri-
zarja  Drejčok v gosposki   ulici.   ün piäe
v svojem „loibjournalu", da so „napred-
njaki" bolj zahajali  kupovat v „KrojaAko
zadrugo'1   nogo   tako   immiovani   „kleri-
kalci". Na tem je nekaj resnico. A to je
zakrivil glavni junak te asere, o katerem
pa   Urejpc   iz   gosposko   ulice  v  svojem
razteznom besodičonju tako molči kot tat
v podstresju,   to je zakrivil I'ttmozni   po-
Hlovodja Avrelij  Bizajl, kateri je do
sita   dokazfil  svojo   popolno  nezmožnost
y Irgovinskih poslih. Ta Avrelij Bizajl je
bi! namrej jeden ognjevitejsih   „napred-
njaškilr'   potelinov.   Okoli njega so se v
prodajalnici zbirali glavni agitatorji „na-
prodnjaške" stranke. In ako je imela kaka
go°^M a'u gospodičnu iz „n o-naprodnjaäke"
družino smolo, da je prišla takrat v pro-
dajalnio.o, so se ji  kar   izzivalno   posme-
hovali. To je odvrnilo mnogo naših družin
od  „Krojaško zadrugo". Pritožbe niso iz-
dale nič; kajti pokojni dr. Pavlica je  bil
v Avrelija tako   zaverovan, da   ni   hotel
ničesar verjeti. Kako varnega so je ,,na-
prednjaček" Avrelij   čutil,   kaže   dejstvo,
da   je   v   prodajalnici   razprodajal   celo
vstopnice   za   „ultra-naprednjaäke"   izzi-
valne veselico, pri katorih je bil on glavna
oseba.   Sploh je bila   cola „Kr. zadruga"
nekaka politična dvoživka. Na čelu ji je
stala res da večina mož iz „n e-napred-
njaäkega" tabora,   ali vso delovanje, vse
osebje  v   prodajalnici    je   bilo    pristno
„naprednjaško".   Zatorej   prav   ne   vein,
kako se drzne „Soča" naäo stranko zarad
„Kr. zadruge"   napadali,   naroesto   da bi
sama sebi in svojim prislaäem priporočila;
Molčite!   Firma je   sicor   „klerikalna", a
delo je naše!
Zdaj ^a L>a že imajo, namreč
učonca llerona, ki je ravno prod ätirimi
tedni zupustil 'lomačo hiäo brez novea.
v žepu. Kakor smo včeraj doznali, do-
bili so ga v Raic-u pri Požegi v Slavoniji,
To vest naznanjamo z odkritosrčnim za-
dovoljstvom vsom onim, ki so tako toplo
sočustvovali L' stariši lahkomiselnega
dečka, katerim je provzročil toliko skrbi
in strahu.
UciteljiÄfe v Kopru. — Zreloatno
skušnjo na c. kr. učiteljišču v Kopru so
napravih": Brce Anton, Čok Hrahroalav,
Firm Slel'an,   K e n d a  Ferdo    K u n o