leto 48                                     VRTEC                                     Stran 7
Jožef Vandot:       V zagorskem miru.
l.
Noč je še spala nad širnim svetom, ko sta odšla gozdar in njegov sin Tilen od doma. Šla sta po temni ulici, in njuni črevlji so škripali po debelem gramozu, ker jc bila vsa pot nagosto posuta. Na levi in desni so stale nizke vaške hiše in so spale še v globokem spanju. Nič se ni ganilo širom okrog. Niti petelini, niti psi. Spalo >e že vse. Samo zvezde so trepc-tale na nebu; bile so jasne in velike in so se tresle, kakor bi jim bilo mraz. A odnekod je zavel hladen vetrec. Zapihal je skozi noč, in po vrtovih je pričelc drevje šumeti in šepetati. Razločno se je slišalo, kako se usiplje z mokrih vej težka rosa in žubori pritajeno. In kar naenkrat je vzfrfotalo pri sosedovih nekaj sredi teme, in še tisti trenutek je zapel tam prvi petelin: »Kikiriki! Vzdrami se, jutro ti!« — Od vseh strani se je pričelo potem oglašati petelinje petje. Prebudila se \e vas. A dneva še ni bilo, ampak so še vedno gorele na ncbu zvezde. A tudi zvezde so začele bledeti, ker jih je postalo strah jutra, ki je že vstajalo nekje onstran gora.
Gozdar in njegov sin Tilen sta bila takrat že onkraj vasi. Šla sta po kolovozni poti, ki se je vila po širnem travniku onkraj belega proda. Oči so se jima že privadile teme, da sta videla vse okrog sebe in se nista spo-taknila niti enkrat ob kamenje, ki je ležalo po slabi poti. Molče sta stopala. Enakomerno so škripali njuni nakovani črevlji. Onostran travnika sta pa zavila po stezi v hrib. Tla niso bila več kamenita, ampak travnata, mokra. Tuintam je pobažala Tilna dolga veja po licu, in podolž se mu je pocedila mrzla rosa. Tilen se je obrisal z rokavom. A ni se jezil, ampak se je le nasmehnil.
Tedaj pa se je oglasil gozdar. — »Ti, Tilcn,« jc rekel in se jc ustavil za trenutek. »Zdaj boš pa že moral malo paziti. Steza je ozka in p«Ije nad prepadom. Saj veš, »Skok« mu pravijo... Kar lepo stopaj za mano pa pazi, pazi!«
Tilna se je spet dotaknila veja, in mrzla rosa se mu je poccdila za vrat. — »Brr,« se je otresel in se je zasmejaJ. »Oče, ta preklicana rosa, da mi ne da miru!  Kar za srajco mi sili...«
Gozdar se je okrenil. — »Tilen, kar pusti roso, Baj ti gre za vrat! Saj ti ne bo škodila. Kar lepo zavihaj ovratnik, pa te ne bo nadlego-vala več.«
Tilen si je res zavihal ovratnik. In nato sta šla počasi in previdno po mokri stezi naprej, Spet sta molčala en čas. Tilen je začutil pod nogami gladko skalo, še preden jc zaklical oče: »Pazi zdaj, Tilen!« — Previdno in počasi sta se plazila naprej. Tod ni mogel Tilcn razločiti ničesar. Videl je pred sabo samo nekaj črnega, groznega, ki se je dvigalo pored njim. Iz globočine pa je prihajalo čudlno, zamolklo bobnenje. Tuintam se jc po-tresla skala, in nekaj mrzlega je zavelo iz globočine. Tilna je pričel stre-
Stran 8_____________________VRTEC____________________Leto 48
sati mraz. — »Oče!« je rekcl in šklepetnil z zobmi. »Tu pa ni prijetno. Kar strah me je ...«
Gozdar se je ustavil in je prijel ianta za roko. — »Ne boj se!« je rekel mirno. »Saj ni nobcne nevarnosti. Samo na stopinje moraš paziti. Glej, ena, dve, tri... Na, pa sva že mimo nevarnega mesta. Zdaj bova pa lepo In varno hodila vso pot.«
Tilen je začutil spet mehko zemljo pod nogami. Steza je zavila na-vzdol med nizkim rušcvjem. Tilen je spoznal v medli svetlobi široki prod, ki se je širil tam doli pod hribom. Slišal je šumenje vode, ki je tekla doli sredi proda. Oddahnil se je. Nič vcč ga ni zeblo, pa tudi noge se mu niso več tresle. Naglo je stopal za očetom in je zastavljal svojo dolgo, na-kovano palico v mchko zemljo. Prišla sta do proda in do šumeče vode in sta obstala tam. — »Tu je brv,« je omenil oče. »Ozka je in se upogiba. Pazi, Tilen, da ne omahneš!   Če se bojiš, te pa ponesem preko brvi.«
»Ne bojim se nič, oče, prav nič se ne bojim,« je odvrnil Tilen in je bil skoro užaljen, »Saj ne grem prvikrat preko take brvi. .. Kar poglejte me!« — In Tilen je stisnil svojo dolgo palico pod pazduho in je stekel preko brvi. »Hej, ali vidite?« je rekel cmstran vode. »Pa se mi ni zgodilo prav nič. Kaj bi se bal?«
Gozdar je stopil za njim in nato sta šla naprej. Skozi majhen gozdič sta šla, skozi nizko rušje. Naenkrat pa začuti Tilen močan, prijeten vtmj, ki se širi hipoma vsepovsod. Začuje se srebrno žuborenje vrelcev, ki se cezijo nekje nedalcč pred njim. Tilen se ustavi in vpraša ves začuden: »Kaj pa je to, oče? Tako lepo diši vseokrog in žubori.. . Kaj pa po-meni to, oče?«
»Prišla sva na senožet,«   odgovori gozdar.   »Na senožeti raste vsc polno dehtečih  cvetic.   Zato  se  pa razprostira tako prijeten vonj  vse-   j povsod. In vrelci žubor^. Cezijo se iz zemlje in se pretakajo po senožeti.   I Lepo jih je slišati, ker je vse drugo tako tiho in ker še vse drugo spi. Glej,   ' kakor bi spuščal cekin na cekin, tako žubore vrelci. Slišiš, Tilen?«
»Dobro!« odgovori Tilen in se čudi. Dasi ne vidi zaradi teme nič drugega kakor rosno travo dva koraka okrog sebe, se mu vendar zdi, da mora biti širna senožet krasna v solnčnem svitu, — »Škoda, da ni že dan,« izpregovori. »Že dolgo nisem videl planinske senožeti. Skoro sem pozabil, kakšna je, ko vse cvete po nji. Škoda, da ni že dan.«
»Kmalu bo dan,« ga potolaži oče. »Boš videl, kako hitro bo tukaj vsc svetlo okrog tebe. Čudil se boš ...«
Tilen se ozre v nebo. Zvezde so že pobledele in so ginile druga za drugo. Le na zapadu so še svetile jasno in so gledale na črni svet pod sabo. Nebo je postajalo vednobolj sivo; le tam na vzhodu se je svetilo in je postajalo belo kot mleko. Gozdar in Tilen sta šla naglo preko mokre scno-žeti. Potem sta molčala spet. Daleč pred njima se je dvigalo nekaj viso-kega, nedoločnega, podobno velikanskemu zastoru, ki sega od zemlje pa do samega neba. Tilen gleda v tisto nerazločno; v nebo gleda in se čudi.
Leto 48                                     VRTEC                                     Stran 9
I           »Oče, poglejte no!« izpregovori. »Nebo se je pooblačilo kar naenkrat.
I Škoda, pa ne bo solnca. Nemara bo še celo deževalo. ..« I          Gozdar se posmeje in odgovori: »Mo^iš se, Tilen. Niti enega oblaka
[ ni na nebu. Prva dnevna svetloba je šinila na svet. Siva je, in zato se ti zdi I tako temno. Počakaj še nekaj trenutkov, pa boš videl, kako je nebo jasno I in čisto... Glej, tu pred nama se že dvigajo gore. Skoro jih že razločiš f   v prvi svetlobi.«
I           Tilen glcda okrog sfcbe. Naglo se 4ela dan. Vsak trenutek postaja
I svetlejše. Tilen že razločuje vse okrog sebe. Vidi pisano cvetje, ki se | sklanja pod težo hladne rose po širni senožeti. Vidi gozd, ki se dviga pred I njim, in vidi visokc gore ondi koncem ozke dolinice. Skalovje jc še I mračno, a vendar že razločuje beli sncg, ki se svetlika med tistim skalov-I jem. Nebo postaja vedno svetlejše in jasnejše. Mrzel veter prične pihati od I   gora, in gozd zašumi in prične stresati mokro roso raz zelene veje.                 1
f           Gozdar in Tilen gresta skozi gozd. Postalo je že tako svetlo, da si       'l
I moreta gledati drug drugemu v obraz. Nedaleč na smreki nekjc že čeblja J I prva sinica. Prileti prav dol do pota in se vsede na grm.. . »Ko stopiva 3 I iz gozda, bo pa ravno vzšlo solnce,« de gozdar. »Obrneva se v hrib in čez i I   tri ure sva na planini.«                                                                                       1
I            Gozdar se ozre sinu v bledi, upadli obraz, ki je bil v medli jutranji
f   svetlobi še bledejši. Zasmili se mu slabotni sinček. Globoko v srce se mu l   zasmili, da stisne ustnice. Roko mu položi na rame in mu de s skoro pre-I   trganim glasom:   »Pa boš — lahko zmagal — to strmino, Tilen? . . .   Pa       \ l   saj ni hudega, ni hudega ... Na planini ti bo dobro, Tilen. Samo pogum      1 I   in ne ustraši se!«
f            Deček se nasmehne in prime očeta za rok<3. — »Ne bojie se zame,
I oče!« reče. »Kaj tisto malo bolezni, ki sem jo prinesel iz mesta! To ni nič. f V mestu me je dregalo bolj po prsih. A te dni, odkar sem doraa, me je [ dregnilo samo trikrat. Oh, veselo bo na planini, veselo! Pa bom spet zdrav ¦   in bom vriskal pa skakal. Le brez skrbi bodite, oče, le brez skrbi!«
»Bog daj, da bi bilo res!« poudari gozdar in se pogladi zamišljen po črni bradi. Dospela sta s sinkom na obronek gozda in sta se ustavila na širnem pašniku, ki je segal od belega proda visoko gor do črnega gozda. Tilen je kar sklenil roke, ko se je ozrl okrog sebc po brezkpnčnem za-gors.kem svetu. Oči so se mu čudile in so se mu svetile. Videl ye vsepovsod bele gore; na levi, na desni in pred njim so se dvigali orjaški snežniki. Dvigal se je sklad na skladu, navpično, strmo, da se je človek nehotč zgro-zil. Zdanilo se je bilo že popolnoma. Razločno &e je videla vsaka bela stena, razločno divji prepadi pod gladkimi stenami. Svctil sc je na ozkih planoticah sneg, in tuintam se je plazila ob skalovju meglica. Naglo se je vzpenjala više, više in je kar naenkrat izginila med čistim vzduhom... Vsemu tcmu se je čudil Tilen. A najbolj se je čudil vrhovom nebotičnih snežnikov. Bili so vsi rdeči in so trepetali, kakor da so živi.
»Poglejte, oče! Gore se premikajo,« zakliče ves začuden. »Poglcjte tam tiste vrhove!«
Stran 10____________________VRTEC____________________Leto 48     '
Gozdar se nasmehne. — »Ne premikajo se vrhovi,« reče. »Samo jutranje solnce jih je oblilo s svojimi živimi žarki. In žarki trepečejo, pa se ti zdi, da se pregibljejo gore. To je žarenje snežnikov. To žarenje je znano po vsem svetu. Nič lepšega nc najdeš na svetu. Škoda, da traja samo kratek čas.«
Tilen se je še vedno čudil. Nepremično jc strmel na goreče vrhove snežnikov. Nikdar v svojem dvanajstletnem življenju še ni videl kaj takega. Zdelo se mu je, da je prišel v kraljestvo bajke, kjer pojejo zlate vile in se igrajo srebrni palčki. Oj, je bilo to čudno — tako čudno, a ven- \ dar nepopisljivo krasno ... A glej, kar naenkrat izgine živi ogenj z visokih vrhov, Skale poblede in se umirijo. Pa strme nemo v tiho dolinico. Samo solnce jih še obseva; a ti žarki so bledi in ne trepetajo.
Tilen se vzdrami iz svojega začudenja. Pomane si oči in zmigne z glavo. — »Na, pa ne vidim nič več,« reče. »Škoda, da j« minilo vse tako liitro. Skoro sem mislil, da so napravili tam gori palčki razsvetljavo. Veste, očc, zato bi jo napravili, ker prihajam jaz danes na planino.«
Tilen se zasmeje vesclo. Gozdar se pa namtizne, in radost se mu raz-lije preko bradatega lica, ko sliši, da se smeje njegov bolehni in slabotni sinček. — »Bo, bo,« de samprisebi. »Popravil se bo na planini in bo ozdra-vel. Kamen se mi odvali od srca, težak kamen.« — Tako je mislil gozdar samprisebi. Na glas pa rcče: »Seveda bi te palčki počastili, ako bi te po- ' znali. Pa nimajo časa, Tilen. Palčki delajo samo ponoči, a podnevi spe kakor polhi. Le kliči jih, če jih hočeš! Prej boš hripav, a palčka vendar ne prikličeš iz dlipline. Palček spi, kakor polh spi, pa se ne zmeni za ves svet.«
Gozdar si popravi nahrbtnik in zamahne s svojo dolgo, gorsko palico. S Tilnom gresta navkreber po strmem pašniku. Sveže jutro diha vseokrog; tiho je in mirno, a vendar polno radosti. To radost čuti tudi Tilen v svojem mladem srcu. Čvrsto stopa kraj očeta po strmini in ne čuti niti najmanjše utrujenosti. Krepko zasaja palico v mchka tla in žvižga poJglasno. Še pre-den si je mislil, prehodita pašnik in stopita v rosni gozd. Pot se vzpenja pod visokimi, z belimi lišaji pokritimi smrekami in mccesni. Tuintam jo prescka skalovit jarek, po katerem žubori pohlevna vodica. Lahko jo pre-skočita in gresta dalje po gozdu, više, vedno više ... Vseokrog pa vlada globcka tišina. Le tuintam se stresa smreka kraj pota; šnmi, in z njenih vej se vsipa gosta rosa in kapa na zemljo.
A hipoma se razlegne skozi jutro vesel in glasen vrisk. Oglasi se že dol z višine pesem, lepa in radostna. Zveni prijetno po zagorski tišini. Gozdar in Tilcn se ustavita, pa poslušata.
»Pastirček na gore grc, poje grede, vriska na grlo vse — holadije...«
»Gotovo poje pastir,« meni Tilen. »Kliče čredo in vriska. Pa poje, ker je vesel.«
Leto 48             ______._____V^.Z^L__________________Stran U
»To ne bo pastir,« odvrne gazdar. »Nekdo drugi gre prcd natna na planino. Po glasu bi ga skoro poznal. Če ni to Klemenov Pavelč? Rekel bi skoro, da je Pavelč ... Saj ga poznaš? Saj se ga spominjaš? Tvojih let je. Rad prepeva in je vesel kakor pjostrv v Rojici. Nemara sta še celo v šolo hodila skupaj.«
»Klemenov Pavelč?« odgavori Tilen in se zamisli za trenutek. »Seveda ga poznam in sc ga spominjara. V Soli je znal najlepše prepevati. Vsi smo ga zavidali, kcr je imcl tako čist glas. Dobro ga poznam ... Vi pravite, da on prepeva tam gori? Vestc, zakličem mu, naj naju počaka. Pa pojdcmo skupaj.«
Tilen je zavriskal. Toda takoj se ga je polotil kašelj. Pa še enkrat je zavriskal in je zaklical na ves glas: »Hoho, Pavelč! Počakaj, gremo skupaj...«
•Ho-ho, že čakatn,« je odvrnil mladi, sveži glas z višinc in je utihnil potcm za trenutck. Toda že v naslednjem hipu je pričel spet prepevati, da jc zvenelo daleč naokrog:
»Pastirčku so zvezdice ljube sestre, bratci Skrjančki so — holadijč ...«
Naglo sta šla gozdar in Tilen navkrcber. Vedno razločneje je po-stajalo petje. Bilo je že prav blizu — in kar naenkrat sta zagJedala kraj pota mladega fanta, ki se je dvignil s štora, koder je bil sedel. Deček je bil raočan in čvrste postavc. Obraz mu je bil ves zagorel, in rjavkaste oči so se mu kar smejale. Oblečen ye bil v kratke, irhaste hlače in v pisano srajco. Jopič )e bil zataknil za naramnice težkega nahrbtnika, ki si ga je ravno oprtil. Noge so mu pa tičale v težkih, z debelimi žebJji nakovanih čevljih. Tcžak jc moral biti nfegov nahrbtnik. Kajti ni bil samo do vrha natlačen, ampak nanj je bila navezana poleg sivega jopiča še tudi težka sekira in velik cepin. A krepkega dcčka ni to nič tcžilo. Zavrtel jc svoj klobuček in je.voščil novodošlccema na ves glas: »Dobro jutro, gospod gozdar! Ali greste tudi vi na planino? Pa bTez puške, gospod gozdar?«
»Glej ga no,« se je zavzel gozdar prijazno. »Kam pa ti navsezgodaj in s to ropotijo na hrbtu? Čemu ti pa bo sekira in cepin? Ali misliš sekati skale?«
Pavclč se jc zasmcjal na vcs glas in je odgovoril prostodušno: »Kaj hočem? Včeraj smo izvršili zadnje delo ondi v gozdu za. Tamarjcm. Drvarji so odšli na vas, pa so se udinjali pri kmetih za kosce. Jaz sem pa pobral svojo ropotijo in sem se napotil na planino. Pri očetu bom pasel in mu bom pomagal, doklcr ne pride dcžcvno vrente. Samo da enkrat naTaste Pišenca, pa pridemio spet vsi drvarji v gozd za Tamarjcm, pa splavimo tisti nasekani les v dolino. Pa Bog ve, kdaj pride dež?«
»0, naveličal sc boš na planini pri ovcah!« de gozdar.
»Ali mislite?«  odgovori Pavelč in prične  gledati  Tilna. Toda kar
Stran 12____________________VRTEC          _______________Leto 48
naenkrat tleskne z rokami in stopi k dečku. Prime ga krepka za roko in jo stisne. — »Glej, glej,« se začudi. »Skoro bi tc ne bil spoznal... Bog te sprimi, Tilen. Pa si prišel vendar enkrat domov iz mesta? Že dolgo te nisem videl. Tri leta bo nemara že.«
Tilen je bil nekoliko v zadregi. Ni vedel, kako bi občeval z nekdanjim tovarišem. Zato se je samo nasmehnil, pa ni rekel nič. A Pavelč ni čakal njegovega odgovora, ampak je nadaljeval: »Pa saj mi ne boš zameril, da govorim s tabo kar tako. Veliko si se gotovo naučil v mestnih šolah in zdaj moraš biti že učen. Pa se ti bo zdel Pavelč pri-smojen in neumen. Pavelč, ki je leto in dan v šoli samo pri drvarjih doli v divjini. Pa ne zameri, Tilen, čc zinem kakšno nerodno in ncumno. Saj ne mislim hudo. Taki smo drvarji ...«
»Kaj bi tehtal besede!« reče vmes gozdar. »Tovariša sta si bila nekoč. ko sta trgala v šoli hlače. In čemu bi si ne bila tudi zdaj tovariša? Ali sta se kaj izpremenila? Kaj bo učenost! Srce ostane srce, pa naj je kdo pastir ali graščak . ., Mislim, da si bodeta dobra prijatelja na planini. Vedi, Pavelč, — povedati ti moram —, Tilen ostane vse poletje na planini pri tvojem očetu.«
Pavelč obstane sredi pota, pa tleskne še enkrat z rokami. — »Ali res?« vpraša začuden in vesel. »0, če je pa to res, U> bo veselo na planini! Pa lepo bo, kot ni nikjer lepo. Samo, če je res? Če se ne norčujete z mano, gospod gozdar?«
-:I no!« de gozdar, in tudi TUcn prikima z glavo. Pavelč se zasuče na peti, pa prične prepevati svojo pesem. A nenadoma umolkne in se zasmeje. — »0, kako sem neumen!« reče in se udari s pestjo po čelu. »Derem se, pa niti ne pomislim, da gre z mano gospod gozdar. No, to si lahko misliš, Tilen, lepe reči o meni! No, saj pravim — nikari mi ne zameri, Tilen! Saj veš, da sem pri drvarjih. A drvarji ne znajo drugega nego molčati ves dan, ob nedeljah pa prepevati... Zato mi nc zaineri, Tilen!«
»Mar še zapoj!« odvrne Tilen in gleda močnega Pavelča, ki grc tako z lahkoto po strmini in ga prav nič ne teži debeli nahrbtnik. »Kaj naj ti zamerim? Saj nisi rekel prav nič hudcga. Pametno govoriš, Pavelč!«
Pa pomolče cn čas vsi trije in gredo enakomerao po strmi poti. Gozd se je redčil vedno bolj. Pričelo se je nizko, grbavo rušje, in po-kvečeni borovci so stali klavrno1 sredi rušja. Pot je zavila navpično v hrib, in kar naenkrat je vstala pred ©čmi planotica, porasla z nizkim grmičjem rdečega ravšja. Pri}eten, blagodejen vonj sc je razlival krog-inkrog. Zadaj pa so se že dvigali mogočni, skalnati skladovi razdrtih snežnikov in so kazali svojo grozno, divjo krasoto. Na levi, onkraj glo-bokcga jarka so strmele gole pečine, polne črnih žlebov, tam se je svetil sncg. Dvigale so se pečine strmo in so sc izgubljale v modrem vzduhu, tako da se niso videli niti vrhovi. A na desni strani so se videli razločno s snegom pokriti vrhunci belih gora. Kakor neskončne piramide so kipeli proti nebu in so se igrali z belimi oblački.
Leto 48                                     VRTEC                '                   Stran 13
»Juhuhu!« je zavriskal Pavelč in je zamahnil s klobučkom. »Poglej to visoko goro! Tilen, to je Mojstrovka. Tam pa leži planina. In tam bova vriskala in prepevala. Juhuhu!«
>-.Juhuhu!« je zavriskal tudi Tilen, a ne tako glasno in čisto kakor Pavelč. A vendar je odmeval tudi njegov glas od strmih pečin. Pavelč je stekel preko planotice. Tilen se je spustil za njim in je vriskal na ves glas. Sredi planotice ga je dohitel. Kar za roko ga je prijel in se je zasmejaJ v svoji srčni radosti. — »Pavelč,« je rekel, »ce hočeš, pa bodiva prijatelja? Zelo všcč si mi, in imam te rad, pa sam ne vem, zakaj!«
Pavelč ga je pogledal. Takih mestnih manir ni bil vajen. Kar ne-nadoma je pa ovil krog Tilnovega vratu roko in je dejal: »Zakaj pa ne?    -Tudi ti si meni všeč. I, pa foodiva prijatelja.« — In Pavclč ni vedcl več povedati.   Spet je pričel lepo in veselo pesem.   Pa tudi Tilen je malo pritisnil. In prepevala sta, da }e oživela planina.
Gozdar se je ustavil na planotici. Z roko je šinil preko bradatega lica. Gledal je za dečkoma. Opazil je velik razloček med krepkim, zdravim drvarčkom in slabotnim, bolehnim svojim Tilnom, Glej, kako čvrsto stopa Pavelč vkljub težkemu bremenu! Oj, to je močan in poln življenja! — A kako slaboten je Tilen, kako slaboten! — Sedaj šele vidi gozdar, da je Tilen res malo bolan, Saj pred leti ni bil tak. Pred leti, ko je cxlšcl v mesto v šole. Krepak jc bil in živ, kakor je zdaj Pavelč. A čez tri leta je prišel domov, suh in slaboten. Vzrastel je pač, a vkljub mladosti se je držal sključeno in \e kašljal tupatam . ..
Gozdarju je stopil mrzel znoj na čelo. še enkrat se je obrisal z rokavom po licu in je gledal spet za dečkoma. Kako veselo stopata po strmini in prepevata! Radujeta se božjega jutra sredi tihega zagorskega sveta. Njune oči se smejeio v radosti. Saj ne poznala skrbi in bolesti. Življenje živita, življenje drobniVi ptic, ki Jim ni mar nobena skrb ... Pa da bi legel Tilen nekega dne v grob? — Oh, nikar — Bog je velik in dobrotljiv. Sredi čudovitega zagorskega sveta bo znabiti storil čudež. Tilen bo ozdravel in bo močan in bo prepeval kakor drvarček, ki ga drži okrog vrata.
Gozdar se je razveselil tc misli. Še enkrat se je ozrl tja, kjer sta izginila dečka sredi rušja. Čulo se je samo njuno petje. In gozdar se je nasmehnil, Bil je prepričan, da se zgodi tisto veliko čudo srcdi zagor-skega sveta. Ozdravel bo Tilen.. Zelena planina ga bo ozdravila, in bele gore ga bodo okrepile. Vriskal bo po belih gorah in se bo veselil mladega življenja, kakor sc vcseli drobcn ptiček sredi širncga gozda.
Gozdar je stopil za dečkoma. Bil je zadovoljen, da bi bil sam za-vriskal, ko }e poslušal radostno petje, ki se je razlegalo z zelene višine ...
(Nadaljevanje.)