Uredništvo • uprava, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon «001—1004. Mesečna naročnina ii Ur, ta Inozemstvo <0 llr, — Cek. raS. Ljub. Ijana 10.650 za naročnino ln 10.S94 ca lnserate. • Izključno inatopatvo za oglase lz Italije ln Inozematvai UPI S. A. MlUno. Rokoplaov na rniint, APRIL 1944 18 TOREK am Das erbitterte Ringen im Osten Harte Kampfe bei Tarnopol - Bei Sewastopol feindliche Angriffe zusammengebrochen - OstHch Stanislau die Bolsche-wisten weiter zuriickgeworfen - Ber feindliche Inselstiitzpunkt Lissa bombardiert DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 17. April. Das Oberkommando der Wthr-macht gibt bekannt: Im Kampfraum von Sevvastopol bra-chen feindliche Angriffe vor unseren neuen Stellungen zusammen. Am unteren D n j e s t r scheiterten erneute Versuche der Bolschewisten, ihre Briickenkopfe zu ervveitern und an wei-Icren Stellen aui dem Westufer der Flus-scs Fuss zu iassen. Nordlich und nord-westlich J a s s y wurden starke von Panzern unterstiitzte ieindliche Angrille abgeschlagen. Im Raum Delatyn-Stanislau stehen ungarischc Verbande im Kampi mit bolschewistischen Kraiten. Deutsche Truppen warien ostlich Stanislav die sich hartnackig vvehrenden Sovvjets siidlich des D n j e s t r weitcr zuriick. Feindliche Gegenangriffe vvurden abgeschlagen. Am S t r y p a —Abschnitt beseitigten VerbSnde des Heercs und der Waifen-SS einen feindlichen Briickcnkopf und wehr-ten Angrille der Bolschewisten ab. Bei Tarnopol brachen unsere Truppen in harten Kampfen von Westen her bis in die feindlichen Artilleriestellungen ein und nahmen bereits einen Teil der be-ichlsgemass nach Westen ausgebroche-nen tapieren Besatzung der Stadt aul. Weitcre Teile stehen noch in schwerem Ringen gegen feindliche t)bermacht. In diesen Kampfen vvurden 19 ieindliche Panzer und 31 Geschiitze vernichtet. In der letzten Nacht griffen starke deutsche Kampfflugzeugverbande Eisen-bahnziele in der Nordukraine an. Siidwestlich K o w e 1 vvurden die Bolschevvisten trotz schwieriger Gelande-verhaltnisse vveiter zuriickgeworIen. Siidlich der Beresina, ostlich O s t r o w und siidlich P 1 e s k a u brachen ortlichc Angrille des Feindes zusammen. Im Landekopf von N e 11 n n o vvurden ortliche ieindliche Angriife abgevviesen. Von der Sildfront vvird nur Spah- und Stosstrupptatigkeit gemeldet. Ein starker Verband schvverer deu-tseher Kampiflugzeuge griff in der letzten Nacht mit guter Wirkung den feindlichen Inselstiitztpunkt Lissa vor der Dalma-tinisehen Kiiste an. Feindliche Bomber-Verb3nde iuhrten am 16. 4. und in der vergangenen Nacht Terrorangrifie gegen die Stadte B e I -grad, Budapest und Kronstadt. Besonders in den Wohngebieten ent-standen Schaden und Verluste unter der Bevdlkerung. Durch deutsche nnd ruma-nisehe Jager sowie durch Flakartillerie vvurden 17 fcindliche Bomber abgeschossen. Novi strahovalni napadi Berlin, 17. aprila. Ameriški bomhnt-ški oddelki so v opoldanskih urah dno 10. aprila v zaščiti skoraj popolnoma str. njeno ležečih oblakov izvršili teroristične napade na mesta v jugovzhodni Evropi. Izvedeli smo, da so povzročili razdejanja predvrem v Beogradu in okolici ter v Brasovu v Romuniji. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Nemški in romunski lovci so se zapletli v silovite letalske !>oje z napadajočimi bombniki. Števila sestreljenih letal dosedaj še nismo izvedeli. Budimpešta, 17. aprila. Nov anglo-ameriški strahovalni napad je bil v pretekli noči naperjen na buuimpeštanske stanovanjske četrti. Angleški rušilec potopljen Stockholm, 16. aprila. Po uradnem londonskem poročilu je admiroliteta priznala izgubo rušilca »Laforey«, ki je ime! 1. 920 ton. Razvijal ie brzono 36.5 morskih milj. Bil je oborožen s Šestimi 12 cm topovi, sedmimi strojnicami ter osmimi torpednimi cevmi. Zgrajen je bil leta 1939-40. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 16. aprila. Šel madžarskega generalnega štaba javlja: Naše prednje zaščitne edinice, ki branijo karpatske prelaze, so že kaka dva tedna v stiku s sovražnikom. V sodelovanju z nemškimi oddelki so nače čete zaustavile nadaljnje sovražne napade. Naši protinapadi 60 na različnih odsekih vrgli nazaj sovražnika, ki se je žilavo branil. Ponovno smo zavzeli pomembne odseke ozemlja. Ogorčeni boji na vzhodu Hudi boji pri Taraopolu - Pri Sebastopolu so se sovražni napadi izjalovili - Vzhodno od Stanislavlja so vrgli Nemci boljševike dalje nazaj - Sovražno otoško oporišče Vis bombardirano Fiihreriev glavni stan, 17. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javila: Na bojišču pri S e h a b t n p o 1 u so so sovražni napadi pred našimi novimi postojankami izjalovili. Na spodnjem Dnjestru so so izjalovili ponovni poskusi boljševikov, da bi razširili svoja mostišča ter prišli na nadaljnjih mestih na zapadno obalo reke. Severno in severnozahodno od Jaiija smo odbili močne, z oklepniki podprto sovražne napade. Nn področju Delntvn-Stani-slavl j a stoje madžarski oddelki v boju z holjševiškiiui silami. Nemške čete so vrglo vzhodno od Stanislavlja daljo nazaj Sovjete, ki so se južno od Dn j ostra zagrizeno upirali. Sovražne protinapade so odbile. Na odseku oh Strvpi so oddelki vojske in vojaško SS odstranili neko sovražno predmestje ter odbili holjšcviške napade. Pri T a r n n p o I u so naše čete v hudih bojih z inpada vdrle vse ilo sovražnih topniških postojank ter bo ic sprejele del junaške mestne posadke, ki se je na povelje prebila proti zahodu. Nadaljnji deli so še v težkih borbah proti sovražnikovi premoči. V teh bojih smo uničili 19 sovražnih oklepnikov iu 31 topov. V radnii nori so napadli močni oddelki nemških bojnih letal železniške cilje v severni L'k r a j i n i. Jugozahodno oil K o v I j n smo vkljub težavnim ozemeljskim riiinterain vrgli boljševike daljo nazaj. Juino od Bereiine, vzhodno od Ostrova in južno od P s k o v a so so zrušili krajevni sovražni napadi. Nn n c t I u n s k c m predmostju smo zavrnili krajevno sovražne napade. / južnega bojišča poročajo le o izvidni-škcin in naskakovalnem delovanju. Močnejši oddelek nemških težkih bojnih letal jo v zadnji nori z dobrim uspehom napadel sovražno otoško opnri.MU V i r pred d n I m a t i n s k n obalo. Sovražni bomhniški oddelki so trt. aprila in v pretekli noči izvedli straho-valne napade na mesta H e o b r a d , Budimpešto in It r a s o r. Zlasti v stanovanjskih predelih jc nastala škoda, prebivalstvo je imelo izgube. Nemški iu romunski lovci ter protiletalsko topništvo so sestrelili 17 savražnih letal. Madrid. General Franco je sprejel duhovniške voditelje španske organizacijo »Auxilio Soci. I«, ki so mu izrazili svojo neomajna zvestoba. Velih propmshi por 0b ogromni udeležbi naroda je včeraj v unionski dverani prezident pokrajinske uprave divizijski gen. Leon Rupnik razčlenil naše sedanje in polpretekle razmere in začrtal smernice narodne bodočnosti Ljubljana, 17. aprila. Včeraj je Ljubljana doživela veliko zborovanje, na katerem so množice Ljubljančanov poslušale velik programatičen govor prezidepta generala Rupnika. Že pred deseto uro je bilo polno ljudi v dvorani. Ob debelih je prišel prezident llupnik v spremstvu podpolkovnika Kre-garja in tajnika dr. Bana, burno pozdravljen od o' finstva. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki nemške oborožene sile, višji skupinski vodja SS general Rosener, podpolkovnik Balke, zvezni olieir, šef varnostne službo stotnik Schluiler in še več nemških oficirjev. Domobranstvo 60 zastopali poveljnik podpolkovnik Krener, načelnik štaba podpolkovnik Peterliin in podpolkovnik Vizjak. Zborovanje jo začel dr. Pu5. Po pozdravu je spregovoril prezident Rupnik. Njegova izvajanja je poslušala nabito polna unionska dvorana. Mnogo ljudi pa ni moglo v dvorano, ampak so poslušali govor na Marijinem trgu in pred glavno pošto, kjer sta bila postavljena zvočnika. Govor je bil večkrat prekinjen z dolgotrajnim odobravanjem, z vzkliki iu s ploskanjem. Priobčujemo ga v celoti. Gospod Gruppenfiibrer! Vsem mojim, lu navzočim slovenskim rojakom in meni je v posebno čast in veselje, da moremo pozdraviti med nami Vas in druge gospode iz slavno nemške vojsko. Hvaležnost, ki jo dolgujemo in tudi dajemo Fuhrerju, Vrhovnemu Komisarju, Vam, <#spod Gruppenftihrer, upravnim in strokovnim svetovalcem, prav posebej pa častnikom in vojakom nemške oborožene 6ile, bom izrazil v svojih poznejših izvajanjih. £ie prej pa prosim Vas, gospod Grup-penfilhrer, nemške goste in vse moje rojake, da bi se spomnili vseh onih nemških in slovenskih junakov, ki so ramo ob rami v boju z zahrbtnim sovražnikom darovali svoje življenje za slovenski narod in novo Evropo. Slava njihovemu ppominu! Dragi moji Slovenci in Slovenke! Nekaj več kot pol leta jo preteklo po vsekakor najpomembnejšem dogodku te največje vojne vseh vojn. Mislim na septembrske dni leta 1043, ko bi naj bil Nemčiji in s tem vsej Evropi zadan smrtni udarec in svet s tem izročen samovladi svetovnega židovstva. Savojsko-badogliovski lopovi so že zahrbtno pripravili strup in bodalo za smrtni sunek. Toda nemško vodstvo, nemški narod in njegovi zavetniki, predvsem pa nemški vojak so to nakano gladko onemogočili. In to tako onemogočili, da je ta poteza odpihnila sovražnikom že naprej izlrobljen lovor malodano predstoječe končno zmage in je obenem postala trden temelj uspešnega nadaljevanja boja in naše neomajne vere v zmago protibolj-ševiške Evrope. Za nas, mali slovenski narod, je odločen poseg nemškega vodstva in vejske na južnoevropski fronti postal največjega in najusodnejšega pomena, zakaj pomenil je našo rešitev. Brez nemške sile bi bili kot narod izbrisani Sedaj pa vprašam vse nase anglofile, ki nihajo v dvomili in strahu, vse tako imenovane demokratične rojake in V60 one zaslepljence, ki hočejo gledati v komunizmu nekakšno vseslovanstvo, kaj bi se pač zgodilo z ozemljem, kjer bivamo mi Slovenci, kaj bi se zgodilo z nami, če nemška oborožena sila ne bi bila posegla vmes? Tudi ti bojazljivo! in dvomljivci, ti trmasti iluzionisti ne morejo tajiti, dn bi strašno razdejanje, ki je v eni polovici slovenskega oze mlja že bilo opravljeno, zajelo tudi drugo polovico in bi bili mi kot narod izbrisani. Demokratski zavezniki, ki poslušajo zapoved Moskve in Žida, so vajeni hitro zatajiti še vse večje narode kol smo mi. Pri tem se kajpada očlgledno ne zavedajo, da jo tudi njih same židovski boljševizem že na pol razjedel in da bodo kmalu postali povsem suženjska judovsko-interaacionalna raja. Naši modrijani, ki računajo na anglo-ameriško Špekulacijo, da sc bodo Nemci in Sovjeti do kosti zgrizli in Inko naredili tako imenovanim svobodnim demokracijam brez boja v vsej Evraziji prostor za njihove kupčije, ali še večji neumneži, ki mislijo, da bodo Anierk«. Sovjelija in Anglija kot trije enakovredni, složni zmagovalci na malo narode istočasno iz šestih rok nakopičili grmadp dobrot, ne spadajo nič več v norišnico, nmpak zaradi javne nevarnosti pred ljudsko sodišče. Tem OR-junakom, ki predrzno zaupajo v božjo Pravičnost in brez najmanjšega socialnega čuta in vsakršne korajže mislijo samo Lu izključno le nase in uživajo v iluzijah, kako bodo z Anglo-Američani noč za nočjo slavili bankete .in bodo deležni vseh plutokratičnih užitkov, kličem v spomin Irsko, Islandijo, Severno Afriko, Egipet, Irak, Iran, Sicilijo, Južno Italijo, Baltsko države in Indijo in jim od vsega 6rca želim, da bi osebno — toda zares samo osebno, pa brez našega naroda — imeli čast in zadoščenje vsaj en mesec uživali deljeno ali skupno gospodslvo treh židov-6tvu vdinjanih velesil. Načrti sovražnikov so spodleteli Naš narod pa naj bi ti norci ali capini po prepričanju in značaju lepo pustili pri miru iu ga nikdar več zapeljali v nesrečo. Vsi pošteni in pametni Slovenci pa naj vedno mislijo na to, da naš narod že 1300 let pripada evropski družini narodov in stoodstotno živi, misli in čuti po evropsko. Na uničenju nagega naroda imajo l>oljševiki prav poseben interes, ker naš narod — čeprav majhen — biva na važnem prostoru in je po rasi, po krvi dn zaradi svoje pozitivne bitnosti naravni in žilavi sovražnik židovskega razdejanja. Samo smrtni sovražniki evropske in krščanske kulture po dal ministrski predsednik general Tojo pregled splošnega vojaškega položaja. Dejal je, da sta Amerika in Anglija,, ki .-■ta v pričetku vojne doživljali neuspeh /a neuspehom, oil lani napovedovali protinapade z vseh strani ter »ta na vzhodu in zapadu ob zunanjem robu ozemelj osnih sil skušali s številnimi silami napasti, toda nikjer jim ni uspelo omajali Irdne osne postojanke. Obratno je postalo upanje v končno zmago držav trojne zvene ter v nepremagljivost njihovih po-.-tojank iz dneva v dan trdnejše. -Naši sovražniki,« je dejal ministrski predsednik. >*o v zadnjem času še glasneje poudarjali odprtje drugega bojišča v Evropi. Toda Nemčija prav čaka na lo pustolovščino. Trdno sem prepričan, da bi v tem primeru nemška armada napad no le razbila, temveč da bi angloameriškini armadam zadala uničujoč udarec, ki bi močno približal končno zmago naših treh sll.< Nemški poslanik SUhnier je govoril v daljših izvajanjih o |>oliti6netn položaju. »Strnjena skupnost vseh držav trojne zveze,< je dejal poslanik, iie najvažnejši pogoj za končno zmago. Napori naših sovražnikov v zadnjih mesecih, da bi z goljufivimi obljubami in z grožnjami omajali posamezne evropske države, ki so v naši zvezi, so se izjalovili. Evroj>ski nemški zavezniki so spoznali, da jih bo pred uničevalno voljo sovražnih sil obvarovalo lo neločljivo sodelovanje z Nemčijo. Japonska, ki je osvobodila narode Velike vzhodne Azije izpod anglosaškega suženjstva in izkoriščanja, je sedaj pričela reševati tudi indijski narod izpod britanskega tujskega gospodstva. Nemčija je prav v zadnjih tednih znova pokazala, da je poklicana, da zaščiti evropske narode pred velikanskim navalom uničujočega boljševizma. V Italiji je nemška vojska odbila težke angloameriške napade ter je pri Cassinu izvojovala obrambno zmago, ki predstavlja za sovražnika veliko razočaranje. Nemčija je zasigurala obrambo vseh ostalih evropskih dežel prod vsakim sovražnim poskusom invazije. Nemško domače bojišče se je z občudovanja vrednim junaštvom upiralo Ftrabovalnim napadom. Proizvajalna sposobnost nemškega vojnega gospodarstva ni lo ostala na dosedanji stopnji, temveč se celo jnča. Pregled vsega vojnega položaja nam pravi, da nas čaka najodlofcilnejše obdobje vojne. Ta čas zahteva najvišji napon vseh sil vojske in domovine, najožje sodelovanje našega naroda in pripravljenost na vse žrtve. Države, ki so združene v zvezi sil trojnega pakta, pa imajo vse te predpostavke. Poleg tega sn liori ali dela vsak pripadnik nnših narodov z ohčulkom odgovornosti napram našim (vrdlim vojakom v veri, da mora za l>oljši evetovni red narediti vse, kar more, in v neomajnem prepričanju, da je končna zmaga naša. Armadno povelje regenta Horthyja Madžarski Kerenski se je zopet pojavil Stockholm, 15. aprila. Reuter poroča iz Londona, da so tamkoj ustanovili tako-zvani »Madžarski svet«, ki mu načeljuje bivši predsednik Madžarske in bivši ministrski predsednik grof Mihael Karoly. Svet namerava zbrati vse »demokratske ookrete«- Madžarov v Angliji in v Združenih državah. Izdal je tudi program, v katerem propagira sabotiranje vojnega aparata ter poziva madžarske vojake k uporom in dezerterstvom. V ostalem priporoča najtesnejše sodelovanje s Sovjeti ter govori nekaj o uničenju »fašističnega fevdalnega režima« ter o njegovi zamenjavi s »svobodno in in neodvisno Madžarsko«. Ugotoviti moramo, da je ta junaški Karolyi isti mož, ki se jc dal po madžarskem uporu dne 30. oktobra 1918 imeno- vati za madžarskega ministrskega predsednika ler je nato sklenil sramotno pogodbo, ki je izročila Madžarsko svobodni vojni zaveznikov. Januarja 1919 je bil nato Karolyi izvoljen za ministrskega predsednika madžarske republike. Njegove slave pa je bilo kmaiu konec. 21. marca so ga že strmoglavili komunisti. Poslušno jim je izpraznil svoje mesto ter prepustil deželo stodnevnemu strahovalnemu vladanju zloglasnega boljševiškega morilca Bele Khuna. Karolyi je dosedaj živel v izgnanstvu. Sedaj ko se Madžarska bori proti boljševizmu za svoj obstoj in svoje življenje, se ta madžarski Kerenski, ki se je enkrat že izkazal kot pripravljalec tal za komunizem, znova stavlja ▼ službo sovražnikov svoje domovine, v upanju, da bodo šc enkrat rabili njegove dninar-ske usluge. Imanise! potrdil svojo izdajalsko krivdo Milan, 16. aprila. Uradna fašistična •C .»rrispondeiža R wMican i« razkr.v i v daljšem članku žalostno vlogo, ki jo je igrala Savojska hiša pri nedavnem odstopu bivšega kralja Viktorja Emanuela. Odstop je po mnenju lista neumna komedija, ki sc odigrava na temelju velike tragedije italijanskega naroda. Z njo dobiva podli prevrat z dne 8. septembra istočasno svoj zaključek. »Corrispondenza Republicana« pravi dalje, da iz radijske poslanice bivšega kralja enoglasno izhaja, da nosi on vso odgovornost za že dolgo časa in v sporazumu z zavezniki pripravljeni julijski udar ter za premirje. Kralj je v svojem radijskem govoru potrdil v celoti svojo krivdo za to izdajstvo lastnega naroda in fašizma, ki nima primere v zgodovini. Kajti fašizem je po prvi svetovni vojni rešil krono, dal narodu mir ter znova zgradil državo, ki je podelila kralju abe-sinsko in albansko krono ter z vstopom v vojno izpolnila svoje prevzete častne dolžnosti. Radijska poslanica kralja ni nič drugega, kot težka žalitev italijanskega naroda. Ni še pojasnjeno, pravi »Corrispondenza Republicana«, kako vlogo je igral pri kraljevem odstopu komunist Ercoli-Togliati in čemu se je zavzel za regent-stvo bivšega prestolonaslednika. »Corrispondenza« ugotavlja ob koncu, da je nesramna laž, ako kralj trdi, da je v dobrih in slabih časih stalno stal s svojim narodom. V času težkih preizkušenj je izdal svoj narod ter ga podlo pustil na cedilu. Nova grška begunska vlada Vigo, 15. aprila. Grški emigrantski odbor ie odžagal dosedanjega ministrskega predsednika Tsuderosa. Sedaj je sestavil novo vlado Sophokles Venizelos, sin pro-slulega ministrskega predsednika Venize-losa. ki je proti volji kralja Konstantina oktobra 1916. pognal Grčijo v vojno na strani zaveznikov. Nova »vlada« ima to posebnost, da jo sestavljata samo dva ministra. Venizelos, očividno univerzalni genij je širokopolezno — ali pa morda zaradi pomanjkanja razpoložljivih pomočnikov? — poleg ministrskega predsedniš-tva prevzel kar štiri ministrstva, in sicer igra istočasno vojnega, letalskega, mornariškega in pravosodnega ministra. Nek kontreadmiral z imenom Demestikus združuje v svojih rokah trgovinsko, prosvetno in notranje ministrstvo. Kot statist pomaga tej vladi dveh mož nek državni pcdtajjiik, ki sliši na imel Mandazinos. Še za časa vladne krize je dospelo poročilo, da je sovjetska vlada prekinila svoje diplomatske odnose z tfrško begunsko vlado. Nemcem sovražne stranke na Madžarskem razpuščene Budimpešta, 16. aprila. Notranji minister je razpustil 6 političnih strank oziroma pokretov, katerih delovanje je bilo usmerjeno levo liberalno ter je bilo Nemcem sovražno. Njihovo premoženje so zaplenili ▼ korist državne vojaške pomožne organizacije. Izmed razpuščenih strank je bila najbolj znana takozvana meščanska svobodomiselna stranka, ki ji je na-čeloval poslanik Karel Russai in ki je bila politično zbirališče budimpeštanske-ga židovstva, Poleg tega moramo omeniti prepoved madžarske cionistične zveze ter takorvanega udruženja turanskih lovcev, ki J« bilo odkrito nasprotno Narncem. Madžarska javnost pozdravlja, kot pi še »E«ti Ujsag«, ki ima dobre zveze z vlado, U ukrep« notranjega ministra, ker Budimpešta, 17. aprila. Državni namestnik je izda) v soboto naslednje armadno povelje madžarskemu honvedu: »Honved! Madžarski vojaki! Vojna se približujo h koncu ter je dospela na odločujoči odsek predvsem za madžarsko usodo, ker stoji sovražnik tik ob naših mejah. Sedaj gre zopet za našo neposredno obrambo. Na to naj vsakdo i>o-misli, ko stopa po stopinjah svojih očetov preko Karpatov in Galicije, kjer se je madžarsko orožje v 1. 1014. do 1918. obneslo v tako številnih bitkah. V tem boju ni samo po sebi umevno nobenega umika, temveč le napredovanje! Pričakujem, da l*> vsakdo izpolnil svojo dolžnost ter da se boste izkazali vredne svojih junaških prodnikov. Neprijetno mi jc, ker v teh težkih urah ne morem bili med vami. Bom pa jx>skrbel, da se bo tu doma naredilo do skrajnosti vse za one, ki so vam najbližji. Enako kot v prvi svetovni vojni, tudi sedaj nismo sami. Tudi danes se borimo ramo ob rami z isto nemško armado, ki nam je od leta 1914. do 1918. v častnem zavezništvu slala ob strani in e katero nas tudi v tej vojni veže s krvjo potrjeno prijateljstvo. Storiti moramo vse, da bomo zmagovito izšli iz tega viharja, v katerem ne branimo le naše domovine, temveč vse človeštvo, njegovo kulturo in civilizacijo.« To armadno povelje sta podpisala držami upravitelj Horthy ter vojni minister Csatay. Reuter o pritisku na nevtralce ie vsakdo dobro vedel, da so bile le razpuščene stranke skrivališče raznih podtalnih političnih rovarjenj. Pred vrati v dolino Eramaputre Tokio, 17. aprila. V bližini železnice Asam—bengalija, ki je edina strateško važna železnica v vzhodni Indiji, nadaljujejo po Domeijevi vesti indijske in japonske čete skupno svoje napredovanje na cesti Kohima-Dinapur. 13. aprila zvečer so združene sile zavzele več strateških višin, ki ščitijo 10 km jugovzhodno od Dina-purja ležeči Ničugniard, vrata v dolino Bramaputre. Dne H. aprila so s smelim napadom nn neko sovražno postojanko uničile številne sovražne bunkerje. Sedaj se pripravljajo na končni naskok rta Ničttguard. Mehanizirane edinice so že odšle na postojanke ter uspešno podpirajo pehotno oddelke. Sovražnik, ki se zaveda, kaik strateški pomen ima ta kraj ter ve. da bi bila z njegovim padcem presekana železniška zveza Asam—Bengalija. je pripeljal t jaka j v ojačenje večino 44. motorizirane divizije ter neko britansko-indijsko divizijo. Poleg tega je bilo objavljeno, da jo pripeljal z letali v Ničuguard tri brigade. Združene čete imajo položaj na tem oclscku irdno v svojih rokah. Italijanska SS legija Milan, 17. aprila. Nedavno ustanovljena italijanska SS legija je naslovila v tisku poziv italijanski mladini, naj takoj stopi vanjo. Oklic legije pravi: Italijanska SS legija si je postavila kot nalogo boj italijanske mladine ob strani junaških nemških čet za čast in rešitev domovine. Italijanska SS legija je sestavljena iz treh brigad »Patria«, »Italia« in »Vendctta« ter je, kot pravi poziv, oborožena z najmodernejšim in najboljšim orožjem. Stockholm, 15. aprila. Rcuterjev dopisnik Itandal NeaV se bavi z un-gloameriško i/siljevalno politiko, ki jo jc v svojem zadnjem govoru napovedal llull ter pravi, da s to politiko ne bo treba izv ajnti nikakega »pritiskat. Zavezniki imajo sedaj vsled svoje večje moči tudi večje možnosti za pogajanja ter tako lahko privijejo vijak. Zato nameravata britanska in ameriška vlada uporabiti to možnost. »Manchestrr Guardian« razkriva v komentarju k llullovcmu radijskemu govoru notranjepolitično ozadje izsiljevalcih ukrepov proti nevtralnim državam. Londonski list priznava.^ da «jo Sovjeti izigrali Anglijo in Združeno države ter da hoče sedaj llull že v naprej prestreči nadaljnje napade na svojo zunanjo politiko. Zato jc bil tako strog napram ncvtralcem. V zvezi s to gangstrsko politiko napoveduje po vesti lista »Nya Dagligt Allehanda< iz I ondona »United Press« drastične omejitve ladijskega prometa ■ med Anglijo, Kirom in Severno Irsko. S temi prisilnimi ukrepi nnj bi bil J Eire izoliran ter prisiljen, da preneha z nevtralnostjo. Švedski komentarji o angloameriški noti še nadalje zavzemajo odklonilno stališče. »Aftonbladct« imenuje zahtevo j>o ustavitvi gospodarskega prometa /. Nemčijo nepravično ter zahteva spoštovanje pravic, ki jih imajo nev-tralci. »Nva Dagligt Allehanda« opozori« na švedsko trgovinsko pogodbo z Nemčijo, ki za Švede ni običa jna krpa papirja ter jo bodo zato izpolnjevali. Finski časopis »Vnaša«, ki poudarja pomen Nemčije v trgovinskih zvezah s Švedsko, meni, da bi tiklonitev zavezniškim zahtevam predstavljala opustitev nevtralnosti. Tega pa od švedske ne moremo pričakovati, ker je vedno in povsod poudarjala svojo nevtralnost. Zelo ostro se izraža o Ilullovih grožnjah tudi švicarski list »Die Tat«, ki meni, da je najvažnejša naloga Švice, da ne bi pojem nevtralnosti v totalni vojni izgubil svojega pomena. Članek pravi, da bi v primeru uničenja jxtjma nevtralnosti bilo težko prizadeto tudi j)oslanstvo Švice. Kratka poročila Beograd. Stanovanjski predeli me-sta Niša so bili v soboto opoldne znova cilj angloameriškega terorističnega napada. Amsterdam. 1". aprila. Pod naslovom »Torpediranje Atlantske listine« prinaša newyorški »Duilv Mirror« članek, v katerem p šc po vesti britanske •poročevalske službe naslednje: Ameriškemu narodu niso nikdar tako mojstrsko zaigrali dvojne igre z govori in izgovori, kot je to storil zadnji ra- dijski govor Cordella Ilulla, o katerem jc Washing1on trdil, da bo »pojasnile temelje naše zunanje politike. List ugotavlja, da ni ta govor prav ničesar razjasnil, temveč da je naredil ameriško zunajo politiko le šc bolj nepregledno. To velja predvsem tudi glede Atlantske listine. Pariz, 17. aprila. V uvodniku »Konec Girauda« imenuje Crouzet v listu »Louvaux Temps« tega generala prevaranega norca, ki ni razumel, da so ga zvabili v Severni Afriki v past. Giraud odstopil Vigo, 15. aprila. Kot smo že poročali j« Giraud odklonil mesto generalnega in špektorja francoske armade, ki so mu g ponudili v nekako uteho. Takozvai »osvobodilni odbor« ga je zaradi tega slavil glede njegovega poveljniškega mesti v rezervo. Giraud pa bo ostal v aktivni službi. Reuter izrecno poudarja, da ni stavljen na razpoloženje ter da bo uvrščen med prva mesta armadnega generalnega štaba. Po nekem drugem Reuterjevem poro čilu je Giraud baje izdal dnevno povelje svojim četam, v katerem se od njih poslavlja ter resignirano izjavlja, da je bilo »vrhovno poveljništvo zaradi vojaških nujnosti odpravljeno. Možje odhajajo, toda Francija bo ostala.« Velika, a prazna beseda moža, ki je bil izdajalec in ki so ga sedaj njegovi gospodarji odslovili. Požar v Bombayu Stockholm, 16. aprila. Reuter je pred kratkim poročal, da je v petek popoldne izbruhnil na neki ladji v bombayskl luki požar, ki se je »razširil na nekatera mu-nicijska skladišča ter povzročil dve ovočn, eksploziji.« Iz poročila, ki so ga sedaj izdala britanska oblastva v Bombayu, izhaja, da je zavzel požar katastrofalni obseg. Izjava, ki je še zelo redkobesedna, pravi: »Izmed 1.000 oseb, ki so bile ranjene pri požaru v Bombayu je v zadnji noči umrlo 67. Ogenj se je razširil v tesno skupaj zidane dele mesta. Mnogo hiš je zgorelo, nekaj tisoč ljudi je brez strehe. Požar je uničil tudi žitne silose. Ogenj je izbruhnil v petek popoldne na neki ladji, ki je bila zasidrana v luki Razširil se je na municijsko skladišče in na bližnia skladiščna poslopja ter je povzročil silovite eksplozije.« Obramba pred zmedo in opustošenjem Beograd, 16. aprila. Listi objavljajo velikonočno poslanico generala Nediča srbskemu narodu, v kateri poziva srbski mi nistrski predsednik vse Srbe, naj se vsi enoglasno strnejo za obrambo in ohranitev vere svojih očetov, srbske domačije in srbskega imena. Dovolj bratske krvi je že preteklo. V svoji velikonočni številki piše »Obnova«: »Komunistične tolpe srbskega uni čevalca Tita skušajo priti v Srbijo, da bi jo spremenile v deželo uničenja, zmede in opustošenja. Njim se upirajo zavedne srbske narodne sile, ki jim 6toje na čelu prostovoljski oddelki. Ne gre le za mir in red, temveč s tem branimo največje duhovne in moralne vrednote Srbije. Novi grobovi + Matilda Kuharič. Na Jesenicah je na veliki petek za vedno zatifinila oči gospa Matilda Kuharič, roj. Lukež. Blago rajnico, ki je po dolgem trpljenju umrla stara šele 42 let, so pokopali na veliko noč na Jesenicah. Sveta maša zadušmica l>o 22. aprila ob sedmih v župni ceTkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Danilo Močnik. Po dolgem trpljenju je umrl sin šolskega nadzornika Danilo Močnik. Rajneca bodo pospremili na zadnji pol.i v torek ob pol treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. + Alojzija Ivančič. V 90. letu starosti je za vedno zatisnlla oči vdova notarja in poslanca, gospa Alojzija Ivančič, roj. Schlegel. Blago mater l>odo pokopali v lorek na pokopališču v Logatcu. Nnj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. Zgodovinski paberki 17. malega travna: 1. 1790 je umrl v Philadclphiji ameriški pisatelj in državnik Benjamin Franklin. Kot fizik je iznašel strelovod iu električni kondenzator »Frank-linovo ploščo«. Kot državnik je zastopal interese svoje domovine v Londonu, pa se priključil borcem za neodvisnost Amerike in odšel kot poslanik v Pariz. Navezal je stike s Francijo in dosegel, da je Francija podprla Američane vojaško in politično v njihovi borbi z Angleži. 1. 1859 sc je rodil v Sevnici ob Savi Kaučič Fridolin, vojaški tehnik in pisatelj. Po treh razredih realke je odšel k vojakom in dovršil 1. 1880 kadetnico v Zagrebu, služil nato pri raznih polkih, po prevratu pa kot polkovnik stopil v pokoj. Umrl je v Mariboru 1. 1922. Na vojaškem tehničnem polju sc je udejstvoval z raznimi praktičnimi iznajdbami, ki so se dobro obnesle iu sc uvedle pri raznih armadah; med drugim je izumil vizir-no zrcalo za pregledovanje vrezov v puškini cevi, strelski periskop in drugo. Vzorno je preosnoval domobransko orožarno, njegove preosnove so bile. nato uvedene v celotni avstrijski vojski. Kaučič jo bil narodno zaveden častnik in je v toni smislu deloval tudi literarno v nemških strokovnih in slovenskih publikacijah. Priobčil jc življenjepise. »Slavnih vojukov slovenskih«; zlasti ga je zanimal Jurij Vega, o katerem je napisat dve razpravi. Bavil sc je tudi z zgodovino, vendar docela nekritično. I. 179? so bila v Lcobnu na Gornjem Štajerskem zaključena pogajanja med Francozi in Avstrijci ter dosežen sporazum, ki je bil pol letu kasneje potrjen v Kampoformiju na Furlanskem. Avstrija je izgubila le oddaljene province Nizozemske in Lombar-dijo do reke Adiže, n jc kot odškodnino dobila vso bližnjo Benečijo z Istro in Dalmacijo. Istra in Dalmacija, ki sta odprli Avstriji široko morsko pot v svet. sta se novi oblasti podredili brez ugovora; odstranjen pa jo bil s tem obenem tudi stoletni kvarni vpliv italijanskega gospostva nad temi pokrajina in s tem postavljen važen mejnik za njihov nadaljnji razvoj. S Za današnji dan Koledar Torek, 18. malega travna: Apolonij, mn- čeuec; Jakob Oldo, opat; Antija, mu!. Kreda. It. malega travna: Leon IX., papež; Sokrat, mučenec; Oalala, muCenica; Tiiuoa, mučenec. Dramsko gledališče »AzazeU. Bed Prvi, Ob 18. Operno gledališče »Melodije srca«. Izven. Ob 18. Kino Matica »Nenavadni dvoboj« ob 1« in 19. Kino Union »Ljubosumnost« ob 16 in 19.15. Kino Sloga »Ura slabosti« ob 15, 17 in 19. Lekarniška služba Notno slu t bo Imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu-Klanjšček, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinc ded., Costa 29. oktobra 31. V vseh javnih lokalih (gostinskih, trgovskih, obrtnih) in v vseh javnih uradih in zavodih morajo biti vidno nameščeni napisi in puščice, ki kažejo, kje je najbližje zaklonišče in kako je dostop do njega. Izboljšanje prehrane v Jadranskem primorju Na osnovi sklenitve dalekosežnih trgovinskih sporazumov z Nemčijo je dana Vrhovnemu komisarju možnost 6edaj veljavne obroke kruha zvišati v naslednji izmeri: Za mladino od 9—18 let od 225 na 275 gramov, za ročne delavce od 525 na 375, za težake od 42^ na 475 in delavec pri najtežjih delih od 525 na 575 gramov dnevno. To zvišanje stopi v veljavo na rojstni dan Fiihrerjn, t. j. due 2. oprila 1944. Nadalje bo Vrhovni komisar na narodni praznik nemške države, t. j-1. maju 1944, zvišal obrok živil za vse potrošnike, stare nad 3 leta, od 2000 na 3000 gramov mesečno. Za težake in delavec pri najtežjih delih ostanejo dosedanji zvišani dodatni obroki šo naprej v veljavi. Končno je Vrhovni komisar v položaju, da znatno izboljša kakovost moke za testenine s tem, da se odstotek meljave zniža od 90 na 80 %. Poleg tega sc izdeluje tudi odločba, po kateri sc predvideva za mcsec maj in junij izboljšanje položaja kmetijskih dninarjev in njih družin. Ti ukrepi pomenijo znatno izboljšanje položaja delavskega razreda v Jadranskem primorju. kampoformijskim mirom so bili z ostalimi Slovcnci v mejah Avstrije združeni tudi beneški Slovcnci. Socialno-pomožna akcija Vrhovnega komisarja so je preselila iz Pucqi(iijeve ulice na sedanji naslov: Blciweisova cesta 13, I. nadstropje, desno (nasproti banovinske palače) in uraduje za stranke od 8—12. — Socialno-pomožna akcija Vrhovnega komisarja. Poštarji in trafikanti so razumeli klic pomoči potrebnih in so prevzeli v prodajo tablice za knjižno tombolo. Od sedaj naprej jih kupujte tudi od njih in dokažite, da imate odprto srce za trpečega brata. Ako bi bili begunci na Vašem mestu, bi si 6ami pomagali, tako pa čakajo, da sc bodo vrnili k svojemu delu. Vsi so potrebni vsega, ne le hrane in oble.ke. Kmetje nimajo ne pluga, ne živine, ne strehe, ne postelje, v rodili vasi pa jih čaka le pogorišče in žalost. Zato Zimska pomoč upravičeno pričakuje od onih meščanov, ki še niso nič hudega doživeli in pretrpeli, da odkupijo vsaj nekaj tablic teir s tean dokažejo, da jim je tudi do tistega dela naroda, ki mu v današnjih dneh gre za biti ali ne biti. Dne 4. maja 1819 je Beethoven posvetil Ljubljanski Filhar-monični družbi rokopis svoje pomladanske »Pastoralne« sinfonije. To za Ljubljano tako znamenito delo ima na sporedu veliki radijski orkester na svojem VIII. sin-foničnem koncertu. Drugi del koncerta otvarja čejkovskega fantazija »Romeo in Julija«, skladba velikega obsega, vse prežeta od nežnega hrepenenja in nebrzdanih strasti. Koncert zaključuje Lisztova sinfonična pesnitev »Mazepa«, ki z viharnem poletom slika legendarnega hetmana Mazepe ježo v smrt in apoteozo junaka. Ta bogati spored pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanca se nam bo nudil v ponedeljek, dne 24. aprila 1944 ob 19 v Unionu. Predprodaja vstopnic se začenja julri, sredo, dne 19. aprila v Matični knjigarni. Oddajnlikn skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 18. april: 7 Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmos 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemSčini in slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Vedro glasbo izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Pisana glasba — 18.45 O pegnstem logarju predava dr. Milica Petrovlč-Valentlnčlč — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 Poročila v slovouščinl, napoved sporeda — 19.4.1 Pregled športnih dogodkov — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Dunnj pozdravlja Ljubi j n no — 21.15 Komorno glasbo izvaja Ljubljanski godalni kvartet in Knrlo Rupel kot solist, pri kavlrju L. M. fikerjnnc (Beethovnova Kreutzorjevn sonata) — 22 Poročla v nemščini — 2210 Pesem poj, kadar t* žalost tarei. Nadaljevanj« .,Mij«.t.y«» govora»D i sci p I i n i r a n ost naroda je pod laga za najvišje uspehe!« narave ln do lepote naš opevani slovenski raj negovali ia mu priborili tak sloves? Če bi naši tako imenovani narodni voditelji samo s trohico vesti hoteli grebsti po zgodovinskih dejstvih, ki morali na stavljena vprašanja odgovoriti takole: Božja Previdnost nas je' — bržkone brez naše volje — poslala kot divje, ne-kulUvirane, čeprav nadarjene trume «em, v ta sicer skopi, toda zavidanja vredni lepi prostorček v sredi Evrope, da bi mogli postati evropski narod. Naša zemlja okviri najglobljo zajedo Sredozemskega morja v evropsko celino in leži oto najkrajši poti vise h srednjeevropskih narodov k temu morju, ki mu daje svojo oznako zibelka evropske kulture. Vea ustvarjalni blagoslov iz nemškega 6rca naše celine, ki se je razlival proti jugu, in vse 6tare kulturne dobrine, ki so v obratni smeri prodirale od juga proti severu, so šlo po tej najkrajši poti preko naše domovine, skozi naš mali narod in so tako tudi nam pustile delež 6vojih kulturnih pridobitev. Le tako se je mogla naša pralastnina pomnožiti z dobrinami sosedov in ustvariti naše lastno, ožji slovenski m širši evropski domovina odgovarjajoče življenje Ln izoblikovati svoj narod. Ta narod pa ni pognal svojih korenin neločljivo globoko samo v svojo lastno zemljo. Pognal jih je tudi v sosednji svet. Prav tako je pa neizbežne močnejše korenine svojih velikih sosedov moral trpeli tudi v svojem svetu, ker so mu vračale sad, da ni shiral in odmrl. Najmočnejše korenine so nas vezale i nemškim Rajbom, s katerim smo v različnih državnopravnib sestavah in oblikah živeli skupno življenje enajst stoletij in pri tem navzlic vsem neizogibnim jezikovnim sporom nismo propadli. Nasprotno! Pred šestindvajsetimi leti smo mogli kol najkulturnejši, čeprav najmlajši član. pa povsem izdelan narod stopiti v jugoslovansko državo. Potem pa smo kot najkulturnejši in najbolj urejen, čeprav številčno najslabši izmed treh jugoslovanskih narodov morali iz svojega podrejenega položaja brez moči gledati, kako jo naš narod in našo državo podkopavala židov-sko-masouska Čaršija s svojimi liberalno-demokratičnimi in parlamenta rist i fno-strankanskimi sleparijami in lopovščinami pod varuštvom protievropskih temnih sil. Da, brez moči smo morali cclo gledati, kako je načenjala naše evropske korenike, ki bi jih uničila in nas končno naredila za zaslepljeno topovsko hrano v vojni židovslva proti arijskemu človeštvu, proti krščanski Evropi I — Kje so bili takrat mnogi naši politiki in stran-karj.i? Takrat bi Se mnogokaj lahko redili! Toda niso imeli — časa! — Morali so pač ovijati svoje strankarske ali celo osebne zadeve v dobiček in kariere! V resnici za narod, za njegovo blaginjo in za" ttfegovo bodočnost so se pa ti figo brigali) Tri in dvajset let ti caršiji zapisani kvarilci naroda med našim zdravim narodftm niso bili zmožni, da bi pokazali Jugoslaviji trdno, odločno evropsko smer, kar bi pač bila njihova vrhovna slovenska, jugoslovanska in evropska dolžnost! Ti malopridneži tudi takrat niso storili ničesar, ko so židje dali ubiti edinega resnično velikega Jugoslovana in Kvropca, kralja Aleksandra, ker se jc drznil kreniti po poti, ki je bila za Slovence, Hrvate in Srbe edino hodna evropska pot in ni hotel priznati boljševizma v Rusiji. Po smrti tega junaka, ki je bila gotov predznak zatona Jugoslavije, se je en del teh tako imenovanih zastopnikov naroda s kožo ln kostmi vred zatrži.l svetovnemu židovstvu ali njihovim kakor koli spretno zakritim eksponentom. Sadovi marčnega puča Tako tudi ni bilo nič čudnega, da se jc v nas zagrizel boljševizem in besedo-lomno razbil zadnjo priložnost za rešitev države in njenih treh narodov. Tu mislim pakt e p rol.ikoin in teniškimi silami, dogovor, ki nam je pod najmočnejšim jamstvom sveta nudil vse, kar bi si pač vsak drug narod na svetu med največjo vojno vseh časov mogel samo želeti. Nasprotno! Puč kupljivega, napihnjeno-prevzetnega generala Simoviča je bil tudi v Ljubljani sprejet z odobravajočim tuljenjem. Zakaj to? — Smo mar s tem prihranili Jugoslaviji kaj vojnih žrtev? — Le poglejmo sedaj malo s treznimi očmi po svoji ožji domovini, pa bomo — če seveda nismo blaizni ali satansko zaslepljeni — videli grozotni rezultat te peklenske, v tujini pripravljene igre, ki nas je stala toliko dragocenih življenj, toliko povsem nepotrebnih žrtev, ki jih nikdar več ne bo mogoče nadomestiti. Ze takrat, ko je bila dvignjena zapora plazu, ki 60 ga naložili tuji židovsko-bolj še viški ščuvarji s pomočjo domačih političnih pokvarjencev in v kariere zasanjanih generalov, je moralo bili vsakomur, ki je hotel pametno misliti, jasno, da smo blazneži, ko se sme jemo in tulimo od veselja, kadar že letimo v prepad. Vsi pa vemo tudi, kaj je del naših politikov in njihovega priveska počel po katastrofi. Oni, ki so si toliko časa — žal, vse predolgo — povsem in izključno lastili vodstvo naroda in se bahaško delali '-■odgovorne« zanj, se po tem trenutku niso prav nič več brigali za blaginjo >svo-jega« naroda, ampak so ga pustili na cedilu kot nepotrebno nadlego, ki jim v danih prilikah okupacije pač ne more več koristiti. Ti tako zelo vod govorni« »voditelji« in politiki, ki 60 na lepem prepustili svoj narod povsem neodgovornim pustolovcem mednarodnega terorističnega kova ali pa 60 6e dali celo sami zvodili po komunistični in badoglianski igri ler se pustili vpreči v OF-anski zločinski voz. V najboljšem slučaju so pa vsaj kot žalostno slavna OR na najrazličnejše načine špekulirali in kombinirali na vse strani in čakali zmage tega ali onega svojega sanjanega zaveznika, da lako za božjo voljo ne bi bili kaj oškodovani v svoji osebni bodočnosti. Če pa je bilo njihovo osebno špekulirnnje in zamotano računanje koristno ali škodljivo narodu, »o ee preklelo malo brigali. Vloga »politikov« Vse to vemo! Sedaj ta del politikov hvala Bogu poznamo za vse čase. Tudi trpeči, sebi in komunističnim nasilnikom prepuščeni narod jo to grenko s|xwnal. Videli smo jih in 6edaj poznamo njihovo veliko skrb, ljubezen in odgovornost za blaginjo naroda Po7.nate te njihove velike moralne kvalifikacije, ki jih delajo mogoče odlične trgovske špekulante in kvečjemu še blagajnike in vodje klikar-skih gostilniških omizij, nikakor jim pa ne dajejo več izkaznic za vodslvo naroda, ki so ga v nesrečo pripeljali, pa ga v nesreči pustili, in zapustili. Ce pa je nekdo spoznal strašno nevarnost, katero so te politične lutke pripravilo zupušče-neinu naroda, in je temu spoznanju odgovarjajoče skušal storiti vso — pa prav vs« —, da bi gorje, ki so ga ti ljudjo s svojim politikanskim žongliranjcm priklicali nad narod, vsaj zmanjšal, je bilo treba ploskati v imenu židovskega protislovenskega boljševizma nanj naperjenemu atentatu, ga z vsemi trobili proglasiti za izdajalca, ali pa ga v paničnem straha računarjev vsaj najbolj nizkotno sumničiti ne vem zaradi česar vse! I)a, vse to se je dogajalo! I.e resnico v strahu za svoj osebni bodoči protit niso mogli, ali celo ne hoteli spoznati! Narod pa je položaj in priliko presodil, zavzel pravilno stališče in dal tudi pravilno oreno. In to mi je v ponos io zadoščenje, zakaj narod je bil in je tisti, ki sem mu prej ko slej želel pomagati, ker mu je treba pomagati! Če pa kdo hoče pametno misliti, mu spričo vsega dogajanja zadnjih let mora biti v hipu jasno, da načrtno pripravljenih šentjernejskih noči v takšnem položaju ne bi preprečil noben teli politikov in nobena politična stranka. Nasprotno! Reševanje tega problema v imenu kakšne stranke bi nesrečo lahko še povečal. Vsi pametni in pošteni Slovenci morajo spoznati, da samo s svojimi politično razbitimi, zaradi sebičnih stremljenj nekaterih zaupanja nevrednih voditeljev načetimi 6ilami komunistične kuge, ki se je spričo vsega tega že tako glo!x>ko zajedla v narodno telo, ne bi mogli iztrebiti. Ob tem spoznanju mora vsak Slovenec, ki mu je korist naroda v resnici na skrbi, hvaliti Boga za pomoč, ki nam jo je nudil vodja Velikonemškega Rajha, ko nas je s svojo vojsko zavaroval pred komunističnim revolucionarnim besnenjem, ki je že bilo na pohodu na vse slovensko ozemlje, in s tem ves slovenski narod potegnil tik iznad prepada. Vezi, ki nas družijo z Nemčijo Od tega trenutka 60 pa zopet tudi zavedamo in se bomo tudi vsak dan bolj zavedali tistih korenin, ki so so v skupno korist skozi enajst stoletij prepletale z nemškimi. Zidom ni uspelo, da bi povsem pretrgali to vezi, ki sta jih ustvarila Bog in narava. Njihovi angleški, ameriški in sovjetski odposlanci so nas pač samo in izključno v svojo lastno k oris* in v našo, sedaj že dovolj izpričano nesrečo naščuvali proti Nemčiji in proti protiboljše-viško usmerjeni Evropi. Potem pa so so Izmuznili, nas zapustili in od daleč opazovali, kako so mi za njihove koristi pobijamo in si sami uničujemo narodno premoženje, da bi tako bili čim manj upravičeni in sposobni kdaj od koga zahtevati poravnanje odprtega računa. Toda sedaj jo šo čas, da se vsak Slovenec na podlagi povsem jasnih dejstev zave svojih dolžnosti in se i>0 toliki bedi ojunači in znajde. Šestindvajset let slepote, nenaravno postavljeni kitajski zid med našim prostorno, duhovno, gospodarsko, kulturno, zgodovinsko naTavnini sosedstvom in pri-šepetavano trganje teb vezi bi kmalu plačali z našim popolnim poginom. Čo pa hočemo obstati in živeti še kedaj kot upoštevan, samobiten narod, moramo — kakor so to že storili drugi zdravi narodi, ki se borijo ob strani Nemčije — nazaj tja, kamor nas je postavila božja Previdnost, da bi izpolnili svojo naravno nalogo. Pol leta stojimo pod nemškim varstvom. Mislim, da je vsak Slovenec, ki Je še zmožen trezno tn pošteno misliti, spoznal, da nam Nemčija hoče pomagati in nam tudi izdatno pomaga nazaj k pravemu slovenstvu, če le sami hočemo. Kljub neizmernim naporom in žrtvam, ki jih mora nemški narod doprinašati za svojo obrambo in obrambo vseh evropskih narodov pred boljševiškim navalom, skrbi tudi za košček zemlje, kjer bivamo mi, doprinaša tudi tu žrtve in preliva kri, daje dobrine in delo in je pripravljen, prijeti nas pod roko in nam pomagati naprej, če le sami hočemo. Zato pa popolnoma upravičeno zahteva od nas, da se iz lastne volje in po svojih zmožnostih odkrito in pošteno vržemo na delo in gremo v boj za nas same in s tem za novo ureditev ter srečnejšo bodočnost evropskih narodov, med kalere se s polno pravico štejemo. Mislim, da ni nikomur, ki res lioče svojemu narodu hraniti sile in mu prihraniti popolni propast in razkroj zaradi boljševiškega zahrbtnega napada pretežko razbrati korist, kl za nas iz takšnega ravnanja izhaja za sedanjost in bodočnost, — če je seveda še zmožen z malo globljim premišljevanjem premagati nekoristna šovinistična čustva in namesto nase vsaj malo misliti na težko tepeni, trpeči in izmučeni slovenski narod. Potem tudi za obsodbo in suinničenja ne bo našel razlogov! Bodočnost ni dar, je sad dela Prehajajoč na našo bodočnost moram takoj in predvsem povdarili, da usoda posameznikom prav tako kot celim narodom le izjemoma kaj daruje. Modro in pravično pravilo božje Previdnosti je, da jo trajno srečo, blaginjo, zadovoljstvo in napredek mogoče doseči lo s častnim in pridnim delom, z vztrajnostjo, pametjo, pogumom in — kjer Je potrebno — tudi z odločno borbo, j Tudi mi moramo napeti vse sile. dn ' — prvič — v tem velikem in težkem času vzdriimo in — drugič —> da »i potem priborimo in izoblikujemo trajen nacionalni obstoj, pravičen družabni red, napredek in blagostanje ▼ družbi pomirjenih in zbližunih evropskih narodov. Predvsem moramo neustrašeno odpreti oči pred resnico, pravilno presodili okolnosti, na podlagi te presojo — če treba — brezobzirno potlačili vso čustvene sanjarije in računati samo v mejah naših resničnih zmožnosti. Če seštejemo vse, ki Jih računamo za Slovence, dobimo tako nekako okrog 1 % milijona duš. Po kol i kosti smo torej zelo majhen, takorekoč najmanjši narod v Evropi. Pri velikih odločitvah, ki se tičejo izključno naših notranjih, domačih zadev, pridemo v poštev io svojemu majhnemu številu odgovarjajoče. Brezvestno varanje z »enakopravnostjo« in »sanioodiočitvijo«, kar so si izmislili v sebične, propagandne namene, je sčasoma na dovolj oprijemljivih dokazih pač moral spoznati že vsak največji omejenec in lahkoverne! Pa je šo nekaj prepametnih gospodov politikov, ki tega dejstva ne marajo priznati, dasi sami v laž mocore več ne verjamejo. Kot klešče se držijo to tako imenovane, v resnici pa samo zlagane enakopravnosti samo zato, da bi lahkoverni narod lahko šo naprej varali za koristi svojega korita. Prav posebej velja to za naše vročeglave anglofile, ki še namreč, na živih primerih iz naše najbližjo okolice niso mogli spoznali resnice in slepo verjamejo bedastim lažem londonskega oddajnika v rokah židovskega plačanca Harrisona, ki je kot ataše angleškega poslaništva v Beogradu bil že iz Jugoslavijo izgnan zaradi boljševiškega hujskanja. Preko toga radia torej si poleg drugih smešnih bedastoč, kl jih že dejstva v sami Ljubljani in najbližji okolici dan za dnem postavljajo na laž, pustijo peti čenčuste pravljice o večni blaženosti, če za boljševiške interese zavajajo slovenski narodič v blazno smrt. Poleg tega pa jo anglpški imperij sam že v agoniji in angleški narod v največjem strahu pred bodočnostjo. Roosevelt in Stalin, namreč ne marata slišati ničesar 0 angleški enakopravnosti. Da bi Angleži — Čc bi sploh So kaj Imeli govoriti — z nami še huje ravnali kot ravnajo Sovjeti in Amerikanci z njimi, ni dvoma. To zanikajo samo še oni, že čisto zmešani lnži-demokrati, kl spadajo že davno v norišnico. Naši kvantitativni slabosti torej mora firiskočiti na pomoč naša kvalitativna si-a. To kvalitativno moč brez dvoma imamo in tudi ni tako niulenknstna. Predstavljajo jo naši kmetje, naši delavci in predvsem naša zdrava mladina. To mn-r.im« pustiti zopet v ospredje. Zato pa je treba očistiti z nje vso svetovnonazorsko. politično ia nemoralno nesnago, ki se j« nabrala na nas tekom minulega četrt stoletja. — Toda o tem pozneje. Kje je rešitev Slovencev Kajpada me bodo sedaj vsi vprašali, kako si zamišljam rešitev življenjskega vprašanja malega slovenskega Tin rod a? Povedati jc to mogoče silno enostavno; izvesti pa je lo v danih prilikah na moč težavno. Zakaj za ohranitev in po-vzdigo našega naroda je potreben nopor vsakega posameznega Slovenca prav tako kot celoto. Čo bi zmagali židovski boljševiki kljub do skrajnosti stopnjevanemu nemškemu, evropskemu in našemu odporu, bi bila častna smrt nas vseh še vedno boljša kot večno boljševiško suženj sivo, ki bi porazu sledilo. Čo pa zmaga Evropa, ki se pod vodstvom Nemčije bori proti komunizmu, bomo mogli tudi mi Slovenci kot najmanjši narod zavzeti svoj odgovarjajoči prostor in si pridobiti vse možnosti za ohranitev in prost, neoviran razvoj našega naroda. Seveda le, če bomo že sedaj odvrgli vse že prej omenjeno nesnago in pristopili k pozitivnemu sodelovanju z graditeljem nove Evrope. Če se torej hočemo ohraniti in bodočim slovenskim rodovom zavarovati boljše življenje, moramo iz tega raizloga tudi holeti zmago proli boljševiške Evrope pod vodstvom Nemčije in v njo verovati. Moramo pa za to Evropo tudi nastopiti, z njo sodelovati in so tudi po svojih mo, Čeh zanjo boriti. Disciplina je pogoj uspeha Da so kvalitativno dvignemo na čim višjo možno stopnjo in se uveljavimo kot čvrst, pameten in trezno misleči narod, moramo iti predvsem vase in si učvrstiti prepričanje, da jo discipliniranost naroda podlaga njegovi vzgoji za najvišjo pozitivne uspehe. Pri polnem priznanju pravice do notranje svobode vsakega posameznika se mora vendarle vsak Slovenec zavedali tega, da ima njegova zunanja, osebna 6voboda v besedah, pisanju in dejanjih tam svoje meje, kjer bi mogla škodovati ali vsaj obremenjevati pravice in blaginjo sonarodnjaka ali celo vsega naroda. Politična svoboda posameznika ali stanov mora biti uravnana izključno na blaginjo vsega naroda! Zakaj ta blaginja bo polem zopet postala blagostanje stanov prav tako kot posameznikov. Ob popolnem moralnem in materialnem priznanju naporov vrlejših in marljivejših posameznikov ali uspešnejših in bolj zaslužnih stanov, kakor tudi ob polnem upoštevanju njihovih potreb mora vendar biti pri vseh odločitvah korist narodno skupnosti najmero-dajnejša in najodločilnejša. Strankarsko-politična razcepljenost in stanovske spore mora sedaj in za vselej narod sam in odgovorno vodstvo z vsemi sredstvi zatreti. Kot mali narod si luksuza strankarske politike ne moremo več privoščiti. Vsi danes vemo, da je ta politika lomila narodove sile, razbijala našo disciplino, povzročala nered, pripravljala plodna tla boljševizmu in nas privedla na rob groba. Zato opozarjam vse one, ki še danes poskušajo z raznimi ilegalnimi sredstvi povdigniti stranke ali za posebne namene določene skupinice! Ti zmešani, bo- 1 Iestni ali zločinski škodljivci so se med • zdravo večino našega naroda sicer žc I zdavnaj osmešili. Toda, če hočejo nada- ljevati, naj al nekaj zapomnijol Dokler bom v teh najtežjih časih na svojem sedanjem mestu, globoko se zavedajoč silne odgovornosti, ki sem jo dolžan svojemu narodu, izpolnjeval svoje težko dolžnosti samo in izključno v korist slovenskega naroda, bom brezobzirno zasledoval in onemogočal vse klike, društva, nezdrave častihlepneže in egoiste, posebno pa vse intrigante, ki delajo proti narodni skupnosti in enotnosti in tako proti koristim naroda, ali cclo delujejo na račun Evropi sovražnih temnih sil. Sstao enotnost ter najstrožja disciplina duha. mišljenja in čustev na današnji poti more naš narod rešiti in mu koristiti. Vsako drugačno mišljenje in ravnanje, kl bi navzlic jasnim spoznanjem iz daljnje in najbližnje preteklosti razdvajalo naše sile, pomeni zločin, ki mora biti pravično kaznovan. Vsak posamezni Slovenec bo moral zastaviti vso svojo voljo, da bo v svojem poklicu kolikor mogoče zvesto opravljal svoje delo. To velja za kmeta in delavca, rokodclca in industrijalca, duhovnika in vojaka, trgovca in obrtnika, umetnika in uradnika, učitelja in učenca Prav tako bo moral vsak stan usmeriti vse svoje stremljenje v to, da bo kot stanovska skupnost doprinesel najboljši delež narodni skupnosti. Da, ves narod bo uvidevno pomagal v potrebah posameznega rojaka, prav tako kqt v potrebah stanov in bo dajal tudi priznanja častnim naporom. Zato pa ga bomo privedli do strnjene, upoštevane narodne skupnosti, ki se bo a svojim razumom, discipliniranostjo, redom, delom in socialno pravičnostjo, kakor tudi s svojim socialnim mirom v družbi evropskih narodov uveljavila in nadomestila svojo številčno slabost. Težka In velika je naloga, ki jo moramo skupno izvršiti. Toda, ker jo je mogoče izvršiti, jo rešiti moramo, če hočemo doseči naš narodni preporod, socialni mir in upoštevano mesto v družbi evropskih narodov. Pot nam kaže nemški narod Pot k temu nam zopet kaže nemški narod, prvi narod naše celine, ki jc oblikovalka in nositeljica svetovne kulture. Njegov narodni socializem prenaša največje napore in premaguje največje težave. In čeprav narodni socializcm ni nikakšno izvozno blago in — čisto razumljivo — nc sme biti nobenemu drugemu narodu vsiljen, jc vendarle zaradi silnih uspehov, splošnega reda in zgledne discipline nemškega naroda vsem drugim narodom pravi kažipot, kaj lahko zdrav, pravilno voden narod doseže tudi v dobi židovskega zarotniškega besnenja, židovske lokavščine in prevare in je tudi edino uspešno sredstvo, ki se stavi na pot židovsko - boljševiški svetovni nadvladi Jeza in besnenje svetovnega židovstva je najboljši dokaz za pravilnost in tvorno silo nemške narodno-socialistične revolucije. Samo ta revolucija je preprečila za-vratni pokoli nežidovskega človeštva in ga prisililo, da je poslalo v ogenj narode, ki so po boljševizmu in plutokraciji že zasužnjeni židovstvu. V tej borbi gre v resnici za vse. Gre za zmago dobrega ali zla. In ker pravični Bog jc, bo — čeprav po najhujši preizkušnji — naklonil zmago onim, ki so sposobni in vredni dati človeštvu novo, višjo, svetlejšo, Bogu do-padljivo, satanu iu njegovemu zlatu sovražno vsebino. Tudi mi Slovcncl sc moramo držati smeri, ki so jo sprejeli že mnogo večji narodi. Saj vendar tudi mi hočemo dati našemu življenju in naši bodočnosti višjo vsebino in postaviti lepše cilje Z novimi ljudmi hočemo ustvariti novo bodočnosti Z novimi Sloveči novo Slovensko! To je dnevna zapoved našega domobranstva. To je moj svetal, veliki cilji Po tej novi poti bomo šli odločno naprej! In to navzlic vsem oviram, ki jih bomo pri tem morali odstraniti Kljub vsem bolečinam in žrtvam, ki jih bomo še morali prestati in doprinesli. Nakljub vsem reakcijam in krizam, ki bi mogle omajati našo vero v zmago Evrope in njene pravične stvari. Naša prva dolžnost — očistiti deželo komunizma Naša prva in najnujnejša naloga, ki jo na tej poti moramo opraviti, je, očistiti mesto in deželo vseh vrst komunističnih zločincev ter vzpostaviti in ohraniti red, ki je temelj vsemu tvornemu ustvarjanju. Ramo ob rami z nemškim vojakom jc naše domobranstvo že na tem, da bo to dobro opravilo. Saj smo priče uspehom, ki so vsak dan večji in lepši tako na organizatornem, kot na bojnem polju. Mi vsi pa se moramo s srcem in dušo in vso možno pomočjo postaviti za te hrabre borce in jim tako lajšati njihove težke naloge. Komunistična kuga mora biti z vsemi sredstvi iztrebljcna, ker nam vsem grozi s smrtjo in suženjstvom, ki sledi razbitemu narodu tik za petami. Oni, ki mislijo, da jim bo to kakor koli prihranjeno, se bridko motijo. Tudi oni pristaši in simpatizerji OF, ki niso partijci, bi bili vsi likvidirani. Najsramo.tnejše in najbolj pokvarjenjaško bi bilo, Že bi se zadržali pasivno ob strani in se pustili terorizirati in klali kot ovce ali pa se pustili žrtvovati kot židovska topovska hrana. Saj v tem je ravno vsa taktika mednarodnega komunizma, da hoče do 6rčike proliko-munistični, nacionalno zavedni, marljivi, pošteni in pobožni slvenski narod na najpodlejši in najenostavnejši način odpraviti. Z vsemi sredstvi nas boljševistični spletkarji znajo razdvajati, razbijati in nas hujskati drugega proti drugemu ter proti vsem pozitivnim silam Evrope, prav posebno pa proti Nemčiji. Toda prav tnko moram povzdigniti svoj glas v pohvalo »skrivačev«, ki navezani sami nase brez vsake pomoči, ne da bi zapadli medsebojnemu pričkanju, ki jc naša dedna napaka, pritiskajo na tolovaje in njihove brloge. To so naši najbolj zdravi, najhrab-rejši in tudi na mučeiiško smrt pripravljeni rojaki, ki si jih moramo vzeti za zgled. Kmetu in delavcu vsa skrb Drugo nujno nalogo predstavlja naše poljedelstvo. Naš kmet tvori večino slovenskega naroda Kmet nam varuje in neguje zemljo, kmet nai obnavlja, on nam dovaja vedno znova sveže, zdrave krvi. Kmet nas hrani, nas brani Brez našega kmeta tudi nas ne bi bilo. Kmet jc torej podlaga naše bitnosti, našega življenja, naše narodnosti v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti Tri leta smo ga puščali na cedilu, ko je med dvema ognjema zvesto, žilavo in v Boga zaupajoče vztrajal pod zločinstvl mednarodnih tolovaiev in laških strahopetcev prenašal trpljenje, poboje in požige in ni zapustil svoje vroče ljubljene žemljice, ki je domovina vseh nas. Sedaj pa zopet odhaja obdelovat polja, negovat gozd in vinograd, oskrbovat živino in si znova gradit dom. Nu ta težak posel odhaja praznih rok in oropan, toda z močnim, v Boga zaupajočim srcem. Opravil pa ga bo dobro, kakor ga jc šc vedno dobro opravil, če mu jc kdaj nesreča ali vojna pobrala sudovc njegovega stoletnega truda. Tokrat pa zahteva hvaležnost, dolžnost in dolg vseh ostalih stanov, da kmclu z vsemi možnimi sredstvi pomagajo. Zakaj čc bo on vzdržal strašno Ereizkušnjo današnjega trdega časa, jo omo prestali mi vsi Naša tretja naloga jc, pomagati našim delavcem. Odtegniti jih je treba varljivim zapeljevanjem židovskega marksizma in jih vkleniti kot dragoceno sestavino v našo narono skupnost, kakor to večina naših delavcev s svojim pridnim delom, s svojo narodno zavestjo, domovinsko ljubeznijo in vero v Boga zasluži. S pravim upoštevanjem socialne pravičnosti mora biti tudi pri nas uveden socialni mir in premoščeni morajo biti prepadi, ki še zevajo med posameznimi stanovi. Nadaljnje naloge obstajajo v organizaciji vseh drugih stanov. Tudi ti bodo v novo narodno skupnost vključeni tako, da bodo vsa dosedanja nasprotstva izginila. Naše prav posebno zanimanje in nas vseh izdatno moralno in materialno pomoč pa potrebuje trenutno predvsem socialno skrbstvo in obnova. Organizacija, ki naj v ta namen obseže vsa sredstva in sile, jc v teku. Kot »Zimska pomoč' oziroma sedaj kot »Socialna pomoč-< je v minulih štirih mesecih dokazala žc prav omembe vredne uspehe. Dilo pa bi zgrešeno, čc bi ta vprašanja prepustili samo za to namenjenim otganizacijam Samo po iniciativi in nesebični pomoči vseli manj oškodovanih bolj oškodovanim, pa bodisi financielno, matcriclno ali s pomočjo delovnih sil bo mogoče težke ruševine in razbitine zopet popraviti. Pri tem bodo imeli vsi Slovcnci priložnost pokazati, kakšno imajo srce in razumevanje za nujno in tako potrebno narodno skupnost. Vloga delovne službe Delovna služba bo dala naši mladini priložnost, da si bo v službi naroda pridobila oceno discipliniranih, marljivih in poštenih' rojakov ter na žrtve pripravljenih, pravih tovarišev. S tem bodo narejeni tudi mostovi za zbližanje in prijateljstvo med vsemi doslej ločenimi sloji in razredi, da bomo tako ustvarili pravo, resnično narodno skupnost. Mladino na pravo pot Z vso ljubeznijo, z vso skrbjo in z vsemi silami pa sc bomo morali vsi posvetiti naši mladini. Da bomo tu dosegli največ in najboljše, kar bo za nosilko naše bodočnosti potrebno, bomo delali vestno in napravili vse, da jo bomo še v domači hiši napotili na pravo pot in postavili temelje, ki naj zasigurajo telesni in duševni vzpon naših bodočih rodov. Za to zelo važno delo pa je potrebno šc nekaj časa, zaradi česar danes še ne morem tega vprašanja pobliže obravnavati. V iskreni povezanosti s svojo izbrano, življenja željno mladino, stremečo k vsemu, kar je vzvišenega, koprnečo k I.uči, Plemenitosti, Lepoti, Pravici in Božan-stvenosti bo ves naš narod zajelo gibanje, ki nas bo vodilo naproti blagoslovljeni, trajni dobi plodonosnega dela, resnične zadovoljnosti, neprestanega napredka in prave svobode slovenskega naroda v na novo urejeni, pomirjeni in mir ohranjajoči ter vedno znova ustvarjajoči Evropi. Po govoru se je g. dr. Piti g. prezidentu v imenu vseli zahvalil, vsi navzoči so mu zaklicali trikratni >/i-vio« nnkar je bilo zborovanje ziikljn-čeno ob petju himne »Hej Slovenci!«. I: Trata Nova operna sezona v Trstu. Uprava tržaškega gledališča sc jo odločila začeti dne 27. aprila z novo operno sezono in sicer v gledališču »Rossctti«. Izvajali bodo opere: Boitovega 'Mciistoiela« Pucci-nijevo »Tosco«, Rossinijevcga »Seviljskc-ga brivca«, Verdijevega 'Trubadurja , Thomasovo »Mignon«, Bellinijevo »Normo« in Ponchiclli|cvo »Giocondo«. Peli bodo med drugimi Cina Cigna, Gianci Pc-derzini, Gino Becchi, Arrnando Borgioli, Mariano Slabile Prva predstava bo 27. aprila in sicer »Mefistofel«. Zadnji sinlonični koncert v gledališču »Verdi« bo v četrtek, 20. aprila. Za zaključek koncertne sezone bodo na tem koncertu izvajana izključno Wagncrjeva dela. Dirigiral bo Leopold Reichvvein, sodelovala pa bosta sopranistka Ililda Ko-netzni in baritonist Paul Schoffler. Nesreče. Z vročo vodo se je oparil mali Sergij Zago. Dobil je hude opekline po obrazu in rokah. — Pred dnevi se je na polju pri delu ranil z drobcem stekla v nogo 23 letni Kari Mcrsič. Sprva sc niti ni brigal za to, ko pa je noga začela ote-kati, jo prišel v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da jc nastopilo zastruplje-nje. — Pri delu v zaklonišču si jc zlomil nogo 38 letni Rino Vicl. — 75 letrega Benedikta Pelca ie napadel pes in ga ugriznil v roko ter v levo nogo. Vsi sc zdravijo v tiZaški bolnišnici. \ Dnevne novice MaSa za pokojno Vereo Kladva lio ob ohletnlei smrti v sredo, 19. t. m., ob 7.30 v frančiškanski cerkvi pri oltarju Srca Jezusovega. Maša zadušnica za pokojnim Ignacijem Kovačem iz s 7 v Slomškovem zavodu, Poljanska e. G. »Zlato zgodbice« — nova knjiga za otroke, spisal Jože šerjak (izven zbirke). Dobi -> v upravi »Knjižic« na Rakovniku, v Mladinski založbi in drugih knjigarnah. Cena I lira. Vse lepe In znane pesmice iz zvočnega filma »Sneguljkn* boste slišali tudi v frančiškanski dvorani v soboto, 22., iu nedeljo, 23. t. m., oh 17. Vstopnice si pravočasno preskrbite pri Sfiligojn. Za slare onemogle Ljubljančane v most-nom zavetišču v Japljevl ulici je podarila tvrdka Siemens d, d., tehnična pisarna, LJubljana, Dunajska cesta 1, 300 lir uamo-sto venra na krsto pok. go. Minke Vuga; gradbeno podjetje Svor In Kosi jo pa podarili! ."•00 lir namesto cvetja ua krsto gdč. Danic« Škafar. Mestno županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zalivalo ludi imenu podpirani h. V Ljubljani so umrli od 7.—1.1. aprila: Vertelj Iloris, 21 let, telegrafist, Milčinsko-ga II; Atižič Frančiška, IM let, posestnica, Ulluvik 27; žužek J.eopold, 91 let, sodni nad-sveluik v P-. Dunajska 17; Mlholčič Marija roj. Grl, 78 let, žena žel. delaven v p.. Mnhničeva 13; Kosmač Anton, 73 let, post rešček, .lupljeva 2; Scliiffer Marija roj. IIndovernik, M lot, vdova trgovca, Mostni trg 19; It ti lt Franc, 58 let, trgovski poslovodji, Gradnika 4; Terček Marija, roj. lCrunjc, li.i let, zasebnica, Breg 4; Pestotnik Alojzij, 39 lel. policijski stražnik, Vidovdanska 22; Vclkavrh Frančiška ro.i. Zgonce, liS let, vdova lesarja, Vidovdanska 9; Leskovec Ivan, M lel. podpregledoik fin. kontrole v p., Vidovdanska 9; Mrva Ivana roj. Siruik, 71 let, ipokojenka lob. lov., KamnogoriSka 19; Gn--perin Kranja roj. špruk. 80 lel, vdova žel. zvnnPnikn, Sv. Pelra nasip 17. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Mesec Iva. 57 let. učiteljica v p.. Tržna 5; Rnkovec Marija, •"* let, kuharica, Gregorčičeva 29: Sedej Ivan, mizarski mojster, Mala čolnarska 5; Kaste-Ae Gabrijel, 43 leL trg. pomočnik, Dolenjska cesta 102; Kofol Ivan, 67 let, žel. del. v p.. Vidovdanska 9; .Taukovee Janez, l lelu, >:n hišarice. Sv. Jošt pri Vrhniki; ISrosch Ana roj. Rtiča!, 80 let, vdova železničarja. Poljanski nasip 8; JelovSek Anton, 60 lel, prosjak, Vrhnika; Gorišok Ignacij, 24 let, domobranec, Trimskovo pri Litiji; Ovuičck Neža, 64 let, delavka, Pongrč grm 9, obč. fciiiiliel-Stopiče; Sllhernik Anion, 43 let, kočar, Lnče 35, olič. Slivnica.Žalna; Hočevar Janez. 5 mesecev, Zg. Hrusica 17 pri Ljubljani; Nnglič Terezija roj. Mavc, 62 let, vdova mizarja, Bohoričeva 11; Frane Rnj-gelj. 8 mesecev, sin natnknrja. Janševa 11; Može Andrej, 62 lot, sprevodnik drž. žel. v p.. Knezov stradon 17; Podreberšek Neža roj. Skofic, 59 let, vdova policij, agenta, Trnovska 3; Zupančič Ignacij, 57 let, žel. uradnik, Hrnnlluiška 4: Sadar Marija, 17 let, ličl posestnice, Šica pri Krki. Izšla je nova krasno ilustrirana knjiga »Slovenčeve knjižnice": Tomažu Jože: POHORSKE LEGENDE Legende se bero z veliko lahkoto in bodo našim malim in odraslim v prijeten užitek. Zlasti lepa je legenda o Ogrski Mariji. Legendam je dodanih tudi nekaj pripovedk. iC-tiiga je precej obširna in je res Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Sončno lepa bela nedelja Letošnja belu nedelja, ki ima med našim preprostim ljudstvom na deželi za velikonočnimi prazniki velik pomen in je upoštevana posebno v vremenu, je bila prijetno součnu in vedra. Ljubljana suma je to nedeljo posvetila veliki manifestaciji, o kuteri poročamo nu drugam mestu. Lepi so bili prizori, ko so domobranci, pevajoč lepe narodne, korakali k božji službi in prav tako i/, cerkve. Domobranska godba, ki je v soboto dopoldne spremljala domobrance po glavnih prometnih cestah, pu si je že pridobila globoke simpatije ljubljanskega prebivalstva, ko je sledila koračnieum godbe. V splošnem je pomladansko življenje bujno razmaknjeno. Povsod vse cvete, zeleni iu bfsti. Ljudje so v nedeljo dopoldne in popoldne hiteli v gozdove na Rožnik iu Golovec, da so se okrepili s svežim zrakom. Mnogi so tudi prvič zaslišali kukavico, ki se je oglasila na Golovcu. In po stari navadi je vsakdo pogledal, koliko denarja ima pri sebi in je štel dalje, koliko let mu je kukavica nakukala. Nedelja drugače v kroniki ni zaznamovala hujših nesreč. Zastrupitev dveh zakoncev V petek zjutraj so našli mrtva v stanovanju v Slomškovi ulici zakonca Babšek. Umrla sta zaradi zastrupitve s plinom. Njuno smrt so odkrili, ko so šli poizvedovat, kaj je z Babškom. Babšek je bil namreč višji kontrolor državnih železnic in ker ga dolgo ni bilo v službo, so šli z direkcije gledat na njegovo stanovanje, kaj se je zgo- dilo z njim. Ko na trkanje ni bilo nobenega odgovora, so ljudje, ki so se /brali pred zaklenjenimi vrati, pogledali skozi okno v kuhinjo, kjer je ležal Babšek mrtev. Ko so vdrli v stanovanje, so našli v sobi še soprogo, Ivo Babškovo. Oba zakonca sta bila zastrupljena s plinom. Pri tem je čudno to, da v stanovanju plina sploh nista imela. Plin je prišel v njuno stanovanje, kot se je pozneje dognalo, i/, razpoke v glavni plinski cevi, ki je nastala blizu stanovanja. Plin je uhajal v odtočni kanal, iz kanala pa v vlivalno školjko v stanovanju Bubškovih. Ker Babško-va nista imela v stanovanju plinske napeljave, si nista znala razlagati, odkod prihaja slabost, ki ju obhaja. Ko stu šlu v četrtek zvečer spat, nista odprla oken stanovanja, da bi čez noč prihajal noter čist zrak, in tako je prišlo do zastrupitve. V petek opoldne so se že začela dela za popravo plinskih cevi na križišču Slomškove in Kolodvorske ulice. Delavci so odprli kanal in je upati, da se bo popravilo v kratkem dovršilo. Razne nesreče in poškodbe Posestnik na Rudniku Ivan Vidic je tako nesrečno skočil z železniškega voza, da si je zlomil desno nogo. — Prav tako pri skoku z vlaka si je v Notranjih goricah zlomil desno nogo 23 letni krojač Ludvik Veliar. — V Grosuplju jo padel in si zlomil desno ključnico 60 letni mlinar France Mlinar. — V Logatcu je spodrsnila v hlevu iu si zlomila desno nogo 55 letna žena posestnika Marjeta Keržičeva. Kaj je novega pri naših sosedih C j) 'ill. rilo. Dobi se po vseli knji-i trafikah. Segajte po njej! S Spodnje Štajerskemu V Rogaški Slatini je umrl 81 let 6lar stavbenik Danijel Madile. Rajni je vse življenje bil v Rogaški Slatini ter je bil kot sodelavec gradbene tvrdke Ludvik Meglič soudeležen pri premnogih gradbenih delih na Štajerskem. Hrabri Spodnještajerci. Iz okrožja Maribor-okolica eo doma naslednji odli-kovanci, ki so prejeli železni križec druge stopnje: greuadir Ludv.ik Pavlin, desetnik Maks Očko in desetnik Stanislav Požgan. Iz Hrvaške Predlog za ustanovitev živinorejske lakultete na zagrebškem vseučilišču. V aprilskem zvezku »Veterinarskega vest-nika« je objavil prof. ing. Dr. Oto Kiister zanimiv članek o kompetenci v živinoreji s posebnim ozirom na konjerejo. Dr. Kiister v članku razpravlja o nalogah veterinarske in kmetijske fakultete ter pov-darja, da je podrobno proučil, kakšne te-meleje dobe absolventi ene, kakor druge fakultete z ozirom na živinorejo. V nadaljnjih izvajanjih pisec članka trdi, trdi, da je na podlagi svojega proučevanja prišel do sklepa, da po sedanjem učnem načrtu ne dobita niti agronom niti veterinar potrebnega znanja in usposobljenosti, ki je potrebna za izvrševanje živinorejske službe. Zato smatra, da bi bilo za uspešno delo v živinorejstvu potrebno najožje sodelovanje agronomov ter živino-zdravnikov ter zato predlaga spremembo učnega načrta na obeh fakultetah. Po mnenju dr. Kosterja bi pa bilo morda še najbolje, če bi se na zagrebškem vseučilišču ustanovila posebna fakulteta za ži-vinorejstvo, na kateri bi slušatelji dobili temeljilejše znanje iz posameznih predmetov, ki se sedaj delno ali pa sploh še nc poučujejo na veterinarski, kmetijski in gozdarski fakulteti. ■■■■■■■■■■■■■■OaaUIIBBHH Učiteljska in profesorska predavanja Na željo večine upraviteljev ljudskih šol sc bodo od srede, i(>. aprila t. I. dalje predavanja za ljudsko.šolsko učiteljstvo vršila ob 18 (ob šestih popoldne) in ne več ob 17. V ostalem je red predavanj nespremenjen. Za ge. profesorice srednjih in sorodnih šol predavanje v četrtek, 20. aprila t. I-zaradi svečanosti odpade-. Bo v soboto, 22. aprila t. 1. v beli dvorani Uniona ob Ib-IO. Iz Srbije Smrt dr. Vojislava Janjiča. V začetku marca je umrl v Beogradu bivši minister dr. Vojislav Janjič. Pokojni dr. Janjič je bil v beograjskem političnem svetu znana osebnost ter je igral važno vlogo tudi v srbski pravoslavni cerkvi. Rodil sc je leta 1890 v Kraljevem. Po končani gimnaziji je študiral na srbskem pravoslavnem bogoslovju nato pa šc na pravoslavni fakulteti v Cernovicah. Pozneje je postal najprej suplent, nato pa redni profesor pravoslavnega bogoslovja v Beogradu. Med prvo svetovno vojno jc bil ataše pri srbskem poslaništvu pri Vatikanu, nato pa je živel nekaj časa kot profesor bogoslovja v Kadsvvodnu in Oxfordu v Angliji. Leta 1920 jc bil izvoljen za poslanca v ustavotvorno skupščino ter je bil med drugim tudi njen prvi tajnik. V letih 1923 in 1924 je bil minister za vere. Politično je pripadal radikalni stranki. Od nje sc je pozneje ločil ter je ustanovil svojo politično skupino, s katero pa ni prodrl. Poslanec je bil tudi leta 1935 in v naslednjih letih. V začetku je podpiral vlado dr. Milana Stojadinoviča ter pokojnih dr. Korošca in dr. Spaha. V konkordatski borbi pa je zavzel proti njej skrajno opo-zicionalno stališče tako v samem parlamentu, kakor tudi med pravoslavno javnostjo. V svojem političnem udejstvova-nju je pokojnik veljal za prijatelja Slovencev. Dramsko gledališče Torek, 18. aprila, ob 18: »Azazel«. Red Prvi. Sreda. U. aprila, ob 18: »Azazel«. Red Sreda. Ivan Pregelj »Azazel«, žaloigra v petih dejanjih. V glavnih vlogah nastopajo: Marija Magdalena — Boltar-Ukmarjeva, Juda iz Keriota — Jan, Suzana — Kraljeva, Lia — Rnsbcrgerjeva, Joel — VI. Skrbinšek, Asim —■ Biteuc, v ostalih vlogah velik del dramskega ansambla. Režiser M. Skrbinšek, scenograf arh. V. Onjšek, kostumi J. Vilfanovo, scenska glasba prof. Tomoa. Prva uprizoritev L. Fuldove petdejansko veseloigre »Ognjenik« v Drnini bo v soboto. Je izrazito zabavnega značaja in prinaša spor dveh zakoncev v raznih variacijah. Operno gledališče Torek. 18. aprila, ob 18: »Melodije srca«. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Sreda, 19. aprila, ob 18: »Carmen«. Izven. — Gostovan.io Milo Koge.iovo in Ivana Francija. Cene od 40 lir navzdol. Opozarjamo na gostovanjo Zloto GJnn-gjenčevc. ki bo nastopila 20. t. m. v naslovni partiji »Madame ButtorfIy« in 23. t. m. kot Mimi v »Ln Bolieme«. ■iimniiiiiiniBrn—-- J. E. P 0 L A K Izvirna povest ir časov Keltov v naših krajih Lovski rog kneza Tolistobara je dal znamenje, da je prvi pogon končan, naj gonjači zbero pse. lovci pa naj se napote na nove postojanke. I.ovski rogovi gonjačev so se začeli oglašati; vabili so pse, naj se zbero okoli njih. Večino psov so gonjači zbrali, a marsikateri od lovskih psov se je vrnil domov šele po končanem lovu; zakaj ob preganjanju divjačine se je zatekel. Nekaterega psa pa sploh ni bilo več domov; zakaj tega so raztrgali volkovi, onega je pobil medved s šapo, temu je razparal neresec trebuh, nekteri pa je bil naboden, vržen ob lla in poteptan od jelenov in turov. Tudi ris je skočil kakem psu za vrat in mu izpil kri. Precej časa je trajalo, preden 60 sc tbrili lovci na novih postojankah ... Ce na večer je šlo, ko jc bil lov za prvi dan končati. Na povelje kneza so lovci posedli in kuharji so začeli pripravljali večerjo iz žlahtnih delov drobovine. Ognjišče so pripravili kuharji na mali; zakaj v ta namen so izkopali v zemljo štiriog'ato jamo in jo obložili s ploščatimi kameni; na dveh koncih jame so zabili tla vsako stran po eno močno r«— govilo; na rogovili so položili močan droi.', ki so mu na sredi obesili kljuko, na katero so obešali tri pramene verige, na katerih jc bil pritrjen kotel za kuhanje. Da je čas lovcem med kuhanjem večerje hitreje mineval, "so si pripovedovali lovske dogodke izza minulega dne; menim, da mi ni treba omenjati še posebej, da so lagali V6i. Knez Tolistobar pa je bil slabe volje; niti razgovarjali se ni holel, zakaj prvega dne na lovu ni imel sreče, in to mu je vzelo vso dobro voljo. Po obilni večerji so lovci še nekaj časa kramljali; toda utrujeni od stanja in hoje so kmalu polegli in zaspali. Glasno smrčanje se je razlivalo po loki.., Drugega dne so se napotili že navsezgodaj na nove postojanke, ki pa so bile od lovišča prvega dne precej oddaljene. FILMI TEGA TEDNA Zvočni tednik prinaSa prizore iz kiparske doluvnioe, iz cirkusa, kjer vidimo akrobata ua kolesu in telovudkinjo na trapecu, ki se vrti pod kupolo. 1'odoželsko zavotiščo za otroke dokazuje, da je Šolska mladina dobro zavarovana prod bombnimi napadi v velemestih. Slovesen je bil sprejem mladine v državno delovno službo. Soln SS v visokih gorah skrbi zlasti za vožbanje vojakov v smučanju. Letalski uaraSčaj za nočno lovce prihaja iz vrst nemških letalcev, ki so prostovoljno oglašajo. Na vzhodnem bo-JiSču je južno vreme spremonilo bojišče v morjo blata in vode. Kljub temu mora iti promet, kljub temu morajo delovati telo-fonsko zveze. Pri umiku nemške čete znanstveno podirajo vso, kar bi moglo služIti nasprotniku. Slikoviti so prizori, ko so ob eksplozijah podirajo ladjedolnice v Nikola-jovu. Po kratkih odlomkih lz angleškega zvočnega tednika, ki kaže počasno napredovanje po izkrcanju v južni Italiji, vidimo strahotne boje na razvalinnh Cassina, katere branijo padalski lovei. Ti so gotovo najbolj vsestransko izvežbani borci, ki nastopajo sedaj tudi kot pohota. Prav zato pa se boj od razvaline do razvaline 110 premakne nikamor. »Nenavadni dvoboj« je noslov filmu v kinu Malica. Film nam sicer postreže z dobo iz srode prejšnjoga stolotja, ko so bili dvoboji zlasti med plomenitaši nekaj pogostega, vendar obravnava snov, kl bo ostalo vedno zanimiva In aktualna. Lahkoživec s kar najbolj uglajonim nastopom no coni ženskih src, pa tudi no lastnega življonja. Zato niti dvoboja ne vzame resno. Mladi blaziranec pač So ni doumel vrednosti življenja. Zato si njegov nasprotnik prihrani slrol za drugič. Končno pride prava ljubezen, z njo smisel za vrednost življenja in tedaj mora lahkoživec priznati, da se je motil. Film je prav krepak in bo ugajal. »Ura slabosti«, film, ki ga predvaja kino Sloga, je povzet iz življenja dveh mladih zakoncev. 2enn, mlada in razvajena, povzroča bogatemu možu le nepotrebne stroške. Poleg tega privede v hišo ogromnega psa, ki dela hrup s svojim la.iežem. Možu že vse to preseda in hoče jo ukrotiti. Pri tem njegovem podvigu ga bodri in mu pomaga tašča, ki je presenetljivo mlada, tako da bi bila skoraj bolj primerna za vlogo mladega dekleta. Da gro zaplet Se naprej, »o mlada ženica navduši za slavnega tenorja. Dogodki so razvijajo In se končRjo tako, da je za vso prav. Cel film se vrti v par sobah, razen par hipov v gledališču, tako da nam je kmalu znan že vsak kot elegantno opremljenih soban. Vloga mlade, nekam preveč naivno ženico je kar dobro podana; vso skupaj pa je res vse preveč, nevesnlčno — za današnji čas nemogoče. Skratka: odrska komedija po sili prenesena na platno. Novo mesto Smrtna kosa. V mestnem zavetišču je umrla č. seslra Marija Mira Ceglar v 54. letu starosti in v 24. letu redovniškega poklica. Naj počiva v miru. — V Biški vasi pri Mirni peči pa se je preselil v večnost po daljšem bolebanju g. Matoli Franc. Bil je več let zastopnik Vzajemne zavarovalnice. MALI OGLASI V NEDELJO ol) 17 zvečer sem zgubil listnico od Podobnika pa do Klančka. — Poštenega najditelju prosim, da mi proti nagradi vrne vsaj do. kumente, čeprav nc denarja. DNE 16. t. m. od pol 9 ti o pol 10 sem zgubila damsko uro od dramskega gledališča do gasilnega doma v Šiški. Pošten najditelj nuj jo odda proti nagradi v upravi >Slov.< pod 3247. BRAMORJE prav gotovo pokončate z Braniorin zrni. Z navodilom v drogeriji KAN C, židovska ul. I. Ml*!. PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobile v drogeriji KANC, Židovska ulica Iv KARFIJOLA in špitiača se dobi pri Gospodarski zvezi na Blei\veisovi eesta 29. TEHTNICO decimalno do 500 kg prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3248. PRODAM /enski Šivalni stroj »Singcr« zelo pripraven za domačo uporabo; in kratek moški površnik: Kamniška 13 PRODAM dobro ohranjene moSkc čevlje št. 42 in 40 ter damske moderne št. Strossmavcrjeva št. 4-1. desno. CVETAčO, SPINACO dobite na stari mesarski stojnici ob Mah rovi hiši, Vodnikov trg. STEKLENICE razne vrste, kupujemo Plačamo dobro. Na va-§o željo fi b prevzamemo ua domu. . B. C.ušun. Vodnikov trg 4L 2. KUPUJEMO prazne cementno In »lične papirnate vreče PETKOM AFT A. Iyrše. va e. 55 o. STARE URE zapestne, žepne m budilke, samo prav do-bro ohranjene, kupnn. Janko Jazbec, Miklošičeva cesta 12. PEGE IN LIšAJ vam zanesljivo od. strani >AI.BA« krema. DROGERIJA KANC, Židovska ulica 1. KINO »UNION* Ljubosumen ženia povzroča ivojl tresli nevesti uešlevilne nevšečnosti , veliko veselje Mojega pra, tako ljubosumnega okolja »Ljubosumnost« V glavnih vlogah: Carola Hlihn. Hans Nielsen, Werner Kuetlerer itd. Predstava ob delavnikih ob K In 1MI TEL KINO »MATICA«™ Lepa ia davna Hana Vltova ter simpatični Ernst v. Klipsteio r veliki ljubezenski drami »Nenavadni dvoboj« Film čustev Id lepote. Ciganska glasba, ples! Predstava ob delavnikih ob K In ob tf rEL KINO »SLOGA« Vesela in zabavna pustolovščina mladega zakonskega parčka v Bavaria-filmu »Ura slabosti« V glavnih vlogah: Hannelore Schrolh, Panl Richter. Kritz Odcmar, Josef Eichheim. Predstava ob delavnikih ob 15, IT In 1* v nedeljo ie ob 10.10. Čc bi bila hiša ob letalskem napadu poškodovana ali porušena, čc bi bile hudo ranjene aH pa mrtve osebe, je to treba javiti stražnici varnostnega zbora dotičnega policijskega okoliša. Dotrpcla je na$a blaga mama, babica in prababica Ivančlč Alojzija roj. Schlegel vdova notarja in poslanca v 90. leta starosti. K poslednjemu počitku jo pospremimo v torek, dne IS. aprila na pokopališče v Logatcu. Logatcc, Ljubljana Žalujočo rodbine: IVANčIC, ČEBULAH in ostali Relcn težkega Irpljonja je zapustil svoje drage v Bosni, siu edinec, gospod Močnik Danilo Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 19. aprila ob pol 3 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zavidoviei, 17. apr. 1944. Močnik Pcler, šolski nadzornik, oče, Rozamila, mali, Milka, učitelj., sestra. Rodbini: Pisek, Klopčič S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da jc na Jesenicah nn veliki petek, 7. aprila 1944 moja ljubljena žena, hčerka, seslra, telo, snaha ia svakinja, gospa Matilda Kuharic roj. Lukež po dolgem, vdano prenašanem trpljenju v 42. lelu slarosti odšla v večnost. Drago pokojnico smo spremili k zadnjemu počitku na veliko noč, dno 9. aprila 1944, izpred LiSe žalosti na tamkajšnje pokopališče. Maša zadušnica za pokojnico se bo opravila 22. aprila ob 7 v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Jesenice, Ljubljana, Ljutomer dno 18. IV. 1944 Zalnjoel soprog Boris K u h a r i f; rodbine: Lnkež, Lombnr in Klemenčič Že prvi dan je padlo nekaj zajcev in srnjakov; vmes sta bila tudi dva jelena. Divjačino, ki je padla prvega dne, so znosili gonjači na močnih drogovih na zbirališče drugega dne, od tod na ebi-rališče tretjega dne in od lod v dolinico dedendolsko. Še obilnejši je bil lovski plen drugega dne; in ko so se zbrali lovci na jasi sredi gozda, je bil knez Tolistobar že bolj dobre volje; zakaj s svojo težko bojno sekiro je preklal glavo precej velikemu kosmatincu; in ob lovskem leganju med pripravljanjem večerje je lagal tudi on, da se je kar kadilo. Še bolj zgodaj nego drugega dne so vstali lovci v jutro tretjega dne; zakaj do novih lovskih postojank je bilo še dlje nego pa je bilo od postojank prvega dne do postojank drugega dne. Ko so dospeli lovci na nove postojanke, ki so objemale prilično ozemlje od I.eskovca do Police nad Višnjo goro. je dal knez Tolistobar gonjačem s svojim lovskim rogom znak za prvi pogon tretjega dne. Trelii pogon lega dne pa je bil za kneza Tolislobara usodepolen. Svoje stojišče je imel knez ob tem pogonu v gozdu v podnožju Kuclja visoko nad današnjim Dednim dolom; nestrpen je čakal; zakaj vse okoli njega je bilo tiho... Knr se zadnje lajanje lovskih psov napadalcev. Lajež le-teh je naznanjal kne- zu, da so psi izsledili in pognali v beg nekaj posebnega. »Kaj če je tur?« vpraša knez sebe samega, odloži vse lovsko orožje in orodje in zgrabi za težki in močno okovani bojni kij. Pogled je uprl knez na grmovje, ki je obkroževalo jaso pred njim. Zdajci se zgane grmovje in skozenj pokuka glava tura. Knez stisne kij in čaka nepremično. Iz gostega grmovja se prerine tur, pogleda s krvavimi očmi na kneza, zapiha in obstane. Knez se ne gane. Tur se raz-korači, skloni glavo k tlom, gleda kneza izpod čela in začne opletati s čopastim repom po lakotnicah. Knez dvigne kij, se razkorači in upre na noge. Zdajci zatuli tur na ves glas in se zažene proti knezu. Knez zamahne in udari z vso močjo proti turu, da bi ga zadel med rogova. Udarec je bil silen. Toda v tistem trenotku je tur, kot bi trenil, odskočil v stran in kij je potegnil kneza za seboj; in knez je padel. Tur pa je skočil h knezu, ga pritisnil s čelom k tlom, stopical z nogami tja in sem kot bi hotel kneza pohoditi. Po knezu bi bilo, da niso prihiteli za turom trije veliki psi napadalci, zacvilili, zalajali in zajokali so tako strašno, da je zaprhal celo tur; a popustil ni. Kar napadejo tura vsi trije psi hkrati; prvi se mu zakadi v rep in mu ga pregrizne; drugi se mu zakadi med zadnje noge; tretji plane turu za vrat in se mu zagrize vanj. Tedaj pa tur popusti, skoči od kneza, zatuli od bolečin in se spusti v divji beg. In psi za njim ... Knez Tolistobar poskuša vstati, a nc more; v prsih ga boli in ima občutek, da mu je stri tur ves prsni koš; rad bi zatrobil na rog, a mesto sape se mu je vdrla iz prsi kri. In knez Tolistobar je omedlel... Mrak ie že legal na zemljo, a knez še ni dal znaka, da je lov končan. Lovcem se je videlo to čudno in Alpavulf, vodja lova, je zatrobil na svoj lovski rog. Nobenega odziva — »Knezu se je moralo nekaj pripetiti,« reče Alpavulf okolu njega zbranim lovcem. »Poiskati ga moramo!« — In lovci so sc napotili proti knezovemu stojišču .., Ko so zagledali lovci kneza, nepremično ležečega na tleh, se jih je lotil strah. »Mrtev?« Noben od navzočnih ni izpregovoril tega vprašanja, a vsakemu je bilo čitati raz obraz. Obstopili so ga ... Zdaici stopi k njemu kneževič Galimar; poklekne poleg njega, se nagne nad kneza in mu položi glavo na prsa. Vsi so čakali v strahu, kaj bo -— »Še živi!« reče kneževič Galimar in dvigne desnico v znak, naj molče. In položil je iznova glavo na knezova prsa ... »Naredite urno nosilnico in urno k druidu Lugetumundu ž njim!« veli kneževič Galimar, ki vidi, da knez še živi. Fiii »Ljudska tiskat ua« — Za Ljudsko tiskarno; Joie Krautarič — llcrauitfeber, tz' jatelj: ini Jože Sodja — Sckriltleitei. oiednik; Janko Ualner.