Stev. 16. V Ljubljani, dne 17. aprila 1919. Leto XXXI«. Istiafa fiik tatrtak. -Cena ram (a It 10'- aa leto - (Za Nam čilo U - . Ameriko te drutfe tate država K 14-— — Posamezna itevilke »e prodajalo po M rinarte?. .............. GLASILO JUGOSLOVANSKE : : KMETSKE ZVEZE : : —---- a g a D a n iT]sem naročnikom in Matejem g domoljuba fclimo blagoslov-D ime prainihe. nr2dmšiv0i najšibkejši. Kdo? Kmetje! Poglejte! Železničarji, majhno je njihovo število v primeri s številom kmetov, a kadar stopijo pred vlado jn pravijo: takole se nam godi, krasti moramo, čthočemo živeti, ugodite našim pravičnim zahtevam, sicer bodete sami hoeili posledice, tedaj vlada odpošlje v Bel-g*ad brzojavko, naj se hitro upoštevajo opravičene želje. Glejte tiskarske stavce) Stavec pravi: 6 otrok imam, v resnici ne morem živeti s to plačo v tej neznosni draginji. In glej tiskar narji se nekaj časa pomenkujejo in kregajo, potem pa pošljejo v iasopisje izjavo: Ker so se plače tiskar-■i&kcmu osobju znatno zvišale, zato postanejo časopisi in vse tiskovine dražje. In vendar, koliko je stavcev. Slaba peščica proti številu kmetov. In tako dalje pri vseh stanovih. Samo pri kmelu se ustavi. Davčni referenti nakladajo zdaj kmetu dohodninske davke kakor judovski rablji Kristusu križ, Kmetovalec pregleda napoved, na tihem celo zakolne, morda celo napiše hud dopis v »Domoljuba«, potem pa nabaše denarnico — če jo-ima s čim 'aabasati — in hajd na davkarijo. Zakaj tako? Zakaj peščica železničarjev, stavcev,. bančnih uradnikov, tobačnih delavcev itd. itd, kaj doseže, čeprav jih je malo, a kmetje — pravijo, da jih 80 od •100 v Jugoslaviji — pa morajo trpeti, kar jnt drugi krivično nalagajo? Zato, ker so ielezničarji, stavci itd, organizirani, vsi strnjeni v enega samega, in če ta eden sam nastopi, se vsaka oblast zaveda: aha, ta je pa vsa železnica, z železnico se pa ni šaliti, torej pogovorimo se z njo in po pravici naredimo. In narede. Če pa kmet reče: tole je naša zahteva, ti pa oblast odgovori: »to je samo tvoja zahteva, drugi pa nič ne pravijo«, in če nisi dovolj prijazen, te pa skozi vrata vrže. Zato vas vprašamo, kmetje: koliko Časa se boste še obotavljali ustanoviti ^Cmetsko zvezo«, koliko časa boste še čakali tesno strniti svoje vrste v Jugoslovanski Kmetski Zvezi, koliko časa boste pustili, da bodo razni liberalni doktorji in kapitalisti ter socialisti, ki so imeli za kmeta dosedaj samo psovke, trgali vaše vrste s tem, da ustanavljajo razne kmetske stranke? Vaša stanovska politična organizacija je Kmetska zveza in kdar boste v rji združeni v velikem številu, takrat bo stopil en sam kmet pred ministra in mu dejal: Gospod minister, naše misli in želje so take. In minister bo vedel: »Iz tega kmeta govorijo desetisoči, pogovorimo se ž njim:« Kai je več, 100 ali 100.000? Brez dvoma je 100 več, kadar so le — ti organizirani, 100.000 ni nič, kadar le —• ti niso organizirani. Na Bavarskem so socialnodemokraški boljševiki povzročili in postavili svojo vlado. Kmetom boljševiška vlada seveda ne more prijati, ker zastopajo boljševiki mnenje, da sc zasebna last odpravi, kar se pravi kmetu naravnost vzeli vsako veselje do dela. Čemu naj pa delam, če ne v prvi vrsti zase, si misli pameten kmet. Toda na Bavarskem so kmetje dobro organizirani, in s svojo organizacijo so onemogočili boljševiško nasilje. Kmetski sveti (nekake kmetske zveze) so namreč, kakor poroča brzojavka iz Monakovega, preprečili uvoz živil v Monakovo, kier jc bil sedež boljše-viške vlade, in boljševištvo se je zrušilo. — Kmetje, opomin za vas: organizirajte sc vsi v kmetskih zvezah. S V »Slovencu« z dne 12. marca 1.1. smo brali članek, kjer dotični gospod pisatelj priporoča združevanje občin in nastavljanje občinskih uradnikov, ICočno pravi, da je hotel s tem sprožiti prerešetavanje o tej ureditvi. Zatorej naj povem še jaz tukaj naše misli in nazore, Ako je združitev občin iz gospodarskih ozirov umestna, mi nismo proti temu, Vendar imajo male občine svojo dobro stran. Na ta način pride občanom občinski urad bolj v bližino. In za kmetskega človeka, ki ima od zore do mraka polne roke dela, je to velika ugodnost. Tja stopi lahko v mraku, ko tudi župan pride do- Spj.i ln do-plaJ i. pošiljajo i (Jr.d-oUtvn JDo« molj nbn", LJubljana, . Kopitarjeva atlca. — Naročnina, reklamacij. In In* s.ratl pa: Upr.TjiitTU „Domul|tib.-, Ljubljane, Kopitarjeva ulica. = , „ ■ , ,G= mov, ter opravi svoje stvari. V malih ob' činah župan dobro pozna vse dotične razmere. Kaj pa uradniki? Torej še novo vrsta naj jih dobimo? Ali jih ni že zdaj dovolj? Edini kmetski občinski urad, kjer se preprost človek tudi brez klobuka v roki lahko po domače pomeni, naj postane uradniška kanclija!? Sčasoma bi prešla na te gospode vsa oblast občinske uprave. In koliko bi to stalo. Zdaj pa župan da svojo sobo brezplačno na razpolago za občinsko pisarno, in ako sam vsega ne zmore, preskrbi, da se vse opravi z malimi strošld. Ako pa župan v svojih podkovanih čevljih bolj nerodno priropoče pred okrajnega glavarja in se lam razkorači, se mora pa že potrpeli, saj tudi nam nI samo z rožicami postlano. — Sicer pa želimo, da še drugi povedo svoje nazore. Mi smo pripravljeni sprejeti vsak dober svet, najsibo cd kogarkoli. — Janez K a s t e 1 i c. ros! davčnih Kdor bo pregledoval dohodek osebno-clohodninskega davka v vojnih lelih od 1916 dalje, bo prišel do spoznanja, da je bil kmet največji vojni dobičkar. Koliko pa je kmetov, ki ne plačujejo osebnodohod-ninskega davka! Koliko je pa kmetov, ki imajo v resnici take dobičke, kakor jih jim je natvczil davčni urad) Kmet, ki ima devet otrok, razen enega so vsi za delo nesposobni, ki mora obdelovali svoje zemljišče s posli, čigar posestvo leži na takem kraju, da ima samo enkraten pridelek v letu, pa ima dobička čez 4000 kron! Samo, če pogleda v svojo denarnico, je večji del prazno. yDomoijub« je že večkrat priporočal pravilno napoved, priporočal tudi Žunovo knjigo: Osebna dohodnina. Marsikdo jo ima, pa jo tudi pridno rabi, napoveduje osebno dohodnino po njenem navodilu, toda .. . razočaranje ... Čc kmet še tako po pravici in po resnici pove, davčni uradnik ne verjame in ne verjame. Za vsako številko ima vse polno »dvomi se«, »z ozirom na to . , .« pa ne vem, kaj še. Pri cenitvi stanovanja je že kar stalen dvom: »Z ozirom na to, da imate krasno stanovanje, da ima stanovanje krasno lego, ste stanovanjsko vrednost prenizko cenili.« Glavo bi pa zastavil, da dotični uradnik tega stanovanja niti videl ni. t1 Zopet liočeio pri vsakem kmetu naiti vse polno hranilnih knjižic. *Z ozirom na to da ste znani kot izvrsten gospodar — kako sladka pohvala I — se pogreša Število hranilnih knjižic, oziroma ste navedli prenizko vsoto prihranjenega denarja. Pri takem posestvu kot je Vaše, bi morah imeti najmanj 8000 kron.« Kdo šc ni bral takih-le besedi na papirjih davčnih oblasti! Kdo šc ni potom davčne oblasti zvedel za denar, za katerega sicer nihče nc v6 in ga nikjer drugod ni, kakor v glavi in v trmi dotičnega davčnega uradnika I Sedaj smo v času prenarejanja. Ako hoče biti nova vlada pravična, mora med prvimi vzeti v roke postavo o osebni dohodnini in jo temeljito prenarediti. Taka, kakor jc sedaj, jc bolje, da je ni. Če pa ostane, naj ima oblast vsaj nekaj vere v osebno napoved, ne pa v uradniško trmo. Mesto davka na kmetovo pridnost naj sc napravi davek na zapravljivost. Davek na žganje, davek na ples, davek na nepotrebne veselice, ki trpe pozno v noč ali še v zgodnje jutro, — nc pa na razne predstave in predavanja po društvih — to naj sc vpelje, pa tudi z vso ostrostjo izvršuje. Kjer po takih veselicah zapravijo na tisoče in tisoče kron za pijačo in za godca, tam lahko tudi nekaj kron pade v predale drž. blagajne. Iz Kmetskih Zvez. Črnomelj. Dne 3. aprila t. 1. sc je vršila seja --Kmetske Zveze za črnomaljski okraj« v Metliki, Na predlog načelnika g. Mihelčiča, župana na Lokvici, so se sprejele sledeče resolucije : 1. K, Z, za črnomaljski okraj odločno protestira proti pritisku na kmete od strani davčnih oblasti glede dohodnine ter se obrača na deželno vlado s prošnjo, da to prepreči, ker na ta način hočejo kmete naravnost uničiti, 2. K, Z. zahteva, naj ob izvedbi agrarne reforme tudi gozdovi postanejo kmetska, in sicer skupna last, ter naj sc v ta namen organizirajo gozdne zadruge. 3. Ker je dvojni denar v eni državi le » zmešnjavo in zlasti v škodo kmetskemu Jjudstvu, zahteva K. Z., naj sc, dokler sc valuta definitivno nc uredi za vso državo, vpelje začasna valuta 1 dinar 1 krona. 4. K, Z, zahteva, naj se že enkrat reformira primerno sedanjim razmeram lovski zakon. 5. K. Z, zahteva, naj država varuje koristi vinogradnikov pri sklepanju pogodb s tujimi državami, in naj ne dovoli prostega uvoza tujih vin. Te resolucije se sprejmo soglasno. Pri prvi priporoča odbornik Konda, naj se ji pridružijo še druge Kmetske zveze. Isti predlaga tudi, naj se naredba, s katero so sc svoječasno živinski semnji prepovedali, razveljavi, in odpravijo tudi Maksimalne cene. Metliški g. prošl in dekan Valerijan Učak, ki je bil tudi navzoč, omenja, da boljševiško gibanje pride kmalu k nam, in po njegovih mislih je to gibanje ravno kmetom najbolj nevarno, česar se pa kmetje še ne zavedajo, Želi torej, naj ic Kmetske zveze poživijo in sprejmo no- M va pravila. Sklene se zato, naj sc vrši občni zbor Kmetske zveze belokranjske na belo nedeljo popoldne v Črnomlju, Tam sc bo odločilo, ali naj sc napravita dve Zve/i za Belokrajino ali naj ostane sedanja in lc premeni svoja pravila. Zato vabimo vso kmete v Belokrajini, naj se na (a zbor pripravijo in pridejo takrat v obilnem številu. Z lažmi in krvjo. Slovenija visi na nitki, to vsi čutimo. Na zapadu kopljejo strelske jarke Italijani in dovažajo topove ter komaj čakajo, kdaj prekoračijo demarkacijsko črt.) ter vkujejo Slovenijo v težke verige, na severu čakajo Nemci in nemčurji znamenja "d zapaaa, da padejo po nas, v notranjosti pa zabavljajo, pijejo, lenuharijo in verižijo razni delomržni ljudje. Vsak si je v svesti, da je vlada v takem položaju nadvse težka in odgovornosti polna in da mora najti opore povsod, pri vseh strankah, V ta namen sc jc osnovala koalicijska vlada, v kateri so zastopane vse tri stranke. Te so se tudi dogovorile, da se v tem času ne bodo med seboj napadale po shodih, Ie da vsaka stranka lahko poudari svoje stališče in svoj program. Da je stvarna in mirna kritika o nasprotni stranki dovoljena, jc sa-inoobsebi umevno. Toda liberalci, kakor so sedaj dokazali, nimajo nobenega smisla za dano be-bede, ali pa liberalna stranka ne more držati nekaterih svojih ljudi več na vajetih, Po svojih shodih govorijo o klerikalcih, kateri so menda krivi italijanske okupacije, govore o duhovnikih, kateri da so agitirali za vojna posojila, govore o farjih < in »črnosuknježih« prav po liberalnem rc-ccplu iz predvojne dobe. In vendar smo prepričani, da so dotieni govorniki v svojem srcu prepričani, da ima italijanska komanda s slovenskimi klerikalci ravno toliko opraviti, kot ljubljanski kolporter recimo z japonskim cesarjem, a za hujskanje proti Ljudski stranki ni izbornejsega sredstva kot taka laž, zato pa na dan z njo, nekaj ljudi se bo že našlo, ki bodo lo verjeli, Ravno tako vedo isti govorniki, da so razni slovenski uradniki, posebno pa učitelji — tudi liberalni — neumorno agitirali za vojno, posojilo, šc veliko bolj kot duhovniki, ljubljanska mestna hranilnica je podpisala do 25 milijonov vojnega posojila — dasi sede v njenem upravnem svetu razni liberalci — a vendar sc nihče nc škandalizira nad tem, lc p0 »čmosuknjc-zih« jc treba mahniti, zakaj to bo menda v korist liberalni stranki. Dalje nam ti gospodje še vedno očitajo Šuštcršiča, dasi smo ga sami vrgli, in jc bila naša stranka tista, ki je največ storila in sc največ borila za edinstvo Jugoslovanov, toda vseeno: napadaj in obrekuj, nekaj bo ?c ostalo. Ker bi pa naša stranka vseeno rada mirovala v teh časih, ko stojimo na vulkanu, v katerem vse vre, zato jc sklical pristaš naše stranke v Ljubljani sestanek, na katerega jc povabil vse tri stranke, da se o vsem tem mirno pogovore. Od liberalne straukc je prišel samo dr, Tavčar, ki pa ravno radi svojega mirnega in treznega mišljenja v lastni stranki nima dovolj ta- slombcj drugi sc niso odzvali. Mi smo svojo miroljubnost dovolj dokazali, česar o nasprotnikih ni mogoče trditi. Zgodilo se je pa šc več. Ljudsk; stranka jc imela v Želimljah shod, Župnik Erjavec s par običajnimi besedami shoc otvori in podeli besedo govorniki' dr Ježu. V tem hipu pa zavpije pristaš libi ralne stranke Hura« in liberalci z Golef; ki so se zbrali okrog govornika, sc vržejl s palicami na nič hudega slutečega župni ka ter ga prctcpcjo do krvi. Torej m lastni, ainpak tuji farani, ki so organizirani v krajevni organizaciji jugosl. demokratske stranke. A najhujše pride sedaj. Namesto da bi liberalna stranka obžalovala ta dogodek in poklicala svoje ljudi na odgovor, popisuje iDomovina dogodek tako, kakor da bi /upnik začel napad, dasi so nam potrdili najverodostojnejši očividci opetovano, da župnik niti t besedami, še manj pa s kakim dejanjem, ni dal niti najmanjšega povoda za napad. In sedaj taka ostudna obrekovanja v Domovini ! Tu sc vse neha Vidi sc, da racrodajni liberalci ne morejo živeti brc/, laži in obrekovanj in da jc cil njihove stranke predvsem nc blagobit naroda, temveč svobodorniselstvo, katero nai zastrupi vse Slovence, in če se lo rt da doseči lepim potoni, naj sc doseže z nasiljem in lažjo! Mi pa sc danes zavedamo, da boja ni. smo želeli mi, da smo nasprotno vse poskusili, da se giblje strankarska kontu rcnca v najdostojnejših mejah. Liberalna tiranka pa tega neče! Posledicc svojegs nasilslva naj nosi nama, narod naj pa sodi! Iz pisma socialnega demokrata. »Naša Moč-, glasilo slovenskega kr ščansko-socialncga delavstva jc prinest dne 12. marca 1919 pismo socialnega dc mokraln, ki odkrito priznava namene socialne demokracije. Odstavek iz tega pis ma sc glasi: »... Sploh moramo temeljito začeti trebiti s prokletimi kršča n s k i m i n a z o r i. Vsak začni sam pri sebi. Za to svetujem, da sc ojjibljetc cerkve koliko: sploh mo*goče. Nc samo ogibati, sčasoou tudi napadati, skrito in javno. Kakšnih pikantnih painflctov nam manjka; s te» bi najprej odprli vernim b a c k o m oči, V prvi vrsti moramo delati na to, da pripravimo duhovščino na slab glas in da zabra-nimo občevanje ljudstva z duhovščino bo; disi v verskih družbah, bodisi v družinati Ženo moramo odtujiti cerkvi in jo živiti1 čitanjem svobodnih Vi rdečih časnikov * opolzkim romanom, katerih glavni name® je dokazati, da jc vera velika nesreča in bedarija. Da nas hod raje poslušali, moramo skrbeti, da ustr^ žemo ljudem z aprovizacijo, Vchko P obljubujmo, nič ne de, ako ne bomo mog» vsega izpolniti, saj je itak ves svet v laži. Da bo le vse rdeče. Za to sc grel » Želimo, naj bi bila tudi v vaši ob«* nekaka opazovalna središča, kjer bi T tu zvezi z uradniki,učitelji in barabami (oprostite izraz, tudi barabe pridete prav) bili v vedtiem nasprotstvu z duhovščino, Tako morajo plesati, kot bomo ml godli. Pošiljajte nam poročila, vsaj kar Vas je izobražencev, da jih priobčimo po na£A časnikih in uničimo brezmisel-n s č e š č e n j e duhovščine. Družine, ki Citajo katolške liste, morate zasmehovali in vriniti naš svobodni, rdeči, včasih tudi pikantni »Naprej«, Ako si kdo upa za-goieTjati farje, ga moramo pobijati. Proti ddbovščini se poslužujmo naših delavskih tev, kjer zabavljajmo čeznje (vero sa-lao lahko pustimo pri miru, dokler niso še vse ženske čisto rdeče), podpiramo delo ob nedeljah (poleti vlačimo nalašč drva ob nedeljah), prirejujmo za ljudstvo gledali-što predstave — brezverske seveda in pi-kavtne; to vleče, Ako vzdramimo strasti, odtegnemo ljudstvo duhovščini in potem za*4ada po Slovenskem n a š i d e a 1 — boljševizem. Ne bodimo izbirčni pri sredstvih, da le izpodrinemo veljavo vere in farjev; vsako sredstvo je dobro, 'da oprostimo človeštvo še duhovniških verig.« Človek ne ve, govori li tu hudobija ali blaaaost. Pa naj bo, kar hoče, naše ljudsko ne pojde za takimi ljudmi. Brez naslova. Eno leto je minulo od lanske Velike neii, a vendar se zdi, da je v tem kratkem uas« zdrčalo celo stoletje mimo nas. Sto ia stoietne državne stavbe so se v hipu amšile in pod sabo pokopale ves svoj inventar, ne izvzemši prestole in kar je bilo o4u-og njih. Na razvalinah pa so zrastle nove države, nove misli, nov družabni red, k.^ub temu, da sc nekateri silno trudijo, da fw izkopali iz razvalin stari inventar in ojw?caiili ž njim nove hiše. , Tudi Jugoslavija jc nov cvet iz starih rsKPvulin. Pa ni Se takšna, kakršna bi morala biti, niti na zunaj, šc manj na znotraj. 6e pogledamo na zunaj, so v nevarnosti nj>ose meje, če se ozremo na znotraj, jc v nevarnosti njen — obstanek. Resnica ie wmreč, da se vedno bolj množi vrsta takih ljudi, ki nimajo za dcio nobenega smisla, pač pa gledajo samo na to, kako bi i svoje sodržavljane 'kakor tudi državo odrli na koiikor mogoče lahek in lagoden način. In ver>d?r je danes edini kapital, ki more roditi državo, pridno delo. Naša zeml*a ie betgnta, res, toda brez dela je to bogastvo nedosegljivo. Danes pa je gesio premnogih l{wrB: rinlo delaj, pa veliko zasluži, mati Jtrgnslavia, ti pa giej, kdaj ti bodo lastni otaeci izmozgali zadnjo kapljico krvi. Pravijo pa, da se vse shbo začenja od Vsaj v našem slučaju bo morda to res. Prav vsi smo si na jasnem, da je roka be!j»eajsVega ministra Pribičeviča vse nrc'e kot srečna. Ta gospod sicer nripada Jugo-slavarski demokratski stranki, a o demo-.foratizmu nima pojma, kot ga noben pravi liberalec imeti ne more. Resnica ie, da jc danes belgrajska vlada radi pomanjkanja vladnega aparata in pregleda ccle države poofs'noma nezmožna uspešno vladati celo ■daSevo. In kljub temu gospod Pribičevič kot kak Tisza močno, pa neizmerno nerodno posega v delovanje pokrajinskih vlad, otežkočuje njih že itak težavno delo. Ne zaveda se pa morda, kako s tem podpira tiste elemente, ki skušajo izpodmini-rati našo državo. Slednjič se nam zdi, da je tudi v Jugoslaviji začel militarizem kazati svoje rožičke. So gotovi deli naše obširne domovine, kjer ima soldat prvo in zadnjo besedo, če je to upravičeno ali ne, in pravijo, da to svoje stališče celo s tem podpira, da pridno deli batine, če si kdo drzne biti drugačnega mnenja. Prve volitve bodo pokazale, da je Jugoslavija čisto drugačna zemlja, kakor si jo Pribičevič in soldat predstavljata, Trpljenje naših vojnih ujetnikov. i »II Lavoro« socijalistični list v Genovi, od 1. marca raztrga najprej Colonella Costa, ki se je nasproti nekemu žurnalistu izjavil, da imajo ujetniki dosti jesti in da se jim dobro godi. Nadaljuje dobesedno: »Resnica je, da se moraio ti ubogi ujetniki ka-menu na cesti smiliti. Naše prebivalstvo jim rado podaja kruha ali kaj drugega, da ti nesrečneži ne umirajo lakote in da ne bi proklinjali Italije... Na malariii bolne prevažajo iz St. Margaritte v Tagio, jetične pa v bolnišnico Coronatc. Seveda ti potemtakem ne umirajo v občini Genova. Naši Dodatki o umrljivosti so sestavlieni na podlagi zanesljivih poročil, G, polkovnik naj jih lc natanko prebira in naj premišljuje o zadevi, ki ne dela časti nc naši vladi, ne našim vojnim oblastem. Brez veliko govoričenja ia besedičenja moramo pokazati človečnuska čuvstva za svojo časi ia svoje dobro ime, Italija nikakor ne sme biti dežela rabljev in mučitilje.v,« To poročilo se popolnoma vjema s poročili naših vrnivših se vojnih ujetnikov. Iz belgrajske oMca. (Piše državni poslanec Janez BrGdar.) Nekega lepega dne jo udarim iz Bel-grada čez hrib in plan v vasi med kmetsko ljudstvo, da bi se prepričal o življenju in razmerah srbskega kmeta. Ko pridem na prvi grič južno od Belgrada, nekoliko po-slojim ter ogledujem lepi in rodovitni svet okrog sebe, in mislil sem di: ko bi moje posestvo tu stnlo, taka dobra zemlja in planinski svet — in v bližini takega mesta, to bi bilo življenje! Od tukaj je najlepši razgled na mesto Belgrad in pa na poplavljeni svet od Donave in Save. Zemiio, kar je je poplavljene nasproti Belgradu, sem ra-čunil približno toliko, kot je kranjskega političnega okraja. Zelo lep razgled ie tudi na mesto Zemnn in hrvaško ozemlje onstran Donave. Ob robu tega griča so izkopani obrambni strelski jarki. Tukaj so Srbi branili Belgrad. Ko grem dalje po griču, zagledam v dolini precej veliko vas. Mahnem jo naravnost proti vasi. Medpotoma pridem do fanta, ki je pasel ob bregu svinje, Vprašam ga, kako se zove to scloj pove mi, da Mirovo, Vprašam dalje, kolika ima hiš; ocivrne, da 210 kuci; koliko da so svinje stare, odvrne, da najmlajša 8 mesecev, največ pa jih je starin nad eno leto do 18 mesecev. Vprašam: kdaj bodete svinje odebelili? Odvrne: na jesen, ko bode-mo imeli koruzo, čez leto pa se bodejo paski, Iz tega sledi, da srbski kmet ne proda ptašiča prvo leto, ampak drugo leto. Ko pridem v vas, vidim vse vrtove okrog hiš ograjene z bodečimi žicami, katero so dobili ob robu griča pri strelskih jarkih, katera jim prav dobro služi za ograjo vrtov. Vrtov imajo v vasi Mirovo veliko, sejejo razuo zgodnjo zelenjad, kar potem nosijo naprodaj v Belgrad. Kakor mi je izjavila neka devojka, dobijo za tako zelenjad precej novcev. Videl bi le še rad hlev srbskega kmeta. Grem po vasi, pridem do d.eh moških, ki stavita ob svojem dvorišču plot. Podam se ž njima v pogovor ter vprašam, kje imajo tukaj posestniki hlev za govedo. Pokaže mi nizko, s slamo krito stavbo. Prosil sem, če smem pogledati, nakar mi gre mož pokazat svoj hlev, V hlevu m bilo ne stropa, ne jasli; v tla so bili zabiti štirje koli, za katere priveže živino zvečer, ko pride s paše. Pozimi, ko nekoliko krmi v hlevu živino, poklada seno in slamo na tla, drugega pa sploh ne poklada živini. Malo od tega hleva pa stoji kakor stog slame, le pri zemlji sem videl, da jc nekaj pletenega iz vrbovja. Vprašam moža, kaj to pomeni; pove mi, da je to ovčjak. Srbski kmet zabije za ovčjo hišo kole v tla na okroglo, zaplete z vejami približno tri metre visoko, omeče pletenino z ilovico, na vrhu tega nameče slame za streho, in to ;e ovč ak. Vsa poslopja imajo zelo oiepros'o napravljena in jth imajo zelo malo, ker krmo imajo vso zunaj na polju ' v kopah. Tudi hiše za družino imajo zelo majhne, kakor so pri nr.s kajžarsKe, samo da imajo vse zidane. Gozdov v be'graiski okolici slpoh ni videti, tudi ravnin ni, ker je bolj valovit svet z dobro, debelo zemljo. Vpra-šrJ sem nekega kmeta, ko sem se vračal v Belgrad in jc ob potu oral njivo, kako globoko bi moral kopati, da bi prišel do kn.menja; odvrne mi, da tudi ako bi kopal 30 metrov globoko, bi ns našel kamenja, ampak samo prst in ilovi-.o, Oral je s par suhimi voli.Vprašal sem ga, koliko stane tukaj tak vol; mož odvrne, da stane 7000 krop. Sodil sem mu teže 400 kg, iz česar je razvidno, dn je živina še enkrat dražja kot pri nas v Sloveniji. Mož je nadalie toži!, da jim živine zelo primanikuje, tla imajo samo to, kar so kupili, ker so jim vse »ŠvnM zabrali«. Videti ;e, da ,e tukaj kmet v velikih težkočah radi pomanjkanja živine, in odtod taka draginja Vozijo prav velijo tudi s kravami. Imijo pa spbšno le suho,, kumrno živino, kakor smo pri nas videli vojnške vole, k0 so vozili tren Niti ene debele živine še nisem videl tukaj. Prihodnjič mogoče poročam o drugera potovanju. Kmete, m cente so v razne stranke! Skoda je ^asa! Vsi v kmetske zveza! Tedenske novice. Jugoslavija. j ikof dr. Mahnič zaprt. Jugoslovanski škof na Kri. 11, dr. Malmič, sc je silno zameril Halijanomm, ker je Jugoslovan. Zalo so. ga Italijani odstavil« in odvedli v Italiio, se ne ve kam. j Za prehrano Slovenije. Vsled velikega pomanjkanja živil v Sloveniji in na Hrvatskem, jc ukrenil minister za prehrano, dr. Kurošc:, vse potrebno, da se tem pokrajinam odpomorc. Vtosvrhoje odredil, da sc lakoj odpošlje z Kckc od ameriškega uvoza velike množine moke. Kakor smo zvedeli, ic žc več sto vagonov moke na poti v Slovenijo in enako število za Hrvatsko, da sc odpomorc veliki bedi. j Za srbske kmete. Amerika jc dovolila Srbiji en milijon dolarjev kredita za ureditev kmetijstva. Za to sc bo nakupilo mule in konjč. — Za nedeljo 20. t. m. jc sklican sestanek srbskih in hrvatskih kmetijskih društev z namenom, da sc pomore srbskemu kmetu. j Bolgarska grozodejstva v Srbiji, v narodnem predstavništvu jc pripovedoval poslancc Agalanovič grozne stvari o Bolgarih, ki so jih lc-ti izvriili v zasedenem srbskem ozemlju. .Mednarodna komisija, ki jc preiskala po Bolgarih okupirano ozemlje, je ugotovila strahovita zločinstva, ki so jih zagrešili Bolgari, katerih poprej zavezniki niso mogli verjeli. Bolgari so bili najkrvoločnejši od vseli okupatorjev. Vojaške in civilne oblasti so sc združevale v skupnem uničevanju srbskega imena. Ta namen sc najbolje razvidi iz izjave, ki jo jc podal ministrski predsednik Radoslavov v sobranju leta 1916., češ, da bo Srbija morda /.c obstojala, toda brez. Srbov. Našli so sc službeni akti, \ katerih je vrhovno povtljništvo haravnost naročilo, da sc imajo nekatera srbska sela iztrebit'. Govornik opozarja na grobnico v niškeni gradu, kjer so dobili osvoboditelji 500 okostij bolgarskih žrtev. Mcdz.avczniška komisija v topliškem okraju jc ugotovila, da je bilo samo v tem okrožju umorjenih do 20.000 ljudi, po večini starcev, žen in otrok, V selu Žilno brdo so vrgli bolgarski vojaki kmeta Todoroviča v kotel z vrelo vodo, ga kuhali in ves čas zbadali z bajoneti, V Surduliču so prisilili žene in dekleta, da plešejo kolo na grobovih, v katerih So ležali njihovi od Bolgarov obešeni in pobiti možje in očetje. V masah so uničevali Bolgari srbske ljudi v taboriščih, j Dar ameriških Slovencev dr. Korošcu, Ameriški Slovcnci so ministrskemu podpredsedniku dr. Antonu Korošcu v znak priznanja z.a njegovo delo za ujedinjenje Jugoslovanov poklonili dragoccn dur in ga po posebnem kurirju poslali preko Pariza v Belgrad. Domače novice. d Jugoslovanska ljudska stranka. Jugoslovanski klub v Belgradu je imel daljše posvetovanje, v katerem je bilo sklenjeno našo ljudsko stranko raztegnili čez jugoslovansko ozemlje kot Ljudsko stranko, d Naši poslanci proti vojnim dobičkarjem. Poslanci Slovenske Ljudske Stranke 41 Janez Brodar, Strcin in tovariši so podre-gali pri. finančnem ministru, nuj vendar kaj ukrene proti vojnim dobičkarjem in jim globoko poseže v žepe. Kakor slišimo, sc sedaj minister resno bavi s tem vprašanjem in bo v kratkem predložil davčno postal o za vojne dobičkarje- d Dražji časopisi. Papir se jc zaradi vedno manjše vrednosti denarja zopet podražil, istotako tiskarska barva, obenem so se morale zelo zvišati plače osobju, zato so ljubljanski časopisi z-ipct znatno dražji. d Če bo Ic res! Menda jc b'lgrajska vlada sklenila, da poletnega časa, proti katerem jc vse naše ljudstvo, nc uvede. Pametno! Pač pa sc bodo začele od 1, maja naprej .šteti ure ne dvakrat do dvanajstih, temveč enkrat do štiriindvajsetih in sicer od polnoči do polnoči. d Za naše vojne ujetnike. Ljubljanska kreditna banka- ima zveze- s švicarsko banko v St. Gallcnn in taista nadaljnje zveze z laškimi bankami. 100 kron je vrednih 25 frankov okoli 30 lir. Višjo nam tudi Lahi niso menjavali. Kdor pošlje svojcem večji znesek, naj kar sam vloži pri banki, lahko z dostavkom; od Švice dalje brzojavno. Naslov mora biti natančen in golov. Naslovi, poslani do meseca januarja, navadno iz kakega Canipo ali »Kon-cenlramento- fn. pr, Grczzano, Porte San Felicc, St, Marco) nc drže več; kajti ujetniki so bili porazdeljeni na delavske stot-nije (>Centur Lavor-) žc mcscca januarja in razpršeni po vsej Italiji Za mlade tovariše v taboru Teano pri Kascrli sem avlo-vil« danes tisoč frankov t— 4000 kron, kar bo že zadostovalo za pirhe, Svojecm ujetnikov naznanjam, da mi o posameznih pripadnikih ljubljanskega polka ni drugega znano kakor to, kar sem žc objavil. Prosim naše denarne zavode za prispevke, in naša društva, zlasti ženska, naj pridno zbirajo za ujetnike, Ako človek opazuje, kako sc ljudje svobodno razveseljujejo po gledališčih in koncertih in kako si vse privoščijo, akoravno je drago, in kako naši ujetniki vsega tega nimajo, trdno zaupa, da bo vsakdo nekaj prispeval za nje, ako se ga opozori na njihovo trpljenje, S—c. d Beguncem. Pri poverjcnišlvu za socialno skrb se oglašajo dan na dan mnogoštevilni begunci v zadevi naknadne begunske podpore. Stroški, ki jih imajo begunci s tem, da prihajajo glede tc podpore povpraševat v Ljubljano, so popolnoma nepotrebni. Ako bi poverjeništvo dobilo kaj aktov iz zasedenega ozemlja, bo dotiČne begunce o tem uradno obvestilo. Priglasiti sc in povpraševali ni treba nikomur! d Za begunce. Belgrajska vlada je od-kazala istrskim bcgiuicem pol milijona dinarjev podpore. Deli jih hrvaški ban, d Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani se je preselila s Turjaškega trga št. 4 v Gradišče št. 4 v Luck-mannovo hišo; vhod z vogala proti Nunski ccrkvi, d Navodila za potne liste v zasedeno ozemlje. Predstojništvo ententnega odposlanstva v Ljubljani jc izdalo sledeče navodil o z a p o t n e 1 i r, t c : 1, Kdor želi potovati v zasedeno ozemlje, naj vloži —-čc mogoče v italijanskem jeziku —- neko- lekovano prošnjo s sliko, V prošnji naj m. vede razloge, radi katerih biva v Sloveniji in zakaj hoče potovati. 2. Odposlanstvo uraduje vsaki dan — tudi ob nedeljah in praznikih — od 9. ure dopoldne do 2. urc popoldne v Pražakovi ulici št, 3, I. nadslr 3, Prošnje ne bodo takoj rešene, arap;,;. čez nekaj dni, ker se mora odposlanstvo prepričati o resničnosti v prošnji navede nih razlogov. V slučaju, da bode prošn a rešena ugodno, dobijo jih stranke od 4. cia 5. urc popoldne. Prošnjo za potovanje tja in nazaj izdaja odposlanstvo le v zelo va--nih in nujnih slučajih. Kdor prosi za potu. list, naj v prošnji, ki jo spiše v sloveskeni, angleškem, francoskem, nemškem ali U;> lijanskem jeziku, navede: 1. Ime in pr: imek. 2. Rojstno leto. 3. Kraj bivališča. 4. Kraj, kamor misli potovati. 5. Vzrok potovanja. Dostavi naj lastno sliko ali kako listino v dokaz istovetnosti. Do 20. ali 21, t. m. ostanejo meje zaprte, V tem čatt: ni dobiti potnih listov. d Koze so se jako razširile v občin Žiri, tako da leži v nekaterih vaseh (Jarč;. dolina, Koprivnik) skoro v vsaki hiši bol nik. Doslej so umrlega njimi tri dekleta in ena žena; hati se je še več smrtnih slučajev. d Strašna nesreča radi neprevidnosti. V vlaku, ki se je odpeljal v soboto, dni 12, t. m. ob 6. uri zvečer z ljubljanskega kolodvora proti Zagrebu, je nastala 10 mi nut pred Sevnico ob 9. uri 15 minut t nekem vagonu eksplozija. Dotični vagor je začel goreti, kar je vlakovodja opazil io vlak ustavil. Eksplozija je nastala vsled te ga, ker se je nekemu potniku 2. razred: na doslej šc nepojasnjen način vnel bencin ki ga je nosil s seboj. Žrtev jc bilo pri ie lezniški nesreči razmeroma mnogo. Trije potniki so ostali na mestu mrtvi, zgoreli do zogljenelosti, 13 je ranjenih, med njimi nc kateri tako težko, da ni upanja, da bi preživeli nocojšnjo noč. Med ranjenci so štirje častniki. d Poziv. Tisti Janez Pečar iz Bele-krajine, ki jc bil v ruskem ujetništvu skupaj z Dominikom Kovičem in ki je prinese! od njega pozdrave domačini, naj javi svoje natančno bivališče uredništvu Domoljub«. Iz naSlh društev. * Kat. slov. izobraževalno dr«, stvo na Rovih uprizori aa velikonočni ponedeljek ob treh popoldne Igri: »Skrivnostna zaroka« hi »Posestriml- (refenko) Anton Medvedovi. Vljudno vabi sosedna društva k obisku. * Vabilo h gledališki predstavi, katero priredi Kat. bralno Ia Izobraževalno društvo pri Sv. Frančiška Ksaveria na velikonočni ponedeljek v prostori pri »Martinove««, Spored: 1. Dr. Krekova igra v treh dejanjih »To sestre«. 2, »Bucek ▼ straha«, barka v enem delanja. 3. Petje. 4. Domača godba na lok svir« med odmorom. * Brezni c a. Slov. kat izobraževale društvo priredi na velikonočni ponedeljek, dne 21. aprila društveno veselico. Na sporedu je igra v treh defanfih »Mož le gUr»«t spisal dr. Janez Krek. Pred igro bo imel gMP-župnik Fr. Finžgar zanimivo predavanje ff ženski zvezi. Začetek ob pol štirih popoldne/ — Na tiho nedeljo smo ustanovili podrnjhuca »Kmečke zveze«. Načelnje ji g, župan Janez, Finžgar a odborniki za^posaaiezne va»j-j tudi 1u^&rirtan°or^2£lrtS!%e h<& TjU) ▼ javnem življenja do svojih pravic. Dobe »a ie pri nas tudi Hodje. ki sc boffio tti «*' kako večje zborovanje, češ, ta vojsko vas bodo nakujskali, da bo še dali« trajal«. Ti bi biK prav posebno potrebni pouka, a ne prijeto takrat zraven, da b! se na lastne oči prepričali, za kaf se gre. Dopisi. Iz Teš. Dne 6. t. m. se je vršil shod Csiečke Zveze v Lcšah. Shodu je predse-loval osiveli župan Franc Valjavec. Govornik iz Radovljice je pojasnjeval svetoval politični položaj in vnema! ljudstvo za red in mir, ki sta tako potrebna v mladi Jugoslaviji. Kmetje naj se organizirajo v svoji Kmečki Zvezi, ki nam je porok za dobrobit naše države; gledajo naj, da uveljavijo potom pametne zakonodaje svojo joljo. S tem se izpodmaknejo tla nevarne-uu valu, ki sc vali z Ruskega preko Ogrske k nam, da zažge in uniči tudi naše do- • •jove. Zalo vsi dobromisleči na krovi Lc-aui so predvsem delavni ljudje, ki ljubijo .vtgo rodno grudo; zato ne boao šli jua lim socijalističnim zmotam, ki prete uničiti našo mlado državo. V Lomu se je ustanovilo izobraževalno Irnštvo. Pristopilo je veliko udov, ki bodo dobivati v društvu potrebne izobrazbe, pa poštenega razvedrila iu zabave. V ta namen sc {e javna knjižnica pomnožila in spremenila v knjižnico izobr. društva, ccrkvcni pevski zbor postane obenem društveni, po!e|£ fnga sc je ustanovil društveni moški pevski •bor. V inačeistvo društva so izvoijeni: Jak. Slapar, načelnik; župnik Fr. Govekar, tajnik; na osem odbornikov iu odbornic. •— Letos bo V naši fari birmovanje. Poučuje in pripravlja r;c okoli 80 birmancev. Birma bo v lomski iari 241. maja, drugi dan pa v sosednji aržiški. • i V S trn g ali žalujemo, ktr nam je smrt ,ierafc^la enega najbolj zaslužnih in delavnih vbčanovt Dne 28. sušca je po kratki 5 dnevni bolezni, preminul posestnik Jauez Lesar. Povsod je deloval z največjo vnemo in požrtvovalnostjo. Zato nas ic ujegeva izguba tem težje -adcla, ker {c nenadomestljiv. — Španska« Šc nekaj tednov strašno razsaja. Skoro v vsa-W hiši so bolniki, marsikatero žrtev je že zahtevala. Dasiludi nam je že jeseni mnogo škode napravila, se je zopet vrnila v hujši obliki ttego prvokrat. — Za osebno dohodnino nas strašno pritiskajo iz Kočevja. Menda mislijo, '3a bomo mi kmetje plačali vojne stroške. Zakaj se na slavna davčna oblast nc obrne na voine dobičkarje. Ali nismo kmetje dovolj dali za vojno? Kakšne dobičke naj smo delali med voitio, ko smo bili demalega vse pri vo-jialtih? Oproščen ni bil do lanskega leta pruv niliče, kaj hočete še od nas? Stara Loka na Gorenjskem. Za priliko desetletnice obstoja vabi tukajšnje «!ov. kat. izobraževalno društvo k prireditvi na velikonočni ponedeljek ob pol 4. uri popoldne v društveno dvorano pri Fortuncu. Spored: 1. Slavnostni govor. 2. Fantovska predstava: »Dimež, strah kranjske dežele«; narodna igra s petjem v šestih slikah. Okoličani — prijatelji poštene izobrazbe uljudno vabljeni! Celjska okolica. Tudi mi iz zelenega Štajerja se zopet oglašamo v cenjenem -Domoljubu«. Liberalni list »Domovina« z dne JA. januarja 1919 osuje našo okoliško občino , ta ko-Je: »O naši katoliški občini se slišijo razne pritožbe.« Torej, ker ie katoliška! Ko bi bila svobodomiselna, bi se seveda nič pritožb ae slišalo. Nai mi kdo izmed čitateljev pove občino, katero bi vsi ljudje samo hvalili? Zakaj v vsaki občini je nekaj nezadovoljneževl Tudi v tem hudem času je bilo hudo vsem ljudem postreči, kar in kolikor bi si želelil Dalje nravi dopisnik: Upamo, da merodajni cinitelji vse nedostatke odpravijo in ne dajejo več povoda nezadovoljnosti! Da, dragi bratec, tudi mi npamo, da se odpravijo te hude karte itd., ki dajejo povod za nezadovoljnost. Toda to ni reč občine, ampak vladel Toda tudi vla- da ne more teh nedostatkov prej odpraviti, dokler ne bo dovoli živeža. Dopisniku pa priporočamo, naf naše katoliško ime več ne žali, zakaf drugače mu zagodemo drugo pesem! — Dne 25. sušca je umrl po enomesečni bolezni občinski pot Martin Turnšek. Zapuščo vdovo in tri nedorasle otroke. N. v m. p.! Okoličan, Celje. Dne 19. marca se je vršil v dvorani pri Belem volu shod Kmetske zveze. Dvorana fe bila nabito polna. Poslušalci so sledili zanimivim izvajanjem profesorja Jarca. — Isti dan popoldne se fe vršil shod celjskih Slovenk S. K. Z. Dvorana fe bila zopet polna. Nadejali se nismo take udeležbe. Govornika dr. Ogrizek in kaplan Lasbalier sta nam marsikaj zanimivega razložila. Prvi govornik dr. Ogrizek je poudarjal o nalogi krščansko misleče Slovenke v naši demokratični državi. G. Lasbaher nam je poudarjal važnost Goriške, Trsta, Pulja in Reke, katc-ro nam hoče lačni Lah odtrgati! Sklenila se je resolucija za Bel-grad. Hvala govornikoma za niihov trud. — Vreme je pri nas zelo slabo. Zroiraj dežuje. Oves še ni povsod vsefan. Krompir še nikjer. Beg nam podeli lepo, stanovitno vreme! — V Medlogu pri Celi iu zahteva mlinar 10 vin. od kilograma žita! Prosim vas, ali jc to prav? Alt za njega ne veljajo zakoni? Ako mu ni volja za 6 vin. tukaj mleli, nai gre v Nemško Avstrijo. — V isti vasi, pri Mirniku, po dom. pri Kosu, so v noči na 31, marec tatovi pokradli dva knnja, kočijo, 7 koz in še mnogo drugih stvari. Tatje so ušli, videč orožnike ob meji pri Sotli, drugo so v?e pustili. Pri nas se tatvine zelo množijo. — H koncu vam želim vsem skupaj, uredništvu, upravništvu, naročnikom in čitatcljem milostipolne, zdrave velikonočne praznike prvikrat v svobodni Jugo-slavii. ! Iz Doba pri Ljubljani. Tudi naše I slov. kat. izobr. društvo je začelo novo življe-j nje. Predsednik poučuje v net'u 30 deklet in . do 20 iantov in mož. Knjižnica razpolaga z raznimi dobrimi knjigami, katere društveniki in še bolj društvcnice prav priduo prebirajo. Radi bi tudi prirejali igre, pa je težko dobiti pripraven prostor. Zato nas je v dno srca zve-sebla novica, katero fe prinesel g. predsednik b: Ljubljane, da nam neki dobri gospod, tu-hasaji rojak (ki pa ui rad imenovani, odstopi v društvene namene svojo hišo. Res je, da bo stalo šc prerej truda in denarja, preden bode porabna. A fc v njej veliko porabnega gradiva, ziaven pa lep ter velik proslcr. Že pred vqj-sko je bil pri nas liberalizem v precejšn i moči. Sedaj pa, ko je prišlo veliko moških domov brez ali z malo vere, fc še slabše. Se dobe taki, ki naravnost_ taji Boga in dušo. Duhovnik pa bi po Djih mnenju ne smel nič več izpregovoriti itd. Ali je to toliko hvaljena svoboda? Najbolj pa se č( dimo nekaterim ženskam! Ko so imeli liberalci shod, kako so pridno donašale kronice, seveda, da bode večji sklad, in da bo tako mogoče delovati na to, da pridemo do razpor^ke. Oh, kako »fletno« je bilo v vojnih letih! Vsak drugi teden drugi »•ljubi«. Težko je bilo včasi slevo, a za tem še večje veselje, ko je prišel še bolj »zal«. Go r j e. Na Marijin praznik, 25. marca, je bil pri nas iaven slod S. L. S. Na shodu je govoril g. Kremžar iz Ljubljane. Govornik fe ob obilni udeležbi govoril c političnih in gospodarskih težnjah. Predsednik g. kaplan Mev-želi se fe govorniku zalivati! in dal besedo podpredsedniku krajnega odbora S. L. S. Ta ie stavil sledeče resolucije: 1. Gcrjanci, zbrani na shodu V. L. S., odločno ugovarjamo proti zasedbi naših krajev ia pričakujemo pravične rešitve naših meja. 2. Vlada se poživlja, da ukrene, da bodo v višjem šolskem svetu zastopani zastopniki krščanskega učiteljstva, kmeta in delavca. Ljudske šole naj se preure-de kmetskim in delavskim petrebam primerno. 3. Zavračamo nedemokratično začasno ustavo, in poživljamo g. poslance, da zastavijo vse svoje moči za demokratično ustavo, to se pravi, da imej v vseh vužnih zadevah lpidstvo odločevati. 4. S. L. S. naj čim preje organizira po vsej Sloveniji kmetske in delavske zveze in nato Jugoslovansko kmetsko zvezo in na podlagi teh kmetsko in delavsko zbornico. 5. Izrekamo vsem poslancem narodnega predstavništva. ki ao združeni v Jugoslov. klubu. osoblto njega načelniku dr. Korošcu, popolno zaupanje. — Pred glasovanjem za resoluci-fe, fe nastopil kot govornik dr. Kavčič iz Bleda J. D. S. Posebno fe pobi al 2. in 4. resolucijo. Rekel je med drugim, da morajo ta mesta zastopati le strokovnjaki. Torej po n egovem mnenju kmet in delavec ne smeta doseči to, kar obrtnik in advokat. Spravil sc je tudi ni d. kaplana, gonil ga je v cerkev, češ, ti sp«. daš t|a. Pred par meseci pa je ravno on govoril v šoli v Gorjah na shodu J. D. S., da ss duhovnik mora vtikati v poliliko. Gospoda kaplanu so lfudje prirejali burne ovacije. G, dr. Kavčič se ima zahvaliti edino socialnim demokratom — kakih 15 po številu — da g» uiso naše poštene Gorjanke naklestile, Socialni demokrati so glasovali zoper delavske točke 2 in 4. Žalostno. Iz Stražišča. Vsak leden že željno pričakujemo vašega lista, kateri se :e zadnji čas zopet pomnožil, akoravno so ga lansko leto nekateri prenapeteži nazaj poslali, da beremo razne novice, posebno pa nas zanimajo one iz našega kraja. — Društveno življenje se je zopet oživelo posebno s prireditvami raz-nih iger, katere ljudstvo prav pridno obiskuje, tako da ima po 6 dnevnem trttdapolncm delu v nedeljo tudi nekoliko razvedrila, pouka in zabave; saj je tudi boljše, da prihaja k igram, kakor da bi po gostilnah pepivalo. — čudimo se le županstvu, da do danes še ni ničesar ukrenilo proti neki zakotni »gostilni«, ki nima nobenega dovoljenja ter se tam popiva noč in dan in se v polni pijanosti sklepajo razne oderuške in verižne kupčije. Dolžnost županstva bi bila, da tu poseže vmes z železno reko ter napravi enkrat za vselej konec takiin ode-ruštvom. Upamo, da smo v Jugoslaviji in ne v stari Avstriji ter se morajo prekupčevana poscjtev in drugih stvari že v kali zatreli, da zepet ne bo kmalu boben pel po naših lepih posestvih. Prosimo županstvo ali deželno vlado, da naj vse potrebno ukrene proti takim nedovoljenim zakotnim iu verižnim kupčijam. — Kmet. Naša dekleta v italijanskem ujetništvu. (Piše dekle iz tratarske fare.) Ko smo šle iz Cirkna, so nas ujeli italijanski vojaki in so nas peljali na komando na Laze. Tam so nas imeli dve uri in medtem so nas izpraševali različne stvari. Seveda vsakd posebej. Fotem so nas peljali na Robidniško Brdo k laškemu majorju in od tam naprej v Cerkno, kamor smo prišle ob 11. uri ponoči. Sneg je zapadel in zelo slaba pot je bila, da smo dospele do tam popolnoma mokre. Ali laški orožniki so vendar imeli nekaj sočutja do nas ter so nas odvedli v neko hišo, da smo se malo posušile. In zofret od poveljstva na poveljstvo. Izpraševali so nas o Srbih in novi Jugoslaviji, če se kaj pripravljamo na vojno, kaj se bere po slovenskih časopisih, če i« kaj orožja in municije po naši dolini. In potem, kaj pridiga župnik v Leskovici — če govori kaj zoper Italijane in kakšni vojaki so v Jugoslaviji itd. Brez števila takih vprašanj. Ker pa jim nismo ugodile z odgovori, so nas tirali naprej v ječo. Tam smo imele posteljo in malo plcsnive slame. Dva večera smo bile v Cerknem; potem so nas odpeljali v Trst v spremstvu laških orožnikov. Bili so štirje, a nas je bilo sedem, ker so bile tri tudi 7. Jescnic. Gnali so nas naravnost v ječo. Tam smo našle dosti družbe. Pa tudi grozno nesnago; hrana je bila slaba, tudi brez tistih živalic ni bilo, ki se najraje ugnezdijo na glavi. Za hrano smo dobile zvečer malo me« sa in riža. Kakor smo videle in slišale, vla» 5l t A i da splošna nezadovoljnost med ljudstvom Postave so zelo stroge, za vsako malenkost ostro postopajo z ljudmi in jih zapirajo po več mesecev. Sliši se, da doli v Italiji vlada grozna lakota, medtem ko tukaj na meji Italijani ljudstvo kar obsipljejo s hrano, da bi jih na ta način pridobili za svoje kraljestvo in svojo kulturo. Sedmi dan smo prišle pred generala. Tam so nas še vprašali, zakaj smo prekoračile mejo. V tisti sobi imajo sliko laškega kralja in križ. Dobile smo legitimacijo za vrnitev nazaj, nakar sme se z velikimi težavami prepeljale zopet ,v svojo ljubo domovine, _ Gospodarski delT Razdelitev zemlje. Na sestanku kmetijskih strokovnih učiteljev sem imel nalogo podati sliko najvažnejših kmetijskih preosnov (reform). Iste sem poslal raznim kmetijskim strokovnjakom in raznim listom. Prosil sem dotične, da sc izrazijo tudi sami o predloženih načrtih. Odgovoril je samo eden; tembolj me veseli, da se oglašajo posamezni iz dežele, kakor n, pr. v osmi številki t. 1. Želeti bi pa bilo, da se za našega kmeta zelo važna vprašanja rešujejo in o njih razpravlja popolnoma stvarno. Dobro bi bilo nadalje, da se razprave podpišejo ali vsaj navede kraj, kjer so dotičnega mišljenja. Pri sestavi kmetijskih preosnov sem sc oziral splošno na vso Jugoslavijo, ne pa lc na posamezne okraje bivše kranjske dežele. Razmere so pa, kakor vemo, v raznih kronovinah kaj različne; zato tudi nisem svojih načrtov specijaliziral, ampak sem podal le nekako splošno ogrodje, navodila, da se sploh zna, kje začeti in kaj preosnovati. Celotnega načrta za kmetijske preosnove še nisem nikjer v celoti čital v slovenskih časopisih. Moje reforme se ozirajo predvsem samo na poljedesko zemljo. Pri sestavi reform so mi bile merodajne potrebe in mišljenje našega kmeta, s katerim sem pred vojno prišel v številnih predavanjih v dotiko, med vojno pa sem ž nj:mi bival več let v streskih jarkih, navezani drug na drugega, v prijatcljskh, da, nekako rodbinskih razmerah, kjer sem proučil in spoznaval dodobra dušo jugoslovanskega kmeta, stebra države. Ne morem za to, da sem popolnoma tega mnenja, da ostani zemlja kmetu, ki v polu svo-ega obraza dela zase, za svoje sodržavljane in državo! Unaimo in delujmo vsi složno na to, da pomagamo našemu ratarju na trdne noge, ne pa, da ostane v splošni ;n strokovni izobrazbi na oni stopnji omike- kakor si ga jc želela stara avstrijska vlada. Ne na levo, ne na desno se oziraje moramo stremi« s stvarnim, ne obenim lepnstransk m delovanjem za svojimi cilji, dovesti namreč U„ta do Srečne^ u zadovoljnega blagostanja. Preden se spuščam v razgovor s liscem članka »Razdelitev zemlje« v osmi iteviJki tega lista, se mi je zdelo potrebno iredstoeče omeniti. Omen;eni člankar ni tatnnčneje razmišljal o mojih mislih, ker 6' drugače ne bi bil prišel do svojih zaključkov. Oglejmo si najprej cerkvena zemljišča. Iz mojega načrta je razvidno, da se naj razlasti samo posestva z nad 50 hektarov poljedelske zemlje; do 50 hektarov pa naj ostane še nadalje v posesti dosedanjih gospodarjev. Popolnoma na) se pa razlasti posestva, ki so se med vojno nakupila od vojnih dobičkarjev. V kolikor so mi znane razmere na Kranjskem, posebno na Dolenjskem, ne bi bilo nobeno nadarbinsko posestvo razlaščeno, ker so po piscevem mnenju povprečno pod 50 oralov velika. Strinjam se popolnoma z mislijo pisca, da so ta posestva potrebna za vzorno gospodarstvo na deželi. Iz lastne izkušnje vem, da so ravno gospodje duhovniki zelo mnogo storili za povzdigo kmetijstva na deželi z vzornimi posestvi, zgradbami in podjetji Povsem hvalevredno je to in le želeti je, da delujejo duhovniki v tem smislu naprej. Katerega pa bolj veseli to dejstvo, kakor ravno strokovnjake, katerim se s tem olajša delovanje med kmeti? Gre se v mojem načrtu le za velika posestva. Kako se o teh misli, je razvidno iz dejstva, da so hrvaški škofje dali svoja posestva vladi na razpolago. Torej moje misli nikakor niso nasprotne Cerkvi, še manj pa kmetskemu ljudstvu! Sedaj še nekoliko o vprašanju glede velikosti kmetij, Kmetska rodbina, recimo s šestimi člani, bo z 10 orali (približno 5 ha) zelo težko izhajala; posestnik ne prideluje samo za svoje potrebe, on mora pridelati več, da mu preostaja dovolj pridelkov za prodajo, da pride do potrebnega denarja, s katerim si nabavi potrebno obleko in drugo. Zakaj pa ne bi privoščili kmetu več zemlje, ki mu itak gre? Da sc mora razdelitev povsod po istem kopitu vršiti, recimo ravno pri nas, nisem rikjer trdil; nasprotno sem omenil, da je pri razlastitvi in razdelitvi gledati predvsem na kakovos-t, boniteto zemlje! Da bi pa moral imeti vsak posestnik 10 do 15 ha, sc nc more nobenega siliti. Če misli shajati z 10 orali, svobodno mu! Pri razdelitvi razlaščenih posestev bi se moralo najprej ozirati na kmet najbližje okolice, da si opomorejo male kmetije, kjer so in še gospodarijo pridni gospodarji. Zakaj ne bi le-ti postali tudi takozvani boljši kmetje, ki so po piscevem in tudi mojem mnenju stebri države. Ti imajo že svoje stavbe in nekaj živine, kar si pa potem sčasoma pomnožijo, tako da ni treba državi zidati, dajati živino in orodje. Razlaščena zemljišča ne bodo zastonj za dobiti, pri razdelitvi istih bo morala država gledati na to, da pridejo ta zemljišča v roke samo zanesljivim gospodarjem. Še marsikaj bi bilo o tem govoriti, za danes bodi dovolj! Razlastitev in razdelitev se bo vršila seveda samo tam, kjer so taka velika posestva. Da bi se vsa Kranjska razdelila tako, da bi moral vsak gospodar imeti v posestvi 15 ha, nikomur še na misel ne pride! Še eno točko bi omenil. Pisec pravi, da želim, da bi vlada ukazovala kmetom način obdelovanja. Pri sestavi mojega le-ferata sem se oziral na razne od drugih predložene načrte. Po teh reformah bi se ustanovile po okrožjih in okrajih kmetske zbornice, stično trgovskim, v katerih bodo s zastopniki sami kmetje, Le-ti bodo »k/<£ pali in svetovali vladi, kaj in kako se bo y posameznih okrožjih delalo, ,Ti sklepf zbornic, zastopnikov kmetske ga stanu, b«, do za vlado obvezni, Na podlagi teh tki« pov bo izdajala vlada naredbe, ki bodo u, vse posestnike zemljišč dotičnih okraje* merodajnel Izvršitev teh naredb bodo p« nadzirali nepristranski strekovnjakil lz teb par vrstic sledi, da ni govora o državnem jerobstvu. Vlada bo zaukazala samo Ut kar zastopniki kmetov sami za dobro iq koristno spoznajo! Da bi pa čakali na Uy do se bo vsak sam lotil tega, kar irnatnt za potrebno, bi morali dolgo čakati. D« je tako, je Kriva naša bivša mačehovska! vlada, ki ni pustila, da bi dobil naš kmet' dovolj splošne in strokovne izobrazbe. Pre. osnovani pouk v ljudskih Šolah in strokvfc ni pouk v kmetijski tečajih in šolah b Preskrba gnofll In krmil/ ' Naši poslanci kmetje so se oglasili pri poljedelskem ministru in mu predložili vprašanje; Med vojsko se je zmanjšala produkcija kmetijskih pridelkov na slovenskem ozemlju povprečno za tretjino do polovice, to pa najbolj vsled pomanjkanja hlevskega in umetnega gnoja. Hlevskega gnoja ni dovolj, ker je bivša državna uprava brezobzirno rekvirirala živino, tako da jc padlo število živine na tretjino normalnega stanja; s tem je padla tudi množina hlevskega gnoja, ki že v normalnih razmerah ni zadostovala in si je moral naš kmet nabavljati umetnega gnojila. V vojni dobi je izostal sčasoma popolnoma dovoz ulclnih gnojil, vsled česar je zemlja izčrpana. Potrebuje torej ob pomanjkanju hlevskega gnoja tem večje množine umetnih gnojil, . DomoljuK 1919_ '-t%' ■ Smatramo za brezpogojno potrebno, da" se vsa pazljivost posveti produkciji umetnih gnojil na našem državnem ozemlju, in to ne le iz kmetijskih, temveč tudi iz državnogosopdarskih vzrokov. .Vprašamo gospoda ministra za poljedelstvo: 1, Ali so g. ministru ti odnošaji znani? '» 2. Ali je že ukrenil kaj, da se temu pomanjkanju odpomore trenutno z uvozom, za stalno pa z oskrbo produkcije na državnem ozemlju?. • k . Gospodarska obvestila. g Koruzo v storžih prejme Žitni zavod še pred Veliko nočjo. Cena koruzi v storžih je 130 kron za 100 kg, prosto nasuta v vagon, franko Ljubljana; deske in morebitne prazne vreče se morajo vrniti. Naročijo jo lahko županstva, aprovizacij-ski odseki in gospodarski odbori. Ta koruza se občinam ne bo računala v kontingent. Naročniki naj navedejo natančen naslov, pošto, bližnji brzojavni urad in železniško postajo. g Urad za prehrano v Ljubljani, Vsled odredbe ministra za prehrano in obnovo dežel ima urad deželne vlade za prehrano v Ljubljani naslov: Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel; odsek za Slovenijo. g Objava, Za prehranjevanje moštva in živine v garnizijah dravske divizijske oblasti se potrebujejo naslednje vrste živil, oziroma krme: meso, oves, ječmen, seno in slama. Poživljajo se vse osebe, ki se zanimajo za dobave teh predmetov, da se obrnejo s ponudbami na komando dravske divizijske oblasti, kjer dobe natančnejša pojasnila in takoj sklenejo direktne pogodbe. Od pisarne komande dravske divizijske oblasti E, štev, 4, 5, aprila 1919, v Ljubljani. g Nesrečna valuta. Za to naše najbolj težavno in najgrenkejše vprašanje se bo menda osnovalo v Belgradu posebno ministrstvo, ki se bo pečalo s tem. Pa naj bo en minister več, samo kaj pametnega naj ukrene! g Valuta. V začetku avgusta menda začnejo z urejevanjem valute. Zamenjavali bodo en dinar za dve kroni, g Kmetijska preosnova v Jugoslaviji. Belgrajska vlada je predlagala, naj se za proučevanje agrarne preosnove izvoli iz narodnega predstavništva odbor 22 članov. Odbor se je nato izvolil. Izmed naših poslancev sta v odboru g. Sušnik in Šimrak. g Prepoved sekanja graščinskih po-zdov. Vsled prevelikega izkoršičanja graščinskih gozdov in da se prepreči deva-stacija gozdov, je minister za gozdarstvo in rudarstvo odredil, da je od konca marca dalje prepovedano vsako sekanje in morajo v bodoče lastniki velikih gozdnih kompleksov prositi dovoljenja za sekanje ter istočasno predložiti kupoprodajne pogodbe, ki so jih sklenili, Glede državnih gozdov in glede gozdov, ki so pod posebnim nadzorstvom, se izda posebna naredba. — g Davek na vojne dobičke. Iz Bel grada poročajo, da misli vlada uvesti sledeči davek na vojne dobičke; do 10.000 K zapade državi 30 %; od dobička do 20.000 K Stran 163. 35%; do 60.000 K 50%; do 100.000 K 60%; do 200.000 K 70 % in čez 200.u00 kron 80 %. g Agrarna reforma v Rum uniji. V Ru-muniji je imel kmet še 1. 1917, v rokah samo 33 odstotkov plodne zemlje; 61 odstotkov zemlje je bilo v zakupu. Pod vplivom ruske revolucije je rumunski parlament meseca junija 1917 sprejel zakonski načrt za razdelitev zemlje. V tem je prišel vojaški poraz in zakon so megli izvesti šele meseca januarja letos. Predvsem se razlaste kronska posestva, posestva juri-dičnih oseb in »mrtve roke« — vsega vkup približno 300.000 hektarov zemlje. Potem pridejo na vrsto veleposestva, ki obsegajo nad 150 ha — vsega približno 2 milijona ha. Veleposestnikom puste 15 odstotkov zemlje, to je 1 milijon hektarov. Razdelitev so uredili na ta način: Vsa zemljišča so se morala nemudoma izročiti osrednji blagajni ljudskih bank. Ta blagajna bo povsod, kjer jih še ni, ustanovila kmetske zadruge, ki bodo takoj prevzele razlaščena posestva in jih obdelala. Okrožna poverjeništva, v katerih sta po dva zastopnika zemljiških posestnikov, po dva zastopnika kmetov, en zastopnik osrednje blagajne in okrajni sodnik, morajo v tem vse potrebno pripraviti, da se izvrši prodaja posameznih parccl kmetov. Glede plačila je določeno: razlaščeni posestnik dobiva od države 5 odstotno rento, a kmetu bo prispevala država za nakup zemlje 35 odstotkov določene cene. g Hlevski gnoj ni gnojilo za travnike. Kljub pomanjkanju hlevskega gnoia se še vedno opaža, da mnogokje izvažajo iz hlevov na travnike cele kupe hlevskega gnoja, kateri bi se na njivah krvavo potreboval. Hlevski gnoj ni primerno gnojilo za travnike, kajti iz raztresenega gnoja se izgublja v zrak prosti dušik, vsled česar se je ravnati po pravilu. Hlevski gnoj na njive, gnojnico pa na travnike, „Domoljubova" pisma. Kaj pa v Ameriki? Čc jc bila Cerkev v Avstriji, zlasti pod cesarjem Jožefom II., zasužnjena, in če je na Francoskem preganjana, kakšno pa je njeno razmerje v Ameriki? V svobodnih Združenih državah Amerike je Cerkev ločena, a svobodna. V Združenih državah niso Cerkve od države ločili. Celo ne iz sovraštva do vere, kakor na Francoskem. Ampak tam nikoli z državo združena ni bila in ni mogla biti, ker so se mešala tako razna plemena raznih narodov in ver. Zato so pustili in v ustavi tudi zajamčili vsem veram popolno prostost. Vendar v Ameriki tudi država sama ni popolnoma brez vsake vere, Ame-rikancem se ne zdi nič tako strašnega, če se državni zbor z molitvijo začne. Še med svetovno vojsko je napovedal predsednik WiIson molitveni in spravni dan za srečen izid vojske. Nedeljski počitek v Ameriki strogo drže. Posebne postave čuvajo vere sramotenja in kaznujejo bogokletstvo. Sploh se Amerika zaveda velikega pomena vere za vse javno življenje. Od Cerkve pa nič ne zahteva in ji tudi nič ne daje. Pusti ji le svobodo. Katobška 6» Cerkev naslavlja škofe ia duhovnike, kakor hoče in katere hoče, zida svobodne cerkve in šole in sc širi z naukom in apostolskim naukom, kakor se ve in zna. b svo,o vnemo in svojim delom si je pridobila povsod čast in ugled. Leta 1874. je bil v vseh Združenih državah 1 škof, sedaj je tam 14 nadškofij in 92 škofij. Seveda tudi v Ameriki ni vse tako svetlo in lepo, kakor se zdi. Če bi sešteli vse katoliške naseljence, ki so od 1, 178-1. prišli v Ameriko, se nekaterim zdi, da je katoliška Cerkev v resnici nazadovala: število katoličanov bi moralo biti še večje, kakor pa je. Če ni, se jih je moralo mnogo, morda na milijone, porazgubiti med brez-verske množice. Vzrokov jc več. Nekateri niso v zvezi v. ločitvijo Cerkve in države. Za mnoge bolj lahkomiselne ljudi je že svoboda sama velika skušnjava. Doma jih že vse razmere silijo, da hodijo v cerkev, v Ameriki se nihče nc briga za to, ali hodijo ali ne. i Potem veliki svet, zlasti zgledi, pa tista 1 mcšanica vseh ver in never. Nekateri zelo važni vzroki so pa v \ zvezi z ločitvijo. Kateri so ti vzroki? Prvi vzrok so šol e. Državne šole v Ameriki so brezver-sl.c ali nckatoliške. Katoličani sicer smejo poleg državnih Sol zidati svoje, katoliške šole. Toda plačevati morajo potem dvojen davek, za državne šole in za svoje. Mno-' j>im bolj mlačnim staršem se to zdi preveč in rajši pošiljajo svoje otroke kar v držav- , ne šole. Tako te ofroci počasi odtujijo Cer- 1 k vi in veri. Drugi \zrok jc ta, da morajo kutoli-čjr.i vse sami vzdrževati: cerkve, škofe, duhovnike, semenišča, sploh vse, kar je v zvezi s Cerkvijo in vero, Zato morajo nakladali tudi cerkven davek. Ta da- i vek spada v Ameriki pod posebno cerkve- i no zapoved. Zopet so pa ljudje taki, da sc radi davkov braniio, kakor morejo. Posebno naši ljudje že z doma sovražijo vse, 1 kar diši do davkih. Zalo se zopet mnogi i odtegujejo cerkvi, češ, še za te reči borno j plačevali! Tako se počasi zanemarijo in na- 1 zadnje z otroki in družino pridejo v svet j brez vere in Boga, Tretji, a morda naimočne;ši vzrok je i pa ločitev sama. Če se velika in mo- i gočna novodobna država za Cerkev nič ne meni, ampak hodi mimo nje, kakor da ie sploh ni, za svoiimi cilji in po svojih potih, za močjo in bogastvom, tedaj se navadnemu človeku, ki nima posebne žive vere, ! misli v glavi zbredijo in zblodijo. Začne se mu dozdevati, da vera in Bog vendar le nimata tistega pomena, kakor je pa mislil i doslej. Če milijoni in milijoni lahko žive ■ brez Cerkve in Poga, ali nc bi mogel tudi sam tako živeti? In velika nevarnost je, da preda te misli naprej in da navsezadnje v ' hlepenju po denarju in užitku pozabi na ! tisto strašno resnico: Kaj pomaga človeku, : če ves svet pridobi, ako pa svojo dušo po- I gubi ? Tu je morda največja nevarnost take ! .ločitve. Za lake države je nposoben le kre- ' pak, moško zaveden in korenito veren in v veri utrjen narod, sicer ga val verske 1 brezbrižnosti oo^.cfne za seboj. Narodi, ki 5l so bili vajeni rabotati tujim valpetom, imajo komaj tisto kleno naravo, da bi jih ne obvladal bahati svet brez vere in Boga, ampak da bi sami ta svet obvladali! Za tako ločitev v Jugoslaviji pa še posebno nismo. Jugoslavija je po velikanski večini krščanska, domala pa vsa verna _med ljudstvom so brezverci le neznatna manjšina — zakaj bi torej zapostavljali vero, kakor da je neka postranska reč, ki državo nič ne briga? Zakaj bi mi morali graditi svoje verske šole in bi bile državne brezverske? Po pameti bi mora!'* biti ravno narobe. Za velikansko večino vernega jugoslovanskega naroda naj bo državna verska šola, peščica brezvercev naj pa, če hoče, zgradi svoje svobodomiselne šole! Navsezadnje tudi zoper to nimamo nič, da jim država zgradi tako šolo, kjer jih je dosti skupaj. Mi hočemo svobode in pravice zase, a tudi drugim svobode nc odrekamo! Ali ni mar prav tako? Pravičnost in vzajemnost. Naš narod je velik trpin. Stoletja je trpel v sužnosti tuiih gospodarjev in delal zanje, drugi so si delili zemljo, širili svojo moč in bogastvo ter napv-dovali v gospodarstvu, tehniki in drugod. Mi smo služili :in čakali rešitve. In doživeli smo jo; otresli smo se tujega jarma, strgali okove sužnosti, brat jc podal bratu roko, bratska ljubezen je združila brate Jugoslovane v samostojni državi. Toda v Parizu in Rimu se zbirajo črni oblaki, ki groze, da nam zastro solnce lepše prihodnosti. Ncnasitia pohlepnost naših sosedov Lahov in Nemcev izteza svoje grabežljive roke po biserih naše zemlje — na severu in jugu. Trst, Gorica.in Reka so v nevarnosti, da pridejo tujcu v roke. Tisoči naših bratov, najzavednejših Slovencev, ječe in zdihujejo v sužnosti laške okupacije. Laško gospodstvo v zasedenem ozemlju je tako strašno nasilje in tolika krivica, da svetovna zgodovina pozna malo tacih. , A kljub vsemu trpljenju naš narod ne obupuje, Mogočnega zaveznika ima naš narod, ki mu jamči končno zmago nad vsemi sovražniki. To je: krščanska pravica. Naša najtrdnejša opoia in naša največja moč je krščanstvo. Naš narod je po svoji ogromni večini veren. Vere naše ljudstvo ne smatra za zunanjost, tudi ne za suknjo, ki te obrabi in odloži. Krščanstvo je našemu ljudstvu resnica, vera je bistveni del našega žitja in bitja. Zato se naše ljudstvo zbira v okrilju stranke, ki je postavila vse svoje politično delovanje na neoporečne in neizpodbitne temelje krščanstva. Za naš narod ni druge rešitve kakor Kristusov evangelij. Ali naj iščemo v boju za svoj narodni in gospodarski obstanek. pomoči v liberalizmu? V njegovih zmotnih naukih o neomejeni človeški svobodi, ki ima za posledico vojsko vseh proti vsem? Ali v pretiranih zahtevah socialne demokracije, ki hoče zasebno lastnino spremeniti v skupno last? Vsi poizkusi, vpeljati med stanovi, med narodi in med državami zadovoljive razmere, so brezplodni, če ne slone na krščanski pra- vičnosti, A krščanska pravičnost hočs združiti pravico in dolžnost, zaslugo in pla-čilo, krivdo in kazen. Krščanska pravičnost omejuje napuh in lakomnost, zato pa človeški naravi pogosto ne prija, odtod boj proti njej, odtod nasilje mogočnejših proti slabcjšim. A če se slabejši, ponižani in razžaljeni, strnejo v strašne vrste proti krivičnim tlačiteljcm, če se prolelariat združi in ustanovi po vsej Evropi sovjetske republike po zgledu ruskih boljševi-kov, kakor se jc to že zgodilo na Ogrskem in Bavarskem, tedaj se začne nasilje in krivica na drugi strani. Nekaj ljudi, ki so s silo in samovoljno prišli do vlade in vladajo brez parlamenta, brez ljudstva, vlada »v imenu naroda«. Dobro ali slabo, sc ne vpraša. Ako je kdo drugačnih misli kakor ti sovjetski komisarji, je sovražnik ljudstva. In tako smo na istem, kot smo bili preje. Ali je tisti, ki krivično vlada, cesar ali delavec — oboje jc krivica in nesreča za narode in države. Možno pa je še tretje, in to jc: državni in družabni red na podlagi krščanskega socializma. Ia to je edina rešitev narodov in človeške kulture iz strašne zmešniave sedanjosti. Krščanski socializem je pravičen do vseh stanov in hoče srečo vseh. Ne bo nas rešil ne liberalizem, ne socialna demokracija, ne boljševizem, ampak krščanska vzajemnost. -Ne nezaupanja,« je klical socialni papež Leon XIII. leta 1902., *ampak medsebojno zaupanje; nc mržnje, ampak vzajemna ljubezen!« Smoter krščanskega socializma je: premagati socialno zlo in ustanoviti zopet pogoje prave blaginje, tjbmagati hoče najprej tistim, ki so poinrol uajbolj potrebni, delavskim stanovom, kmetom, dclavccm, malim obrtnikom :n trgovcem; pa tudi vsem upravičenim socialnim slojem; dalje narodom in državam in vsemu človeštvu. Naš narod sc zbira pod krščansko zastavo vseslovenske ljudske stranke. Veliki organi/.ator naše stranke, nepozabni dr, Krek, jc oče krščanskega socializma na Slovenskem. Program te stranke je krščanska pravičnost in vzajemnost med stanovi. Naša stranka nc napada nobenega stanu, ne organizira oboroženih tolp proti govornikom nasprotne stranke, napada zmote, ne ljudi, ki so v zmoti; naša stranka zaupa v zmago večno-vcljavnih krščanskih načel. Da pridejo ta načela do zmage, v ta namen sc v njenem okrilju organizujejo zlasti slovenski in jugoslovanski kmetje po Slavoniji in po vsej Jugoslaviji. Slranka, ki stoji na temeljih krščanske vzajemnosti in se bojuje za pravico, mora zmagati. V Jugoslovansko Strokovno Zvezo! Danes se vse rdru^gje, ker nihče ne ve, kaj prinese jutrajšnji dan Združujejo in organizujejo se celo velmožje in veiebo-gatini, Koliko bolj je organizacija potrebna slabejšim: delavcem, delavkam, dninarjem, služkinjam, deklam, pomočnikom, malim obrlniki m, maiim kmetom, javnim in privatnim ulužbencem. Stanovska organi« lacija jc vsem delavskim slojem potrebna in vsi pametni delavci in delavke, mladeniči in dekleta, žene in možje, hitijo, da sc organizirajo. Tisti, ki nc mislijo prodati vere in svojega krščanskega imena, pa s^ združujejo v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, ostali pa sc naj v strokovnih in političnih organizacijah sociaim* demokracije. Vsem gre za vsakdanji kruh. Naj sc torej vsi naši združijo po stanovih za obrambo življenja. Mnogi naši šc nc vedo za Jugoslovansko Strokovno Zvezo, Pripeti sc, da pridejo socialistični agitatorji, in celo Marijine članicc ter Orli se zapišejo med socialne demokrate, nevedoč, kam so sc zapisali in komu plačujejo denar. V posvetnih zadevah skrbi Jugoslovanska Strokovna Zveza za zboljšanje delavskega položaja, za varstvo vseh, ki so pri njej organizirani, sc poteguje za zboljšanje plač, pomaga v slučaju bolezni in smrti, vsak ud dobi zastonj stanovsko glasilo .»Naša Moče, Ponavljamo, da danes mora bili vsak organiziran ali pri krščansk' stanovski ali pa pri socialnodemokraški stanovski organizaciji. Zato se nemudoma vpišite vsi v Jugoslovansko Strokovno Zvezo. Kateri nc potrebujete stanovskega zboljšanja in zavetja, sc vpišite kot podporni člani, ker ogroženim slojem, ljudem, ki jim gre za življenje, je dolžan pomaga'.! vsak. Sedež Jugoslovanske Strokovne Zveze /c v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Na ta naslov pišite tudi vsa svoja pisma. Tudi ustno se lahko pogovorite. Ne samo v mestnih in industrijskih krajih ampak v vsake župniji se mora vpeljati Jugoslovanska Strokovna Zveza. Drugače boste imeli klanje, požiganje in socialno morijo, ker brc/, organizacije se ljudje med teboi ne morejo pogovo'i'.i. — Na dele to-reU Pišite po pristvciicc' Vsak na' s tori, kar more. čc zamudimo, nc bo več mogoče. Iver!. Kjer sc dva veselita, lam jc hitro Irctji poleg, ki sc vsled tega jezi. • Marsikdo se dela pogumnega Ic zalo, ker /C premalo možat, da bi svojo strahopelnost priznal. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: ^ ^7AVAVAVAVAVAVAVA^ Listek ^Ljubljana J Miklošičeva cesta štev. 6 j^J^i (tik za frančiškansko cerkvijo)!fc^|^ sprejema hranilne vloge, in jih obre-? stuje po 2°/o brez kakega odbitka, Mn aro sil8.Mlii.Miie. ^Glel Inserat! fc Junakinja iz Štajra. Povest. Prevaja "" * (Dalje.) Lstavil je konja iti je s svojimi strclci za-. rl cestc množicam, ki so od vseh strani va-ovalc proti sramotnemu odru. Plaho, s temnimi očmi sc jc oziral proti sramotnemu odru, kjer bo" kmalu stala nedolžna žrtev. Ž c sc bliža deklica groznemu rdečemu stebru, pokrita z belo rut« in oblečena v revno modro obleko. Sprejmeta jo rabelj, ki jc stal na levi strani stebra, in črni pisar, ki je stal na desni strani, Ko jc mladi Hendel videl ta prizor, sc je zdrznil, sklonil se je h konju, ki ga je lahno tapljal s tresočo sc roko, Štajer je bil v smrtni nevarnosti — jemala sc jc čast njegovemu očetu — kar mora biti — mora biti — toda.... gledati, kako jo bodo vkovali v to strašno železje — ne, tega ne more. Množice so tihe, brezglasne. Par coprnic hresči: Kužna vlačujjal Kužna vlačugal Sicer so bile množite kakor začarane. Dekle z osemnajstimi leti mora prenesti kazen, ki ic sicer samo za vlačuge, to pa zato. ker se ni menila za kužno postavo. To ie strašno. Štefana stoji pred stebrom sredi tisoč-glavi množice. Kakor ostre, p$icc lete pogledi tl£ oče v na tibožtco; ki se jc od groze stresla, ko je zrla odprti železni obroč, na rablje in na pisana, ki je stal tu in držal v roki pisano sodbo. Zazdelo se ji je, da sc ji majejo tla pod nogami, da se vse okoli nje vrti in giblje... Moj Bogi. vprašuje s solznimi očmi, bom li morala tu stati, kaj sem vendar hudega storila?" Mladi Ilendcl sc je zdrznil na svojem rdečem konju, krčevito se je vlekel za svoje zlalovezent Toka vite in je polglasno govoril sam s seboj: .Li ni kuga v Slajru nič; li ne več veš, da si nas hotela vfic skupaj splaviti pod zemljo?« Ob vznožju stebra jc zagrabil rabelj mrtvaškobleJo dete. "Strupena vlačuga. čc bi ne bila storila grdega, hudobnega zločina, bi te nc bil sodnik obsodil semkaj, saj je tako dober iu usmiljen,« je divje renčat. »Čakaj, čakaj, kužna vlačuga, ti sc skrivaš, lo nt gre.« Potegnil ji jc z glave belo ruto in z ramen cgrinjalko; Štefana sc jc od sramu vsa tresla in je ovila svoji roki okoli rožnega venca, ki ji je visel z vralu. »Tu intaš še neko poganijo, proč ž njo.'- Strgal ji ic rožni venec z vratu ter ga je vrgel proč. -Oh, pustite mi vsaj to.'* jc prosila s slabotnim glasom. »Li ne moreš moliti brez te poganske šare?« »O da, seveda lahko molim tudi tako.« Jokala sc jc. Mladi Hendel je obrnil konja, da bi je ne videl; močno mu je tolklo srcc v prsih pod panterjem, težko je liropel kakor po hudi jezi. Da bi bilo že vendar enkrat konec. Sicer .jc zaslužila to. Pa — je vendar pregrozno. Sedaj stoji tik stebra, sodni sluga ji drži pokonci trudni, nežni roki. rabelj pa jc v težki železni obroč vkoval nedolžno telo, ki ga jc doslej samo zvesta mati privijala na ljubeče prsi. Tisoči so s trga sem strmo gledali na sramotni oder, nekateri sočutno, drugi škodoželjno, zvečine pa zgolj iz radovednosti. Ubogi deklici je od sramu kri udarila v lica. S tresočimi sc rokami je vlekla skupaj raztrgano jopico, ki so jo ji raztrgali razuzdanci. Nato je sklenila roki in jc obrnila proti nebu svoje objokane, lemnomodre oči ter je molila: »Zve-ličar, kajne, ti si tudi stal ob stebru? Tebe so bičali, mene nisol Tebe so do nagega slekli, mene niso. Hvala Ti, da si svetega duhovnika obvaroval hudega; trpela bom, kar je volja božja, o ostani pri meni...« Sredi molitve jo je, kakor bi jo bil kdo udaril z bičem, zadel glas pisarja, ki je naglas po vsem trgu razglašal njeno pregreho: ■•»'Štefana Švertner_ je nizkotno in zavratno okoli sto ljudi nahujskala k uporu ... hotela je zanesti kugo v deželo ... zato jc obsojena na sramotni oder, sedaj sc izvršuje sodba,* Ko je pisar nehal bral in je zvil papir, je zabučal divji smeh in se jt slišalo zasmehljivo govorjenje: »Ha, coprnical Prav ji jel Nas vse zastrupiti, kaj? Glejte jo Kakor pav je stopaia z malikovalsko zastavo sedaj pa stoji lu. Prav ji ic. Ha, ha, Štefana! Jc-li bilo lepo v Vcngu? Je-li deževalo milosti in odpustkov? Si-li odgriznila nogi svojemu papeškemu gospodu Bogu? Kje pa tiči sedaj tvoj papeški Bog, da moraš stati sama, in te nc reši? Kaj?« —• Nekateri učenci iz gimnazija so se pre-rili v bližino sramotnega odra, kjer so se zasmehljivo spakovali: zčeščena .Ma •— rija,r in so pobalinsko norcc brili. Mladi poveljnik strelcev sc je razsrdil ter jih dal razgnati. Na trgu sc je zbiralo vedno več ljudi. Kakor bi šumelo v živem gozdu, sc jc čulo njih govorjenje. S težavo so jih zadržali strelci. Toda čuda, nobenega izmed katoliških mož, ki so sicer visoko čislali Štcfano in so bili polni hvale zanjo, ni bilo danes na izpre-gled. d.i bi zastavil zanjo moško besedo, Bilo jih je sicer nekaj, ki so dobro mislili. pripadniki obeh ver, toda stali so daleč prot, ker so s»j bali sodnikove jeze. Albert pa jc bil dorna v samostanu ujet. Prav isto uro jc v svoji celici klečal na kolenih. Silna žalost mu te trgala dušo, da jc komaj mogel šc moliti, in ni mogel drugega misliti kakor: nežno dete. lilija in nevesta Kristova trpi sedaj nezaslišane muke, h katerim jo je obsodil krivični sodnik. Kakor zli duhovi so ga' obiskovale muke, ki jih je deklica prav tisti hip trpela. Začel je prositi Boga, naj stori čudež, kakor ga je nekoč storil nad devico Nežo, ki jo jc pred razuzdanimi rablji zakrit zlat plašč, — rotil je Boga, naj pošlje angela detetu, ki jc v strašni stiski in sili; iz samotne celice je odmeval glas njegove molitve po zapuščenih hodnikih, da jc bilo brate skoraj groza. Deklica ob stebru jc 7.e skoraj popolnoma oslabela. Ze od štirih zjutraj je na nogah in ni imela drugega v ustih, kakor požirek mleka. Peš je šla s procesijo do Dambaha in zopet nazaj, nosila je težko zastavo, nazadnje jc morala celo uro stati pred sodnikom. Njeni nežni udje ji začenjajo odpovedovati. Z rokami se oprijemljc za kruti železni obroč, ki jej pa nc nudi nobene opore, ker tako kruto trdo vklt-pa in objemlje njeno telo. O. samo da bi imela požirek vode. vse ustnice so ji sežgane od strašne žeje. »Kajne, Zveličar, Ti si bil tudi žejen,' odmeva v njeni duši, ki je v tej grozni uri neprestano molila. »Kajne, nič drugega ti niso dali, kakor jesiha — pa si bil na križ pribit, jaz nisem — bil si brez greha, jaz nisem •— onemu tam-Ic sem rekla, da jc lažnik, pa ni.« Ko jc j.čala Štefana v okovih, jc mladi Hendel ponosno sedel na svojem rdečem konju; kdorkoli se je nanj ozrl, mu je izkazal čast. Pa vendar bi bil tisočkrat raje križal svoj meč s pasavskimi roparji, kakor da ic moral biti zraven, ko je ta papežnica trpela grozne muke. Nejevoljno se jc zopet in zopet oziral na šolsko uro, ki sc jc dunes počasi vlekla naprej kakor sama večnost; potem je jahal semintja, da bi ne imel pred očmi sramotnega odra. Toda neprestano so mu oči uhajale tja, kjer je dvoje sklenjenih, trudnih, belin rok viselo raz železje, kjer se je ob sramotnem kamenu pod mrtvaško glavo temno-modra, mrtvaškobleda dekliška glava nagibala na nežne prsi. In to reši časi očetovo in mesta Štajer, da mora ona tam tuko stati. Skozi votlo bučanje in vrvenje tisočglave množite iz farne ulice sem je pridoncl krik, da so sc vsi ljrdje obrnili proti oni strani, Neka ženska, ki je peljala za roko malo deklico in ji je sledilo večje dekle, je hitela po ulici doli; ko je prispela na kone« ulice na kraj, odkoder se vidi po celem trgu tja do sramotnega odra, je začela vpiti, kakor bi_ bila zblaznela: »Oj, moje dete, moje dete, kaj ste storili mojemu otrokul« Deklica na sramotnem odru se je stresla po vsem životu in je žalostno zaihtela: »Mamica, moja uboga, zlata mamica!« Z njenim vročim ihtenjem so se mešali režoči žalostni klici ženskim: 4a »Mojo hčer postaviti na sramoten oder kakor morilko! Za Boga svetega! Moje _ dete ni nikomur skrivilo glasu, ie nikdar ni Kaj hudega storilo, kar živil Najbol|ši otrok |e to na vsem božični svetu!' Prijela seje za srce, ki ji jc hotelo počiti; starejša deklica, ki |e z grozo nemo zrla na sramotili oder, )o je podpirala, mala pa, ki jo ie vodila za roko. je začela glasno ihteti in kričati, > Samo dobro, samo dobro ie delala nič slabegal« je zena sopihala naprej, »Tiho! Tihol« 10 je rotilo par žensk, zakaj pisar je s sramotnega odra sem streljal strupene poglede proti kraiu, odkoder s c jc ču I krik in vik. »Nikdar, iaz da bi bila tiliol Otroka mj vzeti in ga kakor morilko postaviti na sramotili oder k sramotnemu stebru! Ničesar ni zakrivila! Prisegami Kakor gotovo ie Bog za nas na križu umrli Procesijo je vodil paterl Bog je pričal Oh, moj otrok, moje ljubo, zlato detel Nikomur ni še žalega storilo — samo dobro dela od ranega jutra •lo pozne noči. In vsak vinar prinese materi.« Ilripavo je kričala: >Oni, ki jo ie obsodil, nc pozna materinega srca, ne ve, kaj trpi mati zaradi otroka — ne, ta že ne.« "ar surovežev ie zabavljalo: > Ste li prišli od matere ali od rol-Kiilje? Moj otrok, moj nedolžni otrok! Na 1 sramotnem odru kakor vlačugal Moj nedolžni i otrolr'- • ostni^ svetovalec ie režnče zaklical: bi bila nedolžna, bi ne stala tam gori11 'n zaloputnil ie vrata. Henrik ie sedel na konju, mrtvaškobled, vse ie kinelo v njem, z zobmi ie škrioal. O t? nesrečna sodba, ki io ie izroUnl 0če in ic vrhut^a odreVel vsako milost! To ie str-Sno! Li nai 'O vrši še n?da!ie in <*leda to foHe, ki bi ga»:lo volkovo srce? Ali oa nai nastavi v zasipeh očetovo *ast in nrelomi očetovo vo-1|0 in ro-tavo? Eno kakor drtifio je p-imnt-no ... t"da vef-ia eramnta ie nrvo .. . GVfjifi v_ že!r».;,ii > nobožre neumnosti,.. Sf>-li to spodobi mnji,? i Ves n;ee na nekoga, ki ie tudi P-Pd V8«>m Iiudstvom visel na križu, in stotnik, ki ie -ta! na sir«*«, se je trkal r.n prsi in ie rekel: »Bil je nedolžen.« 3' Tako živo je ta podoba priplavala pred njegove oči, da se mu ie zde o, da kaplja kri z njenih rok, da se vpleta trme v njene lase.. Medtem pa je sodrga na trgu postaiala vedno bolj divja: vse kriči, divja, klepeta in psuie. »Kje so gospa mati?« so kričali paglavci. »Ma—ti, Štefka se jo—kal« — »K Adlerju ]e hitela v farno ulico, coprnica, k višjemu katoliku je šla, da bi Štefki pomagal, bal je Štefka tako nedolžna. Sveta Štefka, prosi za In zakrohotala se je predrzna ženska: »Saj je Madlzeder rekel, da ni nedolžna.« Neki malopridnež je zavpil: »Koliko mi daš za njen deviški venec?« Drugi mu odgovori: »Niti počenega vinarja!« »Hoho!« se krohota tretji: >.Po cerkvah sedeti in moške loviti! Potem pa ponoči prihajajo k njej!« Ubogo dete ... kaj je že vse pretrpelo ob stebru? Koliko zasmehovanja in psovanja... pohodili so njeno čast... nima drugega več, kakor nedolžnost, ki ji tako genljivo zre z bledega čela doli, ki ji odseva iz objokanih oči — sedaj sika satan proti njej, da obrizga njeno lilijo ... Roki je držala sklenjeni nad železjem in je še vedno molila, oči pa so ji vedno bolj temnele in vedno slabše kakor umirajočemu ptičku, ji je srce bilo v prsih. Molila je k svojemu nebeškemu ženinu in ni razumela, kar so nesramni razuzdanci okoli nje govorili. Toda mož na rdečem konju se je, ko je slišal grde psovke, zbudil iz svoje zamišlje-nosti — Ha, kaj žlobudrajo? Kaj psujejo? Vlačuga? Kje je vlačuga? (Dalje.) Tc in ono. Iz premoga sc dobiva precej raznih izdelkov. Ce sc žge, se dobi koks ter plin in čistiina rnaža ter se razkraja zopet v težko olje, smolo, srednje in lahko olje in antrace-novo olje. Iz teh sc dubi zopet precej izdelkov. Tovarne za zdravile, barve, poriumerije in drugo dobe materija! iz premoga. Dosedaj se je dob!lo 235 spojin iz premoga. Pa vsako ieto kemiki kaj no-etfa iznaideio. Posebno presenetljivo je, da se dobi iz črnega premoga čudovite anilinske barve ia saharin, ki jc 509-kret nlaiši kot sladbor. Rast in dolgost življenja. Med vsemi živimi brii se č'ovek najpočasneje razvija. Vc'iko živaii ne potrebuje po porodu nobene pomoči več, druge zopet ie malo časa. Človeka pa morajo starsi nli uiih namestniki več let brcniti in mu pomagati, ker si sam nc more. Tako ie tudi z rnsijo. Živa'i dosežejo >Tialu dvakratno tižo. Zajec že črez 6 dni, p«3 rez 9. prnšič čez 14, te'c čez fiO, konj žez 60 dni. človekovo telo p* potrebu'e za to 180 rni. Preračunilo se je. da porabi žival eno tre-iiino do eno četrtino krme za rast svojega tc-leia, me:!tem ko porabi č'ovek samo ono dvajsetino hrnne, ki io ržiie t. i. č'ovek potrebuje r> do 6 krat več hrane I;ot živil, da postane m kilortrnm teži«. Da ie č'ovek v sn'a-dneti fiiVo nnvezsn na tuio pomoč, nam razkriva norn£n'iiv Stvarnikov, r-raz-Cni7'iivo3t 7-1tona. -krb rtnršev. žrtvov -ie, ?iito'i o-it-'"iipča liubezen do otrol^a so s tem nrravno cV-nznne. ! Zoper obrazne bolečine vzamemo Polllori« Jako dobrodejni, bolečine tolažeči MElsMluid? 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici i« pošlje lekarnar K V. Feller, Stubica, Elzatr« št 16 (HrvaŠko.) Mnogo zdravnikov ie priporo^ Nad 100.000 zahvalnih pisem. Na) bi bilo vedni pri hiši. Omot in poštnina so računa posebd najceneje. Kdor naroči več obenem, nino« prihrani. (ta) Izjava in svarilo!; Podpisana izjavljam da nlsom plačnla za dolgovo v blagu alt denarju, ki bi jih na, redila zakonska Frnnca in Franc llugolj t,iv9l konjski kupčevalec na Mirni, sedaj voznik i Šiški pri Ljubljani. Magdalena Drmelj, posestnlca v Pečicah, Mirna, Dolenjsko. Hov, smrekov lis posekan v gozdih, postavljen v tovnrno ali tudi ccle gozdne parcele v kamniškem okraju kupuje tovarna lesnih Izdelkov in upognjenega pohištva I. Bahovec nasl. Duplica p. Kamniku. Vabilo se lustniki lesa zlasti v okolici tovarne, da stavijo svoje ponudbe. I.cs sc strogo realno obračuni in takoj plač«. Sprejme se do __ dobrih tesačev za obiezovanjo smrekovega lesu proti ilubrl plači in preskrbi t živožem. — — Ponudbe na MIHAEL OnlAHEN Visnjanora. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu nudim veliko in l(>|io Izhfro bia-ja za ženske 5.i moško obleke, staro vr-do h'nčov no (vražju koža) oks;tmi tn cel r za moško s'(ijcc, Muze, predjinsnlko, več vrst tslola b'*ngo /a birmanske iblekce, cr.slio sra co lepo vezene, kamliriMiif to in žepne rolice, Vse lo pravo blago po mko nizkih ccnnh. - Ho priporoča: Ivani;« PrtAPRCTNlK, i.jubt,ana, Sv. Palra cesta 29. ctWc r.e PoJtni zavitek 5 Ug istega mila K 32'70 Ittotara irilo za brili«-, Ki mad 'J K. Razpošilja JANKO PiNIAK, Sp. ŠiJka pr Lju. ,ani. Iver!. Kdor gleda iz visočine, temu se zde Iju-clic tam spodai silno mijlini: toda nik'.r naj ne pozabi, da -c tudi on ljudem tam spodaj silno majhen vidi. čim počasnejši oostajajo koraki, tem Iri-treie pe!|ejo k grobu. Navadno ne zapazimo, kedaj ras kdo za-ene rad imeti; lo pa vselei hitro zapazimo, Ktlai Je njegova ljubezen začela ponehavali. • i -,Nil<.da,r "J® PotrebujeS toliko pameti in raz-ooritosti, kp.kor kndar imaš opraviti z neiim-nezem. StmSMR v stilrosu . 0 40 le! sc sprejme v službo zn |>o-lne i'i.ne, iilianjc tiodulkov in stranišč. Mano-vanjo v M4I ali tudi lnhiio i.-.ven hišo, bruna (l"l>ra in zi (losina, plača po dogovoru. 1 omi-diti so jo HOTlsL .k L ON. v Ljubljani. 1^1» Lfl ia 0 Odvetniško pisarno je ot\'(wU 1 DR. M. nRTLRCEli a 0 v Ljubljani na Miklošičevi cesti 8, rt 1 nadstr. (nasproti hotela (Jnion) B 0 m M u) i J 0 13 y 0 fj L J Cement, fopeko, v celih vagonih oddaja po primernih cenah transportna In premogovna tvrdka F. & A. UHER, Ljubljana, Selenbnrgova nI. 4. »Elza* Lepa poli nese m n o g o prednost), tako v zdravstvenem kakor v družabnem oziru. Feller.eva po- {lolnorrn neškodljiva pre-zkuScnn „Elza* poinada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nc-tistost kože, ojeda prišče, bruni proti solnčarici, solnfninipegam, bori, raz-kavosti, vclostl kože. — Lonček inočnejSe vrste o kron. Omot iu poštnina se računa posebej najccneje. Namesto škodljivega mila vzemimo za lica I;cllerje-vo lilijino mlečno milo katero ]e danes Se zelo drago ali ima e Iste dobrote in neškodljivosti kakor pred Jiojno. BoljSe in finejše za negovanje kože v anaSnjem času si niti misliti ne moremo — Bujne liSe S~ lnor~ d0ScCi sa'110 s. Fellerjevo ,Elsa*-Tanobliia ponmdo za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 K. Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Za vsakdanje negovanje ipinca so Fellcrjeve „Elsa" iMCJU toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cona kartonu i K 50 v. — S seboj vseli in povsod v žepu nositi se more bol ubla-žujoč, hladeč, osvežujoč Fellerjev .Elza" mentolni mlgrenski črtnlk. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi sc tudi proti vbodljaju In ra~ nitvl. Veda za o(l (collijrlum) 2 K 50 v. -Kapljic« preti sobobolu 2K.50v.-Pravi zagorski prsni sok proll kaliju stekl. 9 k: Francovo Iganje v stekl. 4 80 in 12-80K. Za lelodec, prava Švedska tinktura, vel. stekl. 7 K 50 v, balzam (melen) mala stekl. 1 K 60 v. Kurja oiosa odstrani brez boleCin Fellerjeva turist, tinktura .Elza' (tekočina) skupaj s kartonom 3 K In tvorn. obllž po 3 K in 1 K 50 v. Proti potanju telasa In nog Je Fellerjev .Elza" prašek z vsipom 1 K 50 v. Krmilni prašek za Sivino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Omot In poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor nsroCl veC. mnogo prihrani. NaroČiti je treba pri lekarnarju IVGENU V. FELLER, Stnblca, lisa Ir« It. IS (Mrv. Zagorje). a. deželne življenjsko in renta« nezgoAne ln jamstvene zavarovalnic* t Ljnbljani, Marije Terezije cesla 12/n sprojema zavarovanje nn do/.lvetjo in smrt, zdmženo tud. z vojnim rizlho, otroških dot, rontna tn ljudska nezgodna i n Jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. N»iogo>l»«*i6i rogoii r.n vojno mvnroTame. Zavod tomwl;i na VBajemr.osti. — ProppokM zastonj in poAmino proBto. Sposobni zastopniki se eprojo-mojo pod najogodneiiiml pogoji. 183 • V najem so vzame aH knpi mala trgovina z meSanun blagom na dcoi alt v mostu. — Naslov pri upravi lista pod št. 2378 mm - podgane stenice- ščurki in vsa |>ola- m mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5'—, za podgane in miši K 5'—i osobito ostra pasta za podgane K 6'—; za Ščurke 5 K; posebno močna tinktura za stenice 5 K; uničevalec moljev K 2'—i pralek proti mrčesom 2-50 in 5 K; tinktur« proti olem pri ljudeh 3 K; mazilo ia ali prt živini 2 K; pralek za oil v obleki Id perila K 3'—s tinktura za boibe pri pteb K I 50j tinktura proti mrčesa na sadje in releotadi (uničevalec rastlin) K 3 —. — PoJilja po povzetju Zavod za ekspon M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. Agitirajte za »Domoljuba' iBrnentna strešna opeka najbolj trpežno vrsto so dobi pri tvrdki luaa Jelačin, Ljubljana Emouska cesta 2. 4792 Edini slovenski zavod brez tnjega kapitala ie: VZHJEmHH ZHVHROVHLNICH proti polarnim Škodam in poSkodbl cerkoenih zoonoo t Ljubljana, Dunajska cesta 17, Ljubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: I. raznovrstne izdolano stavbe, kakor tudi stavbo mel'iasom sgradbo. s. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in onako, 3. vbo poljsko pridelke, žita in krmo, i »vonovo proti prelomu, 3. sprejema tudi ravarovftnja Da življenje, oziroma doživetje in drago kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezno osebo /a deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, cd katoro ima tudi dežela Kranjska podružnico. Varnostni zaklad in ndnine, ki so znašale 1. 1910 K 906.828-91, s< poskočile koncem 1. 1917 n a 1,081.838*54. Tedaj, čimvertjo zanimanje sa ta edjni slovenski savod, tombolj bo raste! naklad. Penndfce ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeniitvo v Celju in na Proaek«, kakor tndl po vseh /arah nastavljeni poverjeniki. Ceno primerno, hitra cenitev in takojšnjo uspla&lo Kuverte s firmo, pisma, račune Ittf. izvršuje natančno po naročilu v Katoliška * tiskarna v Ljubljani. Naročajte »Slovenca"! VMVlafllnkc, urallla (giptljnl), slamoreznlce, 31| Čistilniki, trljerjl, stiskalnice za sadje In grozdje, decimalne tehtnice ln dragi poljedelski stroji naJsloolteJSili tooarn so oedno o oellkl Izberi o zalogi, dragi stroji sc pa lahko naroCaJo pri FRIMC HITTI, zalaga poljedelskih strojen, LlnMJana, marflnooa cesta It. 2. K**" IF Priporočamo v, Rolinsko havino primes $ v ikorist o B mejnim Slovencem ! Kmet z ženo tre« otrok (ali nnjveč edon) oba zdrav«, pridna rostna in samostojna dolavca se sprejmeta na liajhno posestvo v ljubljanskem predmestju, največ je vrta za obdelovati in pa živinoreja, tirana dobra iu zadostna; stanovanje prosto. Plača po dovoru. Služba stalna. (Za kakega begunca (udi primerno, čo misli zn stalno). Pismene ponudbe pod Kmet z ženo 1861 nn upr. Domolj. GOSPODARSKA PISARNA —I »S IVAN CERNE lJUBUANA. MIKloSifev« cesta it. 6. 1 poslopje ljudski: posojilnice, i dajo nusvelc v vseli gospodarskih zadevali In premoženjskih vprašanjih; Izposluje posojila, posrednic prodajo in nakup vrednostnih papirjev in lujcga denarja, posreduje pri prodajah in nttkupih vseh poseslev, izvršuje cenitve In oglede. Pi omet i Ameriko. Jedina pisarna te vrsle v Jugoslaviji. domače milo za pranje I StvsiaifiKS&r^ss j Ji J { ^iiiiniiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiii J,11! ?r°,>bin1negn "boJCka okoli i Kupi sc tesani ln rezani 3 »/a kjr K <18-50 franko. PoSilja po povzetju zavod ia eksport M. Jiinker, Zagreb št. 1, Petrinjska 3,f Z naročilom sc prosi poslati tudi polovico zneska. Pravo žolto S Avtomatična past : za poilgano K 7'60, za mirni iz pločevine naibolisa »ivrfit-l lov K 11-60 lovo brci nud-1 zor.tva ilo 40 živali v en. noči, uo zapuste uikake alodl1 »n nam« r.npot Damavito. — 1'ast za .-.Curke ,,Hapld" vjtme nn U80--0 Turkov v eni noi 1, po K B-80. - Ir.bomo deluioCi lovilec za muh« „Hova" komati X 6-20. l'ovsoll caiboljai uspehi Mnogo zaliramie, 1'oAilin ge po novzetin. Poštnina K rit) Izvozna tvrt.lm TINTNEK, Duuaj m 9, VeoUngraue 11. : zlal"iD6liril]anlor je J?] zaupljiva stvar zato se pri nakupu obrnito na tvrilko F. ČUDEN SIN ■-»no nčspriti {L pošte vi.juUimu. NAZNANJAM: d!av!maVbzopeut' zflidoo nmemU Čevljev; domaČega izdelka ter še priporočam za finejSa i dela nathnčiio po meri. CERAR KAROL, čevljarski | 1487 mojster, Lukovica pri Domžalah. (10) razpošilja A Oset, p Cuš anj. 1558 1604 m, orodje r.avsesvriic, vnajboljži kakovosti, priporoča Odon Koutny, ipecijalna trgovina je-clenine in tehničnih potrebščin v Ljubljani, Kolodvorska ulica 37. 8». 60. AKOBDEOK v najboljši izpeljavi, cona je 1S1— kron. — Zahtevajte volilti conlk z veC nepo 1000 BliUaini brezplačno. E. Luna, Maribor St. 73. Srbečico, lEšale odstrani prav naglo dr. 1'lcscb-a izvir, zi a to krmo živina, perutnina dob« prebavi in popolnoma izkoristi, ua) ho prt meia i krat na teden krmi, ena pest ,l0|ni U«rtffl" t0 1° dr- P1 'i"mkrl vsakem trgovcu. Glavna rnloga: Iekcrna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Loniloau ln Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali ln rabi „MastIn", mr iebelni voseiišš suhe sntlne in odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. KOPAČ, svečar, Ljub ,an«, Ce. lovškn cesta 60. 2222 (U) ISI LJUDSKA P050JILMIC/1 v Ljubljani, t lastnem domu Miklošičeva cesta šl. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih 2°lo Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad I milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom, «= shJ večja izbera ur zlatnine, srebrnine svetovnoznana tfazpošiljalniea H- SUTTHEf* samo v Ljubljani *t 935 Izdaja konzorcil »Domoliuba«. V Odgovorni urednik Josip Gostiačar .v. LiubliaoL Tiska Jugoslovanska tiskarn*.