ZKD-Občinska knjižnica Sevnica 'Trg svobode 10 -8290 SEVNICA
Številka 45
Leto 2
Cena 190 SIT
9. januar 2002
k
i£
\
st
P
;U
j'1
<(
J
•b
r
’<
ti
v
4
I-
•0
l/l
r
4
It
r
Delovni tudi na Silvestrovo
Krško - Na prehodu iz starega leta, in tako je bilo vse praznične dni, so brneli stroji tudi v tovarni Vipap Videm Krško, kjer je v nočni izmeni delalo skoraj 200papimičaijev, delala pa je tudi posadka v Jedrski elektrarni. V tovarni Vipap Videm so proizvedli okrog 350 ton papirja. V nuklearki so omrežju tudi prvi dan novega leta zagotovili 15 milijonov kWh električne energije. STA
Nagrajence videokaset z otroškimi risankami sta izžrebali dve majhni deklici, ki sta pred tem navdušili obiskovalce s plesom ob zvokih ansambla Slovenski zvoki.
Trikraljevska akcija 2002
Brežice - Dan pred praznikom Treh kraljev so otroci župnije Sv.Lovrenca v Brežicah v dveh
skupinah kot koledniki obiskali okrog sto družin in ljudem voščili srečno, zdravo, uspešno in blago-
Silvestrovali na prostem
Krško, Sevnica - Tildi ob pričakovanju leta 2002 so Občina Krško in Krajevna skupnost mesta Krško ter Občina Sevnica organizirale silvestrovanje na prostem. Na Trgu Matije Gubca se jih je po nekaterih ocenah zbralo od tri do štiri tisoč, Sevničani pa so se zbrali na Trgu svobode.
Udeležencem v Krškem je po nekaj minut trajajočem ognjemetu čestital tudi župan občine Krško Franc Bogovič, ki je poudaril: “Prepričan sem, da bomo tudi v letih, ki so pred nami, najprej pa v letu 2002, dosegli vse tisto, kar zmoremo, kar si želimo in kar si upamo.” Čestitkam sta se pridružila tudi predsednik Sveta KS mesta Krško Miran Resnik in miss Slovenije Rebeka Dremelj. Goste je do jutranjih ur zabavala Nuša Derenda s skupino Happy Hour.
Za zabavo s Sevnici je poskrbel ansambel Linija, obiskovalcem pa je voščil župan Kristijan Janc.
Nagrajenci navdušeni!
Krško - Pisali smo zadnje dni starega leta, ko se predpraznična mrzlica čuti na vsakem koraku. Tudi v naši medijski hiši je bilo zelo živahno. Bližal seje dan “D”, ko smo se odpravili v PC TABU Krško, kjer smo v triurnem programu med več kot 1200 naročniki časopisa za širšo posav-
sko deželo SavaGIas izžrebali preko 70 nagrajencev, ki so prejeli bogate nagrade.
Pri žrebanju so nam pomagali naključni obiskovalci PC TABU Krško, od najmlajših pa vse do dedka Mraza, ki je bil tega dne ob pravi uri na pravem mestu. Pridružil se nam je tudi direktor Ra-
dia Brežice, Radia Sevnica in časopisa SavaGIas Peter Spiler. Slednji je osrečil dva naročnika in njihovi družini z barvnim TV sprejemnikom. Nagrajenci se že veselijo svojih nagrad, mi pa smo veseli, da so šle v prave roke. Podrobnosti si oglejte na...
...strani 3
Nova šola, boljši pogoji
Krško - Od decembra 1998, ko je bil postavljen temeljni kamen za novo srednjo šolo, in po mnogih zapletih z razpisi so se dijaki in profesorji Srednje šole Krško v začetku novega leta vendarle preselili v nov objekt, s čimer jim je končno uspelo, da bodo vsi dijaki pouk spremljali v eni stavbi, saj je pouk prej potekal kar v treh različnih objektih.
...na strani 7
slovljeno novo leto ter v vsako hišo prinesli veselo sporočilo o našem odrešenju. Ljudje so kolednike z veseljem sprejeli in ob tej priliki darovali za misijone. Zbranih je bilo 135.950 SIT.
Vodilna misel letošnje trikral-jevske akcije je “Življenje je podarjeno”. Denarna sredstva pa so namenjena za nove misijonske šole na Madagaskarju.
Milan Kšela, župnik
G\*srmMcr
p STUŠEK Dejani
20c. 8260j
očala kolekcija 2001 -35%
-HITRA IN KVALITETNA IZDELAVA DIOPTRIJSKIH OČAL, TUDI NA RECEPT OKULISTA. -ZELO UGODNE CENE DIOPTRIJSKIH OKVIRJEV, VELIKA IZBIRA IN STROKOVNO SVETOVANJE.
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
tal: 07 499 31 31
Ognjemet v Sevnici
Oskrunjena narava
Posavje - Neznani storilci so v Krakovskem gozdu na zavarovanem pragozdnem področju posekali nekaj izjemnih, večstoletnih hrastov. S črnim posekom so razvrednotili rezervat, ki bi kot zavarovano območje moral ostati nedotaknjen.
Gozdarji so ogorčeni, tako nad vandali kot nad policijo. Kaznivo dejanje so neznanci izvedli tik ob opozorilnih tablah, ki opozarjajo, da gre za območje naravne vrednote. Gozdarji sumijo, da gre za isto skupino, ki je nekaj dni pred tem “na črno” sekala v Dobravi.
... na strani 11
Koledniki brežiške župnije
Nekateri bi še vedno odšli
Krško, Kostanjevica na Krki-V zadnjih predprazničnih dneh v zdaj že lanskem decembru so v občini Krško potekali zbori občanov o predlogih KS Kostanjevica na Krki in KS mesta Krško, ki še vedno vztrajata, da odideta iz občine Krško in ustanovita svoji samostojni občini. Večina občanov tema predlogoma nasprotuje, proti delitvi krške občine seje na izredni seji izrekel tudi občinski svet. A predlagatelji trdijo, da od svojih predlogov ne bodo odstopili. Zdaj je na potezi državni zbor.
... na strani 2
NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 23* JANUARJA 2002.
n_--------------------------.---------------
SIL


.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
A
POD LUPO
Do konca in naprej...
Krško - Župan občine Krško Franc Bogovič je na zadnji izredni seji krškega občinskega sveta svetnikom predstavil najbolj sporne točke sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o Nuklearni elektrarni Krško (NEK), izrazil zahtevo po reviziji sporazuma ter svetnike pozval k nadaljnjim aktivnostim za preprečitev ratifikacije tega sporazuma v parlamentu. Sprejeli so sklep, da župan predstavi stališča občine Krško o sporazumu vsem predsednikom parlamentarnih strank in vodjem poslanskih skupin ter da v Krškem organizira okroglo mizo.
Med najbolj spornimi točkami podpisanega sporazuma je župan, kot že večrat prej, izpostavil, da sporazum ne omogoča suverenega upravljanja. “Rešitve, ki jih prinaša sporazum na področju financiranja, prevzemanja in odlaganja radioaktivnih odpadkov ter razgradnje po koncu obratovanja, so za Krško, Posavje in Slovenijo nesprejemljive. Slovenijaje v bistvu prevzela vse radioaktivne odpadke brez ustreznega nadomestila za lokalni prostor”, poudarja
župan Franc Bogovič in dodaja, da so določbe, da bosta obe strani poizkušali najti rešitev pred letom 2023, zavajanje javnosti, saj sporazum omogoča skladiščenje odpadkov do konca obratovanja elektrarne. Skratka, kot pravi, problemi ostajajo v Sloveniji, na Hrvaško pa gresta le električna energija in denar. To, daje Slovenija pristala na meddržavno pogodbo, pa po njegovem mnenju pomeni pristajanje na eksteritorialnost in izgubo suverenosti nad strateškim
objektom.
“To so glavni razlogi, zaradi katerih moramo zahtevati revizijo sporazuma o NEK”, je poudaril in dodal, da smo Hrvaški dolžni zagotoviti samo energijo, saj je vložila polovico sredstev za izgradnjo NEK, in to po ceni, ki pokriva vse stroške, vključno s stroškom za razgradnjo in odlaganje radioaktivnih odpadkov.
Svetnike je še opozoril, da morajo vsi bdeti nad pogodbo in zaščititi tako lokalne kot tudi slovenske interese ter si prizadevati, da državni zbor sporazuma ne bo ratificiral. V ta namen so sprejeli sklepe, s katerimi svet pooblašča župana, da skupaj s predstavniki občinskih odborov predstavi stališča občine Krško o sporazumu vsem predsednikom parlamentarnih strank in vodjem poslanskih skupin. Podprli pa so tudi namero župana, da v Krškem pripravi okroglo mizo o sporazumu, na katero naj bi povabili tudi predsednika in predstavnike slovenske vlade, predsednike parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin ter strokovno in širšo slovensko javnost.
Lidija Petrišič
Opozarjata tudi Slovensko ekološko gibanje in Zelena alternativa
Ljubljana - Slovensko ekološko gibanje (SEG) in Zelena alternativa (ZA) ugotavljata, da pogodba o ureditvi statusnih razmerij v zvezi z jedrsko elektrarno Krško, ki jo je slovenska vlada podpisala s hrvaško vlado, okoljevarstveno ni sprejemljiva, ker vsebuje vrsto problematičnih določb, med drugimi tudi določbo, da leto 2023 ne bo nujno leto prenehanja delovanja elektrarne. S tem vlada pripravlja teren za delovanje NEK po izteku njene življenjske dobe leta 2023, kar je v nasprotju s skrbjo za varno delovanje in z aktualnim opuščanjem jedrske energije, ki gaje sprejela večina evropskih držav, med njimi Italija, Avstrija, nedavno pa tudi Nemčija. Zato SEG in ZA pozivata državni zbor, da te pogodbe ne potrdi, temveč da sprejme sklep o čimprejšnjem zaprtju NEK in potrebni program za izvedbo zapiranja. STA
Krški svetniki zavrnili oba predloga
Krško - Svetniki krškega občinskega sveta so po vseh zborih občanov, na katerih je večina zavračala predloge o novih občinah, na zadnji izredni seji tudi sami zavrnili oba predloga za ustanovitev novih občin Videm- Krško in Kostanjevica na Krki z izločitvijo območij obeh krajevnih skupnosti iz občine Krško.
Potem ko je Državni zbor konec novembra poslal v mnenje predlog za ustanovitev občine Kostanjevica na Krki z izločitvijo območja KS Kostanjevica na Krki iz občine Krško in predlog za ustanovitev občine Videm- Krško z izločitvijo območja KS mesta Krško iz občine Krško, ki sta ga vložila predlagatelja sveta obeh krajevnih skupnosti, je moral župan Bogovič najprej sklicati zbore občanov.
Na vseh štirih zborih občanov, ki so se odvijali v prejšnjem tednu za območja vseh krajevnih skupnosti, ni bilo prisotnih dovolj ljudi, zato niti eden ni bil sklepčen. Večina občanov, ki pa se je zborov udeležila, nobenega predloga ni podpirala, razen v Kostanjevici
na Krki, kjer so ustanovitev lastne občine podprli, a le v kolikor bi v novi občini živeli kvalitetnejše.
Na vrsti je bil le še občinski svet, da poda svoje mnenje. Nekateri so poudarjali, da je potrebno iskati vzroke za takšne pobude v delu same občine, ki premalo namenja svojemu centru, drugi so trdili, da manjše občine niso nič bolj racionalne, ampak da so kvečjemu dražje, ter da bi problem preprosto rešili s pravim dia-
logom. Mnogi so tudi opozarjali, da drobitev občine negativno vpli va na razvoj posavske regije.
Tudi sam župan je ob koncu pozval predlagatelje, naj razmislijo o svoji predlogih in o odgovornosti ter dodal, da z delitvijo občine ne bodo zagnali razvojni ciklus, ampak ga kvečjemu ovirali. Ob koncu so svetniki z večino zavrnili oba predloga za ustanovitev občin Videm-Krško in Kostanjevica na Krki.L.P.
Svetnik Ivan Petrišič je v razpravi podal predlog, ki so ga svetniki kasneje tudi sprejeli, da se v občinskem proračunu za leto 2002 za KS Krško nameni 200 milijonov SIT, saj naj bi bilo ravno pomanjkanje sredstev za razvoj centra občine - mesta Krško eden glavnih razlogov za pobude o ustanovitvi samostojne občine Videm-Krško. Zdaj je na vrsti svet KS mesta Krško, da se glede tega predloga opredeli.
V Brežicah pred osnutkom proračuna
Brežice - Občinska uprava v Brežicah je z novim letom končala proračunsko usklajevanje za proračun 2002. Ta je dodobra okleščen, programi po dejavnostih še nastajajo. Ob zaključku mandata v letu 2002 župan namreč ne želi prekoračitev.
Poznamo decembrsko zgodbo dvakratnega umika rebalansa na občinskem svetu v Brežicah in nato sprejetje 8 dodatnih sklepov, ki občini omogočajo poslovanje. Občinska uprava se je nato lotila sestave proračuna za leto 2002. Te dni morajo še določiti programe po dejavnostih in nato osnutek proračuna občine Brežice za letošnje leto posredovati v obravnavo odborom. Župan Deržič pričakuje, da ga bodo obravnavali na seji v začetku februarja. Kot je pojasnila vodja oddelka za proračun in finance Maksimiljana Stanič, je ovrednoten na približno 3 milijarde SIT, z najemom kredita za 150 milijonov SIT naj bi z naslova zaprtja postavke “šola Pišece” pokrili tudi primanjkljaj. Sicer pa je po županovih besedah
proračunski osnutek uravnotežen, saj naj bi del primanjkljaja krili še iz presežkov lanskih prihodkov, ker bo s tem, ko rebalans ni bil sprejet, po zaključnem računu 2001 na eni strani zabeležen zelo velik presežek prihodkov nad odhodki, na drugi strani pa bo ostala vrsta odprtih neplačanih obveznosti.
S proračunom 2002 bodo prednostno reševali investicije z naslova avtoceste, to je izvedba čistilne naprave Obrežje, pridobitev mednarodnih sredstev po programu 1SPA za čistilno napravo Brežice, ureditev komunalne infrastrukture za novo naselje na Čatežu za rušence ter še zagotovitev sredstev za projekte in odkupe zemljišč za deponijo v dobravskem gozdu in med večjimi odhodki še
obe republiški cesti, tako na Bizeljskem kot v Cerkljah ob Krki, kiju pogojuje državna investicija. Pri prvi je sofinancerski delež 11, pri drugi pa 65 milijonov SIT v letošnjem letu. Ob tem ne smemo prezreti sredstva za volitve, za občinske je rezerviranih 11 milijonov SIT. Sredstva za vse preostalo pa bodo po županovem prepričanju zmanjšana. Ob zaključku mandata v letu 2002 župan zaenkrat ne želi prekoračitev. Vprašanje pa je, ali tako oblikovan osnutek proračuna, za vsaj 800 milijonov SIT višji na strani prihodkov kot v prvih variantah, res vzdrži oziroma ali bodo pridobili denar z vseh postavk, ki se sicer lepo iztečejo na papirju.
Suzana Vahtarič
posavske mušice
Ko na obroke umira neko mesto
Nagloma, nekaterim hitreje, drugim počasneje, se je zavrtelo še eno leto. Bučno so se od njega poslovili pred krškim kulturnim domom, v Sevnici in mirenski dolini. Krško je vsaj v najdaljši noči v letu postalo središče regije, medtem ko so njihov Bohor v nedeljo zavzeli Brežičani. Zato pa je v prazničnih dneh samevalo središče brežiške občine. Mnoge ulice in pločniki so bili vkovani v led in primerilo seje več nepotrebnih nezgod. Prazno mesto ni bilo videti nič kaj praznično. Sploh ponujajo Brežice v teh dneh žalostno podobo; pri belem dnevu bodejo v oči opuščene trgovine, razpadajoče fasade, razbita izložbena okna in povsod razcefrani plakati, skozi šipe preostalih in vse bolj praznih prodajaln pa žalostno zrejo prodajalke. Nočni obhod po mestu potrjuje prepričanje tistih, ki negodujejo nad nedomiselno in kar kičasto praznično razsvetljavo. Mar razen čez glavno ulico razpetih žarnic res ne premoremo česa bolj dognanega? Sicer pa se s prednovoletno bleščavo niso kaj posebej potrudili niti lastniki zasebnih lokalov in javnih zgradb. A niti ni tako dolgo, ko je ob župni cerkvi stala visoka in okrašena županova smreka. Zdaj nanjo spominja le betonska jama z železnim pokrovom. Občani pa se spominjajo silvestrovanja na prostem in polnočnega nazdravljanja novemu letu, pa tudi kakšne stojnice in okrašenih smrečic. Meščani in obiskovalci upravičeno ugibajo, kdo bi moral pokazati vsaj nekaj iznajdljivosti in dobre volje, da bi bile Brežice lepše. Je za to odgovorno zgolj županstvo, mestna krajevna skupnost, njeno turistično društvo ali občinska turistična organizacija oziroma ljudje, ki so na Čelu teh organizacij? Kakorkoli, Brežice s svojim bogatim starim mestnim jedrom doživljajo agonijo in vse bolj spominjajo na zanemarjeno “palanko”.
Pa je slišati, da so posamezniki bili pripravljeni pomagati pri iskanju lepše praznične podobe mesta, a sploh niso bili razumljeni!? Morda bo kaj drugače potem, ko naj bi Komunalno stanovanjsko podjetje KOP Brežice prevzeli novi lastniki. Vse pogosteje je med tistimi, ki se menda pripravljajo na nakup oziroma prevzem te družbe, slišati ime Vojka Bibiča, lastnika uspešne firme Gemis. Mu bo pri tem pomagal kdo z občine, saj ima pomemben delež pri brežiški komunali, ki se pripravlja na selitev v nove prostore, in s katero pri načrtovanju gradnje vodovodnih in kanalizacijskih omrežij dobro sodeluje podjetje Gemis. Če se namigovanja uresničijo, bo morda v prihodnje po mestu manj poledenelih stezic, bolj vzdrževana bosta vodovod in kanalizacija, morebiti skrbneje urejena pogrebna ter pokopališka služba in manj bo vse naokrog smeti. V nastopajočem letu bo verjetno mogoče odgovoriti še na katero drugo lastninsko vprašanje. Morebiti bo uspelo zbrati dokumente tudi Petelinčevim, upravljavcem brežiškega vodovodnega stolpa, ki bi v gostinski lokal želeli preurediti še poslopje nasproti cerkve, pa se močno zatika pri pridobivanju dokumentacije. Zato naj bi picerijo Santa Lucija preselili v staro lekarno nasproti občinske stavbe. O selitvah, preselitvah in izselitvah razmišljajo tudi mnogi najemniki v Intermarketu, kar pomeni, da se nekdanji zgradbi, kjer so nekoč sestavljali počitniške prikolice IMV, še enkrat obetajo težki časi. Marsikaj naj bi bilo narobe celo v sosednjem novem nakupovalnem centru. V krajevni skupnosti Trnje-Zakot-Bukošek se tudi na začetku tega leta sprašujejo, če jih bo uspel obiskati župan Deržič, saj je problemov v okolju, ki pravzaprav sodi k mestu, mnogo. Deržič je že na začetku mandata obšel vsa krajevna središča, v primestno krajevno skupnost pa ga doslej še ni bilo.
Sicer pa staro leto prebivalci brežiške, krške in sevniške občine zapuščajo z mešanimi občutki; upniki nekdanje Agrarie Brežice in Zagorca iz Sevnice sprašujejo, če je sodnica Ivanka Trajkovič res zgolj zaradi tega, ker nima licence, odslovila stečajnega upravitelja Slobodana Ninkoviča. To se je primerilo na Miklavževo oziroma v času, ko je večina stečajnih postopkov bila zaključena in mnogo imetja prodanega izključno na javnih dražbah. Spomnimo samo na dobovsko Livarno, ki jo je Emona iz Ljubljane kupila za I milijon DEM. Res je zemljišče ob progi zdaj prazno, a bi ga bilo mogoče zaradi neposredne bližine slovensko-hrvaške meje odlično izkoristiti za železniško vozlišče. Kmetje si bodo minulo leto zapolnili zaradi hude suše, sadjarji pa zaradi pozebe in suše še posebej. Koršičevi Sadjarski zadrugi je pretil polom, a se je nekako izvlekla, še ene podobne naravne ujme pa ne bi preživela. Tudi dijake v nekdanji trgovski šoli bi skoraj prizadela vročina, saj je hišnik menda preveč zakuril in je para udarila skozi streho. Zato pa so v Termah Čatež minulo leto zaključili s pravim požarom, ki pa k sreči razen materialne škode ni imel hujših posledic. Bolje obveščeni se vendarle sprašujejo, čemu iz zdravilišča niso takoj poklicali na pomoč poklicne gasilce iz Krškega, saj gasilska enota s Čerine, zadolžena za varovanje toplic, zahtevnejšim požarom ni kos. Tako uspešno kot v Termah, gospodarijo tudi v krški papirnici, saj so kljub upadanju cen celuloze na koncu leta spet ustvarili dobiček, le delavce niso ustrezno nagradili. In slišati je govorice, da bi sedanji lastniki tovarno radi prodali. Za kakšnih 200 milijonov DEM! Spomnimo, daje Slovenija Videm prodala Čehom za 35 milijonov! Sevničani se še zdaj ne morejo potolažiti, ker njihov župan Kristijan Janc lani ni postal minister za promet in zveze, krški liberalni demokrati, kijih še naprej vodi Andrej Božič, pa so hvaležni Sivim panterjem, ker so edini tako lepo razgibali njihovo prednovoletno srečanje. Ernest Simončič, ki je vendarle uspel odpreti novo srednjo šolo, pa je upravičeno ponosen, ker je tako na hitro naredil uspešno kariero. Prav tako kot socialdemokratski poslanec Andrej Vizjak, ki kljub temu, daje vodja poslanske skupine, resno razmišlja o kandidaturi za brežiškega župana. V Vizjakovi senci je ostal celo prizadevni strankarski kolega Branko Kelemina, ki se trudi postati tudi strokovnjak za jedrsko energijo, kot predsednik državnozborske preiskovalne komisije pa raziskuje, čemu naša gospodinjstva plačujejo tako drago elektriko. Vsi iz Posavja želimo, da bi pri tem uspel in na račun nuklearke zagotovil prebivalcem tudi kaj denarja. Podpisani pa bi res rad poznal prijatelje, ki milijarde mečejo skozi okno ali pa tlačijo v svoje žepe. Žal takih prijateljev nimam!	vi d p d 'k
mnenja, odgovori, popravki...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da 5 svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank,, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Oživljanje starih vezi
Bilo je zgodnje nedeljsko jutro, ko smo se odpravili v Srbijo. Med prijetnim potovanjem z vlakom smo opazovali raznoliko pokrajino.
V	Kragujevcu so nam naši gostitelji - vodstvo gimnazije in dijaki - pripravili prisrčen sprejem. Bila sem presenečena nad velikostjo mesta in šole, ki je dvakrat večja od naše brežiške gimnazije.
V	popoldanskem času sva z mojo gostiteljico Mileno odšli k njej domov. Spoznala sem njeno družino, ki me je prisrčno sprejela in mi zaželela prijetno bivanje. Bila sem presenečena in navdušena nad njihovo prijaznostjo in gostoljubjem. Z Mileno sva se pogovarjali o različnih stvareh, največ pa o našem in njihovem šolskem sistemu, ki sta zelo različna. Ker sva
obe maturantki, je bilo za naju posebno zanimivo vprašanje, kam se bova vpisali po končani srednji šoli. Pričakovala sem, da se v Srbiji ne bodo hoteli pogovarjati o politiki, Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Zlasti pri mladih je bilo opaziti veliko zanimanje za politiko, saj si želijo sprememb, zavedajo pa se, da jih lahko predvsem mladi tudi izvedejo. Med pogovorom je Milena velikokrat poudarila, da je večina mladih v Kragujevcu in Srbiji zadovoljna, ker se je zamenjala oblast.
Med našim bivanjem so nam pripravili veliko zanimivih stvari; tako smo imeli prvi večer nekakšen rock koncert, kjer so se nam predstavili mladi perspektivni glasbeniki, večer pa smo nato nekateri zaključili v eni izmed diskotek. V naslednjih dveh dneh pa smo se na raznih delavnicah
spraševali, kako in na katerih področjih bi bilo možno sodelovanji tudi v prihodnje. Prišli smo do presenetljivih idej, ki se zdijo dokaj realne. Sedaj potrebujemo le malce spretnosti in iznajdljivosti ter seveda nekoga, ki bo naše zamisli finančno podprl.Ogledali smo si tudi spominsko sobo, ki je posvečena razredi dijakov, ki so bili ubiti med drugo svetovno vojno. Posebej so me pretresla poslovilna pisma umrlih di' jakov, razstavljena v tej sobi, ki jo še danes uporabljajo kot učilnico■ Predzadnji dan našega bivanja v Kragujevcu pa smo se odpravili tudi "0 občino, kjer so nas prav tako prisrčno sprejeli ter izrazili pripravljenost tO sodelovanje v prihodnje, česar si žeh’ mo tudi mi. V popoldanskih urah srnO na vrtu kragujevške gimnazije •>( posadili lipo kot simbol prijateljstvi ki smo ga na novo sklenili.
Bivanje v Kragujevcu smo zaključi s skupno večerjo v eni izmed restoN racij, kjer smo dodobra utrdili n($ prijateljstvo. V sredo zjutraj, ko sff se poslavljali, smo bili malce žalostti ker se je naš obisk tako hitro žakljuc1' Na koncu pa bi rada samo še poud" rila, da smo se imeli v Kragujevl-izredno lepo in da smo vsi že nestif no pričakovali njihov obisk.
Urška Mrgole, Gimnazija Brez’1-1
TEMA
Velika nagradna igra časopisa SavaGlas
Finale uspel - nagrajenih preko 70 naročnikov
Krško - Veliko finale žrebanja bogatih nagrad za stare in nove naročnike časopisa za širšo posavsko deželo SavaGlas, ki je potekalo v Poslovnem centru TABU Krško, je bilo srečno za več kot 70 nagrajencev. Nagrajence so žrebali tako naključni obiskovalci PC TABU Krško kot tudi dedek Mraz, ki se je pridružil na prireditvi. Nagrajenca glavnih nagrad - TV sprejemnikov - je izžrebal direktor naše medijske hiše Peter Špiler.
Kot je bralcem časopisa za širšo posavsko deželo SavaGlas in zvestim poslušalcem programov Radia Brežice in Radia Sevnica sicer že znano, saj smo o tem govorili že dolgo pred samim dogodkom, je v zadnjih dneh meseca decembra v Poslovnem centru TABU Krško v organizaciji časopisa SavaGlas, Radia Brežice in Radia Sevnica potekalo veliko finalno žrebanje z bogatimi nagradami za stare in nove naročnike časopisa za širšo posavsko deželo SavaGlas.
Tako smo s programom, v katerem so se nam pridružili tudi člani ansambla Slovenski zvoki, ki so zabavali tamkajšnje obiskovalce, začeli že zgodaj popoldne,
program pa je potekal vse do poznih večernih ur.
Preko 1200 lističev z imeni naročnikov je čakalo v veliki škatli na žrebanje'. Za uvod smo izžrebali kar petdeset naročnikov, ki so prejeli Walt Disneyjeve videokasete z otroškimi risankami. To so bile nagrade, ki sojih poklonili časopis SavaGlas, Radio Brežice in Radio Sevnica. Potem so se nagrade in njihove vrednosti stopnjevale, vse do velikega finala, ko je direktor Radia Brežice, Radia Sevnica in časopisa SavaGlas Peter Špiler izžrebal glavni nagradi, tudi te je prispevala naša medijska hiša, dva televizijska sprejemnika. Med triurnim programom so se svojih trenutkov
direktor naše medijske hiše Peter Špiler je za uvod spregovoril obiskovalcem, v nadaljevanju pa je tudi izžrebal glavni nagradi.
veselili tudi otroci, saj je Poslovni center TABU obiskalo tudi pravo gledališče, imenovano Burek teater z lutkovno predstavo “Dogodivščine zmaja Andrejčka”. Po predstavi se je po veliki hali centra sprehodil še dedek Mraz, kije z malčki zapel, zaplesal, jih seveda obdaril, potem pa si je vzel čas tudi za naše žrebanje. In prav srečne roke dedka Mraza so iz-
žrebale številne nagrajence in bogate nagrade. Skratka, to so bile tri vesele in pestre urice, v katerih smo podelili preko sedemdeset bogatih nagrad.
Vsem nagrajencem iskrene čestitke, imena vseh, ki so bili tega dne nagrajeni, pa lahko preberete v nadaljevanju tokratne “Teme”.
Karmen Molan Foto: Alberto Gerjevič
Dedek Mraz, ki je tega dne obiskal PC TABU Krško, se je najprej posvetil otrokom. Skupaj so zapeli in se posladkali.
h



Da je šlo vse po začrtani poti, je skrbela tudi strokovna komisija - Lidija Kostevc, Alenka Imperl, Simona Gerjevič in Karmen Zager-Krajnc.
Najnilajši so se zelo razveselili “Burek teatra ” in igrice “Dogodivščine Zmaja Andrejčka’’, ki je velik zmaj z majhnim imenom.
In ko se je poslovil od svojih malih prijateljev, si je dedek Mraz vzel še čas za naše žrebanje. Ob tem se je zelo zabaval.
Obiskovalcem se je tega dne pravzaprav dobro godilo. Za trenutek so h°stali v decembrski naglici in z zanimanjem spremljali dogajanje.
^svetm smo se tudi obiskovalcem PC TABU Krško, ki so radi pok- Ansambel Slovenski zvoki so skozi triurni program s svojo glasbo 'Letali z nami.	zabavali obiskovalce PC TABU Krško.
Nagrajenci:
TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK ZNAMKE BEKO
1.	Vida Rožman, Gradnikova 1, Brežice
2.	Albin Jankovič, Mali Kamen 15, Senovo
BAROČNA MIZICA PODJETJA STILLES SEVNICA
1. Ivanka Cerjak, Slogonsko 44, Kapele
ŠPORTNO KOLO
1. Jože Cetin, Mostec 46, Dobova
NAJEM AVTOMOBILA RENAULT- TPV AVTO BREŽICE
1.	Nevenka .Hočevar, Studenec 32, Studenec
2.	Ana Umek, Cesta na Dobravo 46, Sevnica
TISKALNIK EPSON
1. Martina Bokšič, Podlipa 10, Raka
ZLAT PRSTAN
1. Vilma Zupančič, Maistrova 8, Brežice
KOSILO ZA DVE OSEBI V RESTAVRACIJI ŠTEFANIČ PRI BLAGOVNICI BREŽICE
1.	Ivanka Polovič, Veliki Obrež 40, Dobova
2.	Maja Kraševec, Globočice 9b, Kostanjevica na Krki
NAGRADE PC TA BU KRŠKO
TRGOVINA DM
L Komplet kozmetike za žensko -
Katrin Harapin, Dovško 65, Senovo
2.	Komplet kozmetike za moškega -Janez Avšič, Topliška c. 9, Brežice
3.	Komplet kozmetike za otroka -Slavica Novak, Gmajna 4, Raka TRGOVINA ADESSA
1.	Tekstilni izdelek - Bojan Urek, Kopitarjeva 3, Brežice
2.	Tekstilni izdelek - Franc Peterkoč, Gaberje 23, Dobova
3.	Tekstilni izdelek - Marija Kostevc, Dečno selo 32, Artiče TRGOVINA SPAR
1.	Vrečka živilskih in neživilskih artiklov -
Stane Černelič, Zg. Obrež 25, Artiče
2.	Vrečka živilskih in neživilskih artiklov -
Aleš Volčanšek, Stari Grad la, Krško
DARILNI BON v vrednosti 3.000 SIT -KMETIJA FABINC, ČRNC 57, BREŽICE
1. Jože Požun, Žurkov Dol 37, Sevnica
VIDEO KASETA - WALT DISNEY
1.	Elizabeta Martinčič. Čerina 21, Brežice
2.	Bojan Kaplan, CKŽ 48, Krško
3.	Greta Piškotek, Orehovo 61, Sevnica
4.	Jože Kobe, Rovišče 1, Studenec
5.	Janez Šekoranja, Brezovica - Graben, Bizeljsko
6.	Sebastijan Vute, Vrhovo 86, Radeče
7.	Gita Černoš, Milavčeva 92, Brežice
8.	Nada Drugovič, Oklukova Gora 2, Sromlje
9.	Irena Skrivalnik, Pišece 12a, Pišece
10.	Simona Srnec, Pot na brod 5, Radeče
11.	Branislava Horvat, Kremen 27, Krško
12.	Ivana Petan, Dečno selo 22a, Artiče
13.	Franc Gorenc, Sela pri Raki 6D, 8274 Raka
14.	Marija Travnikar, Sodarska pot 27, Brežice
15.	Ivan Juratovec, Volčje 10, Sromlje
16.	Nada Pavlin, Cesta 4. julija 48, Krško
17.	Marinka Levičar, Tončke Čečeve 9, Krško
18.	Franc Kostanjšek, Sromlje 39, Sromlje
19.	Bernarda Radej, C.4. julija 40, Krško
20.	Karel Kovačič, Brezje pri Bojsnem 19, Globoko
21.	Franc Gorišek ml., Arnovo selo 34b, Artiče
22.	Gorazd Šterk, Loče 53, Dobova
23.	Miša Preskar, Šolska ulica 12, Krško
24.	Ivanka Omerzu, Čmč 62, Brežice
25.	Franc Golobič, Slovenska vas 9, Jesenice na Dol.
26.	Franc Budna, Kajišovec 4, Senovo
27.	Janez Šuštaršič, Šentjanž 8, Šentjanž
28.	Ana Kukovič, Mrčna sela NH, Koprivnica
29.	Ivan Verstovšek, Brežina 48, Brežice
30.	Ivanka Černelič Jurečič, Podbočje 47, Podbočje
31.	Olga Mak, C. kozjanskega obreda 1, Senovo
32.	Matilda Žgalin, Črne 59, Brežice
33.	Ivan Grm, Pristava pod Rako 3, Raka
34.	Jože Jerman, Malkovec 18 a, Tržišče
35.	Robert Zevnik, Gorenja Pirošica 14, Cerklje ob Krki
36.	Anamarija Capi, Gubčeva 9, Krško
37.	Džuro Zaplatič, Gubčeva 22, Brežice
38.	Marija Pleterski, Bučarca 15, Krško
39.	Milica Hotko, Vrhje 58, Kapele
40.	Martin Lupšina, Glogov Brod 22, Artiče
41.	Ivan Pinterič, Kapele 36 c, Kapele
42.	Brigita Slakonja, Čateška 13, Brežice
43.	Božidar Požgaj, Gaj 3, Jesenice
44.	Vera Kelhar, Cundrovec 23a, Brežice
45.	Vinko Haler, Artiče 13, Artiče
46.	Ivan Glogovšek, Zgornji Obrež 27a, Artiče
47.	Branka Romih, Mali Vrh 21 f, Globoko
48.	Martin Predovnik, Brezje pri Raki 22, Raka
49.	Marija Stermecki, Dom upokojencev Brežice, Brežice
50.	Anica Tomažin, Studenec 4, Studenec
POD LUPO
Prve selitve v nove domove zaradi gradnje boštanjske elektrarne
Boštanj, Orehovo - Septembra leta 2000 so imele Savske elektrarne Ljubljana odkupljenih že 98 odstotkov potrebnih zemljišč za gradnjo boštanjske elektrarne, v letošnjem letu so rešile še preostanek, šlo je za okrog 200 kvadratnih metrov. Korektno so rešili tudi vsa stanovanjska vprašanja družin, ki se morajo preseliti.
22 družin je zadovoljivo rešilo svoja stanovanjska vprašanja, prav tako so bili z odkupno ceno zadovoljni lastniki parcel. Lastniki, ki se morajo seliti iz sedanjih stanovanjskih in poslovnih objektov, so se lahko odločali, da vzamejo denar in sami sezidajo nov dom ali da prevzamejo novo hišo na ključ in za gradnjo poskrbijo Savske elektrarne. Prvi dve družini, ki sta se odločili za to drugo varianto, se te dni selita, prav tako dve družini, ki sta sami zidali.
Savske elektrarne so v odkup zemlje in objektov vložile 967 milijonov SIT, od tega 785 milijonov lastnih sredstev, razlika pa je iz državnega proračuna.
Boštanjčani, ki so budno spremljali vse aktivnosti v zvezi s pripravo prostora za bodoče
gradbišče, so z odnosom Savskih elektrarn zadovoljni, je na seji občinskega sveta Sevnica povedal Alojz Zalašček. Zaradi vzpostav-
ljenega zaupanja bi domačini želeli, da bi boštanjsko elektrarno gradile Savske elektrarne.
Branka Dernovšek
Družina Švigelj iz Orehovega je silvestrovala v novi hiši.
Evro na poti
Slovenija, Posavje - Slovenske banke in menjalnice so evro, ki je zamenjal uradni denar v dvanajstih državah članicah Evropske unije, začele prodajati na prvi letošnji delovni dan. V okoli 90 menjalnicah so skupno evropsko valuto ponudili že dan prej. V Posavju evforije ni.
Sprednja številčna stran evra je ista v vseh 12 državah, zadnja stran z motivom pa se razlikuje glede na posamezno državo. Ne glede na to, kateri motiv je na zadnji strani kovanca, se bo kovanec lahko uporabljal v katerikoli državi evro območja.
In kako je pri nas? Tistim, ki so tujo gotovino do konca preteklega leta položili na bančne račune, so banke njihove prihranke že preračunale v evre. Za ostale pa bo menjava starih valut držav evroobmočja v evro potekala še do 30. junija. Do konca februarja bo zamenjava potekala brez plačila provizije, a le v primeru pologa gotovine na bančni račun. V primeru, da bomo na bančno okence prišli z gotovino, pa bo potrebno plačati provizijo. Ta se bo med 1. januatjem in 28. februarjem gibala od enega do dveh odstotkov, od 1. marca do 30. junija pa bo znašala od tri do štiri odstotke. Provizija za menjavo kovancev bo še precej višja okrog 20-odstotna. Po 30. juniju bo menjava tudi v večini držav evro območja možna le pri njihovih centralnih bankah.
V	državah območja evra je sprejeto načelo ohranitve veljavnosti vseh obstoječih pogodb (depozitnih ali kreditnih). Takšno načelo, imenovano "beri kot evro”, velja tudi v Sloveniji. To pomeni, da bomo Svoje sklenjene obveznosti izpolnjevali v novi valuti, izračunani po že navedenih menjalnih tečajih.
V	posavskih menjalnicah prve dni beležijo nekoliko večje povpraševanje po novem denarju. Enako je tudi v posavskih bankah. Kot so nam povedali vodje poslovalnic tako v Novi ljubljanski banki kot novi KBM, ne beležijo večjega navala, kar nekaj ljudi pa se je v banke odpravilo le po nekaj evrov, bolj zato, da ga vidijo in otipajo, kot kaj drugega.
Suzana Vahtarič
Posezonske razprodaje
Slovenija, Posavje - Konec prejšnjega tedna se je začela zimska posezonska razprodaja obutve. Večina trgovcev se je odločila za 40-odstotno znižanje sezonske moške, ženske in otroške obutve, v marsikateri trgovini pa so cene spustili tudi na polovico. Že 10. januarja se bodo začela tudi posezonska znižanja tekstilnega blaga in konfekcije, 5. februarja pa še razprodaja športne opreme. Sicer je večina trgovin že v decembru imela nekatere praznične popuste.
Trgovci lahko sicer v skladu s predpisi razprodajo ob pogoju dodatnega znižanja podaljšajo še za en teden, vendar se jih večina verjetno za to ne bo odločila. Trgovci se morajo pri posezonskih razprodajah ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, kar med drugim pomeni, da mora objava o uvedbi razprodaje vsebovati tudi podatke o kraju, imenu prodajalne, vrsti blaga, času trajanja razprodaje in obsegu znižanja cen.
Trgovci morajo navesti zgornjo mejo znižanja, medtem ko navedba spodnje ni obvezna. Vendar pa morajo kupcem ponuditi najmanj četrtino vsega blaga po najvišjem popustu. Blago, ki je v razprodaji, mora biti označeno tako s ceno pred znižanjem kot z znižano ceno, stara, višja cena, pa mora biti pri tem prečrtana. STA/L.P.
Zdaj tudi iz sredstev požarne takse...
Slovenija - Z novim letom stopa v veljavo novela zakona o varstvu pred požarom, s katero se bodo sredstva za del dejavnosti varstva pred požarom odslej črpala tudi iz sredstev požarne takse, medtem ko so se v preteklosti te dejavnosti financirale le iz požarnega sklada.
Del teh sredstev, ki ga bo določila vlada in ki ne sme biti manjši od 70 odstotkov letnih prihodkov požarne takse, bo namenjen izključno za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah. Sredstva se bodo lokalnim skupnostim delila glede na število prebivalcev, velikost lokalne skupnosti, ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč, število požarnih in drugih intervencij v zadnjih dveh letih in število operativnih gasilcev. Sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme se bo izvajalo na podlagi srednjeročnih programov in letnih načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami lokalnih skupnosti.
Uporabo sredstev iz naslova požarne takse za sofinaci-ranje nalog varstva pred požarom na ravni države bo načrtoval odbor, ki ga bo imenovala vlada, vključeval pa bo dva predstavnika prostovoljnih gasilcev, dva predstavnika poklicnih gasilcev ter po enega predstavnika zavarovalniške, raziskovalne, šolske in gospodarske dejavnosti ter uprave za zaščito in reševanje. Na ravni lokalnih skupnosti bo uporabo teh sredstev načrtoval odbor, ki ga bo imenoval župan in ki ga bodo sestavljali predstavniki gasilcev, zavarovalništva in pristojnih organov lokalne skupnosti. STA/L.P.
Višji stopnji DDV, višje cene
Slovenija - Novo leto je med drugim prineslo tudi nove, višje cene. S 1. januarjem sta se namreč zvišali stopnji davka na dodano vrednost (DDV), in sicer se je 19-odstotna splošna stopnja DDV povzpela na 20 odstotkov, nižja stopnja, po kateri se davek med drugim obračunava na hrano, zdravila, knjige, stanovanja in javni prevoz potnikov, pa z osmih na 8,5 odstotka. Višji stopnji DDV sta se prenesli v cene. Med drugim bodo tako potrošniki prejeli višje račune za električno energijo, telefon, višje so cene bencina in avtomobilov, medtem ko bodo trgovci z blagom široke potrošnje svoje cene zviševali v prihodnjih dneh in tednih.
Največji slovenski trgovec Mercator je večino maloprodajnih cen zadržal na decembrski ravni. "Seveda že odvajamo več davka, višji DDV pa krijemo iz lastne razlike v ceni (nižja marža),” so povedali v Mercatorju in dodali, da so zaradi dviga trošarin in stopenj DDV 1. januaija povišali samo cene tobačnih izdelkov. Maloprodajne cene ostalih izdelkov bodo zviševali postopoma, tako kot jim bodo pohajale zaloge, torej šele ob dobavah dobaviteljev po novih cenah. Tudi v Šparu Slovenija so povedali, da so s 1 .januarjem spremenili zgolj davčne stopnje, cene pa naj bi spremenili po potrebi. V Merkurju so maloprodajne cene z DDV (torej cene na policah) ostale
1. januarja 2002 popolnoma enake, kot so bile 31. decembra 2001. Kot so pojasnili v Merkurju, spremembe cen v maloprodaji izvajajo stalno glede na situacijo na trgu in glede na pogoje, kijih dobijo od dobaviteljev.
Posledica zvišanja stopnje davka na dodano vrednost za eno odstotno točko na 20 odstotkov so tudi višje cene bencinov. Na bencinskih servisih po Sloveniji je namreč od 1 .januarja za liter najbolj prodajanega, neosvinčenega 95-oktanskega bencina potrebno odšteti 165,6 tolarja, kar je 1,4 tolarja oz. 0,9 odstotka več kot lani. Neosvinčeni 98-oktanski motorni bencin seje podražil za 1,5 tolarja na 175,2 tolarja, neosvinčeni 91 -oktanski bencin pa za 1,40 tolarja na
165,1 tolarja. Liter plinskega olja po novem stane 146,3 tolarja, liter ek-stra lahkega kurilnega olja pa 78,50 tolarja, kar pomeni 0,8-odstotno podražitev teh dveh naftnih derivatov. Telekom Slovenije je ob spremembi splošne stopnje DDV za odstotek zvišal vse cene svojih storitev in izdelkov z nekaterimi izjemami. Tako bo malenkost višji že telefonski račun za januar. Medtem ko bodo telefonski pogovori obdavčeni še s staro, 19-odstotno stopnjo DDV, saj obračunsko obdobje zajema čas od prvega do zadnjega dne predhodnega meseca (torej lanskega decembra), pa bo telefonska naročnina, ki se plačuj e za tekoči mesec, že obračunana po novi, 20-odstotni stopnji DDV. STA
Kako po uradni poti do denarja z naslova Mokric?
Brežice - Delniška Družba Terme Čatež je v minulem letu podala pobudo za “prenos lastništva na kompleksu Mokrice” s predlagano zakupnino za skupno ceno 80 milijonov SIT ob priznanih vlaganjih družbe. Predlog ni bil sprejet na občinskem svetu. T\idi javni razpis ni uspel. Terme pa imajo zakupno pogodbo še za 43 let.
Svetniki se že oktobra lani s ponudbo delniške družbe Terme Čatež niso strinjali, nasprotovali so priznanim 10 milijonom DEM vložka. Odločili so se, da občina prične postopek prodaje kompleksa po uradni cenitvi in z javnim razpisom. Zapriseženi sodni cenilec je celotni kompleks Mokric ocenil na 1,2 milijardi SIT. Javni razpis ni uspel, do srede novembra ni na občino prispela nobena ponudba.
Generalni direktor Borut Mokrovič je že lanskega oktobra izpostavil, da njihova ponudba velja do srede lanskega decembra, na javni razpis se niso prijavili. “Če se zgodba razplete kako drugače”, je takrat dejal Mokrovič, “pa seveda smatramo, da smo potem upravičeni do odškodnine, ki je v pogodbah navedena.” Ta bi pokopala občinski proračun.
Mogočni grad kot simbol
Po drugi strani je mag. Andrej Vizjak sprožil vprašanje zakonitosti sklenjenega aneksa k najemni pogodbi med občino Brežice in Termami, ki Termam priznava vložek, ter zakonitosti postopka. Ministrstvo za finance je v tem segmentu ugotovilo določene nepravilnosti, ki bi lahko imele negativen učinek na višino kupnine, ki bi jo občina dobila s prodajo tega kompleksa. Svoje mnenje so podali tudi na Uradu za lokalno samoupravo v sklopu Ministrstva za notranje zadeve, po presoji dokumentov in stališč, ki jim jih je podal Vizjak, pa odgovorili: “Po presoji urada obstaja sum, da postopki občinskih organov v zvezi z gospodarjenjem kompleksa gradu Mokrice niso bili opravljeni v skladu s predpisi, ki urejajo to problematiko, niti z dogovorjenimi obveznostmi obeh strank.” Iz obeh naslovov je prišel obsežen odgovor, naknadno pa je finančno ministrstvo s podpisanim državnim sekretarjem Slavkom Tekavčičem ob razdelanih opozorilih podalo tudi predloge za rešitev tega problema. Omenjeni predlogi občino Brežice opozarjajo, da mora s Termami z aneksom k pogodbi urediti prenos nepremičnin na občino s pravilnimi zemljiškoknjižnimi oznakami, ugotoviti zatečeno stanje medsebojnih obveznosti z najemniki, primemo zakupnino za nepremičnine ter temu ustrezno skleniti aneks z zakupnikom. Ko občina ugotovi, kdo so še lahko primerni zakupniki ali kupci in kakšen je njen interes glede uporabe nepremičnin v okviru razvoja občine, pa finančno ministrstvo svetuje, da če po neformalnih pogovorih občina ugotovi, da bi bilo drugačno upravljanje nepremičnin od sedanjih bolj gospodarno, naj izvede ustrezen postopek za dosego le tega. Koliko je opravljenega, pove zgoraj navedeno zatečeno stanje.
Župan Vlado Deržič navedenih opozoril s strani državnih organov ni želel komentirati, povedal pa je, da se bo prodaja nadaljevala. "Upoštevali bomo mnenje Ministrstva za finance in Ministrstva za notranje zadeve ter predlagali Nadzornemu odboru Občine Brežice, da pregleda zadevo in po potrebi vključi v delo izvedence finančne in gradbene stroke. Po poročilu Nadzornega odbora bomo s postopkom nadaljevali,” tako župan. Upa pa, da bo vprašanje Mokric rešeno v prvi polovici letošnjega leta.
Suzana Vahtarič
Novela omejuje pravice
Slovenija - Konec decembra je stopila v veljavo novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je državni zbor po hitrem postopku sprejel 27. novembra in s katero se omejujejo nekatere pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Gre za pravice, ki so po svoji naravi bolj kot zdravstvene pravzaprav socialne, uveljavitev sprememb pa bo zdravstveni zavarovalnici prinesla 1,3 milijarde tolarjev prihranka.
Od vseh novosti naj bi naj večji finančni učinek, kar 600 milijonov SIT, prinesla ukinitev t.i. administrativnega staleža. Ta sprememba pomeni, da bodo zavarovanci, ki so po prejšnji ureditvi imeli pravico do nadomestila v času t.i. administrativnega staleža zgolj zaradi čakanja na dokončnost oziroma pravnomočnost odločbe o ugotovitvi njihove invalidnosti, po novem lahko spoznani kot zmožni za delo, če bo to izhajalo iz njihovega trenutnega zdravstvenega stanja. Dodatnih 200 milijonov SIT prihranka na letni ravni naj bi prinesla zaostritev odgovornosti zavezancev za plačevanje prispevkov pri samozaposlenih osebah in drugih, ki sami plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo. V času, ko ne bodo imeli poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov, se
bodo namreč zadržale njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da bodo do pla čila zapadlih obveznosti prispev kov lahko na račun obveznega za varovanja koristili le storitve nujnega zdravljenja; ostale storit ve si bodo morali zagotoviti z last nimi sredstvi, ki jim jih bo zavott povrnil šele, ko bodo poravnaj obveznosti.
Novela prinaša še sprememb’ na področju pogrebnin in posmr1' nin. Če je doslej višina pogrebu’' ne - do te je upravičena oseba, *-je poskrbela za pogreb zavarova' ne osebe - znašala 112.698 SIT 80 odstotkov povprečne cef nujnih stroškov pogreba v SloVe niji, bo odslej odvisna od dohod*-zavarovane osebe v koledarske11 letu pred letom smrti. STA/L.P- | '
GOSPODARSTVO, TURIZEM
Vzroki velikega požara še nejasni
Čatež - V Termah Čatež so bile dan po velikem požaru, ki je izbruhnil 23.decembra, na delu pristojne službe. Njihove analize še niso znane, vzroke požara pa naj bi uradno potrdili v teh dneh. Vodstvo podjetja je pripravilo kompleks za nemoteno delovanje v prazničnih dneh, o škodi še ne govorijo.
Vzroki požara bodo najverjetneje znani v teh dneh, meni vodja kriminalistov na policijski upravi v Krškem Sašo Jejčič. Med domnevnimi vzroki so že ob samem požaru sumili na okvaro električne napeljave, ogrevalnega sistema strehe ali ventilacijskega sistema in na PU Krško predvidevajo, da bo uradna analiza potrdila eno od teh domnev. V sodelovanju s strokovnjaki iz centra za kriminalistično tehnično preiskavo iz Ljubljane so vzorce na pogorišču odvzeli dan po požara in jih zdaj obdelujejo.
Takrat so bile na pogorišču vse pristojne službe. Ogled je vodil preiskovalni sodnik iz Krškega ob prisotnosti tožilca. Na terenu je bila tudi gasilska delegacija na čelu s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Matjažem Klaričem. Poveljnik brežiške gasilske zveze Franc Urekje povedal, da so analize njihovega ukrepanja v zaključni fazi, poveljnik pa se je pohvalno izrazil o akciji gasilcev pri požaru. So pred običajno popolno analizo požara,
ki jo bodo izvedli z vsemi stranmi, kriminalisti, zavarovalnico, preiskovalnim sodnikom, lokalno skupnostjo, županom in občinsko upravo ter drugimi.
V Termah so v dveh dneh očistili poškodovani del zimske Termalne riviere, kjer je osem let po odprtju zagorelo ostrešje ene od dveh kupol. Obenem so zagoto-
vili nemoteno kopanje v nepoškodovanem delu zimske termalne riviere.Tina Savnik o višini škode v družbi ni želela govoriti pred oceno inšpekcijskih služb, potrdila pa je izjave generalnega direktorja Boruta Mokroviča, da naj bi kompleks predvidoma sanirali v treh mesecih.
Suzana Vahtarič
Kljub otežkočenemu dovozu so bili gasilci uspešni.
Ko ni denarja, je treba sprejeti nov odlok
Brežice - Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč so v Brežicah sprejeli hitro, v drugi polovici lanskega leta, in obenem decembra določili še vrednost točke. Z letošnjim letom stopa v veljavo. Odločbe o plačilu te takse bodo zavezanci skladno z zakonom o davčnem postopku najverjetneje prejeli že februarja.
Največ neodobravanj v razpravi o odloku, ki odslej velja za področje celotne občine, je doživljala razporeditev krajev v kategorije, na podlagi katerih se izračunava višina točke. Te so v svetniških klopeh dolgo popravljali ter se spotikali ob možnost odpisovanja tega nadomestila. Za letošnje leto so tako zavrnili vse vloge tako fizičnih kot gospodarskih subjektov. Med njimi so za 50-odstotni odpis zaradi lastnih vložkov v komunalno infrastrukturo poskušale večletno prakso Terme Čatež, Pa tudi delavnice Slovenskih železnic v Dobovi in Agrarna skupnost Poštena vas.
Kot je povedal Brane Musar 2 Občine Brežice, so oktobra Zavezancem na področju cele
občine poslali 12.000 anketnih lističev, več kot 8.000 sojih dobili vrnjenih, kar je po njegovem mnenju izredno dobro. Velja pa omeniti, da so bili ti vprašalniki težko razumljivi in kljub podpori na krajevnih skupnostih so morda marsikoga odvrnili od ažuri-ranja podatkov.
Višina zbranega nadomestila v občini bo element določanja višine primerne porabe na ravni države. Problem je bil tudi v tem, da je omenjeno nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v starem odloku k plačilu zavezoval le naselja Brežice, Bizeljsko, Dobova, Čatež in Cerklje ob Krki. Lani je nekaj manj kot 8.000 zavezancev v občinsko blagajno prispevalo 36 milijonov SIT. Že za leto
2001 je država določila, da morajo v Brežicah glede na število prebivalcev in velikost območja pridobiti iz nadomestila najmanj 85 milijonov SIT, razlika bo pomenila manjši znesek primarne porabe iz državnega proračuna.
Svetniki pa ob tem opozarjajo, da se sredstva, ki so se do sedaj zbrala s tega naslova, vrnejo tistim krajevnim skupnostim, kjer so bila zbrana. Ob tem je Milko Veršec nekajkrat v postopku sprejemanja odloka pripomnil: “Samo v Romuniji oblast vrača manj denarja od davkov, kot jih pobere. Slovenija je glede tega na predzadnjem mestu v Evropi”.
Suzana Vahtarič
Uspešno leto, vendar...
Krško - Delniška družba Vipap Videm Krško je uspešno sklenila še eno poslovno leto, je v Novoletni poslanici tisočlanskemu kolektivu zapisal Oldrich Kettner, predsednik uprave K tovarne. Za delniško družbo, ki je od lanske jeseni v lasti ČSOB - Češkoslovaške trgovske banke, so značilni velika naložbena dejavnost, redni mesečni pozitivni poslovni rezultati in zadovoljiv likvidnostni položaj. Po prvih ocenah so lani proizvedli skupno okrog 265.000 ton celuloze in papirja in s tem večinoma izpolnili zastavljene načrte. Med težavami omenjajo Negativna gibanja na tržišču, kjer je prišlo do večjega znižanja cen celuloze, zato so izpad pri proizvodu nadomestili z večjo proizvodnjo časopisnih in brezlesnih papirjev. V krški tovarni, kjer so po prvih podatkih lani ustvarili za 10 milijonov evrov dobička, pričakujejo, 'to bodo zastavljene naloge uspešno uresničevali tudi v letošnjem letu.

Poslovni rezultati so vse bolj Spodbudni tudi zato, ker so v Minulih dveh letih izpeljali pomembne investicije, za katere so Sa«io lani namenili blizu 8 mili-J°nov evrov. Med njimi izstopajo toložbev tehnološko opremo ter to ekološke izboljšave. Najpomembnejša je bila nova belilnica Celuloze, s katero so občutno ^manjšali emisije v okolje.
Tudi v letu 2002 bo po besedah °dje sektorja tehnologije in raz-rj°ja Danijela Oštirja naložbena javnost zelo intenzivna. Ker je dveh letih tovarna dolžna izvesti j rePa za preprečevanje onesna-eVanja Save, bodo izpeljali teh-
nološko-ekološko investicijo za posodobitev tehnoloških procesov proizvodnje papirja in vlaknin z racionalno rabo vode in energije. Zato za letos že pripravljajo gradnjo prve faze zbirne kanalizacije in industrijske čistilne naprave. Pred podpisom pogodbe so tudi za nakup opreme, ki bo zagotovila posodobitev papirnega stroja 2, prav tako pa pripravljajo finančno konstrukcijo za naložbo v novo linijo predelave odpadnega papirja po deiking postopku. Veliko novosti bo tudi na področju avtomatizacije, denimo varčnejše rabe električne energije, ter računalniških komunikacij.
Glede govoric, da novi lastnik že išče kupca za prodajo krške papirnice, v tovarni ne dajejo izjav, sindikalisti in delavci pa so nezadovoljni, ker kljub ugodnim finančnim rezultatom niso dosegli povišanja plač. Vodstvo podjetja seje o tem pripravljeno pogovarjati šele po sprejemu zaključnega računa za leto 2001 marca letos. Ker takšen položaj ni le v Krškem, je predsedstvo sindikata celulozne, papirne in papirno-predelovalne dejavnosti sklenilo, da nadaljuje z aktivnostmi, ne izključujejo pa niti generalne stavke.
STA
Postopki speljani, preostaja izvajalski del
Brežice - Za plinifikacijo občine Brežice in uvajanja zemeljskega plina do vsakega gospodinjstva so speljani papirni postopki. Decembra so na občinskem svetu potrdili lokacijski načrt za napajalni plinovod Krško-Brežice in ustrezne spremembe prostorsko izvedbenih aktov.
Na osnovi podeljene koncesije za izvajanje plinifikacije v občini je k izdelavi lokacijskega načrta za napajalni plinovod in k spremembi prostorsko izvedbenih aktov pristopil Adriaplin. Izdelal jih je Savaprojekt.
Kot smo že pisali, na javnih obravnavah po prizadetih krajevnih skupnostih krajani niso podali bistvenih pripomb.
Po navedbah pomočnika direktorja Adriaplina Lojza Babiča, bo napajalni plinovod potekal po trasi iz obstoječe merilno regulacijske postaje (MRP) Drnovo mimo naselja Gorica do meje z občino Brežice. Po omenjenem odloku se bo nadaljeval po trasi od naselja Hrastje do MRP pri naselju Crešnjice. Od tam naprej bo potekal do Cerkelj ob Krki, preko Župeče vasi, Račje vasi. Boršta, Krške vasi, hitre ceste ter reke Save po mostu in se bo končal v na novo predvideni MRP Brežice.
Po navedbah Babiča so na izvedbo pripravljeni, šele po izgrad-nji tega napajalnega plinovoda sledijo po koncesijski pogodbi z Adriaplinom izgradnje krakov v večja naselja ob samem mestu.
Suzana Vahtarič
Spremenjeni zavarovalni pogoji premoženjskega zavarovanja
Slovenija - Slovenske zavarovalnice z novim letom sledijo svetovnim pozavarovalnicam, ki so zaradi večje varnosti pri kritju obsežnejših škod svojim zavarovancem zaostrile pogoje sklepanja po-zavarovanj in spremenile pogoje, ki se nanašajo tako na višino premije kot na izključitev posameznih rizikov. Ker se v svetu v zadnjem času pojavlja čedalje več velikih škodnih dogodkov, so svetovne pozavarovalnice iz pozavarovalnih pogodb izključile nevarnost terorizma. Slovenske zavarovalnice bodo povišale zavarovalne premije za zavarovanje nevarnosti potresa, spremenile pa bodo tudi pogoje za zavarovanje škod, ki bi jih lahko povzročile poplave.
Slovenske zavarovalnice so bile potem, ko so svetovne pozavarovalnice iz pozavarovalnih pogodb izključile nevarnost terorizma, takorekoč prisiljene v izključitev tovrstnih rizikov, saj škod ne bi mogle kriti samostojno. Glede na veliko potresno tveganost Slovenije se bodo nekoliko zaostrili tudi pozavarovalni pogoji iz naslova potresnih škod. Slovenija, ki je doslej predstavljala eno potresno cono, se bo razdelila na dve coni, skladno s tem pa se bodo povišale tudi zavarovalne premije za zavarovanje za primer potresa. STA
Bo letos več investicij v posavskem gospodarstvu?
Posavje - Leto 2000 je posavsko gospodarstvo ustvarilo krepko čez 5 milijard SIT neto dobička. Kako se je izteklo leto 2001, bo znano konec februarja, ko bo Agencija za plačilni promet analizirala finančna poročila približno 900 gospodarskih družb iz regije. Glede na dejstvo, da 24 velikih gospodarskih družb preživlja polovico vseh zaposlenih ter ustvarja preko polovico vseh prihodkov v regiji in da med letom v njih ni bilo zaznati resnejših težav, se lahko nadejamo, da bo zaključni račun Posavja tudi tokrat izkazoval dobiček.
Tista podjetja, ki so največ ustvarjala, so tudi investirala. Krška papirnica Vipap Videm je z rekonstrukcijo belilnice za polovico zmanjšala uporabo klora. Investicija je velikega ekološkega pomena za celo regijo, majskemu odprtju pa sta prisostvovala ministrica za gospodarstvo Tea Petrin in predsednik češke vlade Miloš Zeman.
Direktor Holdinga slovenske elektrarne Drago Fabjan, župan občine Sevnica Kristijan Janc in direktor Savskih elektrarn Borut Miklavčič na tiskovni konferenci ob otvoritvi pripravljalnih del HE Boštanj
V	Krškem tik ob nuklearki so v zgodnji jeseni na temelje postavili 260 ton težki transformator, ki bo Posavje, Dolenjsko in Belo Krajino stabilneje oskrboval z električno energijo. V prenosni dejavnosti elektrogospodarstva je gradnja RTP Krško najzahtevnejši projekt, kije bil doslej izpeljan v Sloveniji, oprema pa najsodobnejša, digitalna. Dela na trafo- postaji bodo zaključena do konca tega leta.
Nuklearna elektrarna Krško je opravila še enega zadnjih večjih rednih letnih remontov v trajanju 40 dni. V prihodnje bodo remonti mnogo krajši.
V	sevniškem gospodarstvu ni bilo opaznejših vlaganj, če izvzamemo LesKro Sevnica, kjer so opremili halo za proizvodnjo pohištva ter Kopitarno, ki je instalirala računalniško krmljeno stružnico za izdelavo kopit, Brežičani pa so tudi lani investirali v glavnem v trgovino.
Branka Dernovšek
investiranje
Za nami je leto 2001, ki so ga zaznamovali številni dogodki. Nekateri med njimi so imeli tudi velik vpliv na borzne tečaje, drugi malo manjši. Vsekakor je bilo borzno leto 2001 zelo uspešno, saj so se tečaji vrednostnih papirjev precej popravili, pa tudi promet je bil velik. Borza je zabeležila tudi rekordni letni in rekordni posamični dnevni vrednostni obseg poslovanja, odločilno pa so k temu prispevali različni prevzemi družb, pri čemer je najodmevnejši prevzem Pivovarne Union in boj med Interbrewom in Pivovarno Laško, ki je še vedno v teku, ob vključevanju Slovenije v EU pa je na tem področju pričakovati še marsikaj.
Sicer pa je bil najboljši čas na borzi december. Povprečni dnevni prometi so presegali 2 milijardi SIT, dnevno pa so borzni posredniki povprečno sklenili 1400 poslov. Letni podatki kažejo, daje bilo leto 2001 za borzo v marsičem rekordno in navkljub tragičnemu dogodku v Ameriki investitorjem naklonjeno. Delniški indeks SBI 20 je kar nekajkrat popravil svoje zgodovinske naj višje vrednosti (zadnjič ^.decembra, ko je dosegel vrednost 2159 točk), enako pa velja tudi za večino drugih indeksov, kijih izračunava in objavlja borza. 12. julija 2001 je bil dosežen rekordni dnevni promet v zgodovini Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, skupni promet pa je znašal dobrih 10 milijard SIT, od tega 9 milijard s svežnji. Slovenski borzni indeks SBI 20 sestavljajo delnice naslednjih dvajsetih družb: Krka, Lek-razred A, Mercator, Petrol, Sava, Pivovarna Laško, Gorenje, Luka Koper, Intereuropa, Pivovarna Union, Istrabenz, Merkur, Blagovno trgovinski center BTC* Droga, Kolinska, Žito, Kompas MTS, Etol, Terme Čatež in Aerodrom)!
Upajmo, da bo tudi novo leto tako uspešno kot lansko. Želimo vam veliko dobrih naložb in srečno roko pri izbiri vrste naložbe. Na trgu obveznic (v okviru borzne kotacije in prostega trga) imate s 3. januarjem 2002 spet na voljo trgovanje z vsemi obveznicami, pri katerih je zaradi uvedbe enotne evropske valute in nujnosti preračuna amortizacijskih načrtov na evro ter ustreznih prilagoditev v Klirinško depotni družbi pred koncem leta prišlo do začasne zaustavitve trgovanja. Novi amortizacijski načrti vseh zadevnih 29 izdaj obveznic so objavljeni med drugim tudi na spletnih straneh borze (www.ljse.si).
Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, tel: 490 56 78 http://www.web-klik.com, mojca.spiler@web-klik.com
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
kmetijstvo v letu 2001
Zaživela območna KGZ
Po volitvah v svet državne Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ) 9. aprila 2000 in volitvah v svete območnih zbornic in njenih izpostav v začetku decembra 2000 smo v januarju 2001 dobili tudi vodstvo Območne KGZ Brežice. Za predsednika je bil izvoljen Roman Žveglič iz Zabukovja pri Sevnici, za podpredsednika pa sta bila izvoljena kmet Janez Žarn iz Nemške vasi in direktor Kmečke zadruge Brežice Jože Strgar. Še vedno pa brežiška območna KGZ nima svojega sedeža, vzrok je menda denar; zdaj, ko je državna zbornica le uspela vzpostaviti sistem zbiranja članarine, kaže, da bo brežiška KGZ dobila tudi svojo pisarno, zaenkrat v prostorih sedanje Kmetijske svetovalne službe v Brežicah.
Jože Strgar, Roman Žveglič in Janez Žarn
S 1. julijem 2001 je bil uradno registriran Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, ki je z novim poimenovanjem dobil tudi nekaj več zadolžitev. Kmalu za tem je bil oblikovan svet zavoda kot najvišji organ, do nedavnega mu je predsedoval Marjan Gorenc, kije hkrati tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije. V zadnjem mesecu lanskega leta pa je menda prišlo do nekaterih zamenjav, vendar za “zaprtimi vrati”. Zavod še vedno vodi v.d.direktorja Niko Požek, saj dosedanji poskusi za izvolitev direktorja niso bili uspešni.
Subvencije 2001 in akreditacija za SAPARD
Agencija za kmetijske .trge in razvoj podeželja seje projekta "Subvencije 2001” lotila precej bolj pripravljena kot leto prej. K sodelovanju je povabila tudi kmetijske svetovalce, organizirala je izobraževanje za kmete (tudi v Posavju), ki jim je pomagalo pri izpolnjevanju zahtevnih obrazcev. Zato je bilo napačno izpolnjenih vlog precej manj, prve odločbe so upravičenci dobili že novembra, zdaj na svoje račune dobivajo tudi že prva nakazila in direktorica agencije Sonja Bukovec napoveduje, da bo glavnina denarja za subvencije izplačana najkasneje januarja 2002, če bo le proračun to omogočal.
Med tem je agencija dobila tudi akreditacijo iz Bruslja za izvajanje programa predpristopne pomoči SAPARD, po katerem je Sloveniji namenjenih - sicer najmanj - 6,4 milijona evrov. Naša država seje odločila za izvajanje štirih ukrepov. Po napovedih Bukovčeve naj bi bili razpisi za 1,8 milijarde SIT evropskega denarja za leto 2001 objavljeni že lani v decembru, vendar bodo objavljeni šele v prihodnjih dneh. Za zamudo je kriva naša država, ker ni primaknila svojega deleža (928 milijonov SIT), kot jo zavezuje program SAPARD.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
2001 - v znamenju mleka, cvička ...
Že konec leta 2000 so se začela zelo dolgotrajna pogajanja med kmeti in mlekarji za odkupno ceno mleka; za mleko namreč velja sprejet tržni red, država več ne posega na področje cen, na trgu pa velja dvoje relacij - ponudba in povpraševanje. Imeli smo celo “mlečni štrajk”. Končno so oboji malo popustili in se dogovorili.
Tudi pšenica ni več "zlato zrnje” in sladkorna pesa je vsako leto “manj sladka”. Morda bodo to popravili šparglji in oljna ogrščica, ki se vračajo na posavska polja.
V letu 2001 seje končala tudi “cvičkova pravda”, kije trajala več let. Vrhunec so “špetiri" med cvičkarji dosegli s pravilnikom o vinu z oznako cviček ptp, ki določa, da smejo cviček pridelovati le vinogradniki, ki imajo vinograde in vinske kleti na desnem bregu Save. S tem se niso strinjali v Vinu Brežice, kjer so vedno doslej pridelovali in predelovali tudi cviček. Na ustavno sodišče so dali pobudo za presojo
Tako so brežiški mlekarji, nezadovoljni s ceno, aprila lani brezplačno delili mleko.
omenjenega pravilnika in po več kot enem letu je ustavno sodišče odločilo, daje njihova pobuda neutemeljena. Med tem je namreč prišlo do nekaterih sprememb v Zakonu o vinu, ki so odpravile neskladja s pravilnikom - to priznavajo tudi v Vinu. Kljub vsemu se cvičku ne nameravajo odpovedati in po besedah direktorja Karla Recerja že iščejo rešitve, da bi pridobili klet in polnilnico na kranjski strani. Kralja cvička pa smo kljub zdraham imeli, to je Alojz Pirc.
7.decembra lani pa je evropski komisar za kmetijstvo Franz Fis-chler s slovenskim ministrom za kmetijstvo Francijem Butom podpisal vinski sporazum med EU in Slovenijo, ki od 1.januarja letos zagotavlja brezcarinsko trgovanje z vinom med Slovenijo in EU. Po pregledu vseh potrebnih dokumentov in list vin sta oba zagotovila, da nobena stran nima pripomb, zato lahko sklepamo, da bodo tudi vina, kot sta cviček in teran, odslej ustrezno zaščitena.
Vreme - katastrofa za kmetijstvo
Sredi aprila, natančneje na velikonočno nedeljo zjutraj, seje narava v Posavju, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije, prebudila v mrzlem objemu ledenega ivja. Pozeba je najhuje prizadela sadjarje, saj je bilo sadno drevje takrat v fazi najbolj bujnega cvetenja. Cvetovi so se obarvali rjavo in odpadli. Na drevesih ni ostalo veliko, a takrat nismo vedeli, da nas bosta doleteli še toča in suša.
Neurje s točo se je od konca maja do sredine junija nad Posavjem razdivjalo kar nekajkrat in uničilo večino tistega, kar je spomladanska pozeba pustila.
Sledila sta še dva izredno sušna julij in avgust in posavsko kmetijstvo je na kolenih. Mnoge kmetije ter kmetijske	zadruge in
kmetijska podjetja ne vedo, ali se bodo še lahko pobrali.
Država je šele v drugi polovici leta po mnogih peripetijah med ministroma Butom in Kopačem (za slednjega	so kmetje Posledice toče na sadju
zahtevali odstop), vendarle začela z izplačevanjem akontacij za sanacijo posledic suše v letu 2000, zadnjo so dobili v zadnjih dneh leta 2001. Po mnogih pritiskih s strani nevladnih kmečkih organizacij in kmetijskega ministrstva je po nekaj mesecih "premišljevanja” sprejela tudi interventni zakon za odpravo posledic lanskih treh naravnih nesreč in za pomoč v proračunu namenila 5,5 milijarde SIT. Upravičenci naj bi denar po akontacijah dobili do aprila letos. Upajmo, da sO obljube resne, vsaj začetek je obetaven, kajti prav na Silvestrovo je vlada na dopisni seji za prvo akontacijo namenila 542 milijonov SIT, ki naj bi jih kmetje dobili po 20.januarju letos, tokrat neposredno z Ministrstva za okolje, brez posredništva občin. Ali bo takšen sistem uspešen, bomo kmalu videli.	_________________________
mmmmmmmmmmmammmmmmmmmammmmmmmn
Tudi Sloveniji se je zgodila BSE
Slovenija seje v začetku minulega leta pridružila ukrepom članic EU glede bolezni BSE in uvedla testiranje goveda, starejšega od 30 mesecev, na morebitno prisotnost te bolezni. Opremili smo laboratorij, za kar je država odštela 163 milijonov SIT.
Vzporedno s tem je država v začetku leta 2001 začela izvajati tudi ukrep o označevanju in registraciji živali, zaenkrat le goveda. Z njim naj bi omogočila sledljivost, kar bi povrnilo zaupanje kupcev do slovenskega mesa. Vse to je pri živinorejcih povzročilo nejevoljo, saj je večina dodatnih stroškov država preložila nanje.
Zaradi vseh omenjenih ukrepov, po zagotovilih kmetijskega ministra Buta in direktorja Veterinarske uprave Kovača najstrožjih v Evropi, smo tudi v Sloveniji odkrili prvi primer bolezni BSE. Hujših posledic slovenska živinoreja ni utrpela, mejo so zaprli le Hrvati, Makedonci in Črnogorci, države EU našemu strogemu nadzoru verjamejo in imajo slovensko meso še vedno za varno v prehrani.
Tudi slovenski prašiči so “BP”, torej brez posebnosti. Po avstrijski aferi, kjer naj bi veterinarji kmete oskrbovali s prepovedanimi antibiotiki in rastnimi hormoni, je veterinarski inšpektor Hinko Maver zagotovil, da pri nas tudi na tem področju izvajajo strog nadzor in tovrstnih kršitev še niso odkrili.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
Pomembni obiski
Že na začetku leta (februarja)jc Posavje obiskal Franci But, takrat prvič kot minister za kmetijstvo. Zatrdil je, da razmere v slovenskem kmetijstvu niso posledica prilagajanja EU, kmetom ni obljubljal “gradov v oblakih”, ob prvem obisku pa si je ogledal tudi romsko naselje Kerinov grm in se zavzel za njegovo legalizacijo, čeprav je nastalo na kmetijskih zemljiščih 1.kategorije.
V mesecu marcu je bil na povabilo Regijskega pospeševalnega centra Posavje na obisku Richard Greindl iz avstrijskega Waldviertel Manage-menta, ki je posavskim kmetom iz lastnih izkušenj prenesel nekaj smernic razvoja. Te bi namreč lahko koristno uporabili tudi v Posavju in oblikovali posavski kmetijski management. Tridnevnega foruma seje udeležilo veliko število posavskih kmetov, a seje zdelo, da nad njegovimi smernicami niso najbolj navdušeni. Menijo, da Slovenija ni Avstrija in Slovenci nismo Avstrijci, zato dvomijo, da bi takšen projekt uspel tudi pri nas.
Konec junija pa je bilo na kmetiji Repovž v Šentjanžu mednarodno srečanje pridelovalcev odporne sortejabolk topaz iz Avstrije, Italije, Nemčije in Slovenije, kjer ima edina licenco za pridelavo te sorte Sadjarska zadruga Posavja. Zaradi poslovnih interesov so se povezali v klub, oblikovali logotip “bio-topaz internacional” ter skupen mednarodni prospekt.
Jelica Koršič
Prva akontacija za lanske naravne nesreče
Ljubljana, Posavje - Vlada je na svoji zadnji, sicer dopisni seji, prav na Silvestrovo na podlagi zakona o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za lansko leto dodelila akontativna sredstva v višini 542 milijonov SIT 20.660 nosilcem kmetijskega gospodarstva, ki pa jih nekateri posavski kmetje ne bodo deležni.
Država bo v skladu z zakonom, ki gaje Državni zbor po hitrem postopku sprejel 16. oktobra, iz proračuna za odpravo posledic ujm predvidoma namenila približno 5,5 milijarde SIT, od tega večji del do konca aprila 2002 - končni znesek sredstev bo znan po ocenitvi škode.
Vloge za dodelitev sredstev državne pomoči je Državni komisiji za sanacije oddalo 180 občin, od tega 178 občin za dodelitev sredstev državne pomoči za odpravo posledic suše za 44.635 oškodovancev, 47 občin za odpravo posledic pozebe pri 1227 oškodovancih ter 44 občin za odpravo posledic neurja s točo pri 3484 oškodovancih. Ža 23.975 nosilcev kmetijskega gospodarstva ni bilo mogoče ugotoviti vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembna za odločitev o dodelitvi akontativnih sredstev državne pomoči. Zanje bo Državna komisija za sanacije po pridobitvi podatkov o dejanskem stanju, na katerega opira stranka svoj zahtevek, pripravila dopolnjen predlog za odločitev vlade, je povedala njena predsednica Sonja Beseničar.
In koliko denarja bo prišlo v
Posavje? Od omenjenih 542 milijonov SIT prve akontacije za sanacijo posledic lanskih naravnih nesreč bo 649 prosilcev iz sevniške občine skupaj dobilo 11.771.578 SIT in 379 prosilcev iz Posavju sosednje občine Kozje 10.223.263 SIT. Prosilci iz krške in brežiške občine ter občine Šentjernej tokrat še ne bodo dobili denarne pomoči, ker občine po besedah Beseni-čarjeve niso pravočasno opravile vnosa podatkov v računalniški program. Rok je bil 15. november. Z Občine Krško so podatke dobili
18.	decembra, z Občine Brežice pa
19.	decembra; ker je v omenjenih dveh občinah oškodovancev precej več, okrog 1500, so za vnos podatkov potrebovali več časa. Z Občine Šentjernej pa do zaključka naše redakcije komisija podatkov še ni dobila.
Tokrat prvič izplačilo ne bo teklo preko občin, ampak po nalogu Ministrstva za okolje neposredno z Ministrstva za finance. Oškodovanci bodo odločbe dobili v prihodnjih dneh, do konca meseca pa naj bi stekla tudi izplačila.
Jelica Koršič
Vinski sporazum že velja
Slovenija - Z novim letom je začel veljati vinski sporazum med Slovenijo in Evropsko unijo, ki zagotavlja brezcarinsko trgovanje z vinom in medsebojno priznavanje posebnih list vin z zaščitenim geografskim poreklom.
V skladu s sporazumom bo Slovenija lahko brez plačila carine v EU izvozila 48.000 hektolitrov vina letno, izvoz pa bo nato lahko postopoma povečala do 72.000 hektolitrov v letu 2007. V zameno je Slovenija odobrila uvozno kvoto za vina iz EU v višini 12.000 hektolitrov za leto 2002 s postopnim povečanjem kvote do 15.000 hektolitrov v letu 2005. Po besedah direktorja Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije (PSV-VS) Janeza Vrečerja (na fotografiji) se pogoji izvoza za Slovenijo s tem ne bodo spremenili, saj so slovenski vinogradniki doslej pod enakimi pogoji koristili skupno jugoslovansko kvoto. Sporazum pa na drugi strani državam EU omogoča, da pod enakimi pogoji na slovenski trg uvažajo svoje vino, česar doslej ni bilo, saj so evropski vinarji ža uvoz v Slovenijo morali plačevati zaščitne in carinske dajatve. Na slovenskem trgu bo tako tuje vino predstavljalo večjo konkurenco slovenskim vinom.
Sicer pa se je prodaja vina na slovenskem trgu v letu 2001 v primerjavi z letom 2000 zmanjšala za
osem odstotkov, k temu pa je po j mnenju prvega moža PSVVS pri- | pomogla tudi prepoved oglaševanja j alkoholnih pijač, določena z zako- j nom o medijih. Rešitev na tem pod- j ročju prinaša predlog zakona o j oglaševanju alkoholnih pijač, ki ga je 20. decembra v parlamentarno l proceduro vložila poslanka Maria Pozsonec in ki bo po Vrečerjevih besedah pripomogel k povečanju prodaje vina. Slovenski vinogradniki so v letošnji ponovno zelo dobri letini proizvedli med 90 in 100 mili-
joni litrov vina, kar pa v resnici Še otežuje položaj, saj je zaradi dobre letine v letu 2000 v kleteh slovenskih vinarjev še precej neprodanega vina. Slovenci namreč popijem0 manj vina, kot ga pridelamo. STA
napovedi
Sremič - Društvo podeželske mladine Krško pripravlja v sodelovanju s tamkajšnjo kmetijsko svetovalno službo redni občni zbor, ki bo v petek, 11. januarja, ob 18.uri na Turistični kmetiji Radej m> Sremiču. Na njem bodo obravnavali poročila predsednika, blagajnika in nadzornega odbora, sprejeli pa bodo tudi program dela za leto 2002.
Čatež - Društvo kmetic Brežice tudi letos organizira že tradicionalno novoletno srečanje, ki bo v petek, 11.januarja s pričetkom ob 13.uri na Motelu Petrol. Kot običajno, bo potekalo v dveh delih, najprej bodo kmetice lahko prisluhnile predavanju dr.Magdie3 na temo “Ni depresije brez upanja”, sledil bo kulturni program, k1 ga bodo pripravili dijaki Srednje ekonomske in trgovske šol° Brežice, srečanje pa bodo zaključili z druženjem ob glasbi Totef midi Sotošek.
v
stran 7
ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
l
l
1
Se re n-
P
10
r,
a
I'
,a
)-
ti
•9
ti
le
ef
Otroški smeh v Skupnosti srečanje
na Razborju
Razbor - Avgusta lani je komuno za zdravljenje odvisnosti na Razborju zapustila prva skupina fantov, ki so se želeli rešiti iz objema drog. Po sklepu očeta Skupnosti Srečanje Don Pierina so odslej na Razborju dekleta.
Prva pobuda za ustanovitev skupnosti Srečanje na Razborju se je rodila pred devetimi leti, ko je skupina vaščanov obudila misel, da bi staro šolo ponudili za terapevtski objekt v pomoč odvisnikom. Ker ljudje niso poznali problematike Skupnosti srečanje, je prvi poizkus padel v vodo. Pred' štirimi leti pa je pater Karel Gržan v okviru razborskih večerov, ki jih pripravlja, povabil odvisnika, ki se je odpravljal v t.i. šolo življenja po 16 letih odvisnosti. Njegova prošnja ljudem, naj pomagajo tistim, ki iz sveta droge prosijo za pomoč, je naletela na ugoden odmev. Ko so bili krajani seznanjeni, da v kraj ne prihajajo zasvojeni ljudje, temveč tisti, ki ne uživajo več drog, ampak so potrebni le še terapije v šoli življenja, so bili pripravljeni odpreti vrata šole in svoja srca.
Po junijskem, že tretjem razpisu za notranjo opremo so avgusta začeli z opremljanjem prostorov, vendar so kasneje za potrebovali še dodatnih enajst milijonov SIT, ki jim jih je zagotovilo resorno ministrstvo. Vso opremo za strojne in avtomehanične delavnice so preselili iz starih objektov, zaenkrat pa še nimajo novih delavnic za strojno obdelavo, zato praktični pouk poteka še v starih delavnicah.
Pouk bo v novem objektu potekal nekoliko drugače kot v stari šoli, saj ni več matičnih učilnic, tako se bodo selili iz razreda v razred. Novost so tudi garderobne omarice in razdelilna kuhinja, kjer bodo dijaki lahko kupili malico. Šolo bodo vsak dan približno med 8.30 in 13. uro zaklenili, odprta bodo le zadnja vrata na dvorišče, poleg tega bo v naslednjih desetih dneh ob vratih poleg dežurnega učenca tudi varnostnik.
Novi objekt skupaj s športno dvorano in lokali nudi 7300 kvadratnih metrov površin, od tega Približno 3000 kvadratnih metrov športna dvorana. Celotna vrednost investicije znaša milijardo 270 milijonov SIT, od tega je 360 bilijonov SIT za dvorano prispela krška občina. Kljub temu pa -ie v primerjavi s prejšnjimi tremi °t>jekti (šola na Hočevarjevem trgu, objekt z delavnicami ter dijaški dom Milke Kerin), v kate-
Večina dijakov Srednje šole Krško se v šolo vozi. Pri pre-vozih pa ne bo sprememb, saj Se bodo lahko dijaki vozili z rednimi avtobusi, blizu šole pa sta dve avtobusni postaji. Tisti, se vozijo z vlakom, bodo 'nieli do novega objekta približno enako dolgo pot kot Prej, tudi tokrat pa bodo pešačili, saj naj bi bile cene kart l°kalnega avtobusa previsoke.
Prvo skupino fantov je Skupnost Srečanje na Razborju sprejela že leta 2000. Lani poleti pa
Oče Skupnosti srečanje, italijanski duhovnik Don Pierino Gelmini
je Don Pierino odločil, da bodo poslej na Razborju dekleta, ki so
rih je potekal pouk prej, prostora nekoliko manj, vendar jim je s
preselitvijo, kot pravi ravnatelj Ernest Simončič, uspelo, da bodo vsi njihovi dijaki imeli pouk
Poklicno maturo bodo lahko opravljali dijaki oz. kandidati, ki so uspešno opravili zaključni letnik izobraževanja za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (izobraževalni programi srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-teh-niškega izobraževanja in poklicnega tečaja). V letu 2002 se bodo kandidati lahko prijavili do 2. aprila in opravljali spomladanski rok poklicne mature, ki se bo začela 1. junija 2002.
In kako bo potekala poklicna I matura? Dijaki bodo v treh izpit-
s svojim delom manj odvisna od obdelovanja zemlje. Zaradi strmih obdelovalnih površin je pri fantih namreč prišlo do poškodb, česar si Don Pierino ne more privoščiti.
Prvih devet deklet je na Razbor prišlo po božičnih praznikih. Nekatere med njimi so že matere in prav zato so hišo na Razborju, nad katero bdi zavod Pelikan Karitas, nekoliko preuredili. Uredili so igralnice in kopalnico za otroke. Don Pierino je prepričan, da je lokacija na Razborju bolj primerna za dekleta, saj so ta s svojim načinom življenja manj odvisna od obdelovanja zemlje. Razen z urejanjem vrta se bodo ukvarjala z drugimi, bolj ženskimi opravili, kot so tkanje in podobno.
v enem objektu in da bo pouk za vse potekal normalno dopoldan,
razen nekaj ur praktičnega pou-
nih rokih - spomladanskem, jesenskem in zimskem - opravljali poklicno maturo iz obveznega dela, tj. materinega jezika in iz temeljnega strokovnega-teoretične-ga predmeta, ter iz izbirnega dela, t.j. iz matematike ali tujega jezika ter iz izpitne enote, ki bo sestavljena iz izdelka ali storitve, seminarske naloge in iz zagovora. Poklicna matura bo torej sestavljena iz štirih izpitnih enot, kjer bosta materinščina in matematika oz. tuji jezik sestavljena tako iz ustnega kot pisnega dela, pri strokovno-teoretičnemu pred-
Sevniški ZD bo dobil nove ambulante
Sevnica - Leta 1988 je ob sevniškem zdravstvenem domu zrasel prizidek za blagovne rezerve v treh etažah. Notranjost je ostala v surovem gradbenem stanju, stavba pa je v novi državi spremenila namembnost. Za svoje potrebe jo je dobil utesnjeni zdravstveni dom. Do sedaj jim je uspelo urediti dve etaži, direktor dr.Željko Halapija pa ima projekte še za preostalo nadstropje.
Načrti za 700 kvadratnih metrov površin so narejeni, izdelal jih je domači AR Projekt, postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja je v teku.
In kaj bo v zgornji etaži? Preseljen bo dispanzer za otroke in šolarje, ki sedaj nima dovolj prostora v skladu s sodobno medicinsko doktrino. Tudi sedanji laboratorij je glede na povečan obseg dela funkcionalno neustrezen in bo dobil nove prostore. Svojo ambulanto bodo imeli sladkorni bolniki, prav tako pa bo v zgornji etaži še prostor za izvajanje preventivne dejavnosti za vse starostne skupine ter šola za nosečnice. Selila se bo tudi uprava, saj se danes nahajajo pravzaprav v prostorih lekarne.
Zadnja leta zdravstvene ustanove v regiji z naložbeno politiko dvigujejo standard svojih storitev. Opazne lanske pridobitve; z dograditvijo dvigala in adaptacijo veznega trakta je Bolnišnica Brežice pridobila 400 kvadratnih metrov novih opremljenih površin, od aparatur pa izpostavimo CT za slikanje glave. V Krškem so spravili pod streho nov zdravstveni dom, letos ga bodo v celoti dokončali. V sevniškem zdravstvenem domu seje v nove prostore preselila fizioterapija, ki je med najlepše urejenimi in za paciente še pomembnejše - med najbolje organiziranimi v Sloveniji.
Direktor dr.Halapija o datumu in dinamiki izvajanja investicije še ne more govoriti, pričakuje pa, da se bo tudi ta etaža zaključevala tako kot predhodni dve, z lastnimi sredstvi, s pomočjo države in s sredstvi ustanovitelja, to je iz občinskega proračuna.
metu pa je možna kombinacija ali le ustni ali samo pisni del. Na maturi bo lahko kandidat zbral največ 100 točk tako iž pisnih kot ustnih izpitov. Glede na določeno število točk iz posameznega predmeta bo dobil kandidat tudi oceno (npr. 25 točk pri materinem jeziku pomeni oceno 5). Tisti, ki bo zbral vse maturitetne točke, bo dobil spričevalo s pohvalo. Tisti, ki bo pri opravljanju mature neuspešen, pa bo dobil obvestilo, tako da bo imel potrdilo, da je določene izpite že naredil in mu jih ni treba ponavljati. STA/L.P.
Nada Černič Cvetanovski
Dijaki Srednje šole Krško sedli v nove klopi
Krško - Po končanih gradbeno-obrtniških delih v letu 2000, dveh neuspešnih razpisih za nakup in montažo opreme, z začetkom opremljanja po tretjem razpisu v lanskem avgustu ter z zaključnimi deli med božično-novoletnimi prazniki je 700 dijakov in 64 profesorjev Srednje šole Krško minulo soboto vendarle začelo s poukom v novih prostorih. “Pa naj še kdo reče, da se čudeži ne dogajajo!” sta se strinjala ravnatelj Ernest Simončič in predsednik Dijaške skupnosti Rok Kerin.
Lidija Petrisič
Pouk že poteka v novih elektro delavnicah.
Branka Dernovšek
Letos poklicna matura
Slovenija, Posavje - Vsi dijaki, ki so se vpisali v prvi letnik strokovne srednje šole v šolskem letu 1997/1998, bodo v letu 2002 prvič opravljali poklicno maturo. Pravila igre za omenjeno maturo so tudi že znana. Z 8. decembrom je začel veljati pravilnik o poklicni maturi, ki pa je bil dejansko v rabi od šolskega leta 2000, ko se je v nekaterih šolah že izvajala poskusna poklicna matura. Poklicna matura je oblika zaključnega izpita, s katero se pridobi srednja strokovna izobrazba, vendar pa omogoča tudi nadaljevanje študija. Z dodatnim maturitetnim izpitom lahko namreč kandidat opravi tudi “navadno” maturo in se lahko tako vpiše na določeni univerzitetni študij.
šolstvo v letu 2001
Stoji učilna zidana - v jugovzhodni Sloveniji
Posavje - Leto, ki se je izteklo, je bilo proglašeno za evropsko leto jezikov. Vanj so se - tako ali drugače - vključevale tudi posavske izobraževalne ustanove, čeprav Posavje še ni v Evropi. Nekateri so prepričani, da Posavju do evropskega “imidža” manjka vsaj še univerza za jugovzhodno Slovenijo. Valvasorjev center iz Krškega kije pobudnik te ideje, je prepričan, da lahko univerza zaživi že v novem šolskem letu.
Če smo natančni, priznajmo, da poleg Višje strokovne šole v Brežicah, kjer si želijo še visoko, univerza za jugovzhodno Slovenijo že obstaja. To je Ljudska univerza v Krškem, ki organizira najrazličnejše oblike izobraževanja in usposabljanja ob delu in iz dela. Ob tednu vseživljenjskega učenja pa je pripravila še 14 prireditev, ki so bile po večini namenjene evropskemu letu jezikov.
Jezik so v tem letu v praksi brusili in preizkušali tudi brežiški srednješolci; gimnazijci so se srečali z vrstniki iz Francije, dijaki ekonomske in trgovske šole pa z vrstniki z Danske. Brežiški gimnazijci so obujali v življenje tudi nekdanji uradni jezik svojih staršev, saj so odšli na obisk k vrsUtikom v Srbijo, ti pa so jim obisk vrnili. Tudi v Krško se je zgrnila Jugoslavija v malem. Pod okriljem slovenske dijaške organizacije in podobne posavske skupnosti je bilo namreč v Krškem organizirano srečanje mladih iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik.
Utrinek prvega dne pouka devetletke na OŠ Velika Dolina
V letu, ki je vzelo slovo, je bilo kar sedem posavskih osnovnih šol vključenih v program devetletke, v novem šolskem letu se jim jih bo pridružilo še pet. Ostale rešujejo kadrovske in predvsem prostorske težave. Pri tem padajo s prednostnih investicijskih lestvic in upajo na ponovno vstajenje. Sreča seje v preteklem letu nasmehnila OŠ Senovo, ki bo s 450 milijonov SIT težkim prizidkom rešila svoje težave, podobno OŠ Pišece z enako finančno težko novogradnjo.
Sreča se je nasmehnila tudi Glasbeni šoli Krško, ki bo našla nov dom v nekdanjem hotelu Sremič, sevniški srednji šoli pa je sreča zaprla vrata -dobesedno. Dom TVD Partizan, v katerem so izvajali pouk športne vzgoje, je občina zaradi dotrajanosti zaprla. Brežiški gimnazijci so prišli do nove strehe, tako da jim sedaj namesto dežja na oziroma v glavo kaplja le še znanje. Take sreče v lanskem letu niso imeli krški srednješolci, saj niso dočakali selitve na novo lokacijo. Te sanje so zanje postale resničnost šele v začetku letošnjega leta.
Znanje si bogatijo šolarji tudi s pomočjo računalnikov; nekdaj tinta in gosje pero, danes miške in računalniki. Šole so v tem letu obogatile fond računalnikov, zlasti OŠ Brežice in Tržišče. Slednja jih je dobila v akciji “Osemnetke”. Sosednji Krmelj je že korak naprej, saj se je z dvema računalniškima projektoma predstavil celo na prireditvi Infos. Tudi OŠ Sevnica je v tem pogledu na konju, saj ima status E-šole, v kateri lahko vsako popoldne slehernik brska in brklja po računalniku in internetu ter si utira svojo pot v Evropo in svet.
Romski otroci, s katerimi se ukvarjajo službe in šole v krški občini, še niso tako daleč. Obiskujejo pouk na OŠ Leskovec, Društvo zaveznikov mehkega pristanka, ki se - med drugimi - ukvarja z njimi, pa si prizadeva, da bi bil njihov pristanek v civiliziranem svetu čim mehkejši.
Mladi iz Posavja so imeli v preteklem letu kar nekaj možnosti ustvarjanja v raznih delavnicah in taborih; kar nekaj taborov je potekalo v Pišecah - tam so se zbrali prostovoljci Unescovih šol in mladi iz Bosne, pa ekološki raziskovalci, Zoisovi štipendisti pa so posegali v osrčje Bohorja. Zanje je sistem štipendiranja urejen, posavske občine pa niso podprle koncepta tako imenovane posavske štipendijske sheme.
Če smo začeli prispevek z ugotovitvijo o pomembnosti znanja jezika, še zaključimo s tem; v Pišecah, rojstnem kraju jezikoslovca Pleteršnika, so se tudi v lanskem letu zbrali jezikoslovci in ostali strokovnjaki in pod vodstvom dr. Jožeta Toporišiča govorili o njegovem pomenu za nadaljnje rodove. Še v lanskem letu pa je Toporišič izdal nov Slovenski pravopis s slovarjem. Za evropskim letom jezikov naj torej sledi leto proučevanja domačega pravopisa in slovenskega jezika!
Nada Černič Cvetanovski
rojstva v porodnišnici brežice
Od 22.12.2001 do 7.1.2002
Dečke so rodile; Darja Kos iz Dednje vasi, Mirsada Bašič z Velikega Obreža, Monika Resnik z Zdol, Majda Gačnik iz Krškega, Damjana Hudorovič z Gorice, Sonja Somek iz Krškega, Mateja Jurečič iz Črneče vasi, Vlasta Selak iz Sevnice, Marina Zupančič s Studenca, Janja Vevar s Kremena, Marija Račič iz Cerkelj ob Krki, Petra Bukovinski iz Krškega, Julijana Volavšek iz Verač in Metka Golobič z Dobrave.
Deklice so rodile: Jožica Oštir iz Krške vasi, Anica Ruedel s Cimika, Danijela Kodrič iz Dolnjega Leskovca, Renata Zunec iz Krškega, Verica Tomažin s Kalc, Darja Šumlaj s Cimika, Jožica Frankovič z Dolšc, Alenka Gramc iz Krškega, Vladislava Zupančič iz Krškega, Mojca Kralj s Podvinj, Marija Pucelj iz Brežic in Katja Šribar iz Krškega.
KULTURA
kultura v letu 2001
Prešerna kultura v Prešernem letu
Misli, ujete na papirju
Vstop v novo 2001. in enako tudi njegovo zaokroženje nam je pripravila Janja Blatnik. Krčanka, ki težko bolezen premaguje s svojimi talenti, med njimi poezijo, ujeto v zbirki “Še sem živa”. V Posavskem muzeju Brežice je v juniju potekal simpozij o slovenski
vojni, ki je pritegnil številne eminentne osebe takratnega in zdajšnjega javnega in političnega življenja. Misli so povezali v zbornik. Nekaj kasneje smo bili tam priča odstiranju dogodkov v Posavju v času pred in med osamosvojitveno vojno v zborniku, ki sta ga uredila brata Teropšič. Sicer pa je svojevrsten dosežek tudi še pred tem raziskano in v knjigo povezano rokodelstvo v Brežicah izpod peresa Ivanke Počkar, ki je v minulem letu postala ena redkih doktoric znanosti v Posavju. Ko smo pri knjigah, so v Valvasorjevi knjižnici ob Dnevu državnosti dobili za eno leto v hrambo faksimi-lirano delovno izdajo Dalmatinove Biblije. Pod psevdonimom Juta Venoni je Krmeljčanka s svojim prvencem prispevala k obeležitvi mednarodnega dneva knjige. Za pisano “Spravo v naši vasi” pa je poskrbel avtor Franc Šetinc. Pridružil seje tudi štirim peresom naše občine Dragici Dani, Pavlu Požarju in Marjanu Ogorevcu. Mi pa smo jih zbrali 1500 v rednih letnih akcijah za naše rojake na Hrvaškem.
Odmevnejše kulturne prireditve
V	februarju se je z zmago na Emi že začrtala pot naše boginje; Nuša Derenda je s pesmijo “Ne, ni res” dokazala, daje pripravljena za Evropo. Svojo kariero je potrdila maja z nastopom v Kobenhagnu na Evroviziji, kjer je črno-rumena tigrica prekipevala od energije na 7. mestu. Kulturno dogajanje prešernovega leta so s številnimi predstavami obudili brežiški Žarki, z gostovanji v Posavju in širše po državi, tudi po sosednji Koroški. Filmskemu dr. Prešernu Pavlu Ravnohribu so prisluhnili v Pišecah. Sicer pa smo predpremierno sanjali “Sladke sanje” Saša Podgorška. Izredno uspešno že 9.
leto je tudi za našo Vivo, ki je lani v tretje uspela na Naši pesmi. Med ostalimi uspehi pa so tako pevci kot zborovodkinja Simona Rožman Strnad uspešno leto okronali na mednarodnem tekmovanju v Italiji. Premierno se je na brežiške odrske deske postavil KUD Teaterfraj, ki prehaja v tretje leto delovanja. Grafik in slikar prof. Bogdan Borčič je iz svoje zbirke podaril Galeriji Božidar Jakac več kot 800 grafičnih listov. Na gradu Sevnica je bila septembra odmevna postavitev mednarodne razstave z naslovom Svet brez meja, na Impoljci pa je bil predstavljen koncept instrumentov za otroke s posebnimi potrebami.
Ne čudež, pač pa prizadevno delo
V	maju, mesecu mladosti, seje zgodil čudež. “Pomlad je čudež” je namreč naslov vsakoletne prireditve, ki jo na sevniškem gradu pripravi edina sevniška srednja šola. Nikakor pa ni čudež prizadevno igranje mladega Marka Ferlana iz Kapel, ki je kot učenec brežiške glasbene šole v maju potrdil svoje že do tedaj zlate prste na kitari z zlatom v Toskani in nato uspehe le še nizal.
Poletno mrtvilo so predramili v Sevnici z odprtjem galerije Ana, ki staremu trgu vdihuje življenje. Prav tako brežiški kulturni dnevi in zdaj že dobro “prijet” Ramovšev koncert stare glasbe, ki v Brežice pripelje širno Slovenijo. Posavski plesni klub Lukec je v tem letu proslavil deseto obletnico delovanja, ob vidnih uspehih v nabiranju plesnih korakov sta Luka Vodlan in Amadeja Plevel izdala svoj glasbeni prvenec.
Kulturni mozaik pa so sestavljali še številni domači umetniki, od najmlajših, še vrtičkarjev, do naših osnovnošolcev in srednješolcev, tujih umetnikov in gostov, ki jim gre zahvala, da v Posavju tli kulturni duh.
Visoki jubileji
Znani oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice jo je oktobra na povabilo kanadskih Slovencev “mahnil” v Toronto, kjer je s svojo pesmijo počastil 10-letnico radia Glas kanadskih Slovencev, v iztekajočem mesecu minulega leta pa so pripravili še zahvalni koncert, ki gaje povezovala prva Avsenikova pevka Marija Ahačič-Polak. Spominjamo se še visokih jubilejev; KD Moški pevski zbor Kapele je slavil 80-letnico delovanja, enak jubilej je imela KD Godba na pihala Loče, slavili so tudi pevci v Globokem, na Sromljah ter Moški pevski zbor Bizeljsko - Stara vas.
Suzana Vahtarič
I	» fk “
	f ■ V
B	1	%
i	1	BL
Čestitke župana Deržiča dr. Ivanki Počkar
Novoletni koncert sevniške godbe
Sevnica - Godba Sevnica se je v dvorani Lisce predstavila s tradicionalnim novoletnim koncertom in pokazala, da s svojim repertoarjem pod taktirko Simona Urha združuje generacije navdušenih poslušalcev.
Sevniški občinski svet je v decembru oblikoval priporočilo, naj se kulturne prireditve, ki so se pretežno odvijale v dvorani podjetja Lisca, vendarle preselijo nazaj v lepo obnovljeno kulturno dvorano Gasilskega doma. Ta namreč od lanskega prednovoletnega odprtja ostaja v glavnem brez življenja. Toda kulturna dvorana ne bi zmogla sprejeti številne publike, ki je prišla poslušat odlično sevniško godbo in za vmesni posladek še novoustanovljeni Big band, kije nastal iz članov godbe in zunanjih entuziastov, pred dvema mesecema pa je fante “spravil skupaj” študent jazza Rok Štirn. Big band je navdušil 400 glavo publiko in to po zgolj petih skupnih vajah. Samo veselimo se lahko naslednjega koncerta, ki naj bo čimprej. Člani banda imajo seveda svoje načrte in upanja, eden teh je, da dobijo sponzorja za nakup klaviatur.
Seveda godba ob Big bandu ni ostala zasenčena, saj se je ravno zaradi nje in njenega kakovostne-
ga razvoja izluščila ta skupina. Izvajanje zahtevnega repertoarja s solisti kaže, da so mladi glasbeniki kos orkestralnim delom, ki zahtevajo izredno zbranost.
Sevniška godba je s svojim novoletnim koncertom pred leti vpeljala še napitnico novemu letu. Tako so skupaj s publiko nazdravili predsednik godbe Lado Mo-
čivnik, oba dirigenta, župan Kristijan Janc in dimnikarski mojster Ivan Jelančič v svečani uniformi, ker brez dimnikarja pač ni sreče. Godbeniki so se prijeli za gumb in si zaželeli, da jim novo leto prinese več denarja, da bodo lahko obnovili instrumente.
Branka Dernovšek
Big band Sevnica
Osvetlimo pot k miru
Sevnica - Lekosova galerija Ana iz Sevnice je uspešno zaključila leto 2001, saj je v šestih mesecih pripravila kar 12 likovnih, glasbenih in literarnih prireditev. V novo sezono pa je vstopila z razstavo mirovnih plakatov na temo Osvetlimo pot k miru.
Plakati so nastali na 14. mirovnem likovnem natečaju, ki ga organizira LIONS klub. Pod pokroviteljstvom krškega kluba, ki v akciji sodeluje že četrtič, se je 14. likovnega natečaja za mirovni plakat udeležilo sedem posavskih šol in sicer Blanca, Cerklje ob Krki, Dobova, Podbočje, Raka, Velika Dolina in Sevnica. Od 52 prispelih del so izbrali 24 najboljših, zmagovalci po posameznih šolah pa so bili: Tina Krošelj, Nataša Stanič, Tamara Špiler, Natalija Barič, Nastja Pereč, Nejc Bošnjak in Tanja Jelančič (na fotografiji).
V Sloveniji je sodelovalo 17 klubov in sedemintrideset šol. V finale se je uvrstilo 30 del, ki ustrezajo mednarodnim merilom. Posebna komisija, ki so jo sestavljali akademski slikar Janez Kovačič, akademski kipar Metod Frlic in dr. Darja Mirt, predsednica Lions kluba Krško in koordinatorka akcije na območju Posavja, je kot najboljše delo izbrala plakat 12-letnega Jana Ravbarja z OŠ Dolenjske Toplice. Njegovo del je bilo poslano na mednarodno raven natečaja v Združene države Amerike. Nov likovni natečaj pod pokroviteljstvom Lions kluba se bo začel 15. januaija, tokratni naslov pa bo Sanje o miru.
Galerija Ana pa je že pripravila bogat repertoar kulturnih prireditev za letošnje polletje, ki se bodo odvijale vsakih 14 dni. Z navdušenjem jih pozdravljajo krajani starega dela Sevnice, ki so prepričani, da je sevniški Glavni trg že desetletja pozabljen in ignoriram Tržanka Hilda Lipovšek, ki podpira ustanovitev kluba za ohranitev duše stare Sevnice, pravi, da so oblastniki trgu doslej vsiljevali le gostilne ali hrupne dejavnosti, ki jih drugod niso marali. Z galerijo, papirnico in knjigarno pa je galerija Ana kulturno vstopila v pozabljeni trg.
Nada Černič Cvetanovski
11. božično - novoletni koncert v Dobovi
Dobova - Pester, skoraj triurni program, so pokazali učenci OS Dobova, ki so ga pripravili mentorici Estera Cetin, KD Zvezda, in Tea Ferlan, OŠ Dobova, MePZB pod vodstvom Franca Keneja, Dobovški rogisti z vodjem Robijem Deržičem in KD Gasilska godba na pihala Loče z dirigentom Miranom Petelincem. Prvič pa se je, le po štirih skupnih vajah kot presenečenje večera uspešno predstavil Mladinski pevski zbor pod vodstvom Tadeje Molan.
Uvod v koncertni večer je imel s slavnostnim nagovorom ob prazničnih dnevih predsednik Sveta KS Dobova Miha Skvarč, ki je izpostavil:”Današnja slavnost povezuje, morda več kot samo na simbolni ravni, dva dogodka s skupnim izročilom. Katoliški ali krščanski božič je bil vedno praznik miru. Tudi v okoliščinah, ki niso bile temu naklonjene, je vse ljudi na zemlji vedno pozival na bratovsko ljubezen in sožitje.
Mladinski pevski zbor z zborovodkinjo Tadejo Molan
In svojega, slovenskega miru, smo si še kako želeli v že časovno odmaknjenem, a za vse nas zgodovinskem letu 1990. 26. decembra je bilo, ko je Skupščina RS uradno in slovesno razglasila rezultate plebiscita, na katerem smo skorajda enotno izglasovali našo samostojnost...” V nadaljevanju je poudaril, kako pomembno je biti gospodar na lastni zemlji in biti samostojen, česar se še posebej dobro zavedajo v KS Dobova, kajti samostojnost nikoli in nikjer ni bila in ne more biti podarjena na lahek način, kar pa zahteva odgovornost vsakega posameznika. Polni dvorani obiskovalcev je voščil vse najboljše v letu 2002 z željami po zdravju, razumevanju, zadovoljstvu in miru. N.J.S.
12. januar
Krško - gostuje Teatar u gostima iz Zagreba s komedijo Art, za modri abonma in izven, Kulturni dom, ob 20. uri;
16. januar
Krško - gostuje Lutkovno gledališče iz Maribora s pravljico Kužek in sonček, nagradna predstava za rumeni abonma in izven, Kulturni dom, ob 17. uri;
Potepanja po svetu
Krško - Konec munilega tedna je Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško v prostorih društva organiziralo prvo predavanje o svetovnih potepanjih. Tokrat je Anja Rostohar predstavila štiri države Južne Amerike južno in severno od ekvatorja, v januarju in februarju pa sledijo v okviru prvega kroga še tri taka potepanja, in sicer bo Elvira Pavlin 18. januarja predstavila Avstralijo, Erika Vindiš 25. januarja Kitajsko, Luka Romih pa 1. februarja Novo Zelandijo. L.P.
Pa ga imamo. Tako novega in svežega. Vetrovnega in polnega pričakovanj. Ali ima ono nas, ki nas bo vrtinčilo. Mi pa bomo v njem lovili ravnotežje. In bo minilo, kot vsako mine. Bolj ali manj srečno. Sreča je velika beseda. Neizmerljiva. Neulov-ljiv pojem. Verjamem, da smo si jo izrekali iskreno. In iz srca.
Sreča ima za vsakega od nas različne dimenzije. In pomene. Izrečena s petimi črkami je bila tokrat največkrat mišljena kot zdravje, mir, delo, uspeh. Ker za vsem tem pride potem še nadgradnja zadovoljstva in moči. Blagostanje neoviranega zdravja in pošteno ovrednotenega dela. Pa razumevanja in tolerance med “človečki”.
Z “novim” pridejo še daljši dnevi in več svetlobe. Na zemljo, med ljudi in izrodki. Poživilo po pokih petard, veseljačenju natankanega in prena-jedenega decembra. In prvi odpustki. Ker smo pretirali v metil alkoholne globine in nebrzdane širine sladkih skušnjav.
Tudi sicer smo “starega" vsak po svoje izpustili iz rok. Ob neprešteto slišanem legendarnem Nipičevem Silvestrskem polj ubu na vseh možnih slovenskih radijskih in skrajno dolgočasnih TV programih, iz leta v leto predvajanih ponavljajočih se filmih, s kakšno zelo redko dobro izjemo (Clint E., Meryl S., Whoopy G.), ko nazadnje zgubi ves čar še novoletni koncert z Dunaja. Si ustvaijalci brez idej zaslužijo odpustke, se sprašujem, • ko naposled vse zasičeno poslušanje in gledanje spravi v ravnotežje novoletni koncert simfonikov TV Sloveni-
ja v Portorožu. Pestro izbran brez glamuroznih bleščic. Morda mi jih je prvi hip celo nekaj manjkalo.
Potovanje po spominu me zanese na županov brežiški Novoletni sprejem, kjer smo slišali koliko cest smo v “starem” odprli v občini in kjer se je kar nekaj občanov spraševalo, če smo v občini “delali” res “samo” ces-
te. Najbrž, najbrž pa je tudi srečnežem to izredna pridobitev, čeravno edina. Po občini novih cest pa prišli do spoznanja, da so bili takšni novoletni sprejemi svoj čas drugačni, saj so s pesmijo trajali do jutranjih ur. V “novem” pa bomo tudi “breščani” veseli kake nove preplastitve, ker je dosedanja zima s pomočjo mraza in soli dodobra dogrizla cestam podobne poti. Zadovoljni infrastrukturne kulture v mestu in njegovi okolici.
Aj, joj! Pa me proti koncu “starega” ožge v mozeg še Termalna privoščljivost “prav jim bodi”!
“.. .kad bi svi ljudi na svijetu, bu> kao sva djeca na svijetu..slišim Dediča na radiu Slijeme, skakljaj od naše postaje. Če bi jih vprašali, naše otroke, kako si zamišljajo ta naš svet kakšnega naj bi jim ga modri odrasl1 dali, kaj bi hiteli odgovoriti?
Mirnega, sitega, toplega. Nepm habljenega.
Da bi si bili ljudje...živimo in pustimo živeti.. .za dopolnilo vseh otroških želja... in mojih treh fantov zlatih.
Natja Jenko Sun&

GLASBA, REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI
glasba


avtomobilizem
Opel Astra Coupe, 2.0 16V turbo
Opel sicer ni znamka, ki bi jo kar tako na hitro povezali s športnimi avtomobili, a nam, če bolje pomislimo, na misel pride kar veliko imen. Začnemo lahko že z
vratna limuzina, kot bi jo lahko imenovali, ima izredno dinamično silhueto, vpadljive dodatke in športno držo. Zagotavlja ne samo užitek lastniku, pač pa tudi pozor-
Notranjost in njena opremljenost sta seveda prilagojeni duhu avtomobila in želita dodati svoje k športnemu vzdušju. To pomeni kvalitetne sedeže, zanimive obloge, merilnike z belo podlago in popolno opremo. V notranjosti sem pogrešal le več prostora za drobnarije in stikalo, s katerim bi lahko izključil sistem proti zdrsu gnanih koles, ki se zaradi navora in moči včasih prevečkrat oglasi in vozniku jemlje radosti športne
Prostor, ki je na voljo v Astri Coupe, je najprej podrejen športnim užitkom. Prav zato sta prednja potnika najbolj pomembna in se lahko res udobno namestita, medtem ko je na zadnji klopi stanje skorajda utesnjeno. Prtljažni prostorje kljub temu velik in meri kar 330 litrov, zaradi česar se z Astro Coupe lahko odpravimo tudi na daljšo pot z več prtljage.
Ne glede na to, da so zmogljivosti zavidanja vredne, smo na
Blagoslov na Sv. Štefana
Kapele, Pišece - Na dan Svetega Štefana, prvega mučenca in zavetnika konj ter živine, so tudi v Posavju potekali blagoslovi. Ponekod je tovrsten običaj že tradicija, nekateri, med njimi tudi v Pišecah, pa so blagoslov opravili tokrat prvič.
Po ljudskem izročilu je imel Sveti Stefan čudodelno moč, z znamenjen križa je ukrotil divjega konja, kije pred njim celo poklek-
Trebeške drotarje, seveda pa ni manjkal žrebičkov golaž in konjsko meso, za katerega predsednik društva konjerejcev Kapele Ivan
dve konjski vpregi, v povorki pa so sodelovali tudi člani Konjeniškega društva Matije Gubca Posavje. Kot je povedal predsednik Turističnega društva Pišece Jože Zagmajster, je ideja o tem projektu zorela že lep čas, dober teden dni pred prireditvijo pa so se tudi dokončno odločili, dajo pripravijo. Sicer pa je po njegovem prav turistično društvo poklicano za tovrstno organizacijo in s tem za spodbujanje turizma v kraju. Blagoslov je uspel, udeležba je
konj je opravil pišečki župnik Anton Kolar, zbranim pa se je pridružil tudi podžupan občine Brežice in poslanec v državnem zboru mag.Andrej Vizjak, medtem ko je bil župan občine Brežice Vladislav Deržič gost blagoslova v Kapelah.
Žal smo si lahko ogledali le dve tovrstni prireditvi, bilo jih je še veliko več, a so se organizatorji vseh odločili, da izpeljejo prireditve ob isti uri, tako da si vseh preprosto ni bilo moč ogledati. Vse-
Tako je bilo v Kapelah....
nil. Čeravno je bilo obdobje, ko je običaj češčenja in blagoslova živali zamrl, pa v današnjem času z veseljem opažamo, da se ponovno obuja. V Posavju je kar nekaj že tradicionalnih tovrstnih prireditev, morda sta najbolj znani blagoslov konj v Dobovi in v Kapelah, kjer so se tokrat zbrali že osmič. Značilno za kapelski blagoslov je, da pride vsako leto več konj in več obiskovalcev, le-teh je bilo tokrat preko tisoč, konj pa okoli petdeset. Tudi organizatorji se vsakokrat potrudijo za pester program. Tako so medse povabili Godbo na pihala Kapele ter
Hotko pravi, da se vse bolj prebija na naše jedilnike. In tudi prav je tako, kajti konjsko meso je ne le okusno, je namreč tudi zelo zdravo.
Tega dne smo se odpravili še v Pišece. Tam so letos prvič pripravili blagoslov konj. Organizatorje bil Turistično društvo Pišece, pobudnik pa konjerejec Branko Germovšek. V Pišecah so bili s prvim blagoslovom lahko zadovoljni, saj so prišli konjeniki iz Pi-šec, Bizeljskega, Podsrede, Brežic in okolice ter Dečnega sela, tako da seje zbralo skupaj kar 23 konj, pridružili pa sta se jim še
... in tako se je godilo v Pišecah.
bila številčna, tudi obiskovalcev je bilo veliko, to pa je tudi potrdilo, da so se prav odločili, in s tem so dobili spodbudo, da bi prireditev, kije bila podprta tudi s strani CRPOVEGA programa Pišece, postala tradicionalna. Blagoslov
kakor bi bilo prav, da bi se v bodoče društva medsebojno časovno uskladila, tako bi v svoje kraje lahko privabili še več konjenikov in seveda tudi še več obiskovalcev.
Karmen Molan
Prednovoletna rock koncerta
Dobova, Brežice - Posavsko mladino sta v veselem decembru navdušili skupini Dogma in Big foot mama.
Za dober uvod v praznične počitnice je najprej poskrbela funk-rock skupina Dogma na dijaškem prednovoletnem plesu v diskoteki Paradiso. Fantje iz Pule, ki so navdušili obiskovalce s svojim energičnim nastopom, igrajo skupaj že od leta 1995. Izdali so dva albuma, Dogma (1997) in Makro (2000), v začetku letošnjega leta pa že načrtujejo snemanje nove zgoščenke.
znanimi GT in GSI modeli, ki so vselej pomenili športno srce v sicer umirjenih Oplih, končamo pa s Calibro, ki je osvojila veliko kupcev in odšla, ne da bi za seboj Pustila naslednika.
Zdaj, odkar pri Oplu ponujajo A.stro Čoupe, lahko rečemo, daje Calibra dobila naslednika. No, ni Prav tako, kajti Calibra je bila samostojen model, česar pa za Astro coupe ne moremo trditi. Res pa je, da je med običajno Astro in Coupejem veliko razlik, podobnosti ali enakosti pa le v zunan-jern in notranjem videzu. Ta je Privlačen, športen, tak, da se mu *anesenjaki, ljubitelji Bertone-Jevih oblik ne zmorejo upreti. Tri-
žmogljivosti:
‘ najvišja hitrost 245 km/h ' Pospešek 0-100 km/h: 7,5 s ' Poraba po podatkih proizvajalca: 6,8/8,9/12,5 1/100 km ' testne) povprečje: 11,21/100 km
Nuši platinasta plošča
Brežice - V prazničnih decembrskih dneh nas je z organizacijo zabavnega koncerta in polno dvorano v brežiškem “balonu” navdušila in presenetila Nuša Derenda. Kraljica slovenske pop scene je v Brežice na svoj koncert povabila znane slovenske izvajalce, svoje prijatelje, Posavski oktet, Natalijo Verboten, Alfija Nipiča, Anjo Rupel, Alenko Godec, Sendi, Frenka Novo, Juhu bando ter humoristko Mamo Mamko.
Naši energični Posavki je direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija na koncertu izročil platinasto ploščo (na fotografiji). Koncert si bomo zapomnili zaradi dovršene organizacije in tudi zaradi Nušine želje in obljube, da bi koncert postal tradicionalen. Nuša, držimo te za besedo! S.G.
Skupina Dogma iz Pule se je posavski publiki predstavila že tretjič
Zadnji petek v starem letu pa je žur v Mladinskem centru zagotovila skupina Big foot mama, ki je sicer znana po dobrih koncertih. Z brass sekcijo in back vokalistko so Ljubljančani prepričali številno publiko.
Big foot mama je z dobrim “showom” napolnila dvorano M C Brežice.
Basist Alen nam je zaupal, da je bil to eden njihovih zadnjih koncertov tega obdobja, saj si bodo v novem letu vzeli odmor na glasbenem področju, sam pa se za dva meseca odpravlja v Afriko.
Tanja Grabrijan
nost mimoidočih. To pa lastnikom takih avtomobilov veliko pomeni, mar ne?

Motor, s katerim je bila opremljena testna Astra Coupe, je bil najmočnejši, dvolitrski šestnajs-tventilski turbinsko polnjen stroj, ki vozniku nudi kar 190 konjskih moči. Tak je, da z njim dejansko uživamo, ne glede na to, ali se nam mudi ali pa se ležerno potikamo po odročni, ovinkasti cesti.
vožnje. A to velja le za tiste, ki 190 konjev z dolžnim spoštovanjem uporabijo v prid legi na cesti. Kdor pritiska desnice na stopal-ko za plin ne zmore zadržati, pa je odsotnosti stikala lahko le hvaležen. Elektronika namreč zmore veliko več, kot bi od nje lahko neuki pričakovali, in prav zato zmore takega športnika voziti prav vsakdo, če si ga le lahko privošči.
Motor:
•	linijski bencinski štirivaljnik •prostornina: 1998 cm3
•	naj večja moč: 190 KM (140 kW)
•	navor: 250 Nm pri 1950/min.
testu izmerili popolnoma sprejemljivo povprečno porabo, ki kljub priganjanju nikoli ni presegla 12 litrov na vsakih 100 prevoženih kilometrov. Zmogljivosti so torej jamstvo za lepe trenutke, ki jih lahko pokvari le še pogled na ceno. To vam bo z veseljem razkril najbližji Oplov prodajalec. A ne pustite se razočarati, če ne zberete dovolj za testirani turbo model. Še vedno lahko kupite cenejšega. Na voljo sta še modela 1.8 ali 2.2. Tudi ta dva nudita veliko užitkov v vožnji, predvsem 1.8 litrski pa sprejemljivejšo ceno!
Aleksander Krebelj
ŠPORT
šport v letu 2001
Tudi za posavski šport je bilo minulo leto pisano in pestro
Posavje - Poslovili smo se od leta 2001, zdaj smo že dodobra zakorakali v leto 2002. Leto, ki je zdaj že zgodovina, je bilo pestro prav na vseh področjih. TUdi v športu se je v minulem letu dogajalo in zgodilo marsikaj. Nekateri dogodki so se zapisali v zgodovino z velikimi črkami, drugi z nekoliko manj velikimi, vsi pa so bili za posavske športnike pomembni. Vsak na svoj način. Nekaj od številnih smo jih izluščili.
svetniki - šport
Zgodaj spomladi je bilo, ko so se zbrali svetniki na 21. redni seji Občinskega sveta Brežice. Bila je pestra seja, ki je kar v dveh točkah obravnavala tudi brežiški šport oziroma športne organizacije. Po zanimivih razpravah so sprejeli sklepe, za piko na “i” pa so tudi dali zeleno luč novemu - staremu direktoiju Zavoda za šport Brežice Cirilu Kolešniku.
atletika
Tudi v kraljici športov - atletiki je bilo leto 2001 pestro. V vrste AK F1T Brežice seje v zadnjih tednih starega leta vrnil najboljši slovenski skakalec s palico Jure Rovan, ki se po lanskoletnih težavah s poškodbami že uspešno vrača na tekmovališča. Tudi sicer so bili posavski atleti, tako brežiški kot tudi sevniški, za svoje športne dosežke nagrajeni na prireditvi Naj atlet, kije potekala v Čateških Toplicah. Tako je profesor Leopold Rovan prejel nagrado za uspešni dve desetletji dela v atletiki, Simona in Primož Kozmus (oba metalca kladiva) sta prejela vsak po štiri rekorderske značke za nove rekorde, vsi trije prihajajo iz AK FIT Brežice, Sev-ničan Borut Veber pa je prejel nagrado za drugo mesto med starejšimi mladinci - sicer pa je bila tokrat to že njegova šesta nagrada zapored. Nagrado je seveda prejel tudi Borutov trener Rafko Povhe. Sevniški atleti so bili uspešni na številnih tekmovanjih in glede na pogoje dela, ki so jim trenutno na voljo, dosegajo odlične rezultate.
Kar pa zadeva delo brežiškega FTT-a, je klub v letu 2001 delal odlično, pohvalijo se lahko s svojimi rekorderji pa državnimi reprezentanti, ki so se udeleževali največjih tekmovanj, tudi mediteranskih in sredozemskih iger, odlično gre tudi delo v atletski šoli, sodniki pa so bili prav tako uspešni.
gimnastika
Tudi v gimnastiki so bili v letu 2001 zabeleženi odlični rezultati. V Krškem se lahko s številnimi uspehi pohvalijo v Gimnastičnem društvu Rain Krško, v Brežicah pa pri TD Sokol Brežice. V organizaciji laškega Rainaje bilo kar nekaj zanimivih tekmovanj, na gostovanjih pa so se telovadke vedno znova vračale tudi z odličnimi uvrstitvami in medaljami, prav tako seje godilo tudi brežiškim Sokolom, največji uspehi pa so bili
tovšek, Župan in Bužančič. Krčanka Vesna Bregarje v mnogoboju posamično osvojila tretje mesto, Asja Omerzuje bila v svoji kategoriji prav tako tretja.
borilni športi - ju-jitsu
Leto 2001 je v vrste DB V Katana Ten team Globoko prineslo novega mojstra. To je postal Dejan Kink. Tu so bila še številna tekmovanja. In ni bilo tekmovanja, na katerem ne bi na stopničkah stali člani Globoške Ka-tane in sevniški Rukanorji. Oboji so bili tudi med najboljšimi v državi, iz njihovih vrst prihajajo tudi državni prvaki in prvakinje.
karate
Izjemno uspešno leto 2001 seje pisalo tudi za posavske karateiste. Skozi vse leto smo srečevali ime karateista Karate kluba Hypo Sevnica Roka Črepinška, ob.njem je bil največkrat omenjen tudi Marko Stopar, a tudi ostali njuni klubski kolegi so beležili vrhunske uvrstitve, tako na domačih tekmovanjih kot tudi v tujini. Tudi v Brestanici in Krškem so odlični karateisti, predvsem pa izstopa Karolina Racman, ki se je v domovino uspešno vračala tudi z največjih tekmovanj. Klub seje skozi vse leto boril z velikimi finančnimi težavami, a ob koncu leta smo se vendarle skupaj z njimi lahko veselili sprememb, pa tudi novoustanovljenega karate klubu Krka, ki domuje v Šentjerneju, in z njim poštene finančne injekcije, ki je povzdignila in dala zagon za nadaljnje delo.
tajski boks
Tudi ta oblika borilne veščine uspešno domuje v Posavju. Rožle Jazbinšek je najboljši mladinec v državi v kategoriji do 75 kg, Damir Molan pa najboljši član do 71 kg v državi. Oba sta člana TBK Scorpion iz Krškega.
konjeništvo
Na hipodromu Brege pri Krškem smo si ogledali nekaj konjeniških prireditev, v letu 2001 smo občudovali uspehe članov Konjeniškega društva Posavje Krško, občudovali pa smo tudi zaenkrat edino aktivno posavsko predstavnico Ana - Marijo Cetin, ki seje najprej z DorčToma-dom potem pa še z Aquo uspešno kosala s svojimi moškimi kolegi. Adrenalinske so bile tudi galopske dirke, tudi te so potekale na Bregah,
Mojster Dejan Kink in mojster Gorazd Kostevc, srebrni “Katani ” na EP v Genovi. Takšni in podobni uspehi so jih spremljali v preteklem letu.
prav gotovo naslovi državnih prvakinj. Tako iz brežiških vrst prihaja državna prvakinja kar na dveh orodjih, bradlji in parterju, Asja Omerzu. Ekipa deklic Raina v postavi Štus, Bregar in Močivnik je postala najboljša v državi. Brežičanke pa so postale viceprvakinje svoje kategorije v postavi Omerzu, Krajnc, Hras-
ogledalo si jih je veliko ljubiteljev konj.
Člani dobovskega konjeniškega društva so se v tem letu srečevali z nepričakovanimi težavami, rodil pa seje nov konjeniški klub - poimenovan Klub Matije Gubca, ki je že pokazal, kakšne so nj ihove namere - razvijati jezdno kulturo v našem okolišu.
rokomet
Rokometaši so preživeli burno leto. Razburljivo, na trenutke infarkt-no, noro in divje se je pisalo dobov-skemu rokometu. Kljub veliki muki je RK Dobova ostal pred vrati smetane. Preselil seje v l.B SDL, zato pa so bili silno veseli sevniški rokometaši, ki so se vrnili v družbo najboljših.
košarka
In kaj seje v letu 2001 dogajalo v košarki? Spet smo se lahko veselili. KK Krško seje uspešno otresel druge lige in se usidral v 1. B DKL.
mali nogomet
V najelitnejši ligi malega nogometa se trudijo člani KMN Sevnica, ki so se po trdem boju zavihteli na drugo mesto v klubu najboljših. Res pa je, da so imeli naslov najboljših že skoraj v žepu, a športna sreča je pač opoteča.
KMN Nakani Brežice pa je imel v letu 2001 nekaj malega smole, tudi z odhodom nekaterih odličnih igralcev, a se zdaj spet uspešno spopadajo v svoji konkurenci z nasprotnimi moštvi.
speedway
Največ razbuijenja in adrenalina je bilo tudi v letu 2001 v speedwayu. Za začetek leta so za mizo sedli člani
letnem občnem zboru, na katerem so se poglabljali v navidez nerešljive težave s stezo na Prilipah, ki so v takrat še vedno burile duhove, kajti situacija je bila dokaj zapletena in nejasna tako zakonsko kot finančno pa tudi težave s tožnikom so se nadaljevale.
Predsednik društva Ivan Slobšek je celo sklical sestanek s tožnikom, prisoten je bil tudi župan Vladislav Deržič, a žal srečanje ni obrodilo sadov. Pa vseeno so bile tudi v letu 2001 na Prilipah dirke, ena je žal odpadla, zagodel joje dež, kije s svojokoličino pošteno pretiraval, še posebno glede na dejstvo, da smo se v poletju kopali v suši. In kljub vsemu je leto 2001 za brežiški klub uspešno leto, saj je njihov tekmovalec Marko Krošelj postal tudi zmagovalec pokalnega prvenstva Slovenija-Hrvaška.
Pridno pa so nastopali tudi krški Fan šport Bence MX teamovci, ki so tako doma kot v tujini nizali uspeh za uspehom. O Niku Rovanu, Tomažu Salobirju, Niki Hrstiču in vseh drugih Fanovcih bomo prav gotovo še veliko povedali in napisali tudi v letu 2002.
avtomobilizem
Pestra so bila dogajanja tudi na Mobikrogu. Med drugim so na tem tekmovališču predstavili tekmovalno moštvo formule 3000 Benetton Telekom, katerega solastnik je Matjaž Tomlje.
Tako je bilo meseca oktobra na GP Challengu.
Hopla teama iz Krškega. Znani so ne le v Krškem in ne le po vseh slovenskih speedway stadionih, ampak jih je spoznala že vsa Evropa. To je navijaška skupina, ki zna narediti vzdušje. Sedli so torej za mizo, da bi se dogovorili, kako naprej. Razšli so se s svojim ljubljencem Matejem Ferjanom.
V letu 2001 je stadion Matije Gubca dobil novo podobo, nov objekt, ki naravnost razvaja voznike, ki so nad objektom navdušeni. V letu 2001 je stadion Matije Gubca spet gostil številna tekmovanja, tudi mednarodna, a smetana vsega je bila tista sobota v mesecu oktobru, ko so se zbrali najboljši med najboljšimi na Grand prix challengu. Seveda je bil tam tudi Matej Ferjan kot edini Slovenec te prestižne tekme. Ni bil ravno uspešen, a še vedno bo lahko tudi v letu 2002 okušal slast in čare tega tekmovanja, saj bo s povabilom organizatorjev lahko tudi nastopal. In če je bilo leto 2001 zgodovinsko zaradi challenga, bo leto 2002 zgodovinsko zaradi dirke serije GP 2002, ki naj bi se zgodila 22. junija 2002, ko bo na sporedu četrta dirka za veliko nagrado.
motokros
Tudi v motokrosu se je dogajalo marsikaj. Najprej so se v začetku leta sestali člani AMD Brežice na rednem
kolesarstvo
Člani Rekreativno kolesarskega društva Krško so v letu 2001 pripravili tradicionalno prireditev 9. Rudijev memorial v Kostanjevici na Krki. Udeležba je bila spet velika, a organizator i pravijo, da seje maraton pod tem imenom odvijal zadnjič. Prireditev ostaja, ime pa bo novo, kakšno -to bomo izvedeli v letu 2002.
strelstvo
Bolj ko se je bližalo slovo letu 2001, bolj so uspešni posavski - s poudarkom na brežiški strelci. Naravnost blestela je Vesna Kržan in S K Brežice, postala je tudi državna prvakinja. Nasploh so bili v tem letu brežiški strelci zelo razpoloženi in vse kaže, da je trener Ernest Sečen ob sebi zbral pravo ekipo za prave uspehe.
Tudi krški in sevniški strelci so se izkazali, Krčani tudi z organizacijami tekmovanj in s svojim štirideset-steznim montažnim streliščem, na katerem je tudi v letu 2001 nastopal najboljši med najboljšimi Rajmond Debevec in seveda tudi Natalija Prednik. Prav v Leskovcu so prvič v zgodovini državnih prvenstev vse tarče ocenjevali s pomočjo elektronske naprave, finalni del pa s pomočjo
računalniške video tehnike projicirali na velike zaslone, tako da so gledalci lahko natančno spremljali razplet bojev za kolajne.
strelstvo - trap
Tudi trap strelci so z letom 2001 upravičeno zadovoljni, kajti za člane strelskega Društva Rudar Globoko se je končala uspešna sezona, s številnimi odličnimi rezultati, tako na domačih kot tudi na tujih streliščih. Poh-
alpinističnega kluba so se v letu 2001 izkazali, tako na tekmovanjih kot tudi na ostalih dogodivščinah, ki govorijo o stenah in plezanju. Aleksandra Voglar pa je osvojila enega svojih največjih uspehov. Osvojila je prvenstveno smer v steni El Sfinge v južnoameriških Andih, osvojila pa je tudi svojega šesttisočaka. Mladi PAK-ovi alpinisti pa so se dokazovali na različnih tekmovanjih. V Ljubljani je v kategoriji tekmovalcev brez licence Tadej Bernik zasedel 2. mesto in
Mladinska ekipa SD Rudar Globoko v Trapu: Blazinčič, Šekoranja in Slemenšek
valijo se lahko z naslovi državnih prvakov v trapu med mladinci posamezno in ekipno, so državni prvaki v dvojnem trapu pri članih posamezno, pa državni prvaki v trapu med veterani posamezno in ekipno. V letu 2002 imajo nove začrtane poti, njihova želja pa ostaja strelišče.
lokostrelstvo
Lokostrelski klub Čatež je bil pod okriljem Lokostrelske zveze Slovenije organizator odprtega dvoranskega državnega prvenstva, prišlo je 214 tekmovalcev, Dejan Sitar iz LK Valvasorje v osmini finala v sestavljenem loku izenačil svetovni rekord z 18 desetkami iz 18-ih strelov. Zenska ekipa Novega mesta pa je v sestavljenem loku postavila nov državni rekord.
plavanje
Plavalci PK Celulozar Krško so proslavljali številne odlične uvrstitve, popravljali so osebne rekorde kot za šalo in mešali štrene ostalemu slovenskemu plavalnemu svetu. Pa tudi v tujini so vedeli, kako plavati, in so pridno zmagovali. Na absolutnem državnem prvenstvu so osvojili kar 30 uvrstitev v finala, od tega 13 v finale A in 17 v finale B, kar je najboljši dosežek zadnjih let. Še vedno pa govorimo o Krčanki, ko beseda teče o Urši Slapšak, ki je bila uspešna tudi na največjih tekmovanjih, prav njej je pripadla tudi najboljša uvrstitev v zgodovini ženskega plavanja, deveto mesto na 50 m delfin v Fukuoki na Japonskem.
ples
Športno plesni par PPK Lukec Krško Luka Vodlan in Ariiadeja Plevel sta bila ob mnogih uspehih na plesnih tekmovanjih tudi člana slovenske državne reprezentance in meseca aprila sta potovala v angleški Blacpool. S svojim nastopom sta zadovoljila.
Luka Vodlan je postal mladinski državni prvak v solo stepu, državna prvaka pa sta prav tako v solo stepu postala tudi člana Sebastjan Vodlan in Vesna Vučajnk.
športno plezanje
Športni plezalci Posavskega
postal srednješolski viceprvak v športnem plezanju.
orientacija
Tudi tekmovalci v orientacijskem teku so v tem letu postali državni prvaki na dolge proge. Kar enajst članov OK Brežice je dokazalo, da je prav brežiški klub čeravno najmanjši v Sloveniji tudi najelitnejši, domov so se vrnili s številnimi medaljami.
šah
Tudi o kraljevski igri smo v letu 2001 govorili in pisali tako rekoč redno. Uspehi posavskih šahistov pa tudi niso ostali neopaženi. In spet smo govorili o mladi krški šahistki Mireli Ahmatovič, ki seje udeležila napornega, a uspešnega svetovnega mladinskega šahovskega prvenstva v Španiji. Ob vrnitvi pa je razmišljala o slovesu. Razlog - finančne težave, a si je na srečo premislila in skupaj z očetom, kije tudi njen trener, se bosta še naprej prebijala skozi čeri in zapreke slovenskega športa, ki je vse bolj reven, kar zadeva finančnih sredstev. Za vrhunske rezultate so namreč potrebni vrhunski treningi - tudi za šahiste, teh pa imamo tudi v Posavju zelo veliko.
Naj strelka Vesna Kržan
To niso vsi športi in športniki, a kot smo zapisali uvodoma, smo se dotaknili in se spomnili le nekaterih. Vsem športnikom, klubom, društvom in športnim delavcev pa želimo tudi v letu 2002 obilo športne sreče in čim več vrhunskih rezultatov.
Kannen Moltf'
KRONIKA
Vandali v naravnem rezervatu
Posavje - V Krakovskem gozdu na zavarovanem pragozdnem področju so nepridipravi s črnim posekom dreves naredili nepopravljivo škodo. V času po božiču so s srede na četrtek v večernih urah posekali 6 dreves.
Posekani so izjemni, več stoletni hrasti. Kot je povedal Hrvo-je Oršanič z Zavoda za gozdove OE Brežice je posekanih okoli 50 kubičnih metrov lesa. Vendar gre za rezervat, kije od leta 1952 zavarovan v slovenskem merilu in kot tak mora ostati nedotaknjen. Mogočni hlodi so podrti tik ob opozorilnih tablah o pomenu naravne dediščine, vsekakor gre za njeno razvrednotenje, izpostavlja Oršanič.
Oskrunjen je kraj, kjer teče lani poleti odprta Resljeva učna pot in ga gozdarji uporabljajo za eno izjemnih točk ob obiskih tako šolske mladine kot strokovnjakov iz Slovenije in tujine. Gozdarji izražajo ogorčenje nad takšnim početjem, saj se tako uničuje dolgoletni trud generacij gozdarjev, da bi ohranili ta pomemben del slovenske naravne dediščine.
Sumijo še, da gre za isto skupino nepridipravov, ki so samo nekaj dni prej izvedli posek na
zasebni posesti v dobravskem gozdu, kjer so posekali in odpeljali enajst hrastov in tri smreke v skupni izmeri 15kubičnih metrov. V Krakovskem gozdu jim lesa ni uspelo odpeljati, saj so na njihovo početje bili opozorjeni policisti, a so patrulji neznanci ušli v gozd. Kaj bo z lesom, se bodo dogovori-
li v teh dneh s škofijo kot lastnico.
Gozdarji lastnike gozdov še prosijo, da se v primeru, ko oddajajo dela v svojih gozdovih gozdarskim podjetnikom, prej pri revirnih gozdarjih posvetujejo o kakovosti njihovih storitev.
Suzana Vahtarič
Žalostno prizorišče tistega, kar bi moralo biti naš ponos.
Dokaj miren vstop v 2002
Posavje - Pristojne službe posebnih dogodkov res niso zabeležile, tudi poškodb zaradi petard ni bilo, zato pa kljub opozorilu, kje in kdaj se lahko uporabljajo, ni šlo brez pokanja. Še največ dela so imeli na nujni medicinski oskrbi.
Očitno so novoletno praznično vzdušje še najbolj izrabili nepridipravi. Tako je zmanjkal osebni računalnik iz osnovne šole Leskovec in kar nekaj, po novem dražjih cigaret v gostinskem lokalu v Krmelju.
Na PU Krško so v tem času na številki 113 zabeležili precej klicev občanov zaradi kršitev javnega reda in miru zaradi pokanja petard. Odzvali so se z intervencijami, vendar je skoraj nemogoče odkriti, kdo poka na javnih prostorih in v množicah, če policisti povzročitelja ne zalotijo pri dejanju, opozarja Štefan Hren. Zato nimajo zabeleženih kršiteljev, čeprav je pri uporabi pirotehnike bilo zabeleženih več kršitev.
Posavski policisti so v prazničnih dneh obravnavali šest prometnih nesreč. Šest mrtvih prvega dne novega leta je bil davek na slovenskih cest, tega dne je umrl tudi voznik iz okolice Krmelja. Zunaj naselja Kal pri Krmelju je 32-letni domačin S.T. okoli pol Pete ure zjutraj zaradi neprilagojene hitrosti vozila zapeljal s ceste. Z vozilom je zdrsel po nasipu. Voznik je utrpel tako hude
telesne poškodbe, da je na kraju umrl.
V večernem času prvega januarja pa se je po popoldanskem praznovanju vnel prepir v okolici Cerkelj ob Krki. 34-letni Ž.K. je pričel kričati na 57-letno mamo in jo večkrat udaril. Njegov leto dni starejši brat ga je poskušal umiriti, a se je prepir nadaljeval med njima. Brat, ki naj bi ubranil mater, je nato z nožem poškodoval brata po roki in prsnem košu ter mu povzročil vbodno rano v trebušnem predelu. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico.
Nekoliko več intervencij zadnji dan starega in prva dva dni novega leta pa beležijo v brežiški bolnišnici. Kot je povedal direktor Tone Zorko, so obdelali skupaj 82 primerov. Na intenzivnem in otroškem oddelku tiste dni niso beležili posebnosti, oskrbeli so le enega opitega mladostnika. V preostalih 82 primerih so bolniki iskali pomoč na kirurgiji. Prvega januarja so imeli 26 pacientov, 7 sojih sprejeli v bolniško oskrbo, med 6 poškodovanimi, ki so ostali v bolnišnici, so 4 operirali.
Med njimi tudi omenjenega iz pretepa. Drugega januarja so imeli 25 obiskov na kirurgiji, 3 paciente so zadržali v oskrbi, dva zaradi poškodb in enega so še operirali. S. V.
Opeharil hotel
Čatež, 28. dec. - Osumljeni 31-letni Zagrebčan je v hotelu v zdravilišču najel sobo, v kateri je bival od 27. novembra do 14. decembra. V tem času je koristil tudi druge storitve hotela, nato pa odšel, ne da bi poravnal račun. Taje znašal 211.500 SIT.
Požar v Vipapu
Krško, 2. jan. - Zgodaj zjutraj nekaj po 5. uri so iz tovarne poklicali na pomoč Poklicno gasilsko enoto Krško. Zagorelo je na papirnem stroju številka 3. Ogenj na stroju pa so še pred prihodom gasilcev pogasili delavci. Vzroka, zakaj je zagorelo, niso odkrili. Po neuradnih podatkih škode na stroju ni.
Onesnaženje potoka
Dolenja vas, 28. dec. - Pri polnjenju kurilnega olja v rezervoar je v jašek in nato v hudourniški potok iztekla večja količina le tega. In sicer približno 100 do 200 litrov. Regijski center za obveščanje (RCO) je o tem obvestila občanka, ti pa so aktivirali Poklicno gasilsko enoto Krško. Na kraju so popivnali, kar je bilo mogoče. Ugotovili so, da je zemlja ob potoku navlažena v dolžini 200 metrov. Inšpektor za okolje in prostor je odredil površinski odvzem zemlje pod strokovnim vodstvom VGP Novo mesto. Po poročanju RCO neposredne nevarnosti za okolje ni, kakšna škoda je povzročena, pa še ni znano.
Pozabil plačati
Drnovo, 6. jan. - Na bencinskem servisu na Drnovem je neznanec napolnil svoje terensko vozilo. V rezervoar je natočil dobrih 60 litrov goriva. Nato pa kar sedel v vozilo in se odpeljal v smeri Ljubljane. Znesek, nekaj manj kot 10.000 SIT, ga enostavno ni zanimal in se je odpeljal, ne da bi račun poravnal.
Šola brez računalnika
Leskovec, 4. jan. - V času novoletnih počitnic je neznani storilec iz Osnovne šole Leskovec pri krškem odnesel osebni računalnik in dva zvočnika. Zanimivo je, da je v prostore šole vstopil skozi odprto okno in tako šolo na lahek način oškodoval za okoli 100.000 SIT.
Po cenejše cigarete
Krmelj, 1. jan. - Neznani storilec je v t.i. najdaljši noči vlomil v gostinski lokal v Krmelju. Iz notranjosti je odnesel večjo količino cigaret v vrednosti okoli 70.000 SIT in se tako oskrbel z njimi ravno v času njihove podražitve.

Nadaljevanje iz prejšnje Številke...
^udi pokojnine niso več to, kar so bile
S prvo novelo zakona o Pokojninskem in invalidskem žalovanju (Uradni list RS 124 št 24/2000), ki je začela veljati ^■decembra 2000, je bil spreme-Jen 150. člen tega zakona, s ka-erim se ureja sistem usklajeva-Ja Pokojnin. Tudi po tej noveli
pravni nasveti
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
se pokojnine še naprej usklajujejo na podlagi gibanj povprečnih plač vseh zaposlenih v državi. Konkretizacija uskladitev pokojnin pa se od prejšnje ureditve bistveno razlikuje, tako po načinu kot tudi po izvedbenih rokih. Zakon ne določa več metodologije za ugotavljanje razlike v rasti povprečnih mesečnih plač in pokojnin ter načinu upoštevanja izvedene uskladitve pokojnin med letom.
Težko bi bilo razlagati zapleten sistem usklajevanja pokojnin po tej noveli. Pa saj tudi ni potrebno, kajti na vidiku je že nova sprememba zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se pripravlja na sprejetje še v tem letu.
Novela zakona, ki se pripravlja za sprejem, rešuje najbolj kritizirano in ustavno sporno vprašanje, ki zadeva poseg v pridobljene pravice ter metodologijo za uskladitev pokojnin in ureditev ustrez-
nih razmerij med plačami in pokojninami. Metodologija torej ne bo več odvisna od tega, kako jo bo določil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v soglasju z vlado. Nova ureditev v zvezi z usklajevanjem pokojnin poleg spremenjenega 150. člena prinaša še dva nova člena in sicer 150 a in 150 b. Določata pa naslednje:
Pokojnine se usklajujejo na podlagi statističnih podatkov o gibanju povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji. V posameznem koledarskem letu sme stopnja rasti pokojnin doseči največ stopnjo rasti povprečnih plač in ne manj, kot je bila dosežena stopnja rasti cen življenjskih potrebščin, razen v primeru, če je bila stopnja rasti povprečnih plač nižja od stopnje rasti življenjskih potrebščin. Uskladitev pokojnin se opravi v februarju in septembru.
:
Določitev višine in načina uskladitve s plačami in ohranjanje realne ravni pokojnin je zaradi dešifriranja tega, kar piše v zakonu, preveč zapletena za povprečnega bralca, pa tudi za mene kot pravnico, in verjetno samo sestavljavci novega 150. a in 150. b člena vedo, kaj to pomeni. Rekla bi, da je takšno nejasno določilo gotovo skregano s pravili pravne države, da morajo biti vsi zakoni napisani v razumljivem besedilu. Morda pa je tudi kdo med bralci tega članka finančno in vsestransko tako razgledan, da razume, aii zadnja sprememba Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, objavljena v Poročevalcu Državnega zbora št. 90/2001 z dne 16.11.2001 (Poročevalca DZ običajno imajo vse čitalnice in knjižnice) pomeni za slovenske upokojence kakšen premik na boljše od prejšnje spremembe ali ne.
Kronika vedno polni časopisne strani
Samomori
V minulo leto smo sicer zakorakali črno, saj je 45-letnik iz bližnje okolice Brežic ugrabil svojo prijateljico, nato pa sije, ko je ta že pristala v varnem policijskem zavetju, na Bregah sodil sam. Sicer pa na PU Krško lani beležijo preko 20 samomorov.
Ropi
Po dveh prejšnjih ropih menjalnice na Senovem je bila v lanskem januarja ta že v tretje tarča nepridipravov - dober mesec zatem so naši možje v modrem že imeli storilce; “klapo” domačinov in njihovih pomagačev iz Zagreba naj bi vodil takrat 27-letni Franci A. iz okolice Krškega.
Sedaj sedi v priporu, na Okrožnem sodišču v Krškem pa zoper njega poteka še obravnava zaradi t.i. mafijskega streljanja leta 2000 v Krškem, kjer je bil obstreljen nekoč njihov prijatelj.
Prostitucija
Sodiščne koluarje je ogrevala zgodba prostitucije in želja po ne-delitvi dobička med zakoncema, ki sta vodila klub Inn v Krškem. Zena se je namreč poskušala rešiti moža, oba pa sta še prisiljevala dekleta iz tujine v prostitucijo.
Zlorabe uradnega položaja
Govorilo se je o kar nekaj tovrstnih aferah, a je javnost na to kmalu pozabila. Ko so začele “padati glave" domačih carinikov, ki so potrjevali zahtevke za vračilo DDV za blago, kije čudežno ostalo znotraj države. Tako se je zgodilo tudi s 23 toni sira, ki je bil po dokumentih v tujini, sicer pa v skednju domačina.
Zasegi orožja in prepovedanih drog
Aprila so Zagrebčanu v Fiat Tipu na Obrežju zasegli 10,6 kg heroina, nekaj dni kasneje so tamkajšnji cariniki iz rezervoarja vozila državljana BiH potegnili celo orožarno; 9 pušk in 9 pištol, 11 nabojnikov, več kot 500 kosov streliva ter za skoraj 3 kg marihuane.
Oktobra so na Obrežju ponovno zasegli 12,6 kg droge in zadnje dni istega meseca izvedli še enega največjih zasegov v zadnjem 'času, kar 60 kg heroina v tovornem vozilu.
Največji zaseg orožja in streliva v lanskem letu
Tihotapljenje
V prvi polovici junija so posavski policisti in kriminalisti vodili akcijo razbitja tihotapske mreže in skupaj s kolegi iz Ljubljane in Novega mesta pridržali 13 ljudi, zaradi kraje ali tihotapstva avtomobilov in specialne gradbene mehanizacije višjega cenovnega razreda.
Ilegalni prebežniki
18 ilegalnih prebežnikov skritih v vagonu je poskušalo poiskati lepše življenje, a sojini posavski policisti to preprečili. Ta vagon si je potem tistega usodnega 30. avgusta ogledal tudi policijski pripravnik in pri tem zaradi električne napetosti na vagonu zadobil hude opekline.
Marca je hr\’aški državljan v kamionu skrival 66 ilegalcev.
Kadrovske menjave
Pred letom dni je dotedanjega prvega moža PU Krško Miho Molana, ki je sedaj državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, zamenjal Andrej Zbašnik, kije tako postal eden najmlajših slovenskih direktorjev policijske uprave.
_	v
Rop in požar v Termah Čatež
Kronika se sicer ponavlja, če je bil 27. decembra 2000 v Termah Čatež izveden velik rop iz blagajne na recepciji, ropar je odnesel skoraj 15 milijonov SIT, seje ob letu nesreča ponovila. Terme je prizadel velik požar. Roparja so izsledili že marca lani, denar je odnesel domačin. Bo z vzroki požara šlo enako hitro?
Suzana Vahtarič
stran 12
RAZVEDRILO
horoskop
OVEN
Neko zadevo boste morali rešiti sami brez vmešavanja drugih. Določena mera skrivnostnosti in nezaupljivosti vam bo koristila.Obdobje bo za-vas sicer zelo romantično in prijetno, pa tudi ustvarjalno, še posebno za rojene konec marca.
BIK
Še eno pomembno obdobje z vidika osebnega uveljavljanja. Pred vami je morda pomembna odločitev, ali pa boste storili kaj za boljše zdravje in tako postavili temelj drugačnemu načinu življenja. Pomagali vam bodo prijatelji.
DVOJČKA
Živahno in razigrano obdobje. Srečali boste veliko prijateljev in znancev ter dobivali domiselne ideje, ki bi jih kazalo uresničiti. Vaša pozornost bo namenjena tudi sodobni tehnologiji, izboljšanju komunikacije, računalnikom.
RAK
Čim več boste razmišljali in “tuhtali”, tem slabše se boste počutili, zato odvrzite breme misli in se raje posvetite delu. V tem tednu vas lahko prijetno preseneti prijatelj, naslednji teden pa bodo v ospredju dom, čustva in družina.
LEV
Ljubezen, ustvarjalnost, otroci, zabava. Vse to bo igralo pomembno , vlogo. Našli boste način, kako se več in bolje zabavati, pri nekem poslovnem podvigu pa boste imeli srečno roko. V službi ugodna ponedeljek in torek.
DEVICA
Iskali in našli boste praktične rešitve v delovnem okolju, obeta se tudi živahno dogajanje v odnosih s sodelavci in ljudmi, ki za vas opravljajo kakšno storitev. Če ste rojeni konec avgusta ali na začetku septembra, se varujte nestrpnosti.
TEHTNICA
Vaša pozornost bo veljala partneijem, ki pa bi vas zaradi nezainteresiranosti in nerazumevanja za vaše težave lahko spravili v slabo voljo. Da bi se izognili občutku zapostavljenosti, se usmerite nase in na svoje načrte.
ŠKORPIJON
Zelo dobro obdobje, napredovali boste v ustvarjalnih dejavnostih ter v partnerskih dogovorih. Imeli boste srečo, pomagale vam bodo predvsem osebe moškega spola. Z denarjem bodite še naprej previdni. Zapravili bi lahko preveč.
STRELEC
Vroč planet .v vašem znamenju bo razgrel predvsem rojene konec novembra in na začetku decembra. Čas izkoristite za energično delo, šport in osvajanje, toda varujte se prenagljenosti. V ljubezni boste imeli tudi srečo, zlasti v petek in soboto.
KOZOROG
V ospredju bodo potovanja, študij, pravne zadeve, ambicije, uspeh. Ugodna dneva za pomembne korake v smeri izboljšanja vašega položaja sta torek in sreda. To nedeljo ali ponedeljek bi vam partner lahko izrazil nezadovoljstvo.
VODNAR
Z vrtoglavo naglico boste hiteli v objem svetle prihodnost, napredovali pa boste predvsem na intelektualnem in tehničnem področju. Nove sveže in radikalne ideje bodo našle pot do vas. Tudi v ljubezni vam ne kaže slabo.
RIBI
Sonce v vašem znamenju vas bo navdihnilo in vam vlilo svežih moči. Morda sklenete novo prijateljstvo ali se vključite v skupino ljudi s podobnimi zanimanji. Privlačile vas bodo mistika, duhovnost, joga.
moda
Novo leto, nov začetek! Vsem skupaj seveda - srečno novo leto 2002! Tudi v modnem svetuje vedno nekaj novega, vedno novi začetki. Novo leto je lahko za vsakega posameznika tudi nov začetek. Lahko si postavimo nove modne cilje. Lahko obnovimo svoj slog, lahko pa se odločimo, da bomo odslej naredili zase veliko več. Modne zapovedi iz leta 2001, vsaj iz zimske kolekcije, nas bodo vseeno spremljale še nekaj časa. Medtem ko bo sezona pomlad - poletje povsem drugačna, kot je bila v letu 2001. Torej veliko sreče in uspeha v vašem modem svetu.
Celo leto smo pisali o modnih smernicah, modnih oblikovalcih, manekenkah... Toda v modnem svetu obstaja še nekdo, ki je tudi modna “osebnost” in je manekenkam zelo podoben. So lepe, popolne, modno oblečene privlačijo ljudi, ampak niso živa bitja. To so IZLOŽBENE LUTKE!
Lahko bi rekli, da so naše ogledalo, razlika je le, da so popolne. Obstajale so že v 18. stoletju, le da so jih do danes že neverjetno izpopolnili. Takrat sojih delali iz lesa, železa ali voska. Bile so zelo težke in prišlo je tudi do tega, da so se v izložbah od vročine topile. V 20. stoletju pa sojih začeli izdelovati iz plastičnih mas. Lutke so bile s tem lažje in bolj natančno izdelane. Obraz oz. glavo lutke naredijo tako, da predtem izdelajo masko obraza, ki ga izdelajo po obrazu manekenk. Telo izdelajo po enotnih konfekcijskih številkah. Obstaja približno 200 proizvalajcev. Takšne lutke stanejo od 2500 DEM naprej, izdelujejo pa jih tudi po pol leta. Vsaka lutka se lahko različno liči, zamenjata seji lahko lasulja in obleka. Tako je lutka uporabna večno, ne da bi bilo opaziti, daje vedno enaka. Skoraj bolj uporabne so kot manekenke. Skoraj! Kajti po modnih stezah se ne morejo sprehajati, lahko so le v izložbah.
Seveda ne obstajajo le modne lutke, ampak tudi druge. Lutke niso le iz plastičnih mas, ampak so narejene na drugačen način, kar pa izvira iz cenovnih razlogov. Sicer pa so lutke res občudovanja vredne, na njihova prelepa telesa lahko oblečejo vse in vse bo izgledalo enkratno. Dobro oblečena in lepa lutka bo najbrž pritegnila pozornost ljudi, kar je tudi njeno poslanstvo. Čeprav so samo lutke, so čudovite in tisti, ki jih naredijo in uredijo, so veliki umetniki.
Lea Šinko Štraus
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanjajo RADIO BREŽICE,
RADIO SEVNICA in SAVAGLAS za pravilno rešitev, prejmejo:
L nagrada - knjižna nagrada Tatjana Hostnik,
Bohorska 1, 8290 Sevnica
2.	nagrada - dežnik Nevenka Kolar-Mikek,
Tomšičeva 31, 8281 Senovo
3.	nagrada - majica Marija Bernard,
Cesta ob gaju 1, 8273 Leskovec pri Krškem
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
ZADAR, AMARO, PIKA, OLOVO, VRATAR, BOGATAŠ, ZALA, EDUKACIJA , IN, LOBUS, TA, AMATI, EKARIT, SEN, LAKOLITI, ITILOS, PAZ, CECA, ANI-MOSO, ARAS, MINOMET.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 18.1.2002, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
PLANETA
SESTRA
UMETNIK,
KI
SLIKA
MESEČEVA
MENA
POLJSKI
KONJENIK
KRČEVIT
JOK
MADŽAR
[TONOVSKI
NAČIN
ALBANSKO
PLEME
KRITIK
Finci
OSEBNI
ZAIMEK
NEMŠKI
GLASBENIK
AUDREY
HEPBURN
TEKOČINA Z MOŠKIM SEMENOM
NADAV
SLOV.
IGRALKA
Miranda
NATRIJ
RADIO
BREŽICE
mm nrrrTTTi
PLESALKA V INDIJSKIH SVETIŠČIH
"ŠPEH"
BORIS STREL ENOTA ZA ALKOHOL
SLOV.
PISATELJ
Vitan
DEŽELA NA VZHODU DEL DNEVA
SESTAVIL
BOJAN
MACUR
VRAG,
HUDIČ
OBLEKA
(zastarelo)
ŽENSKO
IME,
DORA
EDINI
SIN
TUJEC V STARI GRČIJI
RUSKI
NOGO-
METAŠ
Blohln
NEKROZNA
RAZJEDA
UC
PRIPAD. SEV. AMER. INDIJAN. PLEMENA
KEMIČNI
ELEMENT
Am
GOSPODARICA MORJA V NORD. MIT,
PERI-
ODIČNO
GIBANJE
IRIDIJ
RUDNIK PRI TUZLI
BITJE
BOLEČINA V RAMI
RADIO
BREŽICE
SOSED-
NJEGA
JEKDANJA
UMETN.
DRSALKA
Sonja
REKA V RUSIJI SOKRATOV TOŽNIK
SPLET RASTL. LAS ROD, _______JAVOR
OČKA

mala šola računalništva
Prenosni računalniki (1. del)
Kar precej sem že napisal o osebnih računalnikih, s katerimi se srečujemo vsak dan, pisal sem, iz katerih osnovnih delov so sestavljeni, kako delujejo, katero programsko opremo potrebujejo in še in še. Pisal sem tudi o dlančnih (ročnih) računalnikih, tiskalnikih, o najrazličnejših novih tehnologijah, ki šele prihajajo in pridobilo. Nisem pa do sedaj kaj veliko napisal o prenosnih računalnikih, ki so jih vsaj do nedavnega uporabljali redki posamezniki, lahko bi jim rekli tudi “srečneži”. Imeti prenosni računalnik ali angleško “notebook”, je še kar v večini okolij stvar prestiža, kot na primer pregrešno drag mobilni telefon. Vendar se tudi na tem področju stvari drastično spreminjajo.
Večina si sedaj najverjetneje misli: “Pusti nas pri miru še s temi malimi črnimi (ali srebrnimi) čudeži tehnike, saj imamo že tako preveč težav pri uporabi običajnih računalnikov in programov, ki jih je potrebno vsakodnevno uporabljati. V bistvu so tudi prenosni računalniki čisto običajni osebni računalniki, vse
skupaj je samo precej bolj miniaturno. Vsi osnovni deli, kot so trdi disk, procesor, pomnilnik, grafična, zvočna ter ostale kartice in na koncu še tipkovnica, so stlačeni v malo manjša ali večja ohišja, velikosti formata okoli A4, pa še LCD ekran dobimo v istem ohišju, samo da moramo poprej ohišje še odpreti. Zadeva je debela do največ 4 cm in težka do 3,5 kg. Seveda je pri teh merah kar precej razlik, vendar ni namen članka opisovati tehnične podrobnosti posameznih modelov -eni so bolj elegantni, lepši, tanjši, lažji, hitrejši, dražji in podobno, vsi pa omogočajo vsaj najosnovnejše delo z računalnikom. Ža ene je to pisanje besedil, za druge pregledovanje elektronske pošte, za ostale igranje iger v prostem času in še kaj bi se našlo. Pradavna želja izdelovalcev prenosnih računalnikov je bila, da bi uporabniki imeli pisarno vedno s sabo. Včasih je bilo tem željam zelo težko ugoditi, danes pa že skoraj vsi, tudi najosnovnejši prenosni računalniki, zadovoljujejo podobne in še večje zahteve.
Danes proizvajalci prenosnih računalnikov tako hitro menjajo modele (na nekaj mesecev), da jim je
zelo težko slediti. Včasih seje določen model prodajal celo leto ali tudi dlje, vendar so nekdaj prenosni računalniki kar precej zaostajali po zmogljivostih za osebnimi računalniki. Današnji sodobni prenosni računalniki so čisto primerljivi z osebnimi. Edina malenkost, v kateri še malo zaostajajo, so procesoiji, ker vodilni izdelovalci procesorjev šele čez nekaj časa priredijo svoje najhitrejše procesorje za prenosne računalnike, ampak to za večino opravil sploh ni pomembno. Tudi cene so postale kar precej znosne, čeprav je razpon cen še zmeraj zelo velik (takšen je sicer tudi pri “navadnih računalnikih) in se giblje od 270.000 pa do 1.200.000 SIT ali čelo več. Lahko bi celo rekli, za vsakogar bi se kaj našlo. Tudi najcenejši prenosni računalniki danes omogočajo čisto spodobno delo in so tudi čisto spodobno opremljeni. V zadnjem testu v neki slovenski računalniški reviji v mesecu decembru 2001 je imel najcenejši prenosnik, procesor Celeron 800 Mhz, 128 MB delovnega pomnilnika, 10 GB trdi disk, 13- palčni ekran, disketno in CD enoto. To pa je že konfiguracija, ki je večina uporabnikov oseb-
nih računalnikov nima pred sabo in se je prodajala kot najnovejša pred nekaj meseci.
Toda kje je potem glavna razlika v ceni? Seveda je to največkrat zmogljivost računalnika, lahko tudi sama prodajna blagovna znamka ali pa kateremu razredu pripada. V osnovi delimo prenosne računalnike na takšne za domačo rabo (do 400.000 SIT), poslovno rabo (450.000 do 650.000 SIT) in na vrhunske (700.000 do 1.200.000 SIT). V rodu
prenosnih računalnikov imamo tudi posebneže, ki jim rečemo lahki (ultralahki) prenosniki (njihova cena se giblje od 500.000 do 700.000 SIT). Njihova glavna odlika je majhna teža - do 1,6 kg in manjše dimenzije. Zaradi manjših dimenzij pa moramo npr. CD ali disketno enoto dodatno priključevati na prenosni računalnik. V bistvu so delitve podobne kot pri klasičnih računalnikih;
cenejši imajo manj delovnega pomnilnika, diska, manjše ekrane, manj dodatne opreme.
Branko Lavrenčič

mobilna telefonija
Novice s sveta mobilne telefonije
Telekom Slovenije je ob koncu leta beležil za okrog 3,5 milijarde SIT dobička, kar je za 30 odstotkov več kot leto poprej, in približno 80 milijard SIT prihodkov (lani jih je bilo 72 milijard). Grašek, kije mesto predsednika uprave uradno prevzel pred dvema mesecema, je poudaril, da uprava zagovarja takojšen prehod na evropske cene, korigirane za slovensko kupno moč oziroma takojšnjo uvedbo strogega stroškovnega principa cen, ki je sedaj zaradi kontroliranja cen s strani vlade grobo kršen.
Sedanje stanje je po Graškovih besedah namreč povzročilo, da bo Telekom letos s fiksno telefonijo ustvaril 10 milijard SIT izgube.
Operater Vega je uvedel nov naročniški paket, ki sliši na ime vega 100. Seveda gre za paket z dodanimi minutami, vsebuje pa 100 minut pogovorov. Naročnina je 4.000 SIT, do konca meseca januarja se lahko nanj in tudi na ostale pakete naročite brez priključne takse, na račun pa vam bodo dodali dvojno število dodanih minut. Vseh 200 minut bodo lahko uporabniki porabili za klice v katerokoli slovensko omrežje.
Iz letnega poročila, ki gaje izdalo
podjetje Sony Ericsson, ustanovljeno v letu 2001, je razvidno, da bodo v podjetju letos zabeležili manjšo izgubo. Poslovanje ne bo pozitivno, vendar vodilni zatrjujejo, da bodo že prihodnje leto poslovali z dobičkom. Vodilnih mož to sicer ne skrbi zelo, saj so bile v obeh podjetjih izgube v preteklosti še večje. Natančnega podatka o preteklih izgubah niso hoteli izdati, res pa je tudi, da letošnjega primanjkljaja niso ravno pričakovali. V podjetju še poudarjajo, da jim je še vedno cilj postati glavni na trgu mobilnih tehnologij.
Člani duhovniškega redu v italijanskem Assisiju bodo v kratkem
dobili nova oblačila. Ta bodo imel3 dodaten žep, ki bo narejen po.meh duhovnikovega mobilnega telefon3 V ozadju projekta stoji piodna ob* likovnika, ki meni, da so nova oblačil3 zelo primerna, predvsem pa prak' tična, saj tudi duhovniki telefoniraj0 kot ostali ljudje. Čeprav marsikdo 0 tej ideji nima ravno najboljšeg3 mnenja, češ da oblačila niso dovolj “resna”, pa so se na idejo odzva3 menihi in že naročili 3000 kosov novih oblačil. Kot kaže, se niti cerkev | ne more izogniti novemu trend . oblačenja.
Gregor Žvip^
v
pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan	IZ ŠKRATOVE SKRINJICE
stran 13									Sava Glas, 9-1.2002
mm								m	■IB
Le še korak in termometer bo...!
Kot se prav gotovo spomnite, je v mesecu decembru začela teči akcija zbiranja finančnih sredstev za nakup novega digitalnega termometra za Otroški oddelek Bolnišnice Brežice. Tokrat lahko zapiševa, da smo nakupu vse bližje, kajti do potrebnega zneska 120.000 SIT nam je ostal le še majhen korak. Pa si poglejmo, kakšno je trenutno finančno stanje, zabeleženo do 4. januarja 2002, na številki ŽR Bolnišnice Brežice, ki se glasi:
51620-603-31177 sklic: 00 93001
namen nakazila: za digitalni termometer
Milena Jesenko, podžupanja občine Brežice - 5.000 SIT
Andrej Vizjak, podžupan občine Brežice in poslanec v DZ - 5.000 SIT
Jože Avšič, poslanec v DZ - 10.000 SIT
Andrej Božič, podžupan občine Krško - 10.000 SIT
Berta Logar, predsednica društva Sožitje Sevnica - 5.000 SIT
Nada in Branko Drugovič, Oklukova gora - 3.000 SIT
Neimenovani darovalec - 10.000 SIT
KS Dobova - 25.000 SIT
Franci Bogovič, župan občine Krško - 20.000 SIT Kristjan Janc, župan občine Sevnica - 20.000 SIT
Vsem, ki so se na najino prošnjo, da pomagamo in s skupnimi močmi omogočimo nakup prepotrebnega digitalnega termometra, odzvali, se v imenu osebja Otroškega oddelka Bolnišnice Brežice in v imenu bolnih otrok s tega oddelka najlepše in iskreno zahvaljujeva. O točnem poteku in nakupu termometra pa upava, da bova lahko podrobnosti zapisala v najkrajšem možnem času.
Vesela sva, da nam je uspelo, in tokrat že lahko zapiševa:
ZMAGALI SMO!!!!
Zahvala!
Mesec december je poln pričakovanj, presenečenj, tako za nas kot za otroke. Se posebno za tiste otroke, ki so zaradi bolezni odtrgani od doma in svojih najbližjih. Tako kot vsako leto smo tudi tokrat imeli nekaj obiskov, ki so razveselili naše otroke:
Miklavž, Trio Novina, dedek Mraz in Mladinski center Brežice, dedek Mraz iz vrtca Mavrica Brežice, Božiček iz Microsofta. 21. decembra 2001 pa nas je z Božičkom obiskala tudi čarovnička Kremina,
kije bolnim otrokom povedala pravljico o Muci Copatarici. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Karmen Molan, Radiu Brežice in Radiu Sevnica ter časopisu SavaGlas za pričetek akcije zbiranja sredstev za nakup digitalnega termometra.
Za nakazane denarne prispevke se zahvaljujemo županu občine Krško Franciju Bogoviču, županu občine Sevnica Kristijanu Jancu, podžupanji občine Brežice Mileni Jesenko, podžupanu in poslancu v DZ mag. Andreju Vizjaku, zakoncema Drugovič iz Oklukove Gore, KS Dobova, poslancu v DZ Jožetu Avšiču, podžupanu občine Krško Andreju Božiču, predsednici društva Sožitje Sevnica Berti Logar.
Zahvaljujemo se tudi vsem dobrim otrokom:
Nini, Nejcu, Anji, Speli in Marcelu za podarjene igrače, podjetju Vino Brežice d.d. ter Pekarni in slaščičarni Ajda iz Drenovca pri Bukovju na Bizeljskem. Seveda pa tako lepega in nepozabnega dopoldneva ne bi bilo brez tabornic rodu Sivi dim iz Krškega, telovadk TD Sokol iz Brežic, čarovničke Kremine in seveda nadvse dobrega Božička, ki je obdaril otroke. Zahvaljujemo se direktorju Bolnišnice Brežice Antonu Zorku, glavni sestri Anici Mižigoj, ravnateljici Vrtca Mavrica Brežice Anici Kupina ter pomočniku ravnateljice Sašu Poharju, ki so nas počastili s svojo prisotnostjo.
Še enkrat hvala vsem, ki ste se ali pa se še boste odzvali na akcijo zbiranja sredstev za nakup digitalnega termometra.
V letu 2002 pa obilo zdravja, sreče in delovnih uspehov
Vam želi osebje Otroškega oddelka Bolnišnice Brežice.
Zdrava šola
Brežice - Prva sobota novega leta je bila za osnovnošolce delovna sobota, saj je tega dne potekal pouk. Nekatere šole so imele čisto običajen šolski dan, nekatere so kombinirale pouk z ogledom gledališke predstave, spet tretji so si tega dne ogledali film, no, bile pa so tudi takšne, ki so vrata hrama učenosti odprle na stežaj in medse povabile tudi starše. Ena takšnih je bila OŠ
Brežice, ki je pripravila dan odprtih vrat in se predstavila s projektom “Zdrava šola” na temo “Zdrave navade”.
Tako učenci kot starši so sodelovali v različnih projektnih delavnicah, prisostvovali so raznim predavanjem strokovnjakov, ogledali pa so si tudi gledališko predstavo “Živi zdravo - jej z glavo”. Predstava je na humoren način govorila o zdravi prehrani in
med. Milan Krek in učenci 7. in 8. razreda so govorili o oblikah Zasvojenosti.
01 cokovi samopodobi je predaval Mare Juhant iz Ljubljane, starši 17114 Z zanimanjem prisluhnili.
prehranjevalnih navadah in gledalci, naj si bodo mali ali veliki, so se ob gledanju zabavali. Gotovo pa so se ob tem zamislili tudi o načinu svojega vsakdanjega življenja, še posebno o vsakodnevni prehrani.
Učenci in starši nižje stopnje ter OŠPP so najprej poslušali predavanje na temo “Razvijanje pozitivne samopodobe”, o tej temi je govoril predavatelj Mare Juhant, v nadaljevanju
pa je sledilo delo v delavnicah na isto temo, učenci predmetne stopnje pa so se poglobili v teme, kot so različne oblike zasvojenosti, pri tej temi je sodeloval tudi dr. med. Milan Krek z Urada RS za droge, o načinih zdravega življenja in podobno. Številni gostje, ki so tega dne sodelovali, so skušali vsak na svoj način prikazati in pojasniti pomembnost zdravega načina življenja in prednosti, kijih to prinaša.
Šesti razred je s podjetjem Profortis iz Kamnika pripravil delavnico o zdravem življenju
V dvorani Kina Brežice pa je potekala gledališka predstava "Živi zdravo - jej z glavo ”.
Dan odprtih vrat
Učenci prvega razreda OŠ Dobova so skupaj z razredničarko Dragico Hrovat pripravili dan odprtih vrat. Staršem so prikazali učenje po kotičkih. Po metodi, ki jo uvajajo v devetletkah.
Starši so z zanimanjem opazovali, kako poteka pouk.
Po skupnem uvodnem delu so si razdelili naloge in začeli s poukom po posameznih kotičkih: v matematičnem, naravoslovnem, ustvarjalnem in kotičku za slovenski jezik. Učenci so morali krožiti od kotička do kotička, dokler niso vsi opravili vseh nalog. Sledila je še Miklavževa malica in kava za starše.
Novinarski krožek OŠ Dobova
Tekmovanje Nove Ljubljanske banke
Vse seje začelo s kostanjevim piknikom, ki smo ga imeli v šoli. Takrat nam je naša razredničarka prinesla šop listov NLB. Liste sem vzela domov, kjer sem prebrala, da NLB organizira tekmovanje, glavna nagrada pa bo mobitel. Tovarišici sem rekla, da bi se rada udeležila tekmovanja, javili pa sta se še Andreja Plazar in Maijeta Funda. Začele smo pregledovati gradivo, kije bilo še kar lahko. Kmalu je bil tudi prvi krog tekmovanja in z veliko sreče in s pomočjo naših sošolcev, ki so bili naši navijači, smo postale zmagovalke in prejele glavno nagrado prvega kroga. Uvrstile smo se v polfinale, kjer smo premagale vse ekipe in se tako uvrstile v finale.
Napočil je dan, ko smo se odpravile v Krško. Prišle smo v sejno sobo NLB in tekmovanje seje začelo. Po nekaj vprašanjih smo vodile, vendar pa smo potem prehitro vložile prašička, ki nam naj bi podvojil točke. Škoda. Vprašanje je bilo težko in me nismo vedele odgovora. Pa tako blizu smo bile. Zmagale so učenke OŠ Artiče in prejele vsaka svoj telefon. Poleg njih sta mobitele prejela tudi njihova mentorica in ravnatelj OŠ Artiče.
Res smo bile zelo žalostne, vsaj na začetku, kajti do tistih res lepih in dobrih telefončkov nam je zmanjkala samo točka. Vseeno pa smo se domov vrnile z nasmeškom na ustnicah, kajti za drago mesto smo prejele lepe nagrade, hkrati pa smo bile še zelo lepo pogoščene. Bilo nam je lepo in veliko smo se naučile o banki, različnih računih in o njenem poslovanju. Škoda, da nismo dobile telefonov, vendar sreča je opoteča.
Tina Majcen, 8.r., OŠ Šentjanž
Na grajskem dvorišču pri kovaču
Zjutraj ob deveti uri smo se odpravili na grad. V gradu sta nas pričakala kovač in njegov pomočnik. Pokazal nam je veliko zanimivih stvari, kijih potrebuje za delo. Videli smo žeblje in kladivo. Tovarišici je naredil nož za odpiranje pisem. Pri deluje za izdelavo noža potreboval vodo, oglje, klešče in dve kladivi. Medtem so prišli tudi otroci
iz vrtca.
Pokazal nam je žeblje, ki smo si jih lahko ogledali. Povedal nam je, koliko stopinj potrebuje največ in koliko najmanj za obdelavo predmetov. Največ 1600 stopinj, najmanj pa 1300 stopinj. Kuril je na 1300 stopinj. Morali smo dva koraka nazaj zato, da si ne bi poškodovali oblačil. Bilo je zelo zabavno. Zahvalili smo se in odšli nazaj v šolo. -------------------------------Tamara Rukavina, 3.d., OŠ Druidu
Liga ŠKL je zopet zaživela!
Novo šolsko leto se je že zdavnaj začelo, pa tudi ŠKL liga se je znova začela. Marsikatera ekipa se je pomladila. Stari člani so odšli, novi pa bodo {»skušali čimbolj braniti barve svoje šole.
Tudi na Osnovni šoli Brežice je nekaj sprememb. Za dečke v košarkaški ekipi bo skrbel novi trener Sandi Raševič. Vsi skupaj se bodo trudili, da bodo uspehi čim boljši.Roman Avsec bo tako kot leta prej trener ženskega dela košarkaške ekipe. Navijačice bodo pod vodstvom Hedvike Lopatič na tekmah navijale in bodrile košarkaije in košarkarice ter jim vlivale moči za zmago. Torej - dajmo, čveke! Tudi plesalke bodo v letošnjem šolskem letu znova zaplesale. Pod vodstvom Suzane Kolarič bodo poskrbele, da bodo med odmori popestrile tekmo. Seveda pa ne sniemo pozabiti tudi novinarskega krožka, ki pod vodstvom Romane Zorko že tretje leto pridno beleži pomembne dogodke v SKL ligi in na šoli. Pred nami je torej nova sezona, v katero bo potrebno vložiti veliko truda za nove zmage in podvige.
Luka Vrbančič, novinarski krožek OŠ Brežice
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
*
I
^ L
w ^ i* '-S
_____________
TP 4 TO O 0.0.. ►4N0IJSKACESTAM 5000fK> OMET.TO
Na podlagi 30.člena Statuta občine Brežice (Ur.l. RS, št.: 49/99 in 86/99), lO.člena Zakona o športu (Ur.l. RS, št.: 22/98), Pravilnika za izbor in izvedbo programov športa v občini Brežice z dne 17.12.2001 (v nadaljevanju: Pravilnik), Občina Brežice objavlja
JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO PROGRAMOV ŠPORTA,
KI SO V JAVNEM INTERESU V LETU 2002
I.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov na področju občine Brežice:
-	športna društva, ki imajo sedež v občini Brežice,
-	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Brežice,
-	zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja,
-	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
-	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu ter so splošno koristne in neprofitne. H. V letu 2002 bodo sofinancirani naslednji programi:
1.	Športna vzgoja otrokin mladine (l.točka 17.člena Pravilnika)
2.	Športna rekreacija (2.točka 17.člena Pravilnika)
3.	Kakovostni šport (3.točka 17.člena Pravilnika)
4.	Vrhunski šport (4.točka 17.člena Pravilnika)
5.	Šport invalidov (5.točka 17.člena Pravilnika)
6.	Izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra v športu (6.točka 17.člena Pravilnika)
7.	Športne prireditve v občini (8.točka 17.člena Pravilnika)
8.	Planinstvo in taborništvo (lO.točka 17.člena Pravilnika)
9.	Vzdrževanje športnih objektov (XII.poglavje Pravilnika)
10.	Prireditev ob podelitvi športnih priznanj za leto 2002 (XIVpoglavje Pravilnika)
III.	Izbrani programi in akcije bodo sofinancirani v skladu s Pravilnikom za izbor in izvedbo programov športa v občini Brežice z dne 17.12.2001, Letnim programom športa Občine Brežice za leto 2002, z dne 3.1.2002 (v nadaljevanju: program) ter Nacionalnim programom športa RS (Ur.l. RS, št.: 24/00).
Razpisno dokumentacijo, podrobnejše podatke, pravilnik in program lahko dobite na občini -Oddelek za družbene dejavnosti (tel.: 07/4991546, e-mail: vilma.zupancic@brezice.si), na Zavodu za šport Brežice (tel.: 07/4990 330, e-mail: zavod.sport.bzc@siol.net) ali Športni zvezi Brežice (tel.: 07/4993 470, e-mail: sportna.zveza.brezice@siol.net)
Prednost pri izbom bodo imeli izvajalci neprofitnih organizacij in zavodov oz. pri programih interesne vadbe otrok in mladine tisti programi, ki jih bodo prijavile šole skupaj s športnim društvom. Prednost pri izbom programa športne šole bo imel program, ki bo razvijal splošne gibalne sposobnosti otrok.
Za programe planinstva in taborništva lahko kandidira Planinsko društvo Brežice.
IV.	Izvajalci morajo k razpisni dokumentaciji za programe pod točko II. (od 1. do 5., razen, kjer je v razpisni dokumentaciji določeno drugače) priložiti:
-v
1.	Pogodbo s strokovnim delavcem, iz katere je razvidno, za katere programe je sklenjena.
2.	Potrdilo o izobrazbi strokovnega delavca, ki vodi posamezne programe, če ni dostavil podatkov za register strokovnih delavcev na področju športa na Občino Brežice oz. so v tem času nastale spremembe.
3.	Potrdilo o zagotovljenem proštom za izvajanje programov (pogodba z upravljavcem objekta, iz katere je razvidno število ur in urnik najema objekta za posamezne programe, ali potrdilo o rezervaciji števila ur v posameznem objektu za posamezne programe za leto 2002).
4.	Ce je izvajalec hkrati tudi upravljavec objekta, v katerem izvaja redno vadbo, mora predložiti ustrezen sklep pristojnega organa o višini cene najema za člane in nečlane društva.
5.	Program dela za posamezne prijavljene programe.
6.	Seznam vadečih po prijavljenih skupinah (ime in priimek, naslov, leto rojstva).
7.	Seznam registriranih tekmovalcev z registracijskimi številkami na dan oddaje prijave po posameznih programih.
8.	Izvajalci rekreacijskih lig morajo predložiti propozicije tekmovanja.
9.	Podatke o članstvu na dan 31.12.2001.
10.	Izjava društva o pobiranju članarine.
11.	Zaključni račun za leto 2000 (bilanco stanja in bilanco uspeha).
12.	Vsebinski in finančni program dela društva za leto 2002.
Za programe pod točko II./ 9. morajo izvajalci k razpisni dokumentaciji priložiti:
a)	dokazilo o lastništvu, najemu ali upravljanju objekta,
b)	upravna dovoljenja za poseg v prostor.
V.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati:
Športna društva in njihove zveze, ki kandidirajo za sofinanciranje rednih programov članov, morajo izvajati programe vsaj za dve mlajši starostni kategoriji (starostna kategorija mladincev in mlajši).
VI.	Prednost pri izboru bodo imeli tisti izvajalci, ki:
-	bodo imeli vadbene skupine številčno zapolnjene,
-	dosegajo v isti športni panogi boljše rezultate,
-	pri izboru programov imajo prednost programi za vadbo otrok in mladine,
-	pri izboru projektov za sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov bodo upoštevani naslednji kriteriji:
a)	že pridobljena upravna dovoljenja za poseg v prostor,
b)	delež lastnih sredstev,
c)	javni interes v športu.
VII.	Zadnji dan, ko bodo še sprejemali prijave, je 30. dan po objavi razpisa (2.2.2002) po pošti (na kuverti mora biti poštni žig z datumom 2.2.2002). Do 1.2.2002 lahko oddate prijave tudi v sprejemni pisarni občine (soba št.23) v času uradnih ur. Za predloge iz II-točke 10. alineje je rok oddaje prijav 28.2.2002.
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali in bodo s sklepom zavržene!
VIII.	Sredstva bodo lahko izvajalci, na podlagi sklenjenih pogodb, črpali v proračunskem lem 2002 in sicer do 31.12.2002.
IX.	Prijave, ki morajo vsebovati:
-	potrjeno in izpolnjeno razpisno dokumentacijo,
-	priloge iz IVtočke tega razpisa,
-	ostala dokazila, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji, pošljite na naslov:
Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18,8250 Brežice, s pripisom “Javni razpis šport - Ne odpiraj”-
X.	Izbor bo opravljen v 30 dneh po preteku roka za oddajo prijav. Z izbranimi izvajalci bodo sklenili pogodbe v 10 dneh po sprejemu občinskega proračuna za leto 2002.
Občina Brežice
MERCIN
Obiščite obnovljene salone
ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem
Zajamčeno naj nižje cene pohištva v Evropi
Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390

RENAULT
v akciji, ki traja od 03. 01. 2002 do razprodaje zalog, so Renaultova vozila letnik 2001 'na voljo po zelo ugodnih cenah!
Tvvingo in Clio -150.000,00 SIT Thalia - 200.000,00 SIT Kangoo, Megane in Scenic - 250.000,00 SIT Laguna - 400.000,00 SIT Espace - 500.000,00 SIT

PC TPV AVTO Brežice
Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
Tel.: 07/ 49 91 903, 07/ 49 91 901
SERVIS
ULKANIZERSTVO
ROČNA AVTOPRALNICA
/* f PEKARNA&SLASCICARNA
* y -več kot 100 različnih oblik tort, 20 okusov ^ S	-otroške torte; telehajski, poke mo ni, bar bike, Hvali...
...	k.., -drobno čajno pecivo	/ • /
iJGAf/
Tel.: 0 7 43 20 030	Kristina in Slav ko Benkovič
(iSM: 041 954 681	Drenovec 16,8259 Bizeljsko
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
knjižnica brežice
Novosti
Beli medvedek, pomagaj mi leteti, Sneženi mož, Juha, ki iz buč se skuha, Dipsi pleše so le nekatere izmed mnogih novih slikanic za najmlajše. Malo starejšim bralcem ponujamo zgodbo o prijateljstvu in o izgubi drage osebe z naslovom Anica in zajček. Zgodba Sama doma opisuje tri dni, kijih petnajstletna Laura preživi sama doma, ker mora med odsotnostjo staršev skrbeti za psico Mary. Nasilje v družini je eksplozivna mešanica čustev, ki šestnajstletnega Mateja v romanu Baraba zapletejo v vrtinec težav s šolo, zakonom in vrstniki. Knjiga Fantje, žoga, punce je pripoved o dogodivščinah osmošolcev z Brinja, ki se vneto pripravljajo na tekme košarkarske lige, medtem ko naletijo tudi na kakšno srčno ali družinsko težavico. V branje priporočamo tudi mladinski roman Zgaga in mačje oko, kjer glavna junakinja med fantastično pustolovščino spozna svojo prvo ljubezen, spremlja stričev izum časovnega stroja in odkrije skrivnost nenavadne knjige vprašanj in odgovorov. V knjigi Otroške zabave in igre bodo starši našli nasvete za otroške zabave in deževne popoldneve. Mali vedež v obliki kratkih poglavij in pisanih risb postreže s številnimi zanimivostmi iz sveta človeka, rastlin in živali, iz zgodovine in tehnike, govori o vesolju in trdnih tleh.
Priročnik Motivacija govori o temeljih, na katerih je treba zasnovati poslovanje in življenje, da se odvijata v smeri, kot jo želimo. Opozarja na naj večje težave, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju in preko vaj nudi rešitve, da jih učinkovito odpravimo. Knjiga Slovenski denar opisuje kroniko nastajanja vrednostnih bonov, tolarskih bankovcev in kovancev ter priložnostnih kovancev od leta 1990 do 2000. Odmevna knjiga Rusija v razsulu govori o kontroverznih reformah, ki so zadnjih nekaj let zajele 150 narodov nekdanje Sovjetske zveze, o vlogi cerkve, ruskega nacionalizma in stalinizma ter o možnostih obstoja Rusije. V knjigi Dr. Mama avtor našteje najpogostejše bolezni v obdobju dojenčka in majhnega otroka, obenem starše spodbuja, naj zaupajo svoji intuiciji in svojemu znanju pri zdravljenju svojih otrok. Priročnik Bistro dete ponuja staršem, vzgojiteljem in skrbnikom nasvete, kako prepoznati in spodbujati otrokove naravne lastnosti in sposobnosti. V romanu Kam grejo ptice umret Marinka Fritz-Kunc prikaže, kako napačen odnos družbe do odvisnikov pahne mladega človeka v smrt, takrat pa je že prepozno za popravljanje napak v sistemu.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 11. januarja ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Strmecki
torkove bodice
Erika iz Cerkelj ob Krki se je na bodice obrnila v upanju, da rešimo naslednji problem. V novembru in decembru leta 2000 je Mladinki center Brežice organiziral manekenski tečaj za dekleta do 15. leta pod vodstvom Rebeke Dremelj. Prijavilo naj bi se do 20 deklet. Kot pravi, so morali ob prijavi za 20-urni tečaj plačati 3.000 SIT, tečaj je trajal nekaj ur manj. Po končanem tečaju je bilo obljubljeno fotografiranje in “book”, za kar je bilo potrebno odšteti še 3.000 SIT. Fotografiranje je bilo konec junija, do decembra pa fotografije niso prejeli kljub posredovanju v Mladinskem centru, kjer je direktorica povedala, da je govorila s predstavnico Rebekine agencije in so bile fotografije obljubljene do 15. novembra. Mamo dekleta moti tak odnos aktualne miss, ki v in-
tervjujih zagotavlja, da ima odgovoren in vesten odnos do dela.
Miss Slovenije in lastnica manekenske agencije, ki je izvedla natečaj, Rebeka Dremelj je v odgovoru obžalovala, ker je očitno prišlo do nesporazuma. Kot je pojasnila, je zaradi številnih obveznosti v pripravah na izbor za miss sveta za pošiljanje in urejanje t.i. “bookov” zadolžila sodelavko. Omenjene fotografije bi morali udeleženci res dobiti v novembru. Kot povratno informacijo ima tudi pripombo ene od udeleženk, ker niso bile velikosti fotografij pravilne in so to v nekaj dneh uredili. Verjame, da je morda poslušalka, ki je izpostavila težavo, fotografije dobila z nekajdnevno zamudo. Če pa jih res še nijtrejela, prosi, da se obrne nanjo. Številko ima javno, pravi Rebeka, če ne, jo lahko dobi tudi v našem uredništvu.
STU

10
>3.0 MHZ
• Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 10 • Trženje: 07/ 373 10 14,373 10 15 ■ Uredništvo: 07/ 373 10 20
e-mail: studiod@studiod.si glasbene želje: glasbene, zelje @ st udi od. si spletna stran: www.studiod.si
Prometne informacije sporočajte na GSM 041 900 800
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
MARIJE DERZANIC
iz Arnovih sel
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli jtomagali, lam izrazili sožalje, darovali sveče in za svete maše. Se posebej iskrena zahvala osebju Doma starejših občanov Krško, g. župniku iz Artič za lepo opravljen obred, govorniku Antonu Arnšku za Poslovilne besede, artiškim pevcem za zapete žalostinke in Pogrebni službi Žičkar za vse storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni!
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre
MARIJE KORŠIČ
iz Arnovih sel
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje ter za svete maše. Posebna zahvala dr.Iljažu in sestri Bredi za lajšanje bolečin na domu, družinam Knez, Jelčič in Rožman-Petan za nesebično pomoč ter sodelavkam iz Jutranjke za izrečeno sožalje, podarjene sveče in za denarno pomoč. Iskrena hvala tudi g.Branku Liparju za ganljive besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Žičkar za storitve. Se enkrat hvala vsem, tudi tistim, ki so našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
mali oglasi
Prodam Rover 416 GSI, letnik 92, kovinske barve. Avto je lepo ohranjen, ima električni paket, registriran pa je do maja 2002. Možna je tudi menjava za manjše vozilo.
Pokličite 041-722-672.
Prodam prednji levi blatnik s pragom in stebričkom za Zastavo 750 (Fičo) za 10.000 SIT ter prednji desni blatnik za Fiat 1300 za 5.000 SIT. Pokličite 031-444-563.
Prodam no vej šo hišo v Sevnici, z več etažami, površine 260 m2. Cena po dogovoru. Pokličite 041-720-242.
Prodam starejšo hišo v centru Brežic, 50 metrov od tržnice, na parceli, velikosti 800 m2.
Pokličite 0749-56416.
Prodam manjši, ohranjen, dvooken-ski kozolec. Cena po dogovoru. Pokličite 81-80-121.
Prodam prašiče za zakol ali za nadaljnjo rejo. Prodam tudi svinjske polovice, težke od 40 do 50 kg.
Pokličite 041-529-370.
Prodam dva prašiča, težka od 150 do 170 kg, hranjena z domačo hrano. Nudim tudi možnost zakola. Pokličite 0749-77-254.
Prodam prašiča, hranjenega z domačo hrano, težkega okoli 240 kg. Prodam tudi “pant” žago, težko, primemo za mizarje, ter hrastovo kolje. Pokličite 49-56-009.
Pust, pust, krivih ust, pa še vi povejte kaj iz krivih ust!
Uredniški odbor Pustnih novic tudi letos zbira prispevke, ki jih lahko pošljete na naslov:
Pustne novice,
Poštni predal 12, Brežice. Zadnji rok za oddajo je 1. februar.
Lahko pa tudi pokličete na tel.štev. 031-543-715 vsak dan od 8. do 12.ure.

CJ
e-*

V
&
5*r
o
1 C)M pri 3KPM5
EK/PA
EKIPA
EKIPA
EEEmEEta
TELEVIZIJA NOVO MESTO
icaS^al!
, s Trdinovega vrha ^ m
na kanalu I
Telefon: 07 3930 - 860
- Faks: 07 3?30 -1
It m e-mail: urednikihtv.-nm.si
KANAL 2000
Informativni TV kanal v občini Sevnica
RADI O/BREZICE
na 88,7 in 95,9 MHz
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Spiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, IgorTršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Dr. Saša Rainer - specialist radiolog z ljubeznijo do glasbe in fotografije - z veseljem pove, da je po duši Brežičan
“Ampak doma si tam, kjer je služba, zaslužek in družina”, je prijetno pripovedoval Saš (tako ga še vedno kličejo gimnazijski sošolci), ki je življenjsko pot pričel 10. avgusta 1958. V Brežicah so mu potekala osnovnošolska in gimnazijska leta s prijetnimi spomini. “Rad se spomnim prof. Preskarja iz osnovne šole, kot se še posebej rad spomnim gimnazijskih profesorjev Tasiča, Kro-fla in posebno Hladnikove, ki je na poseben način vplivala name kot profesorica kemije. Prav zaradi nje pri študiju na medicini nisem imel nobenih težav, znala me je pripraviti k znanju. Hočem še poudariti, da je vsak profesor pri meni odigral dobro vlogo. Pogosto me spomini zapeljejo na gimnazijska sošolca in prijatelja Tomija Kastnerja in Bojana Jenka, ki smo bili dobra “klapa”. Žal mi je, da ju bolj poredko vidim in ta srečanja pogrešam. Lahko bi se večkrat srečali, kritiko namenjam tudi sebi, saj bi kakšno obletnico mature lahko tudi sam organiziral kje v Slovenj Gradcu ali njegovi bližini. Moji vikendi pri mami v Brežicah in bratu Niku (inž. gozdarstva) z družino v Cerkljah so pač naglega veka.” Sašo pravi, da je “muzika” še vedno njegova prva ljubezen. Zanjo sta ga navdušila oči, ki mu je kupil harmoniko, zlasti pa taja (stara
mama), ki je igrala klavir, bila ob njem vztrajna; ljubezen, vztrajnost in vadbo na klavirju pa privzgojila tudi njemu, saj je v Brežicah končal nižjo in v Zagrebu srednjo glasbeno šolo. Rad igra in posluša jazz, klasično in elektronsko glasbo. Sam sklada, to je računalniško ustvarjanje glasbe, ki gaje treba spoznati in osvojiti, možnosti pa so danes neomejene.
"Pri tem rabiš računalnik in tudi glasbeno znanje. Tako do zadnjega nisem vedel, kaj bom študiral, ker je bila glasba vedno v ospredju. Je pa moj študij medicine bolj anekdotična zadeva. Vso njeno težo sem dodobra spoznal kar doma, saj je bila mama Majda višja medicinska sestra (v pokoju) in oči Svetozar zdravnik kirurg. Namreč po počitniškem delu na Slovinu, na Regionu, mučnem
obiranju breskev, sem se po obvezni praksi bolničarja oz. strežnika in delu v operacijski sobi v brežiški bolnišnici, kjer mi je delo hitro minevalo, resno odločil za medicino in moram priznati, da mi ni žal.” Staž je opravil v bolnišnici v Slovenj Gradcu, od koder je žena Alenka (profesorica slovenščine in angleščine) in imata, pravi, zares pridno 15-letno hčerko Nino. Leta 1991 je v Ljubljani na Kliničnem centru in pod okriljem Medicinske fakultete specializiral radiologijo, tako ima danes naziv “specialist radiolog”. Leta 1993 je bil v ZDA v Phila-delphiji na Univerzitetni bolnišnici, ker je dobil mednarodno štipendijo za izobraževanje ultrazvoka, kar je nadgradnja radiologa. Od leta 1995 je predstojnik oddelka za radiologijo v bolnišnici Slovenj Gradec, ki seje močno povečal, za medicinske revije piše strokovne članke iz radiologije, na Ultrazvočni šoli v Zagrebu vodi predavanja za zdravnike in redno sodeluje na radioloških kongresih, ponujenega mesta asistenta na katedri za radiologijo v Ljubljani ni sprejel, ker se, kot pravi, fizično ne bi izšlo; služba in dežurstva v SG in hkrati asistentsko mesto v LJ.
Saša goji lepe spomine na služenje vojaščine v Beogradu in v Ilirski Bistrici, ki jo je kot
zdravnik odslužil v vsakem kraju po pol leta. “Tam sem si pridobil prijatelje, obdržali smo stike, sicer po e-mailu, pa vendar, ko bo priložnost, se bomo spet videli, bilo pa je to še eno Zelo lepo prijateljsko obdobje “.
• Poleg obujanja na dobre stare prijateljske vezi, predanosti radiologiji (Brežičane raje sreča doma na ulici kot pri sebi v bolnišnici), ljubezni do glasbe ostaja zvest tudi hobiju - fotografiranju. “Vendar ne toliko kot v gimnazijskih letih, ko sem Vrbino fotografiral po dolgem in po čez. Rad fotografiram živo pokrajino, rože. Mnogo diapozitivov sem prinesel iz Amerike, fotografiram Francijo, saj je, ko potujemo z družino na Ninino željo, vsako leto “obdelamo” en del, veliko sem fotografiral na obisku v Iranu, kjer dobro vedo za Slovenijo, ne tako kot v ZDA. Ko v Iranu kažejo kupcu blago, ga postrežejo s čajem, že vedo zakaj.” In se nasmeji. Nasmehnem se tudi jaz. Zaradi prebujenih spominov na Saševo dediščino, ko me je njegova mama kot bodočo mamico opominjala, kaj je dobro, in kako mi je njegov oči znal očetovsko zbiti predpočitniško visoko temperaturo in me spraviti na kirurški stol.
Natja Jenko Sunčič
Prva sta bila Matija in Laura
Brežice - V Brežiški porodnišnici so novo leto obeležili delovno. Prav na prvega dne leta 2002 je iz tamkajšnje porodne sobe odmeval otroški jok. Rodil se je deček, že dan kasneje, 2. januarja pa je po hodniku zadonel še glas prve deklice. Srečni mamici, ki sta tako prejeli najlepše novoletno darilo, sta hvaležni osebju porodnega oddelka za njihovo toplino in prijaznost.
Mamica Marija Račič iz Cerkelj ob Krki je svojega tretjega otročička rodila L januarja 2002 ob 14.55. Deček, ime mu je Matija, je ob porodu tehtal 3850 gramov, velik pa je bil 53 cm. Mamico in Matijo so doma čakali očka Zoran ter sestrici Alja in Manca. Pri porodu so bili prisotni dr. Miroslav Laktič, babica Sonja Ferenčak in otroška medicinska sestra Vladka Oštrbenk.
Prva deklica v novem letu pa seje rodila mamici Mojci Kralj in sicer 2. januarja 2002 ob 5.55. Ob rojstvu je Laura, kot so jo poimenovali, merila 49 cm, tehtala pa je 3000 gramov. Je drugi otrok zakoncev Kralj. Tudi tokrat je pri porodu pomagal dr.Laktič, mamici pa sta vlivali pogum in moči še babica Bernarda Ogorevc in otroška medicinska sestra Silva Sajevec.
ukinili, o tem sploh nočeta razmišljati.
To se preprosto ne sme nikoli zgoditi, pravita!
Marija Račič, ki je po poklicu višja medicinska sestra in dipl. organizatorka dela, zaposlena pa je kot predavateljica strokovnih medicinskih predmetov na Šolskem centru v Novem mestu, je ob tem poudarila, da je ponosna, ker je svojega otroka lahko rodila prav v brežiški porodnišnici, v isti porodni sobi in na istem oddelku, kot je rodila že njena mama. Tudi nad siceršnjo organiziranostjo oddelka je navdušena, kajti lično urejen dnevni prostor omogoča obiske ob vsaki uri dneva, takšna organiziranost pa tudi zmanjšuje možnost okužb in prenosa različnih oblik infekcij na porodnice in novorojenčke. Prednost oddelka je tudi posebna soba za novo-
Mojca Kralj in Laura, prva deklica leta 2002
Obe mamici sta ponosni in srečni, ker sta lahko rodili v svojem domačem okolju, v porodnišnici, kije res majhna, a prav njena majhnost ji daje posebno toplino in domačnost. Da bi takšno porodnišnico, v kateri je osebje tako srčno in požrtvovalno,
rojence, tako se lahko mamice prve dni po porodu fizično in psihično umirijo, prav tako pa se otrok in mamica lažje privadita drug na drugega.
Tako Marija Račič kot tudi Mojca Kralj, mamici, ki sta povili prva otročička v letu 2002, se
iskreno zahvaljujeta celotnemu osebju Porodnišnice Brežice za njihovo skrb in toplino, kije nadvse pomembna in porodnici nujno potrebna. Kajti vsaka porodnica se bori z velikim strahom in nepopisnimi bolečinami, ki spremljajo porod. Hočeš nočeš so prepuščene neznanim ljudem in če le ti znajo in zmorejo s prijazno besedo, toplino in srčnostjo po-
magati premagovati vse te nevšečnosti, je to neprecenljive vrednosti. To so ljudje, ki se zavedajo odgovornosti svojega poklica, ki ga opravljajo z ljubeznijo, se zavedajo meje med zasebnostjo, ki jo vselej pustijo pred vrati porodnišnice, in odgovornostjo do svojega dela, do mamic in do novorojenih otrok.
Karmen Molan
Marija Račič s sinom Matijem v družbi babice Bernarde Vidmar in otroške sestre Renate Vidrih
Mednarodno leto gora v znamenju številnih prireditev
Ljubljana - OZN je leto 2002 razglasila za mednarodno leto gora, ob tem pa bodo v Sloveniji potekale številne prireditve. Osrednja slovesnost bo na Dan slovenskih planincev na Lisci v sredini septembra, prireditve pa se bodo vrstile skozi vse leto, med drugim teden turne smuke februarja na Planini, planinska šola za mlade planince v marcu, slovesnosti ob 100-letnici Jurkove koče in 50-letnici Tončkovega doma na Lisci ter različni pohodi planincev.
Med drugim naj bi Planinska zveza Slovenije v letošnjem letu pripravila razstavo starih planinskih fotografij na sevniškem gradu, Planinsko društvo Ožbalt-Kapla pa razstavo planinskih fotografij in prikaz diapozitivov. Praznovanje ob mednarodnem letu gora bo zaključeno s pohodom čez Pohorje. STA
Čas je, da se posvetimo malici. Če ste lačni in ste iz Brežic, je še [ najbolje, da skočite v trgovino na Deržičevo. Tam je vsega dovolj. Malice takšne in drugačne, sladice tople, hladne, prijaznega osebja...no, ja...recimo, da sta prijazni vsaj dve tretjini, ena tretjina prav gotovo ne sodi v ta klub. In če imate res veliko srečo, vam bo stregla prav ta tretjina. Potrebujete veliko mero strpnosti in dobre volje, kajti zaman pričakujete prijazen nasmeh deklice na drugi strani prodajnega pulta, potem je potrebno, da niste preveč “aklih”, ko si deklica vsakokrat znova oslini svojo ročico, da bi vam lično zavila vaš želeni sendvič ali malico (kako že učijo na higienskem minimu?), in nenazad- ' nje, najbolje bo, če ste ves čas prisotni in podrobno spremljate, kaj 5 boste dobili, koliko boste dobili in koliko vas bo ta “hec koštal”. Kajti > čisto lahko se zgodi, da boste za štiri kolobarčke prozorne salame pošteno segli v svoj mošnjiček. In ko se prebijete do blagajne, preverite svoj račun in se prepričajte, da niste plačah kakšnega artikla več, kot ste ga v resnici kupili. Hja, to je pač tako. Zdaj je vse moderno in računalniško, včasih so znali trgovci “not prinašat kalo" tako, da so dali manj in po najdražji ceni, pa še nekoliko so zaokrožili navzgor. Danes je potrebno veliko več spretnosti za takšne “kalo" podvige.
“Bodimo gospodarji sami sebi”, pravijo v agitiranju vodilni na Bizeljskem, ki želijo novo občino. “Ob tako pomembnem trenutku za Bizeljsko je dolžnost slehernega občana, da pozitivno sodeluje in to ne glede na strankarsko pripadnost, versko prepričanje ter starost". To so lahko le pobožne misli. Bodo s takimi parolami res dosegli premirje v večnih bojih in skreganosti ter uspeli pridobiti ljudi za svojo občino.
Iz atletskih vrst prihaja za oboževalke postavnega atleta Jureta Rovana zelo žalostna novica. Jure naj bi v začetku februarja svoji izbranki Nataliji dahnil usodni “da”.
Tisti, ki so želeli preživeti miren silvestrski večer na ulici brez pirotehničnih sredstev in skrbi za lastno varnost, so bile Brežice prava oaza miru v Posavju. Stanovalci mestnega jedra, kolikor jih je pač še ostalo, naj bi bili izredno zadovoljni, vsi ostali Brežičani pa so se z dolgimi nosovi in razočarani nad apatijo mestnih oblasti odpravili na “žur” v sosednjo občino, kjer so že tretjič zapored dokazali, da znajo, in to še z Brežičanko Nušo.
Baloni na tisoč in en način
Sevnica - Najrazličnejše božične jaslice so v prazničnih dneh krasile domove in cerkve po Sloveniji in po svetu. Prav gotovo pa so bile unikatne tiste, ki jih je s pomočjo čarovnije in balonov ustvarilo podjetje Magic iz Sevnice.
Gostilniški sin Niko Fric iz Sevnice je že kot otrok kazal zanimanje za čarovnije, zato ni čudno, da si danes kot odrasel mož prav s tem služi kruh. Ustanovil je družbo z omejeno odgovornostjo Magic. Že sam naslov pove, s čim se to podjetje ukvarja - s čarovnijami seveda. Vsako leto ima čarovnik Niko več sto nastopov v domovini in tujini, pripravlja predstavitve za otroke in odrasle in popestri razne prireditve, kot so rojstni dnevi, obletnice, poroke.
Jaslice iz balonov
Niko pa ni le skrivnostni čarovnik, ampak so njegova obsedenost, s katero priteguje pozornost, baloni oz. oblikovanje predmetov iz balonov. Za svoje izdelke je prejel že številna mednarodna priznanja. V lanskem letu je na tekmovanju v Budimpešti osvojil prvo mesto, na letošnjem svetovnem prvenstvu v Belgiji, kjer je iz balonov oblikoval papigo, pa tretje mesto.
Prav v Nikovi glavi seje porodila tudi ideja o izdelavi božičnih jaslic iz balonov. Na pomoč poklical svoje dekoraterje iz vse Slovenije in vabilu se jih je odzvalo kar deset. Na pomoč so mu priskočili Joži, Romani in Tjaša Kolenc iz Šoštanja, Jani Jošovc iz Petrovč, Karla Ivanov 'd Trebnjega, Silvija Umek s Senovega ter Gusti Ceh in Janez Vidovičs Ptuja. Rokave pa sta zavihala tudi idejni vodja projekta Niko in njegovi* žena Renata. Kar 170 ur so pihali, zvijali in čarali in iz šest tisoč napihnjenih balonov ustvarili unikatne jaslice, ki so bile na ogled v sevnisk* piceriji Magic. Jaslice so bile svetovna atrakcija in edini tovrstni izdelek ki bi se lahko potegoval za Guinessovo knjigo rekordov.
Nada Černič Cvetanovsk* ______________________________--
RADI

88,7 in 95,9 MHz